Leto XLIII - št. 80 - CENA 8 din Kranj, petek, 12. oktobra 1990 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SE PREDSTAVIJO Slovenski politični vrh s tujimi in domačimi novinarji Malo upanja za pomiritev Jugoslavija prihaja iz konflikta v konflikt in vsak je ostrejši od prejšnjega. Kaže, da med federalnim in konfederalnim pogledom na prihodnost Jugoslavije ni pomiritve. Zato ostaja tudi odcepitev Slovenije ena od trajnih možnosti, pravi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Ljubljana, 11. oktobra - Da je Položaj v Jugoslaviji zaostren. *a*e tudi veliko zanimanje tujih ln domačih novinarjev za razmeji v Sloveniji in Jugoslaviji. Da-es so se s časnikarji najprej podarjali . predsednik slovenske v,ade Lojze Peterle skupaj s pod-predsednikoma Jožetom Mencin-8erjem in Matijo Malešičem ter £'"'stri Jankom, Ruplom, Janšo, farjem. Kranjcem in Stani-.enV za njimi so tuji in domači J^nikarji poslušali in spraševali P[cdsednika predsedstva Repu-01lke Slovenije Milana Kučana, pa šc slovenskega člana predsedstva dr. Janeza ,rnovŠka. Predsednik in člani lade so povedali, da je konfede- Lojzf Peterle s sodelavci na časnikarski konferenci. - Slika G. Sinik [uC'-!a realna opcija razvoja Jugo-ngV|Jc- vendar moramo računati r;"lične scenarije, tudi na ne-m'ro|jUhncga. Slovenija s svoji-^' Potezami nikomur ne škodu-J,c- ne obnaša se separatistično, Kar Pa bi nekateri Želeli in nas Pot m*i namen >ki Vorii ni v Paviljonu RADOS ol ''ii/i ,|,tovne razstave desetih i| n,h Slovenskih akademskih W2j««kih slikarjev, k, so jo ■v»i radovljiiki organiza stanovanjska oprema • Široka Potrošnja J izolacije r ozimnica l avtomobili • velika Razstava gob lotji ludi lokrat bo jesenski se-jem spremljala bogata razstava gob. ki jo ob svoji 20-letnici delovanja še posebno skrbno pripravlja Gobarska družina Kranj. Specializirane razstave pa pnpra vljajo še Potrošniško informativni center Domus Ljubljana in sicer o vrlu. /veza obilnih združenj Slovenije o delavnosti sekcije lesnih strok in sekci|e cernen-ininarjev, kamnosekov in tera-cerjev. (iorenjski muzej i/ Kra-n1.1 pa razstavo "Sestavine ljudskega stavbarstva na Gorenjskem" Sicer pa bo jesenski sejem aktu, ilen za vse. ki ri,iili|o ali na novo opremljajo svoja stanovanja, saj se bodo tu zvrstili proizvajalci in prodajalci stavbnega in notranjega pohištva - najnovejše stvaritve pri pohištvu bo pokazalo okrog 40 razstavljavcev - deko-lative. giadhcncga in izolacijske im m.uri Lila, oiodij Hil I udi !■> krat bo na odpilem razstavnem prostoru razstavljena kmetijska mehanizacija, posebnost pa ho brez dvoma prodaia uvoženih avtomobilov najvidnejših svetovnih proizvajalcev _ • l>. Dolenc an^s zaseda slovenska skupščina Osnutek nove slovenske ustave VrnS|^ ns,i bi bil sprejet osnutek nove «lo-*HiKa "S,i,u'- () »jen« naj bi razpravljali do na \LIJ!J?J?'*mbr»* wjetni> pa dlje, ko m bo "Mav" invki" "l«peh znašel predlog »lo^^^n«. i: oktobru d. narl.._____— I- I. nov c vt'Hihr» l0 n^m J**na razprava do konca nO-tl« L... I "D II a I k| hil .rutin« nn,. ...»nt,« Uft "*'k '•i itan Pra naj bi bil predlog nove ustave. Ker "'ranke menijo, da bi ka/alo javno ,0 Podaljšati do konci prvih'ao konca leta, utegne biti Pr*dlav. J* sprejet. C t bodo na današnji seji " dudami predlogi k osnutku in jib I" ustavna komisij« sproti ne bo mogla uskladiti, bo moral hiti osnutek določen kasneje, ali pa bodo sli rudi vsi alternativni predlogi v Javno razpravo. V tem primeru bi bila današnja seja skupsiiiu samo del javne ra/prave. Nedvomno pa osnutka ustave ne more določiti ustavna komisija, ampak le republiška skupščina. Nekatere stranke tudi predlagajo, da bi morali v Sloveniji hkrati s sprejemom nove ustave tudi sprejeti zakon, kdaj bodo nove volitve. Za razgovor in sklepanje u tem ho še dovolj časa in iiriiožiiosii, Pred vnem pa McanHe menijo, da nore ustave ne gre povezovati s položajem v Jugoslaviji. Slovenija lahko naprej gradi svojo mueienost In odloča o svojem bodočem poloia-lugoslaviji. • J. Košnjek Krokodilje solze za rudnikom Ne razumem Škojjeločanov. Vsa leta, odkar jim je takratni slovenski vrh vsilil rudnik urana v Žirovskem vrhu, so jokali in vzdihovali nad tujkom, povzdigovali njegove negativne vplive in terjali zaprtje, zdaj, ko je njegov konec le še vprašanje časa (in denarja), pa kot da si niso več na jasnem, ali to zares želijo ali ne. Kljub številnim debatam okrog usode rudnika v zadnjem času namreč niti občinska vlada niti parlament še nista jasno povedala, da sta za zaprtje. Vodilne ljudi, zelo glasne v predvolilnih obljubah, je očitno strah odločilne besede in so za le "osebno", medtem ko je volja množice "skrivnost". Razlog mlahavosti je dokaj prozoren. Z zaprtjem rudnika bo najmanj polovica od 4 74 delavcev na cesti. Kam se bodo deli? Druga industrija jih ne bo posrkala, ker ima že sama preveč ljudi pa tudi sicer še ni pozabila, kako so jo pred leti, ko jih je potrebovala, zapuščali zaradi mamljivejšega zaslužka v rudniku. Ločani zahtevajo, da republika, ki je rudnik "zagrešila ", nosi tudi celotno breme zaprtja. Ne le po strokovno tehnični in ekološki plati, ampak tudi po socialni. Naj po- skrbi za nadomestne proizvodne programe, seveda ne kakršnekoli, naj rudarjem da kruha. Prav v tem pa so škofjeloške zahteve rahlo pretirane. Gotovo ne bo problem dobiti republiškega denarja za strokovno zaprtje rudnika, niti ne za vzpostavitev nadomestne industrije, za prekvalifikacije oziroma predčasne upokojitve delavcev, tudi za trajno rento občini, ki bo še stoletja nosila negativne posledice izkoriščanja uranove rude, najbrž ne. Naivno pa je pričakovati, da jim bo republika povedala, kaj naj v rudniku poslej delajo in kam naj potaknejo odvečne delavce. Mogoče, da jim bo celo povedala, a vprašanje, ali jim bo ponudba všeč. Zato ne preostane drugega, kot da Ločani republiko prehitijo, da sami dajo pobudo, pogledajo, kaj rudarji še drugega znajo, kaj bi se z rudniškimi stroji še drugega dalo početi, in na tem zgradijo nove programe. Republiški minister za industrijo Izidor Rejc jih je na ponedeljkovem posvetu dobesedno prosil za to in jim obljubil podporo. Se bodo znali zmigati, ali pa bodo raje spet jadikovali nad odločitvami "od zgoraj"? # H. Jelovčan Glasovi Elanovih upnikov v prid prisilne poravnave Odločitev bo znana danes teden Kranj, 9. oktobra - Po glasovanju Elanovih upnikov, ki se nagibajo k predlagani prisilni poravnavi, je sodni senat razglasil, da bo končno odločitev objavil v petek, 19. oktobra, ob 9. uri. Le nekaj večjih upnikov je glasovalo za stečaj, veliko pa jih na glasovanje sploh ni prišlo, veliko pooblaščencev ni imelo zahtevanih pooblastil, zato do prihodnjega petka še vedno lahko ugibamo, kakšna bo usoda Elana. Predstavniki Elana so bili kot 1,3 milijarde nagnila v prid očitno zadovoljni z glasova- prisilne poravnave. Glasovanja njem, saj se je po njihovih gro- se ni udeležilo 280 upnikov, to-bih izračunih od 2,2 milijarde rej več kot polovico, mnogo dinarjev glasovnih pravic več pooblaščencev pa je prišlo brez Evropa in nepismenost Bled, 11. oktobra - Na Bledu se je v torek začela 6. evropska konferenca direktorjev inštitutov za pedagoške raziskave, ubrana na temo Pismenost in osnovno izobraževanje na predvečer 21. stoletja. zahtevanih pooblastil, sami najbolje vedo, zakaj. Za stečaj pa je glasovalo le deset upnikov, med njimi nekaj večjih: Beograjska banka Beograd, Coning Varaždin, Dalmacija Dugi rat, omeniti pa velja Še kranjsko Planiko. Po izločitvi ločitvenih upnikov je pri glasovanju na teži pridobila množica manjših upnikov, manjši pomen, kot smo pričakovali, pa so imeli glasovi večjih hrvaških upnikov. Manjši upniki nedvomno v prisilni poravnavi vidijo tudi rešitev zase, saj bi stečaj Elana marsikoga temeljito pretresel, če ne kar potegnil za seboj. Nedvomno je nanje vplivalo tudi pismo Elanovega direktorja Petra Lampiča, ki ga je pred devetimi dnevi razposlal upnikom, v njem ponovil obljube slovenske vlade in jih opozoril, da bodo v primeru stečaja dobili le 5 do 10 odstotkov svojih terjatev, šele v nekaj letih. • M. V. Na konferenci, katere pobudnik je svet za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope, sodelujejo ugledni strokovnjaki iz. 33 držav, kot "opazovalci" prvič tudi Albanci. Ob slovesni otvoritvi je predstavnik Sveta Evrope Maitland Stobart poudaril predvsem pomen Vključevanja vzhodnoevropskih držav v oblikovanje enotnejšega evropskega izobraževalnega sistema, v demokratične procese, spoštovanie človekov ih pravic V imenu gosiiteljev pa jc udeležencem zaželel dobrodošlico dr. Peter Vencelj, ki je predstavil politične spremembe v Sloveniji, njene osamosvojitvene te/ii|c ter dejal, da se naš šolski sistem postopno približuje evropskim modelom. Slovenija iskreno želi tesnejše sodelovanje Sveta Evrope, njenega sveta za kulturno sodelovanje, Unesca in OECD. • II. J., Koto: (;. Sinik i! *3 «1 ■O j M' GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 12. oktobra 199° NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Udar v prazno Jugoslovanska vojska, kot da se ne zaveda tega. da z vsako novo intervencijo v slovensko družbo samo še utrjuje pot. ki vodi najsevernejšo republiko v državi proti odcepitvi. Učinki vojaških vpadov so zato ravno obratni od pričakovanj v Beogradu, odkoder generali dobivajo povelja. Toda ali je sploh možno, da vojaški vrh ne dojame tega dejstva? Se posebej potem ne. ko je že nekajkrat videl, da so bile njegove akcije neuspešne. Če je bil proces proti četverici za vojsko še zadnje upanje, da v državi lahko "naredi red", pa je bilo po njem že jasno, da je vojaška moč na slovenskem ozemlju povsem opešala. Prelomno obdobje za vojsko je bil ravno proces, na katerem so jo Slovenci dokončno demistificirali in se nasproti grozečemu orožju postavili z rožami. Na najbolj grob vpad so reagirali dostojanstveno in se niso spustili sprovocirati. Tu gre za kulturno dejanje, saj je jasno, da bi v marsikaterem drugem delu države znali reagirati precej bolj vroče. Slovenija pa je svoje dostojanstvo v zgodovini največkrat branila na kulturen način. V tem je tudi njena prednost in s tem tudi vsakič znova razorožuje oboroženega nasprotnika. Kakšni so torej po vsem tem sploh lahko vojaški cilji? Izvesti klasični vojaški udar je praktično nemogoče. Navsezadnje tudi zato. ker je obdobje vojaških udarov in vlad minilo po vsem svetu. Če bi se to res zgodilo v Jugoslaviji, potem ppmeni, da bi se zgodovina naše države zavrtela še za nekaj deset let nazaj. Vojaški udari so bili navsezadnje vedno v interesu velesil (obe sta jih tudi dodobra organizirali), danes pa se za razliko od tedanjih časov zavzemata za čisto nasprotje. Zato tudi lahko opazujemo proces demokratizacije Južne Amerike (kot klasičnega kontinenta udarov), kjer praktično skoraj ni več vojaških diktatur. Toda kljub temu vojska na tem kontinentu še ni povsem mirna. Vojaške udare so sedaj zamenjale posamezne vojaške skupine pritiska, ki največkrat zahtevajo popravilo krivic, ki naj bi jih vojski storile (največkrat s sodnimi procesi proti huntam) civilne vlade. Ti uporni častniki pa se zatekajo k raznim oblikam uporov in zavzemanjem vojašnic. Po tem vedno sledi obdobje napetosti, ki se navadno konča s predajo upornikov, ne pa tudi z njihovo kaznovanostjo, čez nekaj mesecev se tudi pokaže, da je vlada te upore zatrla s tem, da je pač pristala na nekatere njihove zahteve. Je mogoče med temi južnoameriškimi primeri in nedavnimi dogodki v Ljubljani potegniti vzporednice ? Dogodkov vsekakor ni mogoče enačiti, lahko pa v potezi generala Hočevarja vidimo ravno način pritiskanja na novo slovensko vlado in predvsem sekretarja za ljudsko obrambo, ki je seveda za jugoslovansko vojsko večni trn v peti. Hočevar se je s svojimi vojaškimi policaji namreč zatekel ravno k tistim metodam, ki jih uporabljajo njegovi južnoameriški kolegi, kadar hočejo od vlade iztržiti določene stvari. Z njegovo potezo mu je uspelo pritegniti ogromno medijsko pozornost, ki pa je bila seveda negativna. Na koncu se je namreč spet osmešila vojska, saj je tudi svet stopil za hrbet slovenski demokraciji in ne vojaškemu centralizmu. Slovenski generali s Hočevarjem na čelu se seveda nahajajo v zanje izredno težkem položaju, ko morajo na eni strani kot vojaki revolucije čuvati jugoslovanski družbeni sistem (ki pa praktt-čno m teoretično ne obstaja več), ter ob tem še izpolnjevati povelja predpostavljenih. Ti večni "borci revolucije" nikoli niso bili posebej pripravljeni misliti s svojo glavo (to je povrh vsega v vojski še prepovedano), zato je tudi njihovo sne danes razpeto med vestno izpolnjevanje ukazov na eni strani in vestjo pred slovensko družbo na drugi. Dejstvo je namreč, da se jih bo tudi Beograd zaradi slovenskega porekla skoraj gotovo odpovedal, pa čeprav mu sedaj še tako zvesto služijo. Mu kn h ii si i ile Seja predsedstva Zelenih Slovenije I juMjana, 10. oktobra - Predsedstvo Zelenih Slovenije se bo zbralo na svoji drugi seji v soboto, 13. oktobra 1990, ob s> uri v Ljubljani, v Ulici Komenskega 7. V ospredju tega zasedanja bo razprava o aktualnih družbenih dogajanjih; najprej bodo govorili o osnutku ustave Republike Slovenije, zatem pa .<■ o odnosu svoje stranke do vojaških vprašanj. Ob 13. uri se bo vodstvo Zelenih Slovenije zbralo s svojim članstvom na manj uradnem srečanju, na Zelenem pikniku v gostišču Livada za Ljubljanico. Tam bodo pripravili krajši kulturni spored, odprt pa bo tudi mikrofon /a vprašanja vodilnim možem stranke, Cc bo vreme lepo, se bodo udeleženci piknika pomerili v športnih igrah, sicer pa bodo predstavili tudi svoje glasbeniške sposobnosti. • S. Saje Srečanje mladih V nedeljo, 14 oktobra, se bo ob 14. uri na Joštu začelo srečanje mladih kranjske dekanije. Ob 16. uri bodo govorili dr. Peter Vencelj, Peter Reberc in Ivo Bizjak, zatem pa bo ustanovitev kranjskega odbora mladih krščanskih demokratov. raGLAS Ob IS Irlniii Jr kiilrkllt (...rriijtkrga ulivi prcjfl rtd lanlug t »rebrn« iittđn I Maaoviltlj i« itdajalrlj CP <;i«, Kranj, tlak f <.l' Delo I juhi...... I (IZ II K' H I jubljaaa 1.1 1'niKr.tnu , MOpillHMI IVBlI Krttllaa Kuhal »arolaiaa al IV. Irimrcljf j* 1MI.IMI din i lorcrmki gla* urejamo in pitcmo ftlefaa /argi (glavni urednik in d.rekioi i I rupoldiM HngalaJ i \ »t .hIk"v<>. m-^.i ii.eilmk.il Vilau Stanovalk Kpori lun/eni poslov ne informuii|el. Danka DobMK 1/4 dom in družino, zanimivosti, I. hC). Daalra /a*rl - žleblr vu.iiiu poduka gorenjski kraji m ljudjf), Andrej žalar (gorenjski kr.1,1 in l|udje komunalne deiav nosu I, t*» Mrmingrr i k u lit. u i llrlrna Jelo*ćan l i/ohr.i/es anje i/ šolskih klopi, kronika škol i.i I k . i < »elo /aalolalk Ikmenislso K.i.ios Ijr.ii Darlaka S*d«J Ira/\edr11.< Irsmui-i Slnjkan Saje Idru/hene organi/ani*. ekologi«), Jo** Ko4a|ek i notranji polhlu IpOftj Marija V«deJfJl(go*ptxlarvlvo. Kranj). Gorata Nlalk ifoiogr.iln.ii lfor Pokora lolil.kosani.'