LETO 1937 7. JANUARJA ŠTEV la Pogled naprej Še bolj nego nazaj, je potreben vsakemu gospodarju pogled naprej, pogled v leto, ki smo gu ravnokar nastopili. Zastrta nam je sicer bodočnost. Neprodorna zavesa je pred nami Odgrniti je ne more nihče niti /a trenutek. Nihče nam ne more povedati, kuj nam prinese jutrišnji dan. Naš pogled v bodočnost torej ne more biti mišljen tako, kakor da bi hoteli odkriti in videti kaj nam prinese bodoče teto. Pač pa s svojim gospodarskim pogledom lahko premotrimo svoje stališče in vse panoge svojega gospodarstva in si vsaj v glavnih potezah naredimo načrt za smotreno delovanje v prihodnjem letu. Nič ni v gospodarstvu, zlasti še dandanes, tako kvarno, kakor delo brez načrta. brez tehtnega prevdarka. kar tja vendan po stari navadi, brez ozira na potrebe in zahteve sedanjega časa. In nasprotno. Koliko lažje delo imamo in koliko boljši uspeh si zagotovimo, ako svoje delo preudarimo in si naredimo primeren načrt — čeprav samo v glavi — in imamo trdno voljo, da se po njem ravnamo. Delo brez smotra, brez načrta ne more imeti nikdar pravega uspeha. Delo po načrtu z jasnim ciljem pa ne more biti nikdar brez uspeha. Kakor za vse panoge, prav tako je to pravilo veljavno tudi za sadjarstvo. Iz dosedanjih izkušenj lahko z neko precejšnjo gotovostjo sklepamo, da bd imela biti to leto dobra sadna letina, ali vsaj boljša nego je bila v minulem letu V tem pričakovanju je Sadjarsko in vrtnarsko društvo vzelo v svoj načrt veliko banovinsko sadjarsko razstavo, in velik sadni sejem, oboje naj se priredi v prvi polovici oktobra v Mariboru. S to razstavo in sadjem hočemo pokazati napredek našega sadjarstva v minulih 20 letih; več zanimanja za naše slovensko sadjarstvo hočemo vzbuditi po drugih banovinah naše države, posebno pa še več zanimanja v inozemstvu. 7 vsemi silami se bo delalo na io, da Do dobila naše sadje še večjo veljavo na svetovnih sadnih tržiščih, od koder bi nas tako rade izrinile druge države. Pridobiti hočemo za naša izvrstna jabolka čimveč inozemskih sadnih trgovcev. Razviti hočemo večjo delavnost za izboljšanje domače sadne uporabe. Posebno se hoče na vse načine pospešiti sušenje sadja, kot najvažnejši način predelave sadja v trajni izdelek. S posebno vnemo in z vsestransko živahnostjo se hoče pospeševati brezalkoholna sadna uporaba (izdelava naravnih sladkih sadnih pijač), ki je prav povsod po svetu že mnogo bolj razvita tega pri nas. Vse to in še marsikaj je v načrtu tistih činiteljev, ki imajo nalogo pospeševati sadjarstvo. Izvedba tega programa pa ni zavisna samo od teh činiteljev, ampak v prvi vrsti od sadjarjev samih. Kako pa naj se priredi razstava, ako se sadjar ne bo pobrigal. da bi pridelal lepo razvito sadje brez vsake napake? Kako pa naj se izboljša položaj na sadnem trgu ako pridelek ne bo ustrezal zahtevam sadne trgovine in uživalcev? Kako pa naj vabimo sadne trgovce v naše kraje, ako jim ne moremo nuditi prvovrstne robe? In kako naj se razvije sedanjim časom primerna domača sadna uporaba, ako se sadjar ne bo pobrigal za novodobne pridobitve na tem polju in je gluh za vse tozadevne praktične nasvete? Iz tehle kratkih migljajev vsakdo lahko posname kaj vse mora vzeti v načrt, če hoče doseči končen smoter: da bo pridelal čimveč sadja v taki kakovosti, da se bo lahko prodalo po najboljših cenah z največjim čistim dobičkom. Kar pa ostane doma. da se bo tako predelalo, kakor bo v gospodarstvu največ zaleglo. Ta smoter bo pa dosegel samo tisti, ki Ik> takoj sedaj v pričetku leta krepko zastavil: pregledal svoj sadovnjak in z veščim očesom presodil kaj je njegovemu sadnemu drevju treba kako bo delo raz-Helil na vse letne čase. Dandanes inenda ni več tako zaostalega sadjarja, ki bi ne vedel, da more le samo skrbno negovano sadno drevje roditi brezmadežno sadje ki bi ne vedel, da treba drevje sedaj pozimi očistiti, vrhove Iztrebiti preden zvrsti, obrizgati ga s primerno tekočino (n pr. 8—10% raztopimo arborina), ko zbrsti, obdelati ga 8 pol do 1% bordoško brozgo (bakreno - apneno brozgo), takoj ko ocvete, z enako brozgo, ki ji pa doda arzenikovega strupa, da prepreči črvivost itd. Menda ni nikogar več, ki bi ne vedel, da je treba tudi sadno drevje gnojiti kakor druge kulturne rastline in da je za to delo sedaj zadnji čas. Podrobna navodila o vseh teh opravilih, zlasti pa o pravilnem škropljenju, so bila objavljena že mnogokrat, pa bodo še in še, da se nihče ne bo mogel pritožiti češ da tega ali onega ni vedel. Sedaj pozimi je misliti na orodje in druge potrebščine (škropilnice, sredstva za škropljenje in drugo), brez katerih je nemogoče pravilna in umna obdelava sadnega drevja. V načrt spada tudi zasajanje novih sadovnjakov. Sedaj je skrajni čas, da se določijo sorte, ki se bodo sadile in da se naroči drevje iz zanesljive drevesnice. Banska uprava bo oddala po polovični ceni (po 4 Din) 25 000 sadnih dreves. Toda prijaviti se treba o pravem času, da se drevje dobi in more saditi čimprej spomladi. K vsakemu načrtu spada tudi troškov-nik. Dobro in potrebno je, da že vnaprej izračunamo, koliko bo stroškov s tem in onim delom, koliko bo stalo orodje in sredstva za zatiranje zajedalcev itd Kar le mogoče, storimo sami, da bo brez izdatkov. Kdor si sam ne more kupiti potrebnega orodja, naj se na vsak način pridruži sadjarski organizaciji (podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva). Te imajo že povsod za svoje člane škropilnice in drugo najpotrebnejše orodje, zidajo sušilnice itd. Sredstva pa oddajajo navadno po zelo znižani ceni, ker so deležne banovinske podpore, ki je posameznik ne more dobiti Začnimo torej novo gospodarsko leto v znamenju premišljenega načrta, delajmo vztrajno do konca, pa uspehi ne bodo izostali. H. Snaga v hlevih je prvi predpogoj za zdravje živine Živini moramo nuditi v prvi vrsti ugodno in snažno bivališče ter zadostno hrano, ako hočemo, da bomo imeli od nje res ono korist, katero pričakujemo. Še prav posebno moramo vpoštevati to v zimskem času. Preko leta je bila živina veliko od zunaj, kjer je uživala svež zrak in se zadostno gibala, pozimi pa je navezana samo na hlev; zato moramo gledati na to, da ji nudimo v hlevu prav prijetno bivališče To pa dosežemo na ta način, da hlev stalno zračimo, snažimo in nastiljamo. Ako hleva stalno ne zračimo, se zrak v njem močno pokvari. Tak zrak pa živalim škoduje, zlasti še tedaj, ko morajo 6talno bivati v hlevu. Slab zrak vpliva posebno slabo na krave molznice; dokazano je. da imajo krave, katere prebivajo v slabih neprezračenih hlevih mnogo manj mleka, kot pa one v čistih in dobro prezračenih hlevih Prav tako pa se razvijajo živali v slabih hlevih tudi mnogo počasneje in so zelo podvržene boleznim: posebno rada se pojavi jetika. Da se izognemo neprijetnim posle- dicam, moramo hleve stalno zračiti: ako ni v hlevu dobrih prezračevalnih naprav, potem je neobhodno potrebno, da dnevno odpiramo okna in hlevska vrata Svež in dober zrak v hlevu je za živino prav tako važen, kakor tečna in zadostna hrana. Paziti pa moramo, da preprečimo vsak prepih, ta je za živino zelo nevaren. Skrbeti moramo tudi zato, da živini ne vleče pod noge, ko se odpro vrata. Pogosto povzroča prepih revmatizem v nogah živali in šibkost v kosteh. Taka živina zelo slabo uspeva in nimamo od nje nobene koristi. V veliki meri povzročata okužen je zraka gnoj, ki ostane predolgo časa v hlevu in pa gnojnica, ki nima primernega odtoka iz hleva. Mnogi kmetovalci pustijo ležati gnoj delj časa v hlevu, da postane mastnejši, ker mislijo, da je vsled tega boljši in da njivam mnogo več zaleže. To pa je popolnoma napačno mišljenje Vedno moramo gledati na to, da spravimo gnoj dnevno iz hlevskih prostorov na gnojišče prav tako moramo poskrbeti, da se gnojnica redno odteka v gnojnirno jamo. Vse odvodne jarke za gnojnico moram« temeljito osnažiti in paziti, da se tekom zime ne zamašijo. V nečistih hlevih se živina onesnaži, kožno izhlapevanje se zmanjša, kar je za vih prostorih vsem domačim živalim, ki ovcam se vname koža med parklji tako, da pričnejo šepati; na mokrem gnoju se zmehčajo tudi kopita. Razne bolezni, ki se pojavijo pri živini v takih zanemarjenih hlevih, pa je mogoče ozdraviti le na ta način, da spremenimo razmere v hlevu in da odpravimo nesnago. Vsakdo, ki ljubi red in snago, bo napravil tudi v kolikor toliko pomanjkljivih protorih vsem domačim živalim, ki jih redi, čim udobnejše in čedno bivališče. Okna ki so dostikrat močno zaprašena, stene in « pajčevino prepredene kote. je treba temeljito omesti m obrisati. Ravno tako je potrebno vsak dan osnažiti tudi jasli in korita; v zanemarjenih in nesnažnih hlevskih prostorih najdejo svoje najbolj udobno zavetišče poleg pajkov tudi uši, bolhe in sploh vsa takšna bitja, ki so vsem domačim živalim Kako ravnamo z Prašičereja se izplača samo tedaj, alco z prašiči pravilno postopamo. Mladi pujski so podvrženi raznim boleznim in drugim neprilikam. pred katerimi jih moramo varovati, če hočemo, da bomo imeli res pravi uspeh. Na vse to moramo misliti že pred porodom pujskov. Dokler se svinja ne oprasi, je ne smemo preveč močno pitati, kajti v tem slučaju je storitev zelo težavna. Krmi, katero ji dajemo, moramo dodati vedno zadostne količine klajnega apna, to apno zelo dobro vpliva na tvorbo kosti malih pujskov že v materinem telesu. Skrbeti moramo nadalje za to, da se svinja vsaK dan giblje nekaj časa na prostem: to je zelo koristno in postane vsled tega bolj gibčna. Za zdravje samo je gibanje na prostem neprecenljivega pomena Svinjak mora biti snažen, suh in primerno topel Vedno moramo gledati, da je dobro nastlan. Po možnosti ga moramo vsak dan dobro očistiti in nastlati z svežo steljo. Nikjer ne sme biti nobenega prepiha, da se žival ne prehladi Pri storitvi moramo vsakega prašiča posebej odvzeti svinji iu ga dati na primerno topel kraj, n. pr. v zaboj v ka- le v nadlego in veliko škodo. Z malo dobre volje in truda pa lahko vse to preprečimo; zavedati se moramo tega, da se počuti živina dobro samo v snažnem, svetlem in čistem hlevu. Hleve moramo vedno tudi zadostno na-stiljati. Če je hlev nenastlan, se živali hitro prehladijo. Pri kravah kaj rado nastopi vnetje vimena. Ako pa dobro na-stiljamo, nudimo živalim mehko in suho ležišče. Stelja mora biti taka. da nudi v mrzlih zimskih mesecih dovolj toplote. Za nastilj uporabljamo stvari, ki nudijo primerno mehko ležišče, ki so dovolj gorke in katere dajejo dober gnoj. Stelja mora biti taka, da odvzame živini čim manj telesne toplote Za steljo je najboljša slama raznih žit. Pri nas nasti-ljajo največ z suhim gozdnim listjem, ki pa je nekoliko slabše od žitne slame ker ne popije nikoli toliko mokrote kot pa slama. Dobra stelja je tudi šota Nekateri uporabljajo tudi suho žaganje in smrečje, ki pa je seveda slaba stelja Če je le mogoče uporabljajmo boljšo steljo, da bomo imeli tudi dober gnoj. y majhnimi prašiči terem ee nahaja seno. Majhni prašički so zelo občutljivi in se kaj hitro prehladijo. Ko so vsi pujski storjeni, jih damo k seskam. Slabši pujski naj pridejo k prednjim seskom, v kateril: je več mleka kot pa v zadnjih Sesanje pujskov traja navadno šest tednov. Večkrat se dogodi, da ima svinja mnogo pujskov, tako da ima za vse premalo seskov. V tem slučaju si lahko pomagamo na ta način, da skušamo one pujske, za katere ni sescev, vzgojiti umetno brez sesanja. Zato jim moramo nuditi v prvih dneh po večkrat nekaj žličk kravjega mleka, katero pa mora biti gorko; drugi dan poskušajo navadno piti pujski že sami. Tretji dati pa pijejo že kar dobro. Ko so se enkrat dobro privadili jim dajemo stalno kravje mleko, v katero do-lijemo eno tretjino vode in nekoliko boljše pšenične moke. Posebno veliko važnost moramo polagati na odstavitev prašičkov. Zelo napačno je, če odvzamemo svinji naenkrat vse mladiče. Na ta način odtegnemo pujskom naenkrat vso lahko prebavljivo materno hrano, prav tako nevarno pa je tudi za svinjo. Najbolje postopamo tako, da od- stavimo najprvo močnejše in krepke vite pujske in pustimo slabejše še nekaj Časa sesati. Tako mleko v sescih svinje ne izgine naenkrat, ampak se suši polagoma. Ko so pujski oJstavljeni, jih polagoma privadimo na novo samostojno lirauo. Da se pa lažje privadijo, moramo misliti na to že vnaprej in jim damo vsled tega že po tretjem tednu dnevno večkrat posnetega po možnosti tudi polnega mleka, kateremu primešamo nekoliko ječmeno- \oga ali pa ovsenovega /droba Tej krmi pa moramo primešati lu'Ii nekoliko klaj-nega apna, katero zelo dobro vpliva na razvoj kosti. Poudariti je treba tudi to, da se morajo odstavljeni prašički kolikor mogoče veliko gibati na prostem, bodisi na teka-lišču ali pa paši. Svinjaki pa morajo biti čisti in ta.ko bomo preprečili marsikatero bolezen in imeli večje uspehe kot pa do-sedaj. Pravilno krmtjeme zlvme Pri krmljenju se moramo zavedati v prvi vrsti tega. da pokladamo vedno prvovrstno krmo, ki je zdrava in sveža; slaba in pokvarjena krma povzroča dostikrat bolezen živali. Seno, ki je namenjeno za branenje. najprvo dobro pre-tresemo, da odstranimo iz njega ves prah. Veliko prahu in raznih glivic je zlasti v takem senu, katero je pri sušenju veliko trpelo zaradi slabega vremena. Tako seno moramo, še preden ga nosimo v hlev, pretreeti, da odstranimo prah, katerega bi sicer zanesli v hlev; prašna krma vedno zelo slabo vpliva na živino, ker povzroča draženje dihalnih organov. Seno in otavo pokladamo živini navadilo uerazrezano; če pa hočemo krmiti dobra in slaba krmila skupaj kot n pr. seno in slamo, pa moramo vsekakor oboje razrezati. Pokladati moramo le suha krmila, ker takšna krmila živina bolje naslini in prežveči. Tudi močna krmila med katera spadajo razne oljne tropine, moramo pokladati suha. Pri nas se še vedno prav rado dogaja, da oljne tropine pred krmljenjem namočimo; taie tropine živali zelo slabo izkoristijo; Oljne tropine mora dobivati živina le suhe in ne vlažne, šele potem jih dobro prežveči in naslini. Dobro prežvečene in naslinje-ne oljne tropine živina prav lahko prebavi in obenem izrabi redilne snovi, zlasti pa beljakovine, katere vsebujejo oljne tropine v precejšnji meri Dobro je tudi mešanje oljnih tropin med rezani-co zato je priporočljivo, da jo navlaži-mo z vodo in sicer že en dan pred krmljenjem, da se ista nekoliko razmehča. Med tako ovlaženo in pripravljeno rezanim pometamo oljne tropine: to pa storimo šele tik pred krmljenjem. Nikdar pa ne namakajnio oljnih tropin kakor tudi drugih močnih krmil samih z vodo, ker jih potem živali toliko manj žvečijo iti seveda slabše prebavijo. Gledati moramo vedno na to, da so oljne tropine iadosti suhe; samo v tem stanju jih živina dobro naslini in prežveči ter prebavi vse hranilne snovi, ki se v njih nahajajo. Oljne tropine so na j prikladne jše za krmljenje tedaj, ako so drobno zmlete. Živino krmimo redno ob določenem času; s pravočasnim krmljenjem pospešujemo redno prebavo in dobro izrabo krme, kar je gotovo velikega pomena. Dnevno krmimo dvakrat ali pa tudi trikrat. Mnogo izkustva dokazujejo, da je mnogo bolj naravno in tndi bolj koristno samo takratno dnevno krmljenje. Še prav posebno moramo vpočtevati ta način krmljenja pri raznih prežvekovalcih. Želodec prežvekovalcev je namreč tako ustvarjen, da lahko sprejme v sebe naenkrat velike množine raznih krmil ter jih potem, ko delj časa počiva, v redu prežveči in prebavi. Zato moramo vedno skrbeti, da ima živina na razpolago dovolj ča,sa za prebavljanje Čim manj jo nadlegujemo, tem boljše prehavlja. V splošnem je trikratno krmljenje tudi radi tega manj uspešno, ker živine nikdar dovolj ne nakrmimo. Pri dvakratnem krmljenju, pokladajmo krmo vsakih dvanajst ur. Od samo dvakratnega krmljenja naj bi bila izvzeta edinole prav mlada živina; drugače pa je na mestu dvakratno krmljenje. Krmila pokladajmo živini redno po določenem redu. Prežvekovalcem in konjem pokladamo najprvo močna krmila, katerim primešamo klajno apno in soL Posebno klajno apno je kot primes velikega pomena in tega bi se moral vsak živinorejec dobro zavedati. Ob začetku krmljenja so prebavni sokovi najbolj zgoščeni in vsfed tega je tudi izraba močnih krmil takrat najboljša. Ko smo z močnimi krmili gotovi, pride na vrsto razno korenstvo. kot repn, korenje, krmska pesa itd. Ta krmila zre-žemn že pred krmljenjem in jim lahko, primešamo tudi nekoliko rezanice. Končno pride na vrsto seno in slama. Pri veem tem pa ne smemo nikdar pozabiti na redno napajanje živine: najbolje je. da jo napajamo nekoliko pred dokončanim krmljenjem s senom Voda, s katero napajamo živino, mora biti čista in sveža. Večkrat se dogodi. da nimamo na razpolago močnih krmil, tako da morn.mo živino večinoma krmiti s senom V tem slučaju postopamo tako, da razdelimo za vsako žival namenjeno seno na dva ali pa tri dele ter ji damo nadalnji del sena šele potem v jasli, ko je prejšnjega že pojedla. S tem dosežemo, da živina počasnejše žre in da krme ne izbira in razmetuje. To naj bi bilo nekaj najpotrebnejših navodil kako moramo krmiti in katere naj bi naši kmetovalci čim boJ; vpo-šitevali. V KRALJESTVI! GOSPODINJE KUHINJA Zvitek iz jajčjih krp za juho. Najprej napravim jajčne krpe takole: V loncu zgodljam eno celo jajce in en četrt litra mrzlega mleka. Ko je dobro zgodljano. pridenem toliko moke, da je testo tekoče. Na pekačo denem dobro žlico masti in postavim v pečico. Ko je ma,st razbeljena, jo razdelim po pekači toliko, da je ta namočena. Ostalo mast zlijem v ponvico. Na pekačo zlijem toliko testa, da testo prav natanko pokrije dno. Da to dosežem, mora biti mast razbeljena, pekačo pa nagibam tako, da se testo prime vse pekače. Testo potem na obeh straneh rumenkasto zapečena. Pečeno krpo denem na desko. Iz ostale masti in iz testa nadaljujem pečenje toliko časa. da mi obojega zmanjka. Nadev za te krpe napravim takole: štiri dikg surovega masla mešam z dvema jajcema, pridenem drobno sesekljano pečeno telečje meso. malo sesekljanega želenega peteršilja in dve žlici kisle smetane. S tem nadevom na-mažem krpe in jih zvijem kot strukeljee. Snažno ruto namažem z maslom in za-vijem zvitke vanjo. Zavite zvitke še povežem z vrvico in skuham v slanem kropu. Ko so zvitki kuhani, jih razrežem na majhne kose in dam na juho ali k juhi. Ocvrte klobasire iz jajčnih krp. Zgoraj opisane krpe še surove razrežem na majhne kose. Na odrezanih straneh jih pritisnem skupaj, potem jih omočim v jajcu, osušim v drobtinah in oevreim na masti. Ocvrte dam na juho ali k juhi. Te vrste zakuhe so primerne za večje praznike. Telečje stegno, povaljeno v jajcu. Kos telečjega stegna operem, potolčem tiaso-lim omočim v raztepenih in osoljenih jajcih, ter osušim v drobtinicah. Tako pripravljeno meso denem v kožico na razbeljeno maslo. Kožico postavim v pečico in spečem. Med pečenjem meso pridno polivam s surovim maslom in večkrat obrnem. Pečeno meso je zelo sočnato. Zraven takega mesa dam različno solato in pa koščke limone. Hlebčki. Deset dkg surovega masla raztopim. V raztopino pridenem deset dkg presejanega sladkorja in deset dkg moke. Ko je to prav dobro zmešano, pridenem še deset dJcg moke. Testo malo po-gnetem in zrežem na majhne koščke. Koščke na dlani malo razvlečeni in zaokrožim. Hlebčke pokladam na pomazano pekačo in spečem v pečici. Čajni krofki. štirinajst dkg surovega masla mešam toliko časa, da se »peni. Potem pridenem sedem dkg stolčenega in presejanega sladkorja, dva rumenjaka in 17 dkg moke. Testo malo pognetem in razrežem v koščke. Koščke v dlani zaokrožim in vtisnem vsakemu v sredino luknjico. Potem krofke pomažem z jajcem. potresem z razrezanimi mandelji in spečem na pomazani pekači. Ko so krofki pečeni, jim napolnim luknjice z mezgo in jih s sladkorjem potreseni. Piškoti, fz dveh beljakov napravim trd sneg. Potem mu primešam štirinajst dkg sladkorja, osem dkg moke in malo va-nilijevega sladkorja. Te snovi mešam toliko časa, da je testo zelo gladko. Pe-kačo namažem z voskom. Testo stresem v škrnicelj, kateremu sem na dnu napravila majhno odprtino. Iz škrniclja stiskam na pekačo testo tako, da nastanejo majhni, tri cm dolgi piškotki. Piško te pustim dve uri na toplem prostoru. Potem jih spečem v olilajeni pečici. domača lekarna ga Pokvarjena jedila so dostikrat vzrotk hude bolezni in celo smrti. Kar je stalo predolgo in diši po kislem ali ima prevla-ko plesni, tega še pes ne mara in ni, da bi dajali človeku. To. kar je bilo živilo, se je spremenilo v strup. Veliko greši v tem marsikatera gospodinja, ki tnsli, da pokvarjeno ne bo škodilo poslu in beraču. Res, da prenese marsikak želodec, kar ne bi prenesel drugi ali kar je škodljivo, škoduje, če ne takoj, pa pozneje. Stara mast, že večkrat precvrta, ima v sebi strupeno snov. Zato toži marsikdo, da se mu peha po zabeli, zato imajo bolne želodce gostje nezanesljivih gostiln. Pred par leti je užil kmečki gospodar v mestni gostilni klobaso in je umrl vsled zastrup-ljenja. Koliko ljudi je spravil v kraj stari golaž! V več krajih ga napravijo kar za več dni vkup. Treba je biti skrajno previden. Če je meso v golažu razmazano mehko ali sploh kaj sumljivega, plačaj in pusti raje. Seveda bi bil gostilničar kaznovan, če bi ga kdo naznanil in dokazal. Razmazane zelenkaste klobase imajo v sebi hud strup. Malo črnega kruha, ravno kuhan krompir pojemo vsaj brez skrbi. Pa tudi surovo meso nam prinese lahko bolezen in smrt, če je od bolne živine ali pokvarjeno. V mesu take živine je našel dr. Eppinger snovi, ki zlasti škodujejo jetram. Ne kupuj in ne kuhaj mesa, ki je že opolzko, rjavo ali zelenkasto, ne takega, ki je zamolklo rdeče in ne takega, ki je prebledo. ga Rumen vosek je najbolj v čislih za mazila. Pri mnogih domačih receptih zahtevajo vražarji celo cerkveno svečo Vosek kot obkladek pomaga zoper grižo, kilo, kurja očesa, strnjeno kri. Za naduho in jetiko je dobro, če vržeš voska na žerjavico in vdihavaš dim. Pravi vosek diši prijetno. Za star otok in sploh za zate-kline so se zatekali stari ljudje k satovju. Razgrnili so flanelasto odejo med dvema stoloma in podstavili ponev z žerjavico in razrezanim satovjem Ko -sledica je nepravilno prebavljanje. Živali, ki jx>pijejo mnogo vode, postanejo vampaste. Če pokladate teletu preveč soli, potem bo na jx>dlagi povedanega jasno, kaj je treba storiti; ako pa dobiva tele pravilne količine soli. potem mu morate nuditi zadosti vode. Zavedati se moramo tega, da p>omanjkanje vode mladi živini mnogo bolj škoduje, kot pa odrasli živini. Kmetje! Vaša stanovka organizacHa »V Kmečka zvezai pravni nasveti Kdaj se mora plačati dota? J. K L. D. — Dvema imate plačati doto, ki je vknjižena in se mora do izplačila obrestovati s 5%. Vprašate, če ste dolžni doto takoj plačati ali pa jo lahko plačate v obrokih in če imate pri plačilu dot kaj olajšave. — Ce ni določen rok za plačilo dote, zapade v plačilo na vsakokratno zahtevo. Dote, ki jih mora prevzemnik posestva plačati, se ne smatrajo kot kmet-ski dolgovi v smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Pač pa sme dolžnik, ki ie kmet v smislu te uredbe, v letu dni, to je do '25. septembra 1937 zahtevati, da sodišče ta dolg sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine zniža, če je dobljena nepremična imovina, iz katere se mora izplačati drugim dedičem dediščina v denarju, izgubila več ko 25% svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal. Sodišče ne sme znižati dolgov preko 50% prvotnega dolga. Kdaj preneha služnostna pravica poli? A. B. B. Čez vaše dvorišče so do leta 1933 tuji ljudje hodili in si s tem lastili pot. Spo-cladi 1933 ste nabili napis, da je ta pot pre povedana. Omenjeni napis še sedaj visi. Od tega časa hodijo ljudje po pravi poti in ne več čez vaše dvorišče; le tu in tam gre še kateri čez vaše dvorišče. Radi bi vedeli, če je že prenehala služnostna pravica poti čez vaše dvorišče ali ne. — Vse osebe, ki so morda do spomladi 1933 imele že priposestvovano služnostno pravico poti čez vaše dvorišče, so to pravico izgubile s tem, ker ste jim to pot prepovedali in so 6e vaši prepovedi uklonile ter skozi tri zaporecfita leta niso uveljavljale svoje pravice do poti. Za tiste osebe, ki kljub vaši prepovedi še od časa do časa hodijo čez vaše dvorišče, pa služnostna pravica poti — če so jo res V6led 30 letnega mirnega uživanja priposestvovale — še ni prenehala. Od teh oseb zahtevajte izjavo, da 6i ne lastijo pravice do poti. Če bi take izjave ne dale, bi jih morali 3 tožbo prisiliti, da priznajo, da nimajo pravice do poti. Tožbo bi vi zgubili, če bi oni dokazali, da so skozi 30 let mirno, nemoteno, javno in brez prošnje hodili čez vaše dvorišče. V sedanjih časih so pa take gospodarsko malo-pomembne tožbe luksus radi visokih pravdnih stroškov. Izplačilo dote v gotovini ali knjižici? S. P. Brat je pred leti prevzel posestvo od očeta in se zavezal takrat še nedoletnim bratom izplačati doto ob polnoletnosti ter bi od takrat dalje tekle tudi obresti. Leta 1931 ste postali polnoletni. Takrat ste bratu rekli, da glavnice še ne potrebujete, pač pa, da boste zahtevali obresti. Brat. ki je takrat že imel vašo doto naloženo v hranilnici v posebni knjižici na vaše ime, je rekel, da vam obre sti itak teko v hranilnici. Sedaj bi radi dobili od brata doto v gotovini, brat vam pa ponuja le hranilno knjižico. Vprašate, če ste Jjlini sprejeti hranilno knjižico ali pa imate pravico zahtevati gotovino. — Ker vam je brat ob polnoletnosti, ko *te zahtevali obresti, rekel, da vam obresti teko od naložene dote v hranilnici in ste vi bili „s tem zadovoljni, bi se lahko smatralo, da ste dali molče pristanek nato, da je dota naložena v hranilnici in morate zato biti sedaj zadovoljni S knjižico. Če bi pa od brata le terjali gotovino, potem se brat lahko posluži uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in lahko zahteva od sodišča sorazmerno znižanje dote in sme sodišče doto tudi znižati do polovice. Najboljše bo, da se z bratom sama pobotata. Neopravičena vožnja in obračanje po šolskem dvorišču. Š. J. P. Malo verjetno je, da bi imel sploh kdo izmed bližnjih posestnikov vknjiženo pravico vožnje in pravico obračanja po šolskem dvorišču. O tem se pač lahko zanesljivo prepričate z vpogledom v zemljiško knjigo. Ce pa bi res kdo imel to pravico, potem je pa dolžan sorazmerno prispevati k vzdrževanju pota in dvorišča in ga k temu lahko prisili s tožbo lastnik šolskega dvorišča. Če je kdo z neupravičenimi vožnjami razvozil šolsko dvorišče, je dolžan, da to dvorišče spravi zopet v prejšnje stanje. Če se temu protivi. naj lastnik šolskega dvorišča da to opravite po kakem delavcu in bo tozadevni račun — če ne zlepa, pa s tožbo — moral plačati neupravičeni voznik. Odpovedni rok za stanovanje. I. K. P. Imate najemnika v stanovanju, ki vam plačuje mesečno najemnino. Pri vselitvi se niste zmenili glede odpovednega roka. Sedaj ob koncu meseca vam je odpovedal na 14 dni. Mnenja ste, da vam ie dolžan odpovedati za en mesec vnaprej, ker tudi tako plačuje najemnino. — Odpovedni roki veljajo povsod predvsem tisti, ki so med strankami dogovorjeni. Če takega dogovora ni bilo, potem veljajo v mestih in trgih, kjer so bili izdani tozadevni posebni predpisi, taki v teh pred-pisili določeni odpovedni roki in termini, če ni posebnih predpisov, potem veljajo odpovedni roki. ki so v dotičnem kraju v navadi. Na občini boste zvedeli, če veijajo v vašem kraju taki posebni odpovedni roki. Ce teh ni, potem se smejo odpovedati stanovanja, ki so bila najeta za več kot eno leto, na tri mesece; stanovanja, ki so v najemu za več kot en mesec in manj kot eno leto, se smejo odpovedati na 14 dni, a vse oetale najemne pogodbe na 8 dni. Prevzemnik je plačnik za pravdne stroške tožbe izročitelja. M. V. P. Sj. S sosedom ste imeli pravdo radi motenja posesti, ki ste jo zgubili na prvi stopnji. Vložili ste rekurz in upate na uspeh. Med tem je sosed posestvo izročil sinu. Vprašate, če ima sosedov sin kot prevzemnik posestva dolžnost, da vam p>ovrne pravdne stroške, če bo rekurz za vas ugodno rešen — Ce uspete / rekur-zom, fK>tem bosta dolžna vam povrniti oravd-ne stroške =o*ed in niegov =.''n kot nr»»zem-nik posestva, ki je dobro vedel za