! Ivo S»k«*, Nada Pr*»c m VII rja aa DraklUr (lehmćno urejanji m Marjeta VoiM* I lektoriranje)_ Na.lo* urrdnitOa In uprave: ki.mi Mose Pijadeja I, Kr.tni tekočI rnćuaprISDK; H300403-3ttM telefoal: direktor in glasni urednik 2H-46J. urednitiso 21 HM) in 21-835, ekonomska propaganda 23-*>HT. računovodstvo, naročnine 2H 46.V muli oglasi ' ' INI Neohiasljenih pisem in slik ne vraćamo ("atopiv je oprotcen prometnega davka po pristojnem mneniu 421 I 72 _ Zapiranje rudnika je politično-ekonomsko vprašanje Svoj del bremena mora prevzeti tudi občina Škof j j Loka rabi dobrega pogajalca, ki bo znal dobiti republiški denar za socialni program, prekvalifikacije delavcev, rento, razliko med rudnikovo ceno rumene pogače in ceno na svetovnem trgu, predvsem pa rabi dobre programe. Škofja Loka, 11. oktobra - Čeprav sta škofjeloški parlament in vlada že sprejela določene zahteve v zvezi z nameravanim zaprtjem Rudnika urana Žirovski vrh in jih prek svojih poslancev posredovala v republiški skupščini, je predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar v ponedeljek zvečer sklical posvet na to temo, na katerega je poleg članov svoje ekipe in predsedstva občinske skupščine povabil še Ločane, ki so kakorkoli vpleteni v republiški vrh. Zal njihov odziv ni bil ravno množičen, vendar so Izidor Rejc, Viktor Zakelj in Zoran Thaler posvetu, ki bi sicer zvodenel, vtisnili kvalitetni pečat. trarne. Sprožiti bi kazalo tudi vprašanje, ki sem ga že sam zastavil, a ostal brez odgovora; zakaj ni rudnik v pristojnosti republiške uprave za jedrsko varnost in s tem deležen skrbi profesionalne strokovne skupine. Da bi zapiranje rudnika pospe- Uvodno besedo je povzel Vincencij Demšar, ki je dejal, da je republiška vlada preložila sklep o zaprtju rudnika. »Zame je to pomirjujoče, ker si preložite* razlagam tako, da se je vlada odloČila za zapiranje s srrokovno pripravljenimi rešitvami. Najhuje bi bilo, če bi rudnik likvidirala, ne da bi sanirala vse posledice,« je de-jal. Politična odločitev Republiški poslanec Zoran I haler je menil, da je (nerentabilnost izkoriščanja uranove rude v Zirovskcm vrhu kot razlog z.i zaprtje rudnika za škofjeloško občino zelo problematičen. »Ce se zapira neka firma, ki je v ekonomskih težavah, običajno pomeni, da se reševanje problemov prelaga nanjo in na ožje okolje. Rudnik je nastal drugače, iz strateških razlogov (zagotavljal naj bi surovino za jedrsko elektrarno Krško in /a ostale, ki bi jih še gradili) ter iz vojaških razlogov, /ato je treba rudnik zapirati po obratni pori, kol je nastajal, to je "i vrha**. V bistvu gre /a politično odločitev. Sedanja republiška vlada je odgovorna za usodo rudnika; za strokovno plat, za finančno in socialno plat ter za rento za vse posledice, ki jih bo itn m.i Škofja Loka zaradi tega tujka nosila še daleč v prihodnost. Zavzemam se, da bi republiški izvršni svet čimprej sprejel sklep 0 zaprtju rudnika. To mora zahtevati skupščina, ki naj da tudi predlog za sanacijo rudnika, v katerem bi opredelili vse odgovornosti za kolikor mogoče kvalitetno zaprtje rudnika in za sana- cijo posledic. Glede na različne opcije, kaj storiti z rudniškimi objekti, menim, da mora občina prekiniti vsa razmišljanja, kaj bi se v rudniku še dalo koristnega početi.« Mafija Pogačnik' »Rudnik že četrti mesec stoji. Ker se tehnološka voda ne rabi, je koncentracija raztopljenega radija večja, zadošča pa malo dodatne vode, dežja, da se razlije. Tudi za ta čas, ko rudnik miruje, je Ireba preprečiti onesnaženje okolja. Po zaprtju rudnika ne smemo dovoliti niti skladiščenja radioaktivnih niti posebnih odpadkov.« Tone Jenko: »V republiški upravi za jedrsko varnost sem pred dnevi videl najnovejši projekt za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Gorenjske ni v predlogu desetih lokacij. Ko bo študija javno predstavljena, bomo dobili vse rezultate. Večja nevarnost je odlagališče posebnih odpadkov.« O izgradnji rudnika v Žirov-skem vrhu je bilo odločeno na osnovi cene rumene pogače 101 dolar za libro pri tedaj veljavni svetovni ceni 42 dolarjev za libro. Sedanja rudniška cena 50 dolarjev je petkrat višja kot na svetovnem prostem trgu in tudi za 50 odstotkov dražja, kot se jo da dobiti z dolgoročnimi pogodbami. Hrvaška še vedno ni pripravljena plačevati polne proizvodne cene, zanjo bi bila najvišja sprejemljiva cena 17 dolarjev za libro. Zelo zanimiv pa je tudi podatek, da je delež rumene pogače v stroških proizvedene električne energije (skupaj s stroški varovanja okolja) nižji od 10 odstotkov, medtem ko je pri premogu večji od 60 odstotkov (brez stroškov varovanja okolja) ob manj ugodnem razmerju s svetovno ceno. Trije sklopi ukrepov Vikt.n z*akelj. predsednik slo venskih socialisov: »Rudnik v 2l-rovskem vrhu in jedrska elektrarna v Krškem sla kvalitativno in kvantitativno dve različni stvari. Ne hi smeli pristajati na kakršnokoli navezavo in pogojevanje zaprtja rudnika z elektrarno. Rudnik Je že od vsega začetka ekološko in ekonomsko problematičen. Zahtevati moramo zaprtje, ne glede na to, kakšna bo usoda jedrske elek- šili, bi bilo prav, da bi pomagali pri reševanju. Predlagam, da se problematiko razdeli v iti sklope. Prvič; kratkoročni ukrepi: posredovati pri pristojnih službah, da se aktivnosti v rudniku, ki so nevarne za okolje, ne opuščajo. Drugič; srednjeročni ukrepi, med katere uvrščam segmenr zaposlovanja, vodale, prekvalifikacij, zavarovanje rudnikovih obratov. Več kot 400 delavcev predstavlja vozel, ki ga ni mogoče razvozlati čez noć. V do govoru s pristojnimi organi bi v občini poskušali narediti selekcijo teh ukrepov. Tretjič; dolgoročni ukrepi: dolgoročni vidik posledic rudarjenja je nekako način potrebno poskušati evidentirati s stališča fizike, medicine in biologije SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 TRGOVINA IN SVETOVANJE Nudimo ves gradbeni material do III. faze gradnje Nudimo vse gradbene usluge in obrtniška gradbena dela po zelo konkurenčnih cenah. Sposojamo gradbene elemente za individualno gradnjo Brezplačno svetujemo graditeljem Informacije po tel.: 064/620-658 glede na to, da za fizike ne obstaja noben tehnični problem, da med'" cinci ugotavljajo, da je spremlj*" nje posledic zaradi kratkega inter' vala in premajhne mase za opaž*" vanje zdaj neverodostojno ter d* so edino biologi zaznali nekatere spremembe v okolju.» . Viktor Zakelj je tudi svetoval, naj Ločani za posamezne predele občine poskušajo pridobiti status nerazvitih. Zakon o skladne«1 gospodarskem razvoju, ki Je.v pripravi, briše občinske meje H« postavlja druge kriterije nerazvitosti. Dejal je, da se je nespamet' no pretirano zanašati na turizem in obrt, ker v teh dejavnosti ne bo veliko novih zaposlitev, ampak iskati možnosti predvsem v industriji. Republiški izvršni svet je na zadnji seji odložil odločanje o zapiranju rudnika, ker M ni programa o zapiranju oZ>' roma še ni izdelana študijo 0 možnostih za nadaljnji ral' voj rudnika. Vendar pa je z&' piranje samo še vprašanje časa in denarja. Za zaprtje naj bi po nekaterih računi" potrebovali kar 500 milij0' nov dinarjev, kar znatno pfe' sega premoženje rudnika, *' menda znaša 37 milijon«* dinarjev (po oceni delavci rudnika je rudnik vreden P*1' Mi ž no 100 milijonov amen\ ških dolarjev). Če gre verjet' energetskemu ministru at-Mihi Tomšiču in podpredsedniku vlade dr. Leu Šešerku, denar (iz proračuna). P°ire', ben za zapiranje, ne bi stne biti problem, ker bi pri zupr~ tem rudniku prihranili vsa) " do 12 milijonov dolarjev na leto. Za ta denar bi ti P° Tomšičevih besedah lahko omislili programe za presti' poslovanje rudniških dela*' cev in njihovo smialno var' nost ter poravnali stroške IjJ zaprtje rudnika. Pri tem J" lahko nekaj iztržili tudi * prodajo opreme in naprav. ind> si i I.i elektrn ur ciu-rniie lh :'1'"-J .r notah,- >./.i rudniku * yU Zakon o zapiranju Republiški minister za širijo Izidor Rejc je menil. Skofjeločani^čimprei jasno P0^^ do, da \ rudniku ne bodo PuS"j, odlaganja kakršnihkoli kM]P* kov. Dejal je tudi. da ictlr elektrarne ne bo mogoče za p' ' dokler ne bo ustreznega nadom m ' " ni- in Idriji je republika spelja" 7*^, ranje na zakonski osnovi. ( treba zahtevati tudi za ru<,nf^i Z.irovskem vrhu. Občinska *' bo morala sodelovati pri Pri',av^. slovanju delavcev. Socialni P gram bo, t občinske strani J1* jjj. nuni ti ii,» predvsem jasna °Pr rtfjl lev. V nobenem primeru r*\tf rudnik ne lio tako ill.t^, U,,l.i'|Sti posloval. Videti je treba "|0^ jf /u podjetništvo, graditi Iz ""jajcih strojev in znanja, ki je y rV,yf ku. Od republike je težko '»"'^„e Ii, da bii pripravljala nad""14', programe, ne glede na to, da " ^ pri republiškem sekretari«1" ^ razvoj v ta namen ustanovil' P^, ben odbor. ločani morate lM,t|tri-ti, ali je odbor pravi, v "I1"'.'"'„fjr jo biti iniciativni ljudje i' s* L0k«, Kepublika bo pom«K*' I ratu Kupat »Pogovarj*1 pp, . i Gornje vasi 1» ljudmi iz j. ---- Ijan. Vsi pravijo, da je rud^, Jek. So za zaprtje. Menij«. razvoj oluine prinesel v4",t^|j f malij, bil sprva radodaren, |jiH so vse obljube splahnele- J^-gaj* predvsem na škofjeloško 0 CO in cesto skozi i.m elijo t|||f-jani so zainteresirani za nl1 ,gdi stno industrijo, sprejeli 1,1 ekološko očiščeno livarno." Alenka 1'otočnik 1 aiik>'- p> lavcl bodo padli na občino, *e^r do tu ostali. V republiki ^.fJSj Jajo programi za prekvali' (,|i l,!.i!.i«"h K •ti * in prestrukturiranje, k določenih denarnih »P* lahko uresničili.« Aleksandra 1'rctnur HI z*\ je rešljiv le v F'JfS*1 prostorskim razvojem *koHf |,< občine, ki mora HI v vin^L |*> ma, kmetijstva in obrti- 1 ,n» sk.-fja Loka imela svoj Pr"%|i" tudi ne bo lako leiko ' rudnikovih delavcev. Kaj delavci, je ikofjeloškl Pr"fci t* Rabimo dobrega pogajal"' «r znal dobiti republiški ^n'ff.k,(\f clalai program, pr***a"! J^** delavcev, rento, razliko "ie"|[i ^ kovo ceno rumene pogač* * na svetovnem trgu« • H J*I"T petek, 12. oktobra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (KQ)IM«f©)I'0;GLAS Primer, ki ga nova evropska zgodovina še ne pozna odcepitev in potem konfederacija ali razpad enotne države o, po zadnjih podatkih anket javnega mnenja se kar 80 odstotkov ?'°vencev zavzema za odcepitev, če bi se pokazalo, da konfederacija Jugos|avjj j ni možna. To pomeni, da je za Slovence model Me-g* že povsem preživet in danes praktično o njem nočejo več sli-Tjjj s»mo 5 odstotkov anketirancev se namreč zavzema zanjo, me<»em ko je 15 odstotkov takih, ki se ne morejo opredeliti. So^uh-ati omenjene ankete l b"i objavljeni na isti dan Q tudi besedilo "Model kon-aeracije. v Jugoslaviji", kot so „Pripravili strokovnjaki iz E Ddstev s,oveniie in Hrva- Miiii °Jekt konfederacije je z ^ tako prvič stopil v javnost seveda sprožil takojšnje re- cije jz "fefjer.aiivnega de|a Beograjska Politika sPres natnr»* a~ se s te,*,""" "amreč piše, da WPl°n^a "SKraJno sumljiv, H,a ekc>jski nadomestek oziro-serj preP'san, skorajda dobe-ijjjj Povzet akt." Po njenem vija Ju bi na ta način Jueosla-.enostavno izginila z zem- Wr! ^.a'kana in Evrope, lih h .8' govorijo o prežive-vifjjj^nih oblikah, 3* dr h drja^ ^stanavljanje ne°dvisnih v njej pa Vana-La 5kodo drugih jugoslo- . ,K|n naroH™ jc *h°dišče lzh " naro(loV. "odišče za konfederacijo KUc, reć- Po besedah Milana kaltr§na' v "reditvi odnosov, skuDnna VeIJa za Evropsko j* n!!??1, vendar pa pri tem tu-agencije (npr. Jo, dl wtS ln druge) že opaža-Nlv^? 'z ■'"gos'av'Jc nastala b< zveza federalnih in cts pralnih enot, kar je pro-tvr brcz precedensa v novejši bi ,Pski zgodovini. Konkretno ^namreč pomenilo mirni >Wl cnc države v več neod->h držav. ^WtCm scveda ne smemo po-hd tc8a< da Jugoslavija razdrt ravno v času, ko povsod Po I vvropi potekajo po-cije drugačni procesi intcgra-|Pri4» nekai dnevi smo bili tVr* družitve obeh Ncmčij, v3>a 1992 pa je tudi že pred k y- Movenija je bila tista, ki *u8oslaviji vedno opo/.ar-|kliu^a Pomembnost naše pri-,,vc Evropi, vendar je to zavzemanjc ^ih ~""*cmanK vsaj na /a-v ""ojevalo velike odpore. Preden se je tudi zakrnela jugoslovanska gmota vsaj malce obrnila proti združeni Evropi, je bilo porabljeno ogromno energije. Dejstvo namreč je, da je naša država še vedno obremenjena z neuvrščenostjo, pa tako ni danes prav nič čudno, če zunanji minister Budimir Lončar v Nevv Yorku razlaga, kako je ideja tega gibanja "še vedno živa". V tem kaosu idej in navezav (navsezadnje na neuvrščenosti temelji tudi ogromen del naših poslovnih stikov s tujino) sta se torej dve republiki odločili, da zakoračita na svojo pot in ne čakata na ostali del države, ki je že doslej vedno miniral vse zdrave ideje s severa, ko so se te porodile, vendar jim je nekaj let kasneje z zamudo sledil. ' Jugoslavija ni enostavna država, njeni sestavni deli so si med seboj izredno različni. To ugotavljajo tudi pisci besedila konfederalne pogodbe, ko pravijo, da imajo republike v Jugoslaviji zelo različne interese. Sicer pa bi za države, ki bi pristopile h konfederaciji veljalo, da med njimi ne bi bilo carine, obstaja pa možnost, da bi vsaka imela svoj denar. Po konfe-dcralni pogodbi bi imele države članice konfederacije samostojna diplomatska, konzularna, gospodarska, informativna in turistična predstavništva v tujini. Vsaka država bi imela med drugim tudi lastne oborožene sile. Poglejmo pa, kaj pravni strokovnjaki menijo o konfederaciji in njeni možnosti za Slovenijo. Po mnenju Ivana Kristana sta teoretično samodve možnosti za nastanek konfederacije. Prva je ta, da se samostojne (suverene) države združijo vanjo, druga pa, da ta nastane z razpadom dotlej enotne države ali federacije. Ker so nam znane razmere v sedanji federativni Jugoslaviji najbrž ni treba posebej poudarjati, da je realnosti bližja predvsem druga možnost. Težko bi si namreč predstavljali, da bo jug države enostavno privolil v razpad Jugoslavije, kajti njegova logika temelji ravno na njenem ohranjanju. Kristan pa nadalje pove, da so po prvi poti nastale Severnoameriška konfederacija, švicarska konfederacija in nemška zveza. Za drugo pot v zgodovini še ni primerna. Če bi se torej tudi pri nas odločili za prvo pot, potem bi se morala Slovenija najprej od Jugoslavije odcepiti, nato pa z ostalimi državami vstopiti v konfederalno zvezo. Dejstvo pa je, da mednarodna javnost razbitju Jugoslavije ni naklonjena, kar so tudi nekajkrat poudarili v ZDA. Po drugi strani pa so v Was-hingtonu dejali, da nimajo ničesar proti temu, da si narodi v Jugoslaviji prihodnji ustroj države preuredijo po svojih zamislih. Pri tem pa je treba imeti pred očmi tudi nekaj zadnjih dogodkov na zunanjepolitičnem področju. Med prvimi je vsekakor srečanje Franja Tuđmana z Georgeom Bushem. Čeprav so hrvaška sredstva javnega obveščanja ta dogodek obesila na veliki zvon, srbska pa mu pripisala minimalen pomen, naj povemo, da je vendarle šlo za pomembno ameriško gesto, ki je posredno pomenila priznanje hrvaški politiki. Čeprav se je Tudman z Bushem sestal le za nekaj minul je bil to vsekakor velik uspeh. Ameriški predsednik v Beli hiši pač ne sprejema vsakogar. Znano je tudi, da slovenski delegaciji ni uspelo priti do njega in se je morala zadovoljiti s precej nižjim rangom. Če torej Bush kot predsednik ZDA sprejme Tuđmana kot predsednika Hrvaške, potem to pomeni, da ZDA nekako Hrvaško že sprejemajo kot samostojno državo. Na drugi strani pa je tudi slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu uspelo priti na dve pomembni zasedanji v Nevv Yorku - generalne skupščine in konference o evropski varnosti in sodelovanju. Resda kot opazovalcu, vendar s pomembno pomočjo avstrijske diplomacije, ki mu je nudila točno to, kar mu je naša (z zveznim ministrom Lončarjem na čelu) preprečevala. To pomeni, da je tudi Avstrija izredno zainteresirana za promocijo Slovenije in njenih idej v mednarodni politiki. Če smo prej omenili poglede Ivana Kristana na model konfederacije, potem bi se bilo dobro ustaviti tudi pri tistih pravnih strokovnjakih, ki menijo, da za Slovenijo pride v poštev samo odcepitev brez konfederacije. Take ideje je bilo v zadnjem času slišati predvsem iz krogov slovenskih pravnikov iz Argentine. Božidar Fink namreč meni, da se je pred vstopom v tretje tisočletje treba izogibati ana-hronizmov iz že davnega prejšnjega stoletja. Po njegovem je konfederacija za današnjo prakso muzejski objekt, na katerega se kot na program lahko spomni le tisti, ki je listal po knjigah mednarodnega in ustavnega prava. Gre namreč samo za teoretični model, kot državniška misel pa je že predolgo neustrezna. Fink med drugim pravi: "Konfederacija je trajna skupnost, ne pogodbeno razmerje. Zato se ne more vezati na določen rok ali odpoved in ni misliti na vnaprej določen postopek za odcepitev. Če ni soglasnega dogovora, je izstop konfederirane enote protipravno dejanje in vedno pomeni konec vse konfederacije in je torej iz preostankov treba sklepati novo." Po Finku se konfederacija načelno sicer jasno razlikuje od federacije, v praksi pa čiste konfederacije ni. Po naravnem sociološkem zakonu vsaka državna združba tudi teži k spajanju: konfederacija k federaciji, ta pa k unitarni državi. Ob vsem tem pa je treba povedati, da sedaj na balkanskem ozemlju nastaja posebna tvorba. Po sedanjih zamislih naj bi bila torej Jugoslavija mešanica federalne in konfederalne ureditve. Kako bo to delovalo v praksi, si znajo predstavljati le redki. Posebno vprašanje je tudi, kako misli taka država vstopiti v združeno Evropo. Marko Jenšterle Razdeljen ekološki dinar ■ oktobra - Y skladu, kler se zbira tako imenovani ekološki |Ctega prednos I h?' ok,°bra - V skladu, kjer se zbira tako imenovani ekološki N »*! v >f«u IV*m zbralo Wl milijonov dinarjev. Ta denar Je na tSu°iSnOVi 'akona ° /A*oU t^' rJu^!'.',,ski "sekretariat za varstvo okolja In urejanje prostora, kol v',ir*i>i "*kovni konferenci povedal minister Miha Jazbinšek. za " bo °*'rom« sofinanciranje M) programov za čistejše okolje. \;i n 'tekel postopek za sprejem novega /akona o varstvu okolja. ločbe omenjenega zakona, ki letos še omogoča financiranje projektov za varstvo voda iz tako imenovanega dinarja vodnega gospodarstva, je bil izbor projektov za dodelitev ckolo škega dinarja zelo težaven. Skupno so dobili namreč I7K vlog, za katere bi potrebovali blizu poldrugo milipirdo dinar ie\ /bi.ine m 11 v i na i |c |c ministei Miha Jazbinšek med tiskovno konferenco seznanil, da so dc-n.n razdelili na osnovi zc spre JrMv0 Jj? "Porabi sredstev za jO ,lja bi »e letos MU H ,1 v, "nili lnih načrtih zbrali !> '^»v dinarjev. Iz štirih Srodni jev. in onesnaževal L"«t in ;itdi1l"./rak^ Pri slednjih Pevke SX,rab|*no imetnikov v m pnspev .'m1lc..„ rlektitko si-ih gladilo konca je-m|ii|oiuiv dinarjev Zaradi "'■m!";,k"'"-"" " "i upoštevani.! do jetega prednostnega programa za varstvo okolja v Sloveniji, laki) so večji del denarja, 229 milijonov dinarjev, namenili za financiranje 25 projektov za sanacijo voda; med slednjimi sta (udi programa kranjske in tržiške komunale s 700 oziroma dobrimi MM) tisočaki za izgradnjo povezovalnih kolektorjev OO čistilnih naprav. Pri varstvu zraka so izbrali le en projekt, čiščenje dimnih plinov v TE Šoštanj, za katerega so odobrili 113 milijonov dinarjev. Po programu republiške prioritete so s t s milijoni dinarjev podprli še dva projekta s področja ravnani, i / odpadki, za projekte na podlagi razpisa pa bo večji del od s milijonov dinarjev name njeno izgradnji mariborskega plinovodnega omrežja. Denar iz omenjenega sklada so upravljalci dodelili, kot je še povedal minister Jazbinšek, v večini primerov kot posojila; za sofinanciranje gre le pri ukrepih za zmanjšanje onesnaženosti virov pitne vode. razvoju mestnih komunalnih sistemov, uvajanju ekološkega opazovalnega sistema in sanacij škod zaradi neznanih povzročiteljev. Pri bodočem dodeljevanju ekološkega dinarja bodo bolj kol doslej odločali kriteriji o ustreznosti izbranih ekoloških tehnologij, kar bo omogočala tudi nova zakonodaja. Po sprejemu novega zakona o varstvu okolja , bo Slovenija stopila po obljubah ministra Ja/binška, na nov, sodobnejši vlak. • Stojan Saje Sporočilo za javnost št. 4 Proces privatizacije podjetij, to je vzpostavljanje lastninskih pravic in njihov prenos na jasno opredeljene lastnike in proces reprivatizacije, to je vračanja lastninskih pravic tistim, ki jim je bila lastnina odvzeta in pretvorjena v anonimno »družbeno lastnino«, naj bi potekala vzporedno in usklajeno ob prioritetnem zagotavljanju pravic bivšim lastnikom. Temu načelu, ki je med temeljnimi izhodišči delovanja združenja, malokdo načelno oporeka; praksa pa je žal drugačna. Združenje ugotavlja in opozarja, da poteka proces privatizacije pri nas veliko hitreje kot proces reprivatizacije, in da priprave za zagotovitev pravic bivših lastnikov zaostajajo. Republika je že ustanovila Agencijo republiške Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo kot posebno telo za to področje. Agencija pripravlja pravne predpise s svojega področja, prireja seminarje, vzpostavlja mednarodne stike in spodbuja strokovno delo v drugih ustanovah in organizacijah, medtem ko se z vprašanji reprivatizacije in denacionalizacije ne ukvarja. V republiki še vedno ni nobene strokovne ustanove, ki bi profesionalno delovala na tem področju, delujeta pa dve komisiji, ena vladna in ena skupščinska. Izvršni svet je osnoval medresorsko komisijo za proučitev pravnih in materialnih možnosti za vračanje premoženja, podržavljenega z agrarno reformo, nacionalizacijo in zaplembami, ki jo vodi dr. Pirnat. Skupščina pa ima komisijo za denacionalizacijo, ki jo vodi Ivan Pučnik. Ne ena ne druga komisija nimata svoje strokovne službe, temveč se pri svojem delu opirata na posamezne strokovnjake v republiških upravnih organih, ki pa so obremenjeni še z vrsto drugih nalog. Na področju denacionalizacije deluje tudi Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki je društvo, brez profesionalnega aparata in ni deležno nikakršne državne podpore, ampak se financira izključno iz članarine svojih članov. Razumljivo je torej, da proces denacionalizacije zaostaja za prizadevanji, ki jim je cilj olastninjenje družbenega premoženja. Nerazumljivo in absurdno pri tem pa je, da je proces lastninjenja usmerjen na iskanje novih lastnikov slovenskih gospodarskih podjetij, pri tem pa ni bilo storjenega ničesar, da bi lahko legitimni lastniki odvzetega premoženja uveljavili svoje pravice prej, preden bo njihovo premoženje razprodano pod ceno. Združenje načelno podpira transformacijo družbene lastnine v zasebno in sodi, daje le-ta nujna za uveljavitev sodobnega gospodarskega sistema. V njej vidi spodbudo posameznikom, da produktivno vložijo svoj kapital in znanje v gospodarski razvoj republike in garancijo tujim vlagateljem za njihove naložbe pri nas. Združenje pa želi ob tem spomniti, da je trenutna akumulacija zasebnega kapitala pri nas majhna in da kupna moč prebivalstva ne ustreza realni vrednosti ponudbe, ki jo predstavljajo družbena podjetja, ki se privatizirajo. To nujno vodi do zniževanja cene za naš družbeni kapital in odpira možnosti, da nekontrolirano preide v tuje roke. Združenje opozarja na znano dejstvo, da je bila ogromna večina industrijskega potenciala in drugih podjetij ob koncu vojne v zasebni lasti. Ta kapital je temeljna sestavina današnjega družbenega kapitala in prva naloga v prizadevanjih za njegovo privatizacijo bi morala biti opredelitev deleža, ki pripada njegovim bivšim lastnikom, preostali delež pa naj se privatizira s prodajo novim lastnikom in skladom. Mobilizacija obstoječih prostih sredstev prebivalstva zato ne bi bila nič manj učinkovita. Uveljavilo seje načelo, naj se pri popravljanju krivic iz preteklosti ne delajo nove krivice. Združenje sodi, da bi bila prav nagla privatizacija, to je razprodaja podjetij, ki onemogoča legitimnim lastnikom uveljavitev njihovih pravic, najbolj očitna nova krivica. Odvzeto zasebno premoženje, ki je danes v nelegitimni posesti anonimne družbe, bi s posredovanjem demokratično konstituirane oblasti prešlo v roke drugim zasebnikom, ki bi ga dobroverno poceni kupili. /druženje zato poziva pristojne republiške organe: I dt v okviru procesa privatizacije prioritetno upoštevajo pravice legitimnih lastnikov po vojni odvzetega premoženja; 2. da vzpostavijo strokovni organ, agencijo ali službo, ki se bo profesionalno ukvarjala z vprašanji denacionalizacije in odškodnine za odvzeto premoženje in 3. da preprečijo razprodajo družbenega premoženja pod njegovo realno ceno in njegov nekontroliran odliv v tujino. Predsednik ZLRP Franc Izgoršek SDSS o Elanu Predsedstvo Občinskega odbora SDSS v Radovljici je na svoji redni seji 8. oktobra med drugim obravnavalo tudi zadevo Elan. Poleg že znanih dejstev, ki govorijo, da se je v Elanu že dalj časa poslovalo v stilu siciljanske mafije, je nesporno, da je to največja kraja - goljufija v Sloveniji. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da nam znani »botri« lahko nemoteno odpirajo svoja podjetja vsem nam v posmeh. Če je to znamenje pravne države, potem hvala lepa za tako državo. Najbolj verjetno pa je naša zakonodaja vredna poštenega prepiha. Občinski odbor nadalje ugotavlja, da se v javnosti pojavljajo namigovanja, češ da je tudi nova vlada vpletena v nečedne posle v Elanu. Ni potrebno poudarjati, da bi bil to politični škandal, zato predsedstvo zahteva, da vlada morebitna podtikanja argumentirano komentira. Čeprav bi bili v afero vpleteni najvišji predstavniki vlade, je njihova odgovornost povezana samo z odstopom. V nadaljevanju seje so se Člani predsedstva dotaknili tudi zadnjih dogodkov v Sloveniji. Vladi, posebej pa ministru Janši čestitamo za pokončno držo. Pri tem se ponovno kot že mnogokrat doslej postavlja vprašanje suverenosti Slovenije. SDSS je že v predvolilnem obdobju Slovencem obljubljala samostojno republiko Slovenijo. Razmere nam narekujejo, da je edino možni razplet - odcepitev Slovenije. Referendum slovenskega ljudstva pa naj bo legitimni izraz narodove volje in naj se izvede do konca letošnjega leta. Predsednik občinskega odbora SDSS Radovljica Zvone Prezelj ^033* STREICHER brother NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd . CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR 22 TEL 9943 463-513648 Jlao ituppa AKCIJSKA PONUDBA: GRUtlDIG BELJAK CENTER WIDMANNGASSE 41 Tal. 9943-4242-26039 VIDEO-REKORDER VS 620 PAL NA DAUINSKO UPRAVUANJE, ENOSTAVNO IN NEPROBLEMATIČNO PROGRAMIRANJE S 4 GLAVAMI ZA ODLIČNO SLIKO NA MESTU IN ODLIČNO ČASOVNO LUPO NETO ATS 5.825. OBIŠČITE NAS! ČAKA VAS TUDI DARILO! @MWmMlEIlGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 12. oktobra 1990 600 let župnije Kranjska Gora V listini "Vidimus" ljubljanskega škofa Sigismusa, ki je datirana 28. januarja 1467, je prepis treh listin iz leta 1390, kjer je prvič omenjena Kranjska Gora kot župnija. V dokumentu so pooblastila župnika Henrika iz Marije na Zilji za pogajanja o prenosu Rateč v župnijo Kranjska Gora, 13. maja 1390, listina o prenosu Rateč iz župnije Marija na Zilji v župnijo Kranjska Gora, 12. novembra 1390, oglejski patriarh Janez pa potrjuje prenos Rateč iz župnije Marija na Zilji v župnijo Kranjska Gora z datumom 8. december 1390. Šest stoletij je častitljiva starost, zato Kranjskogorci z vso vnemo in spoštljivostjo v tednu od 6. do 14. oktobra v svoji župniji proslavljajo ta visoki jubilej. Prejšnjo soboto je bila v cerkvi odprta razstava "Kranjska Gora včeraj", združena s koncertom domačega moškega pevskega zbora "Marjan Vodo-pivec". Razstavljene so listine, fotografije in umetnine, ki pričajo o zgodovini Kranjske Gore. Včeraj je bilo srečanje otrok vse župnije s kapucinskim patrom Stanetom, zatem pa je sledila tudi sveta maša, danes pa se bodo s patrom srečali tudi župljani Rateč. V župnijski dvorani bosta prof. dr. Metod Benedik in domači župnik Marko Benedik predstavila knjigo "Kranjska Gora ob 600 letnici". Jutri v soboto dopoldne bo srečanje bolnih in ostarelih, zvečer pa bo koncert zbora Anton Forster iz ljubljanske stolnice, ki ga vodi prof. Jože Trošt. Sklepno slavje bo v nedeljo popoldne na trgu pred cerkvijo, kjer bo obnovitev stebra tržnih pravic, na slovesnosti bosta sodelovala tudi domači mešani pevski zbor in folklorna skupina, vrhunec praznovanja pa bo zahvalna sveta maša, ki jo bo z vsemi daroval gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar. • L. Kerštan 40 - letnica AMD Šenčur V petek, 12. oktobra, bo ob 18. uri v prostorih društvenega doma v Šenčurju slavnostna seja ob 40-letnici tamkajšnjega Avto moto društva. Nastopil bo vokalni kvintet folklorne skupine Sava Kranj, pripravljajo ogled video filma, najzaslužnejšim pa bodo podelili tudi priznanja. • I. K. Mladi Gorenjski gasilci Pred dnevi je Občinska gasilska zveza Jesenice na železniški postaji v Ratečah organizirala pionirsko gasilsko tekmovanje. Zbralo seje 14 a in 14 b tekmovalnih ekip in nekaj mladinskih desetin. V vaji z vedrovkami ter metanju vrvi so zmagali pionirji GD Kranjska Gora, v skupini B pri vaji s sesalnim vodom in v štafeti pa so prav tako zmagale pionirke Kranjske Gore. Zmagovalci posameznih skupin so prejeli pokale, vse tekmovalne desetine pa priznanja. Zal so imajo pionirji še vedno slabo opremo, vendar so kljub temu pokazali veliko dobre volje in znanja, pohvalna pa je tudi prizadevnost njihovih mentorjev, ki skrbijo za vzgojo gasilskega naraščaja. • I. Spolad Kranj, oktobra - Ko se je Kranjčan Alojz Poljanšek prejšnji teden mudil na svojem vikendu nad Trebijo in stopil pogledat za gobami, se mu je nasmehnila pravcata gobarska sreča. Med več kilogrami gob, ki jih je potem v naročju nesel domov, je bila tudi tale trofeja, težka kilogram in četrt, toliko kot vsa ostala gobja bera skupaj. Medtem ko so druge končale v loncu, rekorderka za kuhinjo ni najboljša, pač pa jo bodo Poljanskim razrezali in posušili. -Foto: D. 2. Izšle so nove Cerkljanske novice Cerklje - V nakladi 600 izvodov je v začetku oktobra, pred pri-četkom praznovanja štirih krajevnih skupnosti pod Krvavcem Cerkelj, Poženika, Šenturške Gore in Zaloga, izšla druga letošnja številka Cerkljanskih novic, ki sicer izhajajo že deveto leto. Uvodnik je posvečen krajevnemu prazniku, objavljeno je tudi besedilo o nadaljnjem planiranju razvoja KS Cerklje do leta 1995, do 17. oktobra pa pričakujejo tudi pobude in pripombe krajanov. V novicah so tudi opozorili na zmanjšanje divjih odlagališč pod Krvavcem in prepoved odlaganja smeti v gramozni jami v "Čisteh". Prihodnji teden bosta v Cerkljah tudi dve prireditvi, v petek, 19. oktobra, bo Jerca Mrzel nastopila pred Borštnikovo domačijo, 20. oktobra pa bodo izbrali najtežje kmečke pridelke Slovenije za leto 1990. • J. Kuhar V predprejšnji številki paradajz "donde/", v prejšnji goba "don da", tokrat sončnica "dondoli-na". Tale pob'č, ki drži v rokah megasončnico je osmošolec Go-razd iz Šorlijevega naselja v Kranju. Njene mere: 157 cm okrog in okrog, 50 cm čez pročelje, težka nekaj čez tri kilograme, semen pa več kot 1500. Gorazd pravi, da sončnica ni zrasla na balkonu, fant namreč živi v stanovanjskem bloku, ampak na bližnji njivi, kjer imata ata in mama urejen majhen vrtiček. Pravi, da jo je posadil maja, "trgatev" pa je bila pred nekaj dnevi, kaj pa se je okrog sončnice dogajalo vmes, pa najbolje vesta starša, saj sam nima preveč časa za vrtnarjenje, saj veste v teh letih. Sončnično seme bo posušil in ga shranil za zimo, ko ho z njim napolnil ptičjo hišico, ki jo že več zim zapored postavlja na borovček pred blokom. "Nekaj semen pa pojem tudi sam, saj so kar dobra," je priznal Gorazd: "Ampak poje se samo jedro". Takole - krrck, grič, gric, grič..... • Foto: I. K. KS Zlato Polje Naselje Zlato Polje je dotrajano Kranj, Zlato Polje - Zlato Polje je ena od enajstih mestnih krajevnih skupnosti v kranjski občini, ki šteje nekaj več kot 3000 prebivalcev, poleg tega pa skoraj tisoč začasnih prebivalcev v dijaških in samskih domovih. Naselje je že precej staro, zato se pojavljajo problemi, predvsem na komunalnem, infrastrukturnem in stanovanjskem področju. V KS Zlato Polje je tudi precej objektov posebnega družbenega pomena (šole, dijaški domovi, zdravstveni dom, avtobusna postaja...), zato Zlatopoljci upajo, da bodo ustrezni občinski organi pokazali več razumevanja za izboljšavo stanovanjskega fonda kot komunale v kranjevni skupnosti. Razen nekaj hiš, je bilo naselje zgrajeno po vojni, ko je bilo najpomembnejše rešiti osnovne stanovanjske probleme in je temu primerna tudi gradnja stanovanjskih blokov precej skromna in je danes precej izpod stan- in ulic, obnova dotrajanega asfalta, ureditev javne razsvetljave, tlakovanje pešpoti, urejanje zelenic, parkirnih prostorov so akcije iz zadnjih let, posebno mesto pa zasluži urejanje soseske Gradbinec (parkirišča, garaže, rušenje barak, ureditev Savskega drevoreda...), kjer nameravajo v prihodnje urediti še igrišče, sosesko pa naj bi naredili tudi bolj "zeleno". "Najbolj problematična je kanalizacija, saj so nekateri bloki na Kidričevi direktno pod dardov. To postaja zanimivo za mlade družine, saj je kvadratni meter v takih blokih precej cenejši," je na začetku menila Fmina Grabeč predsednica sveta krajevne skupnosti Zlato Polje. Tako so v zadnjih petih letih največ pozornosti posvetili prav reševanju komunalnih problemov in urejanju okolja. Asfaltiranje makadamskih cest udarom vode in kanalščin, ki odtekajo iz dotrajanih cevi in spojev. Bloki se posedajo, stene Lastninski interesi spet premočni Kdaj novi bencinski servis Škofja Loka, I L oktobra - Petrolov bencinski servis v mestu je zaradi lege ob križišču štirih smeri skrajno neprimeren. Čakajoč na novo lokacijo, vpeto ob obnovljeno Kidričevo cesto, Petro) zadnja leta ni več vlagal v posodobitev servisa. Tako servis danes poleg neustrezne prometne varnosti ne zadovoljuje več niti predpisom za ureditev bencinskih servisov. škofjeloški urbanisti so nov obojestranski Petrolov servis locirali ob Kidričevo cesto pri mostu prek Suhe. Zaradi zahtev nosti investicije so že ob pripravi lokacijskega dokumenta predvidevali fazno gradnjo. Tako so si v prvi fazi zamislili servis na severni strani Kidričeve ceste. V Petrolu bi z deli že začeli, če se ne bi po stari škofjeloški navadi spet zataknilo pri sporazumnem pridobivanju zemljišč, pri čemer je sodelovala tudi premoženjsko pravna služba občine. Škofjeloški izvršni svet je sklenil, da je treba še poskušati in v pogovore z lastniki zemljišč vključil tudi svojega predstavnika. Če bo ta uspešnejši, bo mesto lahko že kmalu dobilo sodobnejšo in varnejšo bencinsko črpalko. • H. Jelovčan "Gostje" s satelitov Lakota za pestrejšo TV Kranj, oktobra - Še tako rekoč do včeraj so imeli "glavno besedo" na TV zaslonih pri nas zemeljski IV programi. Kar nekako čez noč pa se je stanje na tem področju zelo spremenilo in kaže, da se bo v kratkem še bolj. Marjan Luke/., ki ima na Titovem trgu 22 v Kranju delavnico, prodajalno, servis in svetovanje za antenske naprave (odprta je vsak dan od 8. do 15., ob sredah in četrtkih do 18. ure, vsako tretjo soboto v mesecu pa od 9. do 12. ure) pravi, da je obiskov lastnikov televizorjev v delavnici (ali klicev po telefonu 22-107) vedno I več, in da niso redki, ki se odločijo za samostojni satelitski TV I sprejem. Sicer pa so danes takšne naprave, ki čez noč "prinesejo" na TV ekran poleg zemeljskih še najmanj 10 satelitskih TV programov, že marsikomu dosegljive. 'Z že vračunano našo montažo in kvalitetnimi angleškimi napravami stane takšno "TV odpiranje oken" na primer 9.HIM) dinarjev; / dodatnim "odpiranjem" (deko-derji /a Filmnet, R IT, 4 in Telecluh) pa nekaj tisočakov več." Vse bolj "bistra" pa postaja tudi slika o posebnostih (pred nosti h) med satelitsko in kabelsko TV. Satelitska (individualna) TV zaradi pestrosti in bogatejše ponudbe vse bolj vodi v nczgoš-čenih naseljih (hišah), kabelska pa se skuša uveljaviti v gosto naseljenih območjih oziroma stolpnicah. Vendar kaže, da bo tudi v takšnih naseljih satelitska TV postala resen tekmec (glede cene) kabelski, saj se bodo z eno sprejemno anteno (krožnikom) lahko kmalu vključili v satelitske programe že recimo najmanj štirje (m več) lastniki televizorjev. • A. 2. pokajo," je povedala tajnica KS Zdenka Kogej. Edina rešitev je gradnja rejonskih zbiralnikov in popolna prenova "podzemlja". Seveda se tudi tu pojavljajo finančni problemi, zato je še vprašanje, kdaj bodo na Zlatem Polju uspeli rešiti problem infrastrukture. "Pokazala se je tudi želja po novih telefonskih priključkih, kar 300 interesentov je bilo, a so projekti pokazali, da bi bili telefoni precej predragi za finančne zmožnosti večine naših krajanov," je še dodala Zdenka Kogej. "Ker se v Kranju pojavlja problem novih stanovanjskih gradenj, se temu primerno iščejo manjše lokacije in tako je Dom-plan pokazal zanimanje za lokacijo v naši KS med bloki na Kidričevi in Iskrinim srednješolskim centrom, kjer so že pred leti hoteli zgraditi blok za zaposlene v kranjski kasarni, a so krajani bili proti gradnji-imajo tam svoje vrtičke, ki J ne pomenijo le poceni zele»J' ] ampak nekako tudi zapo'1"^ prostega časa, gre predvsem starejše krajane, ki jih Je M Zlatem Polju precej," je P\ dala Emina Grabeč in me"'1^ da bi s pametnim dogO*Q*|| lahko rešili tudi ta Prob J kajti prostora za vrtove na poseljenem delu Zlatega ™oi je veliko. ^ Če se sprehodite po Polju, vam bo najbrž pa ob sobotah do 12. ure. h0^ ni Darka nikoli ni opustila upanja. Leta 1968 je od vl^fani (, sodišča dobila odgovor, da "ji država vrne lokal, ^cJ?*-ij0^J rabi". In ko je oni dan v časopisu videla da hočejo '''^pil* S lokal v najem - leta 1488 so namreč Živila lokal od*UK ^ Domplana torej so javno povedali, da ga ne rabijo vC^e^<^ '' i tela s svojo vlogo na skupščino občine Kranj. Stvari so ^ v ko pri občinskih možeh kol pri vodstvu Živil je nalete y}f razumevanje in v kratkem bo Darka Audič imela v ro. Najemna pogodba sama pravi, da so ji ponm lokala pod izredno ugodnimi pogoj nacionalizaciji zasebnega premoženja. Na nedavnem skupnem sestanku vs... zavzemajo /a vrnitev odvzetega premoženja, je iavn° y i kdaj bo prišel tisti čas. ko bo rojen Kranjčan lahko.^rkaJf jem lokalu tisto, kar zna. Zdaj je svojo bitko dobila I ,v0\c^, stinski tehnik in slaščičarka obenem, torej bi lahko v s g, kalu odprla katerokoli gostinsko dejavnost. Kaj bo smo jo tudi mi vprašali. ri;iS bo'veljala do izida zak°na Seh Kranjčanov^ ifk'JJV 'Ne bi vnaprej razlagala, kakšne vrste lokal bo pr ^»flj/f bom naredila nekaj, kar /nam nlifiat^ ga dobim na/i mene pričakuje. Ne bo se pa nikoli več reklo pfl odločna. • I). Dolenc Hi" GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Popusti na sindikalno izkaznico Ze z enim nakupom se izplača sindikalnačlanarin Da sindikat obvlada štacuno, dokazuje z vsakoletno ozimnico, svinjskimi polovicami in zadnje čase s kolesi. Poslej bo to početje bolj sodobnega duha in manj kramarsko: člani sindikata bodo lahko v nekaterih prodajalnah uveljavili sindikalni popust. Ig s* razumemo: ne člani kateregakoli sindikata, temveč tisti s jonsko izkaznico Sveta kranjskih sindikatov. In tudi ne v kateriko-I Prodajalni. Zaenkrat le v treh zasebnih, Cekinčku na Mlaki, Zapravljivčku v Stražišču in Diskontu pod Jelenovim klancem v Kralju. Najsi smo zadevo zastavili tako sarkastično, najsi jo sa-sindikati v Kranju pojmujejo kot nekaj drugorazrednega v £asu, ko bo sindikat moral po-čet' kaj pomembnejšega kot Prekupčevanje in razpečevanje ozimnice, najsi gre pri tem konec koncev za vešč marketinški Prijem pri pridobivanju članka, jim je vendarle treba priznati dober namen. Ljudje živijo vse težje, zmanjkuje jim de-narJa celo za nujne življenjske Potrebščine, zato jim je cenejši nakup več kot dobrodošel. Sindikat* pa jim (seveda v zameno Za njihov članski podpis) naku-Pe olajša še dodatno. . »Aprila letos smo kranjski s,ndikati poslali vsem družbe- prostorih Delavskega doma, vendar smo misel opustili, saj bi prodajalne finančno ne zmogli, na tem področju pa je tudi že veliko konkurence. Torej smo raje uveljavili zamisel s popustom na sindikalno člansko izkaznico. Z njo (in osebno izkaznico) lahko naš član za zdaj kupuje v treh zasebnih živilskih trgovinah, v Diskontu pri mostu Marjana Sajevica, v Zapravljivčku in Cekinčku. Vsi dajejo tolikšen popust, da se potrošniku že pri enkratnem nakupu večje vrednosti izplača sindikalna članarina. Kranjski sindikat namreč "pobira" sindikatom podjetja četrtino njihove članarine.« >n zasebnim živilskim pro- naJalnam ponudbo, da za njih Redimo reklamo pri svojem ar»stvu in jim pripeljemo pomnike, od njih pa pričakuje-, o dodatne popuste na sindi- a'no člansko izkaznico,« nam ;? Povedal sekretar Sveta kranj- K,h sindikatov Adolf Sitar. V diskontu Marjana Sajevica, kjer so nabavne cene že tako za približno desetino nižje kot drugod, še 10 odstotkov popusta pri nakupih nad 400 dinarjev vrednosti. V Zapravljivčku v Stražišču nudijo članom sindikata 10-odstotni popust pri nakupu nad vsoto 300 dinarjev, kar pa ne velja za diskontni del trgovine. V Cekinčku. last Biserke Cyranski z Mlake, pa velja 5-odstotni sindikalni popust nad vrednostjo 200 dinarjev. Prav kmalu nameravajo kranjski sindikalisti podobne ugodnosti izpo-slovati tudi v Merkurju. Eliti, Kokri in Chemu. >>Več „ golCbnih kot Pri družbenih 'tr-fc 'nah. Vmes smo razmišljali r,egSnovanju lastnega sindika ^ *a diskonta v neizkoriščeni al .h Popusti, ki so resda v prvi vrsti namenjeni dobrobiti potrošnikov, v drugi pa tudi razbitju monopolov velikih družbenih prodajaln, ki še niso začeli reagirati na logiko trga, veljajo od 25. septembra. Prav veliko ljudi zanje še ne ve, vendar se jih [JVET BREZ BLEŠČIC ^a zaslužek bi se moral vsakdo potruditi ge, p.^.An'co sva se srečali, ko je od vrat do vrat prodajala knji-r°rna^ 'Judje sploh še kupujejo, zdaj ko se večina utaplja v si-ra§ .V,u; me je zanimalo. Seveda, je odvrnila, le prav se jim mo-do^^žati. Kako, mi je postalo jasno, potem, ko je tudi moja a..knjižnica postala bogatejša za novo knjigo. naj bj "J'8e so Aničin dodatni kos kruha. Služili ga je začela, ko eni sam' stareJSa bči pred nekaj leti na počitnice, pa si tega pri s hčerk ' 11Vsk' pl'ic' družina ni mogla privoščiti. Anica namreč Sok. |2 ama *'v' sama, zaslužek v tovarni pa nikoli ni bil prav višnja« ,arattle potrebe, ko jih je preslišala nemalo na račun »fu-Za prj.* s.!.yc ekonomije in zaslužkarstva, je danes to postalo delo la plač° i ' e <"'a ,a priboljšek danes znaša enkrat več kot nje-Znjenj a' Potem pripoveduje, da ji je založba (očitno zadovoljna 8e Za ;m delom) ponudila stalno zaposlitev. Dolgo že tehta razlo-. t*Vn Delo na terenu in / ljudmi je resda zanimivo, toda ^Ostj V ulruJajoče, ves čas moraš imeti naprežene vse sposob-ys°d n V1"*1 tako bi konec koncev moralo biti vsako delo, H Do.''1 ' delav« k°Sk?uUli|- po- lal vse od sebe in se za dober zaslužek več Vsakdanje rutinsko delo v tovarni pa je zagotovljen primeri z onim iz založbe, pa vendarle. 'as hće"t?0 del° zt,a-i i°mlie ves prosti eas. ki bi ga lahko prebi ' rkarna ali obdelovala domaći vrt " laJltstalno ronii «zi Pl3c Toda najbrž bi tudi kas-»ngažiranjc pri založbi terjalo od nje več časa in de Mf\ ODOJe terjala od sebe sama. Po anj 'j"dje dandanes težko živijo, je modrovala. Slabo so 'noči s U vzdržujejo družine, iščejo vseh vrst socialne vUs'užili vama m *c ,l'koli prosila zanje, čeprav bi si njeni hčeri bredn« iti Sa' °,roskc doklade. Toda za tisti pičel denar se ni rrUsi Pete^0"''cv:U "'' (),>c'm>, je pribila. Raje zaviha rokave, na-°hclei(ijJ- |c/lk! Dela je še dovolj, le videti ga je treba. Nekate-a| ni'8e J° Vr,icke, drugi hodijo čistit po blokih, tretji prodajali neni Ai'ii?,C<,,cm kn si sPt>l cc,r,i ra|e podajajo kljuke na soci-*re 'a noht M>d' med tiste' ki t,el° v'd'.)o in se ga lotijo, če jim j«s'užku 2a N°benega razumevanja nima za one, ki si dela in K Potrudi,'1 prcživetje nc znajo (ali ne morejo) poiskati. Treba se v omenjenih trgovinah najde vsak dan več. »Naša trgovina seje prva odzvala ponudbi sindikata za popust na člansko izkaznico,« nam je povedal Franci Ahačič, prodajalec v Di- beni trgovini sprožiti pravo tržno obnašanje. V zvezi s sindikalnim popustom pa nas ljudje sprašujejo, koliko denarja naša prodajalna dobi od sindikata. Kar težko jih prepričamo, da nič, da je to zgolj eden od načinov, da si pridobimo ime in promet,« razlaga Biserka. Tudi ljudem v sindikatih podjetja novi način sindikalnega trgovanja ni odveč. Bojan Bernard, sindikalist iz Iskre Tel, v njem vidi obojestransko korist: »Trgovina nai bo pod- skontu pod mostom. »Dva tedna že velja in vsak dan več potrošnikov ga uveljavi, včeraj jih je bili štiri ali pet. Kaže, da se jim splača plačati članarino sindikatu, pri nakupih pa imeti popust. Pri nas je že sicer ceneje kot drugje, z 10-odstotnim sindikalnim popustom pa ima potrošnik, ki napolni košarico za 800 dinarjev, že za stotak popusta.« Pri Biserki Cyranski sta najbrž odtehtala dva razloga, da je poprijela za zamisel o sindikalnem popustu, stanovska solidarnost nekdanje uslužbenke na sindikatih in kajpada poslovni duh novopečene trgovke, ki išče vse mogoče prijeme za pridobitev strank. »Ljudje obiskujejo nove zasebne prodajalne zaradi nižjih cen in popustov, ki jih nudimo. Pri nas nudimo 5-odstotni pupust za nakup nad 200 din, za nakupe večje vrednosti pa še 5 odstotkov, nad 500 dinarjev pa dostavimo tudi na dom. Taki prijemi bodo morali tudi pri druž- jetna in res tržno usmerjena. Na zahodu denimo cveti diskontna prodaja, na periferiji so cene še nižje, da pritegnejo kupce. Pri nas tega še ni dovolj čutiti, trgovina se še ni prilagodila dejstvu, da so plače velikega števila ljudi nizke, povpraševanje celo po osnovnih življenjskih proizvodih pada, zato bi morale biti cene primernejše. Popusti prinašajo korist trgovini (veliko članstva - veliko potrošnikov) in seveda kupcem. Pa tudi nam sindikalistom v podjetjih, da se nam ob službi in pomembnejšem sindikalnem delu ni treba ubadati še z nabavljanjem cenejših živil, saj so sindikalno trgovino s člansko izkaznico elegantno rešili na občinskem sindikatu.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler *sih skoraj pretrgati na pol, toda je Že tako, da no-C°PavaXj "C Pat,e u,k°) /rel v naročje. Saj ni treba, da sadiš, pre-n gnoji«, včasih lahko samo potreseš. • D. Z. Zlebir Porodnice ne bodo prikrajšane Ljubljana, 10. oktobra - Tiste bodoče matere, ki so se bale, da bo v prihodnje porodniški dopust krajši in nadomestila manjša, se lahko potolažijo. Še naprej bodo matere z otrokom doma leto dni in ta čas dobivale nadomestilo kot plače. To so sklenili na seji odbora za razvoj družbenega varstva otrok pri republiškem izvršnem svetu, kjer so govorili o novem načinu izračunavanja nadomestil, vendar pri tem porodnice ne bodo nič prikrajšane. Pravica do porodniškega dopusta in nadomestila v tem času ne zajema vseh mater, le tiste, ki so v delovnem razmerju. Izvzetih je kake tri odstotke mater, vendar je bil tudi del teh upravičen do denarne pomoči za 84 dni v višini 50 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, tako da je povsem brez nadomestila 1,6 odstotka mater. S spremembo zakona naj bi vsem porodnicam zagotovili denarno nadomestilo, in sicer za vse obdobje porodniškega dopusta. Odbor je poleg tega obravnaval tudi poglede Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo na prihodnjo ureditev politike na področju varstva otrok, ki naj bi preraslo v pravo družinsko politiko. Govorili so tudi o družbenih pomočeh otrokom, ki naj bi iz socialnih pomoči kmalu prerasli v otroške dodatke za vse otroke. # D. Ž. Po tednu otroka še jesenski dan škofja Loka, 10. oktobra - Teden otroka je tudi za škofjeloške malčke milil v prijetnih doživetjih, ki so jim jih pripravili pri Zvezi društev prijateljev mladine. Velike zasluge za to, da je bilo malčkom in staršem prijetno pa imajo tudi vzgojiteljice iz škofjeloških vrtcev, ki so jim pripravile igrico, v petek pa so poskrbele tudi za prisrčno modno revijo. Na njej so nastopili malčki iz vrtcev, ki so s pomočjo škofjeloških trgovcev z otroškimi oblačili pokazali, kaj je letos šc posebej modno. Te dni pa čakajo najmlajše Skofjeločanc še nekatere prireditve. Med njimi bo prav gotovo nekaj posebnega jesenski dan, ki ga pripravljajo vzgojiteljice vrtca Pedenjped na Trati. Otroci bodo to soboto, 13. oktobra, popoldne pred vrtcem na Trati ustvarjali iz vsega, kar ta čas ponuja narava: listja, cvetja, vejic, krompirja, kostanja... Vzgoji tej ice v vrtcu so zbrale rabljena oblačila, kijih bodo namesto staršev prodajala na stojnici Tako bo poceni moč kupili še marsikatero oblekico, puloverje, škornje... Na jesenskem dnevu bo moč poskusiti tudi katero od jesenskih dobrot, pa tudi zabave ob igricah ne bo manjkalo. Za liste, ki radi potujejo, bodo čez štirinajst dni pripravili vož-nio z muzejskim vlakom, nato pa se bodo kmalu začele novoletne prireditve. • V. s. I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Ugotavljanje znanja in zmožnosti delavcev Vprašanje: Direktor me je pisno povabil na razgovor zaradi ugotavljanja mojega znanja in zmožnosti, ker menda ne dosegam pričakovanih rezultatov dela. Rečeno mi je bilo, da mi grozi tudi prenehanje delovnega razmerja. Za tak postopek slišim prvič v življenju in zato prosim, da mi razložite, za kaj gre in kako postopek poteka. Odgovor;Takšen postopek je predviden v 23. členu zakona o delovnih razmerjih za primer, če delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje svojega dela, ali pa ne dosega pričakovanih rezultatov dela. Tak delavec je lahko razporejen na ustrezno nižje delovno mesto, če tega v podjetju ni, pa mu lahko celo preneha delovno razmerje. Postopek je natančneje opredeljen v 9. členu splošne kolektivne pogodbe in sicer takole: Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije. Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo navzočnost delavca na delu. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen. O začetku postopka je obveščen tudi sindikat. Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek: V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi. Postopek je javen. Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik. Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ določen s statutom oz. splošnim aktom. Organ, določen s statutom oz. splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostmi oz. s katerimi se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor. O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oz. organ določen s statutom. O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oz. delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oz. lastnikov in predstavnik delavcev. V podjetjih z manj kot 50 delavci odloča o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. POMISEL Švedski ali balkanski vzor? V razvitih državah namenjajo za zdravstvo skoraj desetino družbenega proizvoda, pri nas menda niti štirih odstotkov, tarnajo v zdravstvu in s tem argumentom tudi utemeljujejo siromaštvo v svoji dejavnosti. Z odmerkom denarja po balkanskem vzoru bi si radi zagotovili zdravstvo švedskega kova, trdijo drugi, s čimer hočejo povedati, da za številne najmodernejše bolnišnice, obilico zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, ali konec koncev neomejenih pravic vseh ljudi do vseh zdravstvenih storitev, omenjeni štirje odstotki od (tudi sicer precej bornega) narodnega dohodka kajpada ne zadoščajo. Zadeva pa ni tako enostavno črno-bela, kot je videti na prvi pogled. Ce najprej vzamemo pod drobnogled mačehovski delež narodnega dohodka: kavelj 22 je že v načinu njegovega izračunavanja, tako da ne gre vleči enostavnih vzporednic. Razvite države resda dajejo za zdravstvo omenjeno desetino, toda tu so zajeta sredstva proračuna, samoprispevkov, dona-torjev, gospodarstva in drugih, tudi zasebnih virov, ki jih porablja zdravstvo. Naši štirje odstotki pomenijo zgolj denar, ki se nabere s prispevno stopnjo. Resda je slednja poglavitni vir financiranja, vendarle obstajajo še drugi, denimo prispevki gospodarstva, kakršna je bila na primer akcija kranjskega gospodarstva za nakup rentgenskega aparata zdravstvenemu domu. Za zdravstvo nikakor ne namenjamo malo denarja. To pa seveda ne pomeni, da ga je dovolj in da bi ne smeli imeti v tem pogledu ambicij, vrednih pet, šest, sedem ali celo več odstotkov narodnega dohodka. Le drugo plat zadeve bi morali predtem dodobra prevetriti, namreč porabo v tej najdražji družbeni dejavnosti. Ljudje, ki se spoznajo na finance v zdravstvu, so namreč prepričani, da se zanj nabere dovolj denarja, le da se s sredstvi preveč razsipava. Zdravstvenih zmogljivosti je preveč, zlasti pa je preveč zaposlenih, kot nam je v nedavnem pogovoru zatrdil tudi slovenski zdravstveni podminister dr. Košir. Pa ne preveč zdravnikov in sester, temveč administrativnega kadra, če tudi v tem pogledu potegnemo vzporednico z razvitimi: medtem koje od vseh zaposlenih v našem zdravstvu 40 odstotkov administracije, se Avstrijci zadovoljijo že s 15 odstotki. Ko se sklicujemo na švedski ali balkanski model zdravstva, naj bi imeli pred očmi tudi to plat medalje! • D. Z. Zlebir VESTI Družina s prizadetim otrokom in integracija Kranj, 12. oktobra - Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo prireja danes ob 17. uri, okroglo mizo na temo »Družina s prizadetim otrokom in integracija«, in sicer v prostorih varstvenega oddelka na Tomšičevi 14 v Kranju (nasproti Visoke šole za organizacijo dela). Beseda bo o težavah družine pri njeni skrbi za prizadetega otroka. Podpreti je treba prizadevanja, da bi tak otrok rasel v družinskem krogu, toda družine pri tem ne gre prepuščati same sebi. Toda družba žal nima celovitega koncepta skrbi za osebe s cerebralno paralizo in s kombiniranimi motnjami za vsa življenjska obdobja. • D. Ž. (fimmmMmiGu^ 6. stran AKTUALNO, PODLISTEK Petek, 12. oktobra 1990 Milan Bajželj, direktor Televizije Slovenije Javnost mora imeti vpliv na nacionalno televizijo Televizija je medij, ki je povsod v svetu najbolj na očeh javnosti (dobesedno) in tudi bolj kot drugi podvržen kritični presoji. Odkar na Slovenskem vlada nova oblast, je glasneje kot poprej slišati številne koncepcije o bodoči podobi slovenske televizije, med njimi se je vnela tudi živahna polemika. Svoje videnje osrednjega nacionalnega medija nam je želel osvetliti MILAN BAJŽELJ, štiri leta direktor Televizije Slovenija, ki je bil na to funkcijo znova imenovan letošnjo pomlad, sicer pa Kranjčan in pred TV mandatom tudi direktor in glavni urednik našega časnika. Kako bo v prihodnje organizirana slovenska televizija? Slišimo, da ste se po vzore ozrli k nemški državni televiziji »Vprašanje organiziranosti televizije je dvoplastno: na eni strani gre za to, kaj o njeni bodoči podobi mislimo strokovnjaki, zaposleni na televiziji, ki se s tem vprašanjem ukvarjamo že vsaj dve leti, po drugi pa so ta prizadevanja pospešile spremembe v družbi, ko je zmagal večstrankarski sistem in ko ni bilo več aktualno ustanoviteljstvo socialistične zveze, ki je poprej v imenu družbe odločala o glavnih zadevah v zvezi z medijem. Osrednje ustanoviteljske pravice so na naše vztrajanje prešle na osrednji organ upravljanja v hiši, skupščino RTV Slovenije, potem so se s tem začeli ukvarjati državni organi, ki so začeli v sodelovanju z nami pripravljati zakon o RTV, ki je bil sprejet konec prejšnjega mandata. Na osnovi tega smo pripravili statut. Potem je nova slovenska skupščina menila, da bi zaradi pomena, ki ga ima radiodifuzija, morala dati soglasje k statusnim spremembam. Končna statusna rešitev se je odložila do konca tega leta. Mi na televiziji smo predtem preštudirali izkušnje različnih sistemov glede statusa televizije in jih skušali aplicirati na naše razmere. Sodimo, da so naše rešitve dobre, povsem razumljivo pa je tudi, da se do njih skuša opredeliti tudi slovenski parlament. To je sicer dobro, saj bo na ta način prišlo do konse-za o ureditvi nacionalnega medija, slaba plat pa je zavlačevanje statusnih sprememb. S skupščino in izvršnim svetom Slovenije je dogovorjeno, da se problematika razdeli na dva dela: po hitrejšem postopku se postavi nova skupščina RTV in se s tem deblokira sedanje stanje, ob tem pa se pripravlja zakon.« Kaj je pri tem z mandati vodilnih na TV? »Meni je mandat pretekel maja letos, potem sem bil ponovno imenovan. V sedanjem prehodnem obdobju pred spre- membo zakona pa je dogovorjeno, da se mandati, ki prenehajo v tem času, rešujejo le začasno« Kakšen vpliv naj bi imela javnost v osrednjem slovenskem mediju, sodeč po dosedanjih pogovorih v parlamentu? »Gre za javno televizijo, zaradi tega naj bi imela javnost čim večji vpliv. Zavzemamo se za to, da bi bila RTV organizacija javnega pomena, čim bolj avtonomna, država (in drugi subjekti družbe) pa naj bi v imenu javnosti zagotavljali razmere. Osrednji organ upravljanja v teh okoliščinah je lahko le skupščina RTV, organizirana tako, da je v njej organiziran vpliv delavcev RTV sistema, po drugi pa vpliv javnosti. Med njima mora priti do konsenza o pomembnih odločitvah, tako da so v korist javnosti. Kako se javnost vključuje v odločanje, pa naj bi odločala predvsem skupščina Slovenije kot najle-gitimnejši predstavnik Slovencev. Tu pa se bori več konceptov: udeležba priznanih javnih strokovnjakov, ki se spoznajo na področje RTV, po drugi pa vpliv določenih posebnih interesov, denimo udeležba strank v tem odločanju, pa tudi posebnih kulturnih, izobraževalnih, športnih in drugih institucij, ki sodijo k javnemu interesu.« Kmalu po zmagi večstrankarskega sistema je bilo govora o tem, da bi si vladajoče stranke in opozicija porazdelili »interesna območja«, programe na televiziji, medtem ko bi del programa odprli tudi komercialnim pobudam. Ali tak koncept po vaš ima prihodnost? »Saj pravim, da obstajajo različni koncepti. Osrednje vprašanje je, kakšno televizijo hočemo. Pri tem se hočemo zgledovati po vzorcih razvitejših držav (in televizij), kjer so prav tako navzoči različni koncepti. Ponekod je tudi poudarek na tako imenovanih državnih televizijah, državnih kanalih, pa na komercialnih. Ponekod se jasno vidi tudi porazdelitev vpliva denimo med vladajočo stranko in opozicijo, Noben izmed teh modelov pa ne more biti docela neposredno prenosljiv v Slovenijo. To pa zato, ker smo silno majhni. Ne moremo se na primer primerjati z Ameriko, kjer obstaja popolnoma tržni koncept televizije, toda obstajajo osnovni razlogi, da taka ureditev lahko velja. Niti evropski modeli niso povsem prenosljivi, eden od razlogov je, da imajo najmanjše možne države najmanj dvakrat trikrat več ljudi kot naša. Lahko pa potegnemo srž iz teh vzorcev, da mora televizija delati nacionalni program na dveh mrežah, znotraj tega pa jasno definirati nacionalni program, za katerega naj bi bili zagotovljeni pogoji, ne glede ali je tudi komercialno zanimiv. Sicer pa je težko potegniti ločnico: največkrat je nacionalno silno pomemben program tudi tržno zanimiv in obratno, najbolj tržni program bi moral biti tudi nacionalnega pomena. Če bi jo vendarle skušali potegniti, potem naj bi programe razdelili na tiste, ki so resnično nacionalnega pomena, ne da bi za vsako ceno z njimi kovali dobiček, in na one, ki imajo za osnovni cilj dobiček. Naša hiša bo morala imeti v Sloveniji pozicijo javne televizije, ki dela program na dveh mrežah, znotraj tega so programi s čisto nacionalnim obeležjem ne glede na dobiček in tudi programi, ki so čisto komercialno zastavljeni. To mora biti zakonito v našem projektu, saj ni mogoče delati zgolj na nacionalnih fondih, prav tako ne zgolj na trgu, temveč širše, kajti televizija je silno drag medij, Slovenija pa premajhna...« /; katerih virov ima slovenska nacionalna televizija namen financirati nacionalni program: je naročnina zadosten kapital za vzdrževanje tako velikega in dragega medija, kot je televizija? »Naročnina igra vlogo nacionalnega fonda, s katero so zagotovljeni osnovni finančni pogoji za produkcijo televizijskih programov. Iz proračuna TV ne dobi ničesar, zato mislimo, da je naročnina nujna in vsebinsko utemeljena, kajti nacionalni proizvod utemeljuje tudi nacionalni vir financiranja. Vendar ni dobro le z naročnino financirati TV programov, saj bi to bila čista fondov-ska koncepcija in tudi nobene konkurence ne bi bilo, po drugi plati pa tudi ne bi bilo dovolj. Zatorej ob naročnini prihajamo s TV tudi na trg (domači in zunanji). Naročnina je realno ves čas približno enaka: prejšnje leto smo delali na ravni 50 milijonov nemških mark, letos 60 milijonov. Letos smo zastavili tudi projekt TV Ljubljana na tujih trgih, kar bo večji rezultat dalo prihodnje leto. Gre za umeščanje TV v svet, zlasti v soseščino, kar ni pomembno le zaradi denarja, pač pa tudi programsko, saj se mora vsaka mala država vse življenje organizirati tako, daje prepletena s svetom. Enako velja za program in posle televizije. Pristaši fondovskega koncepta televizije nas obsojajo, da imamo komercialno TV, ki ne služi nacionalnemu interesu. Vendar to ne drži. Očitajo nam tudi, da naročnino prelivamo v druge projekte. Toda resnica je obratna, mi smo naročnino oplemenitili z drugimi sredstvi \na daljši rok bo razmerje med njo in drugimi viri 50 : 50) in ustvarjamo pogoje, da TV lahko dela nacionalni program (na dveh mrežah, še pred tremi leti smo na drugi mreži le povzemali jugoslovanske programe, drugo leto bomo popolnoma samostojno funk cionirali na obeh mrežah s slovenskim programom). Če te poslovne usmeritve ne bi bilo in če bi delali le z naročnino, tudi za plače več ne bi imeli.« Govorite o vezanosti slovenske televizije tudi na tuje tržišče, zlasti prostor Alpe Jadran. Kakšen pa bo v prihodnje odnos TV Slovenija do jugoslovaskega dela tržišča? »Usoda televizije je v tem odnosu natanko taka, kot je usoda Jugoslavije. Prihaja do sprememb in je veliko skupnih projektov, od katerih imamo v skupnem sodelovanju velike koristi, prav tako pa je veliko starih šablonskih rešitev, ki ne prinašajo ničesar. Namesto nekdanjega šablonskega sodelovanja v J RT shemi zdaj bolj prihajajo do izraza projekti, za katere se skupno dogovorimo.« Kakšna pa bo usoda jugoslovanskega TV dnevnika in mesto slovenske TV v njem ? »Gre za tako imenovani projekt YU TEL, s katerim sicer imamo kontakte, vendar bo najbrž njegova usoda odvisna od prihodnjega stanja v Jugoslaviji. Odločili smo se, da pod določenimi pogoji v projektu sodelujemo, in sicer da mora biti to neodvisna TV, delana na komercialni način, da se vključujemo tam, kjer vidimo koristi za slovensko TV ali slovensko državo.« V času, ko snujete (kot trdite) neodvisno televizijo, pa iz oblastniških vrhov dobivate povsem drugačne etikete. V mislih imam očitke, da so mediji (s TV na čelu) še vedno trdnjave boljševizma. Kako odgovarjate nanje? »Samostojnost in neodvisnost je težko jasno opredeliti, češ če delaš na tak način, si samostojen in neodvisen, če na drugačnega, to nisi. gre namreč za princip, cilj, ki si mu enkrat bližji, drugič spet manj. To pa je odvisno od znanja in sposobnosti ljudi, ki delajo medij. Kolikor bolj so sposobni, tem lažje so neodvisni, ne glede na to, kako so organizirani. Drugič pa se te stvari v družbi lahko regulirajo, tako da se zagotavlja večja avtonomnost, druge rešitve pa so take, da so lahko rigorozen poseg v to avtonomnost. Zelo rigorozen je denimo lahko kadrovski poseg, ki bi šli dlje od tega, da se de ni mo v slovenskem parlamentu imenuje predsednik skupščine TV Slovenije. Vse ostalo je že poseg po avtonomnosti medija. Vsak drug (izvzemši javni vpliv, vpliv vlagateljev kapitala in strokovne javnosti) parcialni vpliv na medij je preseganje meje, ki televiziji še omogoča avtonomnost. Kar pa zadeva aktualne kadrovske zadeve na televiziji, smo že pred posegom skupščine sami sprejeli odločitve, naj bodo vsa mesta na jav--nem razpisu, naj bo med njimi konkurenca, naj ne gre za nekakšna imenovanja zunaj hiše, saj bi s tem storili velik korak nazaj. V zvezi s trdnjavami pa tole: ne bi rekel, daje partija v bližnji preteklosti izvajala cenzuro nad medijem, pač pa je bilo odvisno od znanja in sposobnosti ljudi, novinarjev in urednikov, ki so ga delali, kako dober (ali slab) je bil.« V nekaterih polemikah, ki so & nanašale na kakovost in neodvtS" nos t TV programov, so bili izrOle" ni predlogi naj bi tudi TV namenjala mesto tako imenovanem* neodvisnemu komentarju, oU*0" ma da bi precejšnji delež progf0' ma delala ne z redno zaposlen^ mi, pač pa s samostojnimi avtor)1 in producenti Kako presojate tO' ke predloge? »Medij, kot je televizija, m°; ra biti nedvomno odprta tudi za zunanje partnerje. Ne bi rekel, da je zdaj naša hiša zaprj3-Naš program nastaja v sodelovanju z množico zunanjih sodelavcev. V letu dni namreč televizija sklene z zunanjimi sklene več kot 10.000 delovnih pogodb. Razvitih je tudi že veliko produkcijskih skupin, ki so sposobni prispevati celotne avtorske produkte. Številne naše redakcije svoje programe ustvarja z njihovo pomočjo-Klaričeva skupina je predlaga; la, da bi imela na televiziji možnost za neodvisni komentar - lahko je to sicer tudi kd° drug, odvisno, kdo se proklamira za neodvisnega in svobodnega ustvarjalca. Za to morajo biti čim bolj odprta vrata-ne more pa biti TV poštni nabiralnik za prav vse. O tem paC razsojajo uredniki, ki imaj0 svoje mandate,« Kako to urejajo države. kJerjl't se ozirali po izkušnjah in zgledi^ »Nekateri uveljavljajo P„ sebne "programske pasove « namenjene sporočanju P? • i meznih strank, toda to veči ni trajna rešitev. V naših f*f merah bi nemara tak način kaj časa obveljal, ko pa b' ^ družba stabilno organizira'^ strankarskem sistemu ,n ,s stranke uveljavljale svoj VP tam, kjer je mesto za to. mreč v parlamentu, pa ta p° ^ ba ne bi bila več izražena v likšni meri kot v prehodn obdobju « • D. Z. Zlebir, " to: G. šmik MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta In za komunizem Zelo značilen in za tedanje razmere nazoren je naslednii primer. Na skupni seji obeh zborov dne 18. 9. 1956 je okrajni ljudski odbor Kranj med drugim obravnaval predlog sveta za gospodarstvo o porazdelitvi prostega dela okrajnega investicijskega sklada v znesku 201,366,047 dinarjev. K temu predlogu sem dal dopolnilni predlog, in sicer kot odbornik okrajnega ljudskega odbora in kot ljudski poslanec, naj se del teh sredstev namensko spremeni in dodeli kot kredit v znesku 5,5 milijona dinarjev odboru za elektrifikacijo Zirovskega vrha, oz. nosilcu tega kredita Elektrogospodarski skupnosti Slovenije, s katero naj OLO ali pa pooblaščena banka sklene ustrezno pogodbo. Svoj predlog oziroma zahtevo sem tudi vsestransko obrazložil in pojasnil. Mojemu predlogu je odločno nasprotoval tovariš Dušan Horjak, ki je kot poslovodeči podpredsednik vodil sejo. Trdil je, da so vsa razplo-žljiva sredstva v smislu predloga sveta za gospodarstvo že razporejena in to za bolj pomembne namene, kot je elektrifikacija gorskih krajev, kar je pravzaprav neproduktivna in neperspektivna investicija. Ker jaz od svojega predloga nisem odstopil, je prišlo do glasovanja. Z večino glasov je bil sprejet moj predlog Od navzočih 3X odbornikov okrajnega zbora in 33 odbornikov zbora proizvajalcev (ti niso imeli ravno izbrušenega posluha za take zadeve) je za predlog glasovalo 35 odbornikov. 17 odbornikov je bilo proti, 19 pa se jih je vzdržalo. Po glasovanju je podpredsednik OLO Dušan Horjak vstal in dejal: »Tovarišice in tovariši odborniki, predlog za dodelitev kredita za dokončanje elektrifikacije Zirovskega vrha ste izglasovali, toda tega kredita ne bomo dali, ker so vsa razpoložljiva sredstva že razporejena in dodeljena.« Proti tej izjavi smo burno protestirali, nakar je dejal, da je s tem mislil, da kredita za elektrifikacijo ni možno dati letos. Zadeva bo prišla v ponovno obravnavo prihodnje leto, o čemer naj prizadeti pravočasno posredujejo tak predlog oziroma zahtevo, in če bo le mogoče, bodo kredit odobrili tedaj. (Kaj takega danes in v sedanjih razmerah ne bi bilo mogoče in menim, da sedaj ni nikogar, ki bi si upal že sprejeti predlog tako grobo zavrniti.) O tem postopku sem z odločnim protestom seznanil sekre tarja okrajnega komiteja KPS in predsednika okrajnega odbora SZDL Kranj ter predsednika OLO Mirana Košmelja-Milenkota, ki je imel tedaj študijski dopust zaradi opravljanja izpitov in za govarjanja diplomske naloge na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Poleg tega sem o tem seznanil nekaj republiških funkcionarjev in zahteval njihovo pomoč. Zadevo smo končno rešili tako, da je Zveza zadružnih hranilnic in posojilnic v Ljubljani dala enoletni premostitveni kredit v znesku izglasovanih 5,5 milijona dinarjev, vendar s pogojem, da se ta znesek v letu 1957 zagotovi v okrajnem investicijskem skladu. Na koncu naj povem še nekaj o tedanji akciji urejanja H^j gradnje vaških in gozdnih poti in cest. Kot konkretni P^SPLjM omenim vaško skupnost krajev, ki so bili zajeti v clektrifik? Malenskega vrha in okoliških vasi. V okviru te elektrifikacije prebivalci prizadetih vasi zaradi lažjega dovoza materiala P j^i vili in razširili in s tem usposobili za promet z lažjimi toVOf\ ,Jjr 3 kilometre dolgo pol oz. cesto iz Volče v Malenski vrh. To redili sami brez pomoči iz javnih sredstev. Takih primerov je tedaj kar precej. Med temi so bili tudi vaščani moje r?J?"j^||J| Delnice, ki so popravili in razširili dober kilometer poti « še do Krajcev, to je krajevno ime zemljišča, kjer je bil oz. Jc "~ 'jf daj seveda moderniziran in urejen) odcep občinske ceste z ^ vorje. To cesto, ki jc bila prej občinska, so uredili sami ^rel kršne pomoči iz javnih sredstev. (Pred kakšnimi 15 leti s° ^°^\fl-asfaltirali z razmeroma zelo majhnim deležem iz sredstev o skega proračuna). .j in Podobne akcije za izboljšavo in izgradnjo krajevnih P^jj, cest so se tedaj izvajale V ve^ji ali manjši meri v vseh hriho v krajih v obeh dolinah Kljub odporu nekaterih okrajnih org smo v ta namen v kasnejših letih uspeh dobiti določena sre ^ tudi iz gozdnega sklada. S težavo, pa vendar smo jimdop°v^j v da se dostop do gozdov ne odpira samo z gradu|o poti 1,1 ^ jrt gozdovih samih, temveč v prvi vrsti v izgradnji ustreznih f" cest do vasi in naselij. Ta akcija se jc dalj časa ocenjevala ^'^j potrebna in gospodarsko vprašljiva, poraba sredstev iz go/ .(: sklada pa celo neutemelicna. Kasneje pa se je izkazalo i(l da so bile te naložbe, vključno z elektritlkaciio, zelo korist perspektivne investicije. . (|jor Na okraju v Kranju so se do Poljanske in tudi Selški' « ^ vedli mačehovsko. Te kraje so upoštevali le kot rezervat delo* ^ le, potrebne za razvoj kranjske industrije in drugih go»P°d*r* upr-ra/vitlh krajev. V Železnikih in v Zireh so se temu ki.nn p|U" cPj-Ii in Zirovci su šli tako daleč, da *o se leta 1961 odcepili »d (' ske. Kaku sle doživljali iirovski »separatizem«? KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Novo pri zbirki Aleph OD POEZIJE DO UČBENIKA PISANJA Ljubljana - V zbirki Aleph, RK ZSMS Ljubljana, so predstavili tri zanimive knjige; dvojezično izdajo pesmi Edvarda Kocbeka, prvo __ zbirko pesmi prozaista Janija Virka ter zbornik Šola kreativnega pisanja. Vse kaže, da pri Alephu podporna uresničujejo načrte o Prodoru mlade slovenske lite-Jture na tuje knjižne trge. Te dni so namreč predstavili izbor Poezije Edvarda Kocbeka Na yratih zvečer. Knjiga je izšla dv°jezično, z izborom pesmi v slovenščini in angleščini. ^,ePh se je namreč dogovoril Za skupno izdajo s kanadsko založbo The muses' companv ter s tem slovenskemu pesniku £dprl pot na angleško govoreči ^jižni trg. Dogovor o takšni ,zdaji je bil tem lažji, ker gre za Za'ožbo, ki se ukvarja predam z izdajanjem poezije, pri tem pa ima založba, katere last-n,k Andrej Farkas, kanadski Pesnik madžarskega rodu, še Posebej spremlja poezijo malih narodov. Izbor pesmi v tej dvojezični knjigi je delo Kanadčana in Slovenca Toma Ložarja, predavatelja angleškega jezika in književnosti montrealske univerze. Ložar se je pri predstavitvi Kocbeka odločil za svojevrstno predstavitev: izbral je predvsem pesmi, v katerih se pesnik navezuje na zemljo. Nastal je seveda tudi za slovenskega bralca nov in zanimiv pogled na pesnika. Z izdajo Kocbekovih pesmi pa se program "izvoza" slovenske duhovne misli ne končuje. Program - vsaj ena slovenska knjiga v tujini - se bo nadaljeval s pripravo nove knjige poezije: gre za knjigo pesmi Braneta Mozetiča, prejemnika francoske nagrade za homoseksualno poezijo. Večji projekt pa bo Edvard Kocbek 1911 .HUMOM] 0 r r r Koncerti in simpoziji STIRISTOLETNICA SMRTI J. GALLUSA s) Ljubljana - Danes, v petek, ob 20. uri bo v Narodni galeriji *vnostni koncert v počastitev bližnje 400-letnice smrti največjega slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa Carniolusa. Z Gallusovimi madrigali in moteti bodo nastopili Slovenski Madrigalisti z dirigentom Janezom Boletom. Soorganizator in pokrovitelj koncerta je Rotary klub Ljubljana. |ej * tem koncertom se v Sloveniji začenjajo svečanosti ob jubi-p0 znamenitega skladatelja. Drugo leto bo še vrsta koncertov doh ■ nm Gallusovemu ustvarjalnemu opusu in njegovim so-ra n'kom. Poleg koncertov je predvidena tudi bogata in obsežna dom 3 ? z'vUenJu in delu Jakoba Gallusa, ki jo v Cankarjevem iaj™u Pripravlja SAZU. Za okoli 150 predstavnikov ministrstev ^ovKUr° 'z evr0Psk«h držav, urednikov RTV glasbenih programi "odo pripravili poseben program predstavitve Gallusa in ir^ ,Urnega življenja v Sloveniji. Organizatorji pripravljajo tudi pr .nar°dni simpozij Gallus in evropska glasbena renesansa; v0 ]e^en Je oktobra prihodnje leto, ki bo razglašeno za Galluso- ISj^'ovenski renesančni skladatelj Jakob Gallus se je rodil He- kta- Po treh tezah, ki temeljijo na sklepanju brez neposrednim ■ baznega gradiva, bi se lahko rodil na Šentviški gori na kraj"hInskem, v Idriji ali v Ribnici na Dolenjskem. V vseh treh SW i!e P°JavlJa v zvezi s priimkom in rodom petelin, tj. sloven-Hanji .° poznejše skladateljeve nemške diminutivne oblike da s . ' z ustrezno poznejšo latinizirano Gallus. Ni pa sporno, s|qv J* Gallus rodil na Kranjskem, sedanjem osrednjem delu rius :nskega etničnega prostora, o čemer priča vzdevek Carniola-n Pozneje Carniolus, ki ga je sam dodajal svojemu priimku. prav gotovo antologija mlajše slovenske poezije, ki naj bi zajela pet slovenskih pesnikov, predvidena pa je za predstavitev na ameriškem knjižnem trgu, kamor ji je prav gotovo odprla vrata prodorna uveljavitev pesnika Aleša Debeljaka. Pri Alephu je izšla tudi pesniška zbirka Janija Virka z naslovom Tečeva čez polje. Virka sicer bolj poznamo kot prozaista, še najbolj po njegovi drugi knjigi Rahela. Novo področje ustvarjanja - pesništvo, obsega pesmi iz obdobja zadnjih petih let, na pot k bralcem pa jih spremlja spremna beseda pesnika in prijatelja Aleša Debeljaka. Pesnik sam je sicer na predstavitvi izjavil, da je pisanje poezije zanj obrobna dejavnost in da bolj kot pisec išče veselje v poeziji kot bralec. Brez dvoma bodo nekaj tega veselja pri branju pesmi Janija Virka, ki se s svojo prvo pesniško zbirko loteva upesnjevanja temeljnih pesniških metafizičnih dilem, prav gotovo imeli tudi bralci. Za pravo uspešnico pa se je izkazala knjiga, morda bi ji kazalo reči kar priročnik, ki je v svoji prvi izdaji pošla že po treh tednih. Šola kreativnega pisanja se zdaj v zbirki Aleph pojavlja v novih 1200 izvodih -pa se je pri tem številu treba vprašati, za koliko časa bo zadostovalo. Kajti iz kdo ve katerega razloga je želja po učenju spretnosti pisanja, morda bi pa sploh morali reči pisateljevanja, pri Slovencih tako nepotešljiva. Res pa je, da je priročnika, čeprav ga urednik Andrej Blatnik ne imenuje tako, ob prvi izdaji tako hitro zmanjkalo, ker pri Zavodu za šolstvo resno razmišljajo o uvedbi kreativnega pisanja v osnovne šole - seveda kot prostočaso-vno dejavnost. Da mladi v šolah nekaj, lahko bi pa rekli tudi precej te spretnosti še kako potrebujejo, saj končno nekateri diplomirajo, ne da bi znali kaj poštenega vreči na papir - kar se pozna že pri pismu, ponudbi, da ne naštevamo kaj dlje. Po drugi strani pa je tudi med tistimi, ki so šolske klopi že zapustili, pisanje oziroma pisateljevanje kot prostočaso-vna dejavnost izredno razširjena, obrtna spretnost pri sukanju peresa pa seveda vprašljiva. Prav zato je knjiga padla na popolnoma prazno polje in bila tako hvaležno sprejeta. Podobnih knjig je v svetu bolj malo, ta slovenska pa menda sploh prva na neangleškem govornem področju. Zdaj, ko knjigo imamo, je lahko pričakovati tudi eksplozijo tečajev kreativnega pisanja; podobno se je namreč pripetilo v ZDA, kjer so se v šestdesetih letih navdušili nad tem in menda ta epidemija navdušenih učencev tehnike pisanja še ni popustila. Nekaj te izkušenj je zbranih tudi v slovenskem zborniku, ki je ob domačih, slovenskih prispevkih nasploh zanimivo branje. Druga stvar pa seveda je, ali je mogoče postati pisatelj, ali se je te spretnosti sploh mogoče naučiti. Če velja, da smo vsi ljudje umetniki, potem se je te spretnosti pač treba priučiti. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko v takšno kombinacijo verjame. • Lea Mencinger Razstava v Šivčevi hiši ILUSTRACIJE ZVONKA COHA jjl^ko otroško izročilo - izštevanke, zmerljivke in pesmice, ki jih je zbral Roman Gašperin in izdal v knjigi Enci benci na kamenci, so Zvonku Čohu ustvarjalni izziv, iz katerega je nastal svež in duhovit opus ilustracij v slikarjevi nekonvencionalni likovni govorici z nadihom ljudskosti. ^njia c avtorja poznamo iz ral ^0 a otroke, ki jih je ilustri-PorJob °Pazimo v tej knjigi li»re vn° nagnjenje do karika-)M jjroah kot tudi do bar-£e gaUbtllne obdelave ozadij, ^nih Poznaino kot avtorja ri-\^lr°ma animiranih fil-r\*ern as ne čudi njegov iluzio-Ce pa 8'banja figur v slikah, [j* m * zbrano osredotočimo <0ntra,r°Ve ilustracije, nam uPorj0. med hoteno nelepimi h< na V.ami otrok in odra-?M|jh ,,kan"h včasih v ostrih Nnih ln v *e kar kričečih '"itn .n;isProtjih ter tenkoču-- Čire aVPre0^,|lnek mladoslmko: u,|]ivosti, ki jo želi 4 11 v n- • Jlvusl'. K' jo zeti ne govo ,dezni grobosti liko- j^rnj ^r»Me otroške ljudske utrniti; arJa napotite tudi k' HkJJp« 0 preprost. Ijud- Ustvar)alnosti lako v nekaterih ilustracijah, kot npr. ob pesmici Hej huja haj, se ovca pase zdaj..., lahko vidimo nekaj tradicionalne vaške idiličnosti, v Bog daj srečo za eno kravo rdečo... pa se zdi, da slikar zavestno uporablja naivno likovno govorico. Vendar idiliko v prvem primeru namerno razbije s pastirčkom, ki mu smešno zaviha usta, njegova glava je v primerjavi s telesom prevelika, ganljivo smešen pa je tudi s palico v roki in pogumnim korakanjem za beeko, ki lahkotno skače pred njim. V drugi sliki pa avtor meša elemente naive z likovno profesionalnostjo: čvrsta risba s trdno kompozicijo in obvladanje pro Itonkc perspektive se povezuje s kričečo barvitostjo in smešnim pretiravanjem v nadrobno-stib. Največkrat Zvonko Čoh najde likovne podobe za pesmi v svoji bogati in svojevrstni domišljiji in v spominu na polpretekle malomestne, kmečke in kijlarskc interierje, na vaška in predmestna dvorišča in igrišča ter široke travnike in polja. Prevelike in predebele roke in noge figur, obuvala vseh mogočih vrst, kot domine veliki zobje "junakov" v prevelikih, pogosto na široko odprtih ustih, skrivljenih v smešne ali groteskne grimase, nešteto vrst prevelikih, smešno oblikovanih nosov,... združevanje velikega in majhnega, drobnega in debelega v slikah, in predvsem uprizarjanje navideznega gibanja, je nekaj stalnih Cohovih "ikonografskih" posebnosti. Vsa ta pretiravanja in kontrasti v slikah se zde, da hkrati, ko naj zabavajo otroka, sproščajo tudi duševno napetost avtorja. Če so izrazito poetične ilustracije najbolj redke, ne smemo pozabiti, da gradivo za poetičnost ne daje velikih spodbud. Slikar svojo slikarsko poezijo rešuje neodvisno od literarnih predlog v ozadjih slik. Če je največ bogato pripoved nih ilustracij s številnimi šaljivimi nadrobnostmi, kjer se zdi. da avtor brzda svojo nagnjenost k ostrejši karikaturi, če jim sledijo ilustracije, ki poleg opisanih značilnosti vsebujejo tudi pristne elemente ljudskosti in Če imamo nazadnje opraviti z nekaj izrazito karikaturnimi ilustracijami, ki jih tekst včasih že težko prenese, potem lahko sklenemo, da je Zvonko Čoh z ilustracijami za knjigo Enci benci na kamenci potrdil svoje ime ilustratorja, ki se hoče prilagoditi literarni predlogi, vendar le do tiste mere, ki ne okrni bistva njegovega sloga. Ker se zelo intenzivno ukvarja z animiranim filmom, se oba medija v njegovem delu medsebojno oplajata. Vzbujanje videza gibanja je za Zvonka Čoha tudi v slikah predpogoj. Zato je njegova edina "statična" ilustracija v knjigi piščal na svetli mo-drovijolični podlagi izjema, ki potrjuje pravilo avtorjevega ustvarjanja. Ker pa gre za piščal, nam slika namesto vtisa gibanja, ponuja vtis melodije. # Maruša Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V salonu okvirjev Gabi razstavljata slike in varjene skulpture Zlata in Jože Volarič. V avli hotela Creina je stalna prodajna razstava unikatnih tapiserij iz kolekcije Geometrijski Tarot avtorja Radovana Rakovca - Mahabcharta. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, 12. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo Delavska ustvarjalnost 1990. V Gledališču Tone Čufar bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili E. Ionesca STOLI. Predstavo bodo ponovili ob isti uri tudi jutri, v soboto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bodo danes ob 16. uri predstavili zbirko otroških ljudskih pesmi Enci benci na kamenci avtorja Romana Gašperina. Ob 18. uri pa bodo odprli razstavo ilustracij akad. slikarja Zvonka Čoha, ki je tudi avtor ilustracij v omenjeni zbirki. V ponedeljek, 15. oktobra, ob 19. uri bosta v Glasbeni šoli nastopila Natalija Popov, violina, in prof. Božo Dornik, klavir. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara, Cesta talcev 2, bodo odprli danes, v petek, ob 18. uri odprli prvo razstavo fotografij in diapozitivov na. temo KONJ. Razstavo so pripravili: Foto kino zveza Slovenije, ZKO Škofja Loka, Foto kino klub Anton Ažbe in družba Peter - Jan Kranj. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma, Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V knjižnici L Tavčarja bodo danes, v petek, ob 13. uri odprli razstavo o življenju in delu dr. Tineta Debeljaka. TRŽIČ - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6 bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo fotografij Tihožitja avtorja Matije Pavlovca. Na otvoritvi bo nastopil tudi kitarist in pevec Adi Smolar. V Kurnikovi hiši razstavlja slike dr. Ivanka Bosanac. V paviljonu NOB razstavljata razstavljata akad. slikarka Suzanne Kiraly in akad. kipar Ferenc Kiraly. IDRIJA - V Galeriji Idrija je na ogled razstava slik, ki jih je akad. slikar Rudi Skočir posvetil vsem idrijskim rudarjem. ORGELSKI VEČER Kranj - V nedeljo, 14. oktobra, ob 19. uri bo v kranjski župnijski cerkvi orgelski koncert, na katerem bo Angela Tomanič na orglah igrala skladbe Jožeta Trošta in Cesarja Francka. Koncert je pripravljan v počastitev petdesetletnice skladatelja Trošta in stote obletnice smrti Cesarja Francka. ŠKOFJELOŠKI EX • TEMPORE 90 Škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Škofje Loke bo organizirala od 19. do 27. oktobra Ex - tempore Loka 90. Lanske slikarske prireditve se je udeležilo kar 95 slikarjev iz Slovenije in zamejstva, organizator pa tudi letos pričakuje podoben odziv pri slikarjih in pri delovnih organizacijah, ki sodelujejo z odkupnimi nagradami. Udeleženci prireditve bodo lahko žigosali platna in druge podlage v prostorih ZKO Škofja Loka na Loškem gradu in sicer 19., 20. in 21. oktobra med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. Dokončana dela bodo udeleženci oddali v nedeljo, 21. oktobra, med 16. in 19. uro v galeriji Loškega muzeja. Najboljša dela bo žirija v sestavi dr. Cene Aguštin, Herman Gvardjančič in dr. Milče Komelj predstavila na prodajni razstavi. Otvoritev bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri, ko bodo podelili tudi nagrade. Nagrade za najboljše slike bodo letos prispevali: dve veliki odkupni nagradi v vrednosti 8000 din - Termo Škofja Loka in Janez Jenko Škofja Loka. Odkupne nagrade v vrednosti 5000 din pa prispevajo: Alples Železniki, Čevljarna Ratitovec Železniki, EGP Škofja Loka, Gorenjski glas Kranj Iskra Železniki, Marmor Hotavlje, Modna konfekcija Kroj Škofja Loka, Občinska skupščina bkofja Loka, Odeja Škofja Loka, Šešir Škofja Loka in Zveza kulturnih organizacij škofja Loka. _Film_ MLADI EINSTEIN (Young Einstein) Scenarij in glavna vloga: VAIIOO SERIOUS Avstralci so bili že od nekdaj drugačni. Najprej filmov praktično sploh niso snemali. Ko so jih v poznih sedemdesetih začeli, so v pičlih nekaj letih v filmsko nebo katapultirali kopico znanih in priznanih režiserjev, igralcev in seveda filmov. Njihovo pojmovanje žanra je bilo drugačno, njihovi t.i. avtorski filmi so bili nabiti z nekakšno novo, do sedaj nam neznano energijo, celo njihove TV SOAP - opere so bile bolj gledljive od Dinastije ali Dallasa. Po uspešni in inovativni interpretaciji najrazličnejših žanrov, je prišla na vrsto tudi komedija. Led je prebil KROKODIL DUNDEE, potem pa se je komaj 25-letni Yahoo Serious odločil: napisal je scenarij, napraskal denar od staršev, se postavil v vlogo režiserja in glavnega igralca in posnel svojo "od-štekano" verzijo o slavnem znanstveniku Albertu Einsteinu. Einstein je, po Seriousu, pristni Avstralec iz Patagonije, njegovo največje odkritje pa ni teorija relativnosti (le to "izumi" tako rekoč mimogrede v pogovoru s prostitutkami zanikrnega hotela v Sydneyju), ampak pena na pivu in predvsem rock'n roll. Za resno akademsko uho je taka trditev najbrž precej trivialna in je ne gre jemati resno, toda poglejmo si jo iz drugega zornega kota. Einsteinov nauk je vseskozi zaprt v znanstveni geto sterilne resnosti, akademizma, hladnih podatkov po učbenikih, skratka nekako odtujen dojemanju sodobnega konzumenta masovne kulture. Seriousov Einstein pomeni osvoboditev genialnega uma iz strogih znanstvenih okvirov na prostost. Kaj vse lahko tak um izumi v kategorijah vsakdanjega in sodobnega, je razvidno iz tega originalnega, duhovitega in zafrkljivega filma. Le kdo bi bil sposoben patentirati rock'n roll, kot kanaliziranje ogromne odvečne energije, skozi bučno električno glasbo in neartikulirano skakanje, kot ravno Einstein. Že sama ideja je odlična, če pa je vse skupaj še zabavno, toliko bolje. Za Mario Currie in ostale resne neumnosti je tako ali tako še dovolj časa. Z. S. (^M§ra©IEHGLAS 8. STRAN TELEVIZIJA, RADIO Petek, 12. oktobra 1990 TVSPORED PETEK 12. oktobra 9.00 9.00 9.25 950 10.20 14.20 14.30 15.00 15.30 16.55 17.00 17.05 18.10 19.00 19.30 19.55 19.59 20 20 21.20 22.10 2230 1.15 1700 1730 19.00 19 30 20 00 21.00 21.55 22 25 TV mozaik Delfin Flipper, ameriška nanizanka Slovenija, dokumentarna oddaja Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja O. Osetinski - L. Nehoro-šev: Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka Video strani Žarišče, ponovitev Slovenija: Jesen, dokumentarna oddaja Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik Spored za otroke in mlade Risanka TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka TV dnevnik Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Ciklus filmov Johna Fran-kenheimerja: Črna nedelja, ameriški film Video strani 2. program TV Slovenija Svet na zaslonu Regionalni programi TV Slovenija Ptujski videomeh, oddaja o letošnjem Ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe TV dnevnik Slavnostni koncert ob proglasitvi Gallusovega leta, prenos Pogladi Vprašajte ZIS Videonoč 1. program HTV 9 15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 10.00 Šolski program »Edukon«, kontaktna oddaja 11.30 Ban Josip Jelačić Zgodo vina in legenda 12.00 Poročila 12.10 Video strani 1355 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična na nizanka 14 30 Poročila 14 35 Program plus, ponovitev 16 45 Poročila 16.55 In tudi letos, izobraževalna oddaja 17.25 Hrvaška danes, regionalni program 18 25 Številke m črke 1845 Taksi, ameriška humoristi čna nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Popolni vohun, angleška nadalievanka 21 05 Zabavnoglasbena oddaja 21 50 TV dnevnik 22 10 Oddaja o kulturi 23 10 Poročila v angleščini 23.15 Program plus 1 25Poročila 1.30 Ekstra program plus Parala*, dokumentarna serija SOBOTA 13. oktobra 8.20 Video strani 8.30 Izbor tedenske program ske tvornosti 8 30 Nemščina 900 Muzzv, angleščina za najmlaiše 9.15 Radovedni Taček 9 30 Lonček, kuhaj: Pečenjak 12 žemelj 10.15 Čebelica Maja: Maja in obad 10 40 Čudežna leta, ameriška na nizanka 11 05 Zgodbe iz školjke 11 35 Naša pesem Maribor '90 12.05 Svet na zaslonu 14.45 Video strani 1455 Karavana zapravljivčkov: Portorož 15.35 Ročk kompas, ponovitev 16 20 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17 05 Ciklus filmov VValta Dis- nevja: Mesečev pilot, ame riški mladinski film 18 39 EP video strani 18 40 Zdravila, izobraževalna od- data 19 10 Risanka 19 15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Shovv Rudija Carrella 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Studio 5 b, ameriška nadaljevanka Kamenje Ibarre, ameriški film 1.35 Video strani _2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Skopje 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice Posilstvo, ameriški film 21.30 Barcelona: Košarka za po kal McDonalds, tekma za 1. mesto 0.00 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 9.25 TV koledar 9 35 Čebelica Maja, risana seriji 10 00 Šolski program 10.30 Izseljeni narodi: Burger- land v Avstriji 1100 Nemščina - Alles gute 11 35 Poročila 11.40 Lov za srečo, kanadska na daljevanka 12.30 Televizijski družinski magazin 14.30 Neekove dogodivščine, ameriški film 15.55 Operne zgodbe, angleška serija 18.50 Poročila 17 00 TV dražba 17.30 Ulica strahopetcev, angle ška nanizanka 18.20 Sedmi čut, oddaja o prometu 18.30 TV dražba 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hobsonova odločitev, ameriški film 21.55 TV dnevnik 22.10 športna sobota 22.30 Poročila v angleščini 22 35 Program plus 045 Poročila 0 50 Ekstra program plus. Zbogom, Emmanuelle, franco ski film NEDELJA 14. oktobra 8 15 Video strani 8 25 Živ žav 9 20 Hov!, ponovitev angleške nanizanke 9 45 Gradovi: Kako so bili zgrajeni, ponovitev 10.10 Zgodba o Hollywoodu, ponovitev 11 00 Alo, 'alo, ponovitev angle ške nanizanke 11 25 Domači ansambli Ansam bel Slovenija 12 00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 1315 Križkraž, ponovitev 14.40 M Brautigam: Rosovvski, nemška nadalievanka 15.30 Sova, ponovitev 16 55 Poslovne mformaciie 17.00 TV dnevnik 17.05 Barnum, ameriški film 18.35 Jaz, čebela, dokumentarni film 18.50 Risanka 19 00 TV mernik 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20 05 Strategija srake, nadalje- vanka TV Sarajevo 20.55 Zdravo 22 20 TV dnevnik 22.40 Sova: Doktor Doogie How-ser, ameriška nanizanka, Studio 5 B. ameriška nadaljevanka 23 55 Video strani _2. program TV Slovnlj« 10 00 Danes za jutri, oddaja za JLA in Partizanske zgodbe, jugoslovanski film 13 00 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20 00 Čudežna čutila čutilo za čas, angleška poljudno znanstvena serija 20 30 Popotovanje ob reki Zali. dokumentarna oddata 21.15 San Remo '90, zabavno glasbena oddaja 2145 Športni pregled 22 30 Satelitski programi poskusni prenosi _1. program HTV 9.25 Poročila 9.30 Smrkci, risana serija 9 55 Nedeljski zabavnik, pro gram za otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Pnx Italia, oddaja resne glasbe 13.00 Daktan, ameriška nadaljevanka 13.50 Poročila 13.55 Gornjogradski akvarel, glasbena oddaja 14.35 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 15.30 Mož, ki ni znal ljubiti, ameriški film 17.55 Spomenik Banu Jelačiću, dokumentarna oddaja 18.45 Smrkci, risana serija 19.10 TV Sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Strategija srake, TV nadaljevanka 20.55 Trideset minut z Josipo Li-sac, zabavnoglasbena oddaja 21 25 TV dnevnik 21.45 Športni pregled 22.30 Poročila v angleščini 22.35 Program plus Alf, ameriška nanizanka Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, Rožnata nanizanka, francoska nanizanka 0.45 Poročila PONEDELJEK 15. oktobra 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev 9.15 Mačkon in njegov trop, risana serija 9.40 Mladinski pevski festival Celje '83: Mednarodno tekmovanje 10.05 Utrip 10 20 Zrcalo tedna 10.35 TV mernik 15 25 Video strani 15.35 Sova, ponovitev 17 00 TV dnevnik 17 05 Zdravo, ponovitev 18 25 Spored za otroke in mlade 18 25 Radovedni Taček 18.45 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19 15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.05 Kaos na Gotthardu, Švicar ska drama 21.25 Osmi dan 22.15 TV dnevnik . 22.35 Veliki koreografi Carolvn Carlson, italijanska serija 23.30 Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja Studio 5 B, ameriška nanizanka 0 50 Video strani _2. program TV Slovenija 17 30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljublja na 1900 Bili Oddie v raju, angleška poljudnoznanstvena serija 19 30 TV dnevnik 20 00 Žarišče 20 30 Po sledeh napredka 20.55 Sedma steza, oddaja o športu 21.15 Karavana zapravljivčkov: Novigrad, zabavnoglasbe na oddaja 21.50 Camel Trophy '90, doku mentarna oddaja 22.20 Satelitski programi po skusni prenosi __1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Ročk bajke. Pepelka 10.00 Šolski program 1030 Informatika 10.45 Ustno izročilo 11.15 Evropa danes 11 46 TV leksikon: Srednji vek 12.00 Poročila 12.20 Satelitski program 13.40 Ročk bajke: Pepelka 14 15 Poročila 14 20 Program plus, ponovitev 16 30 Poročila 16 35 šolski program 17 05 številke in črke 17.25 Hrvaška danes 18 25 Ban Jelačić, dokumentar- na oddaja 1915 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Ne pošiljaj mi pisem, TV film 20 55 Argumenti, zunanja politi ka 21.25 TV dnevnik 21 45 Poročila v angleščini 21 50 Program plus Židovski humor, V 80 dneh okoli sveta, angleška nad.. Dober večer. Japonska, potopis Škandali Mož, ki |h postBl bog TOREK 16. oktobra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 človekovo telo 10.00 Boj za obstanek 10.25 Nemščina 10.55 Sedma steza 11.15 Osmi dan 14.25 Video strani 14.35 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevniki 17.05 Šolska TV 18.00 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Nespodobno vedenje, angleška nadaljevanka 21.00 Pesem je.. Andrej Šifrer 21.50 TV dnevnik 22.10 Sova Dekameron, slovenska nanizanka Studio 5 B, ameriška nadaljevanka 23.40 Video strani 2. program TV Slovenija OS MORU! II HI Mk\l/\Si M BO \ W1 /AL Ud f Odra ll0t0SnyjHilm>«ni in?d,'8ka '9ra 20 39 Glas Jan u*»-08 Literarni nokturno 23.15.4 0chanowski Pesmi J0 Nočni program, glasba SREDA. 17. oktobra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK. 18. oktobra:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 2305 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina -23.15-4.30 Nočni program, glasba KINO KRANJ CENTER 12. oktobra avstral. kom. MLADI EINSTEIN ob 16. uri, amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 18. in 20. uri 13. oktobra avstral. kom. MLADI EINSTEIN ob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. ODPOREN NA KROGLE ob 21. uri 14. oktobra avstral. kom MLADI EINSTEIN ob 17. in 19. uri, prem. amer. ljub. drame SENATOR IN STRIP-TIZETA ob 21. uri 15. oktobra amer. thrill. ODPOREN NA KROGLE ob 16., 18. in 20. uri 16. oktobra amer. thrill. ODPOREN NA KROGLE ob 16., 18. in 20. uri 17. oktobra amer thrill ODPOREN ZA KROGLE ob 16. uri, amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 18 in 20 uri 18. oktobra amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 16. in 18. uri, amer. melodrama NA KUUČNI POPOTNIK ob 20. uri KRANJ STORŽlC 12. oktobra prem amer. trde erot. RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE ob 18. in 20. uri 13. oktobra amer karate film PET PO GUMNIH ob 16. uri, amer. trda erot RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE ob 18. in 20 uri 14. oktobra amer karate film PET PO GUMNIH ob 16. uri, amer trda erot RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE ob 18 in 20 uri 15. oktobra Danes zaprtol 16. oktobra amer trda erot RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE ob 18 in 20 uri 17. oktobra amer kom LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 18. in 20 uri 18. oktobra amer karate film PET POGUMNIH ob 18 m 20 uri el 24 689 pmiićev« 38 — poleg komi* trg ERIK H°J>NI DODATKI 'I 1 jyieaat! V Uradna križanka Packa niCe j"" »mo: 1 talka. nagrada; Angelca Derganc, ■k ^QrIS9rada: Ani^a Suklč' ulica 1- avgusta 9. Kranj in tri trebuhov Justi KriŽa'' UhCa P Mede 49' Nakl°' Mlml ^iklav" R 18& Ju«!... A°dlubniL°oVa 19' Kranl in Bons Langerholc, OŠ Ivan Grohar, ^u M vrtoglavih menedžersk"'^ J' čah vse bolj postaja '^C1 prej, saj bodo družben* „. no sicer tisti, ki jo llTl4W! bi jih morala uvlejav' ,„ r>oi| pri roKi, hitro kakor prostodušno pr»v ]0i m slovenski ekonom'*' v,^' Menciger in kar je n*pdst&K že, ko le ni bil PodP votfr slovenske vlado • Gorenjski krščanski demokrati M naš namen spregovoriti že Prepričanim* Gorenjski javnosti se predstavljamo - s Prijaznostjo uredništva Gorenjskega glasa in Leopoldi-ne Bogatajeve - z drobcem mišljenja o aktualnih zadevah, ki se mi zanje zdi. da bi sicer ostali zamolčani. Mislim predvsem na prispevek 8- Staneta Zidarja, ki razgrinja vlogo duhovnika (pa tudi Cerkve) v političnem življe-nJu. na prispevek o »klerikalizmu« in o odnosu SKD do cerkve in družbe. Zapisi so, rožen predstavitev občinskih °dborov, povsem avtorski, to-reJ osebni in ne predstavljajo Uradnih stališč stranke. Zdi se mi namreč pomembno, da se v javnih sredstvih obveščajo, pa čeprav na straneh, ki J'n »strankarsko« pripravi-m°> izpostavi oseben odnos *P obravnavane tematike. °a je marsikaj začutiti iz Prispevkov jedkost in celo je-*°» je kriva predolga zamol-c°nost naših intimnih in Sv°jskih stisk ter dvomov in nQšega neposeganja v jedro Javnega življenja. Nekaj je Prispevkov, ki bodo objavljeni morda, spet v »naši«, šte-v,lki Snovanj, drugi spet, n.Pr. razmišljanja o Ustavi, k°nfederaciji, denacionalizaciji in reprivatizaciji, pa bodo lahko objavljeni v rednih številkah Glasa. Kajti prav je, da se slovenski krščanski demokrati brez odvečnih zadržkov, niti ne vedno utemeljenimi, vključimo v spekter javnega dela tudi s pisano besedo. Žal ostajajo v »predalu« članki o družini, mladoletno-sti in mamilih, pa moje razmišljanje o tem, da bi se morala naša stranka javno opredeliti v odnosu do partizanstva in belogardizma oz. domobranstva, prispevki o Janezu Ev. Kreku, neures-ničljiva pa je tudi želja, vse zaradi pomanjkanja prostora, da bi v obliki miniinterv-jujev predstavili člane SKD, ki delujejo v skupščinah in vladah, tako republišhn kot občinskih. Gorenjski člani SKD imamo v republiški skupščini tri predstavnike, v vladi (IS) dva (za industrijo in gradbeništvo ter šolstvo), radovljiški župan je iz naših vrst, pa tudi predsednika IS v Škojji Loki in v Kranju. V gorenjskih občinah je deset krščanskih demokratov v sestavi izvršnih svetov, v skupščinah, v vseh treh zborih, pa sedemindvajset. Lahko bi se reklo, da smo najmočnejša in verjetno tudi ena najbolj or- ganiziranih strank v koaliciji DEMOS - predvsem pa z lastno fiziognomijo in naravnanostjo, s svojo identiteto. Zastopnike imamo seveda tudi v Svetu SKD, pa v raznih strankinih komisijah. V regionalnem odboru je enajst članov (po dva iz vsakega občinskega odbora, oziroma treh v kraju predsedstva, kije tokrat v Škojji Loki, čeprav je sedež začasno še v Kranju). Pripravlja se ustanovitev strokovnih teles stranke za tako rekoč vsa področja družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Poleg medobčinskega povezovanja in posredništva z republiškim vodstvom, je naša vloga predvsem politična. ~na prvih javnih predstavitev regionalnega odbora je bila 22. julija letos, ko smo pripravili Dan miru in sprave v Crngrobu. In navsezadnje, tudi priprava teh strani je v območju naše dejavnosti, čeprav je potrebno zapisati, da je izbor objavljenih prispevkov vendarle sad subjektivne, moje odločitve. »TANE ZIDAR, župnik in dekan v Kranju Duhovnik in politika Cel J\c'otno človeško življenje je predeno z vsemi možnimi oblika-1 * dejavnostmi, ki jih življc-Je nudi. Življenje človeka je po-v 'ka. Ali jc duhovnik pri tem iz-Ko kot človek in občan ter ^^Ijan in se kot duhovnik raz-lri's|l;im o vprašanju: duhovnik .Politika, mi misli nehote uha-jj0 v zapiske mojega prednika v wPn'Ji Kranj, /upnika in dekana ,JJJ'Ja Skcrbca. Pred 50 leti je o JJr vPrašanju takole razmišljal: 5^l" Januarja 1929 sem bil kar ve- uhi- j scm uPa'- da M hodo b,^ c Politične si rasti in da se °kr°v Kranju ra/merc tako premeša da nc kod° ,lhcraln' dim 1 Penali vsakega koraka novnikovegi <,'^ *Ur> V**ke Mitične akcije. Z tiw*V>m son. skušal biti kolikor skc i Pr'ja/cn. Pristaši Sloven-oci,'J,udskc stranke so mi večkrat "■ da sem preveč prija/en / sc moji upi niso ■ Porini prevec piij.i/tn / Je irc, m. da jc to nevarno, da se °Pom,U P'1/,ll prcd nJ'm- Na take ^srricl* SCm Pa' odgovarjal k j f%ik °n,1\ da jaz nimam nika nametio\. ofr!!?*."1 Mitična osebnost. Ju' v Kranju le župnik, s Ph,, Kra"m da k.i| napraviti le K,,s' '"M|" «td... Povedi prj*«l v Kranj, sem takoj da kake qlte. da /elo rad vi Niti l£. ) K,''nju kdo, ki hoče "lo. ,|i(p"'"lk" i11 idgovornosl za ' Si/k'1'' sc n°m sedno prilago V c,,ski ljudski stranki« '»»raj !JCVanju svojih zapiskov 'nicnovani duhovnik še !W " d u ■JJCou'-u,Jhovmku m polmki Č.1S.I ,(V k| |M| *V0j ^ P'".Š-I,V1 eP«>m |S lrilmm ".imenom m l^JMv, , sc po|l»iOno ne bom * n.vCl? u Aa' s «-spredie nika .Cpiav i namen« osebe v i/biri sla nu. »Pravi namen« posvoji naravi m drugega kol svobodno sprejetje notranjega klica in svoboden pristanek nanj. Seveda so /a duhovniški poklic kakor /a vsakega drugega potrebni uslre/m darovi /a življenje in delo v tej določani obliki Darovi sami še nc sesia\l|.i|o duhovniškega [>o-khca. niii ne če sc jim pridružuje človekova volja, postati duhov nik. In ker je duhovnistvo služba Cerkvi in za Cerkev. Cerkev pu jc nevidna - vidna I svojo hierarhijo, jc /alo, da kdo rnistanc duhovnik, potrebna tudi pripustitev s strani škofa Skof jc v le| lunk-ci|i nič drugega kol izvajalec bož-icga hotenja. Bog človeka kliče v duhovniški poklic, saj niste vi mene i/volili. ampak sem vas ja/ i/volil. ptavi Svcio pismo. Urednikova beseda Današnje Odprte strani smo odprli gorenjskim krščanskim demokratom. Besedila so napisali člani in simpatizerji stranke, zbral in uredil pa jih je organizacijski tajnik regionalnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov za Gorenjsko Janez Poštrak. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja, v katerih bomo med drugim pisali o simpoziju o Tinetu Debeljaku. Simpozij bo konec tega tedna v Škofji Loki. Odprte strani bodo spet izšle čez štirinajst dni, osrednja tema pa bo razprava mag. Franca Leskoška o samomorih na Gorenjskem. leopoldina Bogataj Odlok o službi in življenju duhovnikov govori med drugim tudi lole: »Duhovniki so po svoji meri deležni naloge apostolov, zato jim Bog daje milost, da so služabniki Kristusa Jezusa za narode, ko opravljajo sveto službo evangelija, da bi tako postala daritev narodov prijetna, posvečena v Svetem Duhu... Namen, za katerim torej težijo duhovniki s svojo službo in življenjem, jc slava Boga Očeta v Kristusu... Naj torej duhovniki ali molijo ali pridigajo ali mašujejo in druge zakramente delijo ali z drugimi službami strežejo ljudem, vedno prispevajo tako k večanju božje slave kakor tudi k napredovanju ljudi v božjem življenju.« Duhovniki so vzeti izmed ljudi in postavljeni /a ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da darujejo dari in daritve za grehe, zato občujejo z drugimi ljudmi kakor z brati. Služba, ki jo duhovniki opravljajo, jc /elo lepa in njiho-\ a ili u ž bena \ loga \ ažna Duhovniki človeku pomagajo, da sc more razvili tudi po eni najglobljih leženi, po naravnanosti v rcligio-zno-versko življenje. Duhovniška služba je v tem, da jc služabnik božje besede, delivec zakramentov in cvhanslije in voditelj božjega ljudstva Duhovnik se /aveda po /dedu Kristusa, ve likcga in večnega duhovnika, ki med ljudi »ni prišel, da bi sc mu streglo, ampak da bi on slrcgcl in dal svoje življenje v odkupnino /a mnoge« (Ml 20.28). lako smo prišli do tistega duhovniškega dela. ki mu pravimo pa-sioialno delo. Prav to njegovo delo sproža velikokrat napačno mnenje, da se duhovnik vmešava v politiko. Gotovo je prvo duhovnikovo d*lo oznanjevanje božič besede, opravljanje evhansti jc ter delitev zakramentov. Iz tega bistvenega poslanstva izhaja še ni/ drugih področij duhovniškega dela. ki ga imajo nekateri /a vmešavanje v politiko. Pri svojem delu se ozira na pastoralno leto, ki ga določi Cerkev na Slovenskem ali celo vesoljna Cerkev. Vsi duhovniki, redovniki in laiki, ki slišijo klic po pravičnosti in so pripravljeni delati za evangelizacijo in človeški napredek, delajo v občestvu s svojimi škofi in s Cerkvijo, vsak v smislu svojega posebnega poklica (Prim. Navodilo o teologiji osvoboditve) Duhovnikovo delo se odvija na področjih, ki so povezana in pomembna za blagor ljudi. Pri svojem delu skrbi in upošteva pastoralno leto. Letos bomo del svojega dela posvetili stvarstvu, saj jc geslo pastoralnega leta: človek -sooblikovalec stvarstva. Vsak človek ima in mora imeti odnos do stvarstva, kajti stvarstvo je zanj, pa naj bo veren ali ne. Svoj odnos do stvarstva mora urejati na pameten način in priznati svoje meje: do stvarstva ni vsemogočen. Ta tema bo navzoča skozi vse leto tako v pridigah, katehe-zi, roditeljskih sestankih in šc drugih priložnostih. Duhovnikovo delo se odvija v skrbi za Cerkev po svetu, zato goji v svoji župniji čut in odgovornost za misijonsko delo vernikov. Pri svojem delu ne sme misliti samo na lastno župnijo, ampak na celotno Cerkev. Duhovnik v župniji skrbi /a ka-tehezo otrok, mladih, zakoncev in staršev pa tudi ostarelih. Pri vseh teh kategorijah ljudi nc sme duhovnik po/abiti na lisic, ki so oddaljeni in obrobni ali niso prejeli zakramentov zaradi določenih v/rokov Tako v župniji ob-staja kalehe/a za odrasle, ki se pripravljajo na prejem zakramentov. To jc tako imenovani katehumenat. Cerkev žc več kol 20 lel skrbi /a dekleta in fante, ki se pripravljajo na krščanski zakon. Zanje sc pripravljajo posebni tečaji - tečaji /a zaročence. K tej dejavnosti sodi tudi daljnja priprava na življenje v dvoje. Duhovnik - pastoralni delavec skrbi /a izobraževanje odraslih kristjanov z raznimi predavanji. V mnogih župnijah duhovnik s pomočjo laikov vodi različna občestva: občestvo izo- bražencev, pedagogov, zakonskih skupin itd. Župnija naj bi imela tudi Župnijski pastoralni svet, ki je posvetovalni organ v župniji in za duhovnika, ki je motor vsega pastoralnega dela. Dušni pastir ne sme pri svojem delu pozabiti na bolnike po domovih, na župnijska srečanja bolnikov, nadalje na razna srečanja jubilantov, npr. zakoncev. Izrednega pomena so pastoralni obiski po družinah. Zavedati se moramo, da duhovnik ne sedi samo v pisarni in čaka na ljudi, ki bodo prišli po opravkih. Mora tudi sam med ljudi, saj je vzet izmed ljudi in postavljen za ljudi. Izrednega pomena v duhovniškem delu je diakonija, ki je bila do nedavnega bolj skrito duhovniško delo, saj zakoni niso dovoljevali javne pomoči bližnjemu v okrilju Cerkve, čeprav je to osnovno duhovnikovo delo in bistvo njegovega poslanstva. Na tem področju se danes odpirajo nove možnosti, saj jc uradno ustanovljena slovenska Karitas. Pri vsem tem delu pa ne smemo pozabiti na duhovnika-gospodar-ja. V svojem delu iztroši veliko energije za vzdrževanje naših ccrkva-kulturnih spomenikov. Išče nove možnosti normalnega dela v župnijskih prostorih, ki so marsikje še nerešljiv problem. Ali je duhovnikovo delo politika? Duhovnik pri vsej svoji dejavnosti oznanja zdrav Kristusov nauk in nauk Cerkve, saj jc Kristusova ustanova. Zal prihaja prav pri tem zdravem in moralno neoporečnem oznanjevanju evangelija velikokrat do nesprejemanja in nerazumevanji s strani posameznika in družbe, če duhovnik govori o nepravilnosti v družbi, o kršenju človekovih pravic, o svetosti življenja sc zgodi, da je hitro obsojen, da se vmešava v politiko. Ali ni življenje politika? Papež Jane/ Pavel II. v svoji Okrožnici Redemptor Hominis govori: »Cerkev je vedno učila, da je treba delati za skupni blagor in jc tako vzgajala dobre državljane. Skupni blagor, ki mu služijo ja- vne državne oblasti, se popolnoma uresničujejo le tedaj, ko se državljanom zagotavljajo njihove pravice. V nasprotnem primeru družba razpada, državljani se upirajo oblastem, ali pa nastanejo razmere, ko v njih vladajo zatiranje, strahovanje, nasilje, terorizem.« Družba lahko odkriva, če želi in hoče, veliko dobrega in pozitivnega v duhovnikovem delu. Hkrati lahko vse njegovo delo proglaša za klerikalizem in politiko. To v zadnjem času ponovno doživljamo. Večina duhovnikov sc zaveda, da smo poslani za oznanjevanje evangelija in ne vmešavanje v politiko. Tisti, ki tako razmišljajo o duhovniškem delu, morajo vedeti, da je velika večina sedanjih duhovnikov vzgojena v duhu socializma in komunizma, torej so »otroci socializma«. Večina teh duhovnikov, ki delajo v pastorali, so tudi »otroci koncila in pokoncilskega časa«. Koncil pa naroča duhovnikom le evangelizacijo sveta. Torej sc duhovnik v Cerkvi na Slovenskem odloča za to, kar je sad koncila, ker se zaveda bolj kot kdaj, da ne sme in more sodelovati v nobeni politični stranki. Cerkveni zakonik nas poučuje in daje navodilo: »Kleriki naj se vedno kar najbolj prizadevajo za ohranitev na pravičnosti temelječega miru in sloge med ljudmi. Dejavno naj ne sodelujejo v političnih strankah in vodenju sindikalnih združenj, razen če po presoji pristojne cerkvene oblasti to zahteva varovanje cerkvenih pravic ali pospeševanje skupne blaginje« (Kan. 287). V teh dneh smo že večkrat slišali, iz ust nadškofa Šuštarja, da se duhovnik ne sme ve/al i na nobeno stranko, ludi ne na krščanske demokrate. Duhovnik ne sme izrabljali prižnice za politične namene, ampak za oznanjevanje evangelija. Pastoralni občni zbor ljubljanske nadškofije je dal duhovnikom naslednjo smernico za delo v naši cerkvi: »Duhovniki naj na prvo mesto postavljajo globoko in osebno duhovno življenje ler opravila, ki so posebej značilna za njihovo poslanstvo.« SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SE PREDSTAVIJO SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SE PREDSTAVIJO ŠKOFJA LOKA Zgodovina SKD v Škofji Loki bo v tem mesecu - oktobru že praznovala prvo obletnico. S tem nič nočem reči, da vse delamo na nvoo. Če ne drugje že pred nami temeljito preoral ledino in sejal seme veliki slovenski mož dr. Janez E. Krek. Tudi še sedaj žanje-mo to, kar je on sejal. Vmes je bila res strašna nevihta s točo, nekaj pa je še vseeno ostalo. Imamo njegovo seme, zato se nam ni treba bati. Če je kdo doslej ali še sedaj videl v delu dr. Janeza E. Kreka klerikalno delo, naj se potrudi spoznati njegovo delo. Vesel bi bil, da bi bili SKD tudi njegovi dediči. Res pa je, da vsak dedič po svoje gospodari, osnovo pa mu pri normalnih okoliščinah pomeni delo prednikov. Toliko za pojasnilo, da ne bi kdo menil, da JERNEJ PREVC želimo "pisali zgodovino od ustanovitve SKD" naprej. Če bo nas kdo vprašal kdaj, koliko je bilo sej. sestankov samo v tem letu. ne glede na to, da so bili zraven tudi ljudje s smislom za zgodovino in arhivistiko, bo na to nemogoče odgovoriti. Koliko je bilo stroškov, koliko je delo SKD v tem letu stalo, ne bo mogel nihče odgovoriti. Že malo stvari je bilo plačanih. V glavnem je bila prisotna čista zavzetost za delo brez plačila. Omenili pa velja posebej sejo SKD občine Škofja Loka 18. aprila 1990. Takrat je bil ob veliki navzočnosti naših članov analiziran prvi krog volitev za republiške poslance in kaj lahko še naredimo za občinske volitve. Glavna tema pa je bil program našega odbora. Osnovni program, ki ga je pripravil izvršni odbor, je bil dodelan še z mnogimi konkretnimi predlogi. Nekaj načel se je v tem času izkazalo, da bi bila prava, zato jih tu navajam: - Demokracija zahteva, da ena stranka tudi drugi stranki priznava njen obstoj in ne želi, da te druge stranke ne bi bilo. Spoznati moramo, da je prav, da je več strank. -V stranki se mora človek sicer čutiti delno varne, hkrati pa mora imeti občutek možnosti ustvarjalnosti ali bolje, dana mora biti možnost fantazije. - Stranka se ne sme izolirati, temveč mora imeti stik z novimi tokovi. Dostopna pa mora biti na najnižji ravni, na vrhu pa se obnavljati v znanstvenem in kulturnem oziru. Vincencij Demšar Predsednik SKD Škofja Loka KRANJ Ali klerikalizem na Slovenskem res straši? Letošnja slovenska pomlad nam je prinesla celo vrsto pomembnih pridobitev: zvečanje količine in kakovosti svobode na Slovenskem, suverenizacijo - slovenskega - naroda, emancipacijo ljudi kot posameznikov in skupin, razmah najrazličnejših družbenih in osebnih sil, ki se kaže kot strankarski pluralizem in gospodarska podjetnost. Skratka: splošna liberalizacija Slovenije. Pri tem dogajanju smo sodelovali tudi slovenski kristjani združeni v SKD. Čeprav se krščanski demokrati ne slepimo, da smo bili edini akterji slovenske pomladi, saj pri teh dogajanjih nismo sami sodelovali v prvih vrstah, pa je vendar vprašanje krščanskih demokratov vseskozi od volitev sem navzoče kot nov velik političen problem. Bistvo tega problema naj bi bil klerikalizem, ki naj bi sc odra/al \ delovanju krščanskih demokratov. Strah pred črno nevarnostjo se pojavlja med ljudmi predvsem pO zaslugi zelo vplivnih medijev, ki so v rokah bivših oblastnikov ■ danes prenoviteljev ter novih liberalcev. Ti mediji razširjajo najrazličnejše alarmantne napovedi o novem enoumju, monopolizmu, celo beseda totalitarizem je bila že uporabljena. Cerkvi očitalo vmešavanje v politiko, ker naj bi duhovniki ob volitvah agitirali za SKD ter vplivali na politične funkcionarje - vernike, ko ti delujejo na odgovornih funkcijah, /elo jih moti skupno nastopanje cerkvenih dostojanstvenikov in politikov na raznih slovesnostih (mašah) ter sploh to, da se politiki udeležujejo cerkvenih obredov. Poleg tega je očitno, da predvsem TV dostikrat namerno pretirava pri poročanju s tovrstnih slovesnosti z namenom ustvariti vtis, da so krščanski demokrati res neko klerikalno strašilo Predvsem je pri tem na udaru ministrski predsednik l.o|ze Peterle, saj ga mediji predstavljajo kot kakšnega župnika Stranki Slovenskih krščanskih demokratov očitajo, da obnavlja vizijo predvčerajšnje katoliške Slovenije ter jo vodi v klerikalizem. Med ljudmi poizkušajo na tak način razširiti prepričanje, da se z volitvami ni pravzaprav nič spremenilo: zamenjal se jc cn totalitarizem z drugim, komaj smo se rešili komunistov, že imamo klerikalce na vratu. Kaj se torej v slovenskem prostoru dejansko dogaja, da je potrebno dvigati tak alarm pred grozečo katoliško nevarnostjo? Ali so ta svarila le odraz nenavajenosli, da se v Sloveniji javno piše o C\ "i nike ene vinu- plati je to seveda pretiravanje v eno samo skrajnost. O delovanju kristjanov, o dogodkih, pomembnih za vernike, sc 45 let namreč ni pisalo, tega preprosto ni bilo Drugod po svetu se je o teh dogodkih normalno pisalo in govorilo. Ne gre zanikati posameznih izjav, želja, tendenc, ki gredo res v skrajnost, nikakor pa tega ni pripisati liniji Cerkve ali vodstva stranke krščanskih demokratov. Našim politikom kar naprej očitajo klerikalizem, ker se udeležujejo verskih slovesnosti in obredov. Tudi v tem primeru gre za neutemeljene očitke. Politik ne more zatajiti svojega nazora. Naj stoji za njim - naj ludi pove, kaj je. Tako naj bo tudi vernik v javni funkciji to. kar je, seveda v skladu s svojo funkcijo. Komunisti so bili 45 let na javnih funkcijah komunisti in so to tudi povedali. Vse kaže, da nekateri prenovitelji in liberalci ne morejo izvesti spremembe v svojem mišljenju, zato alarmantno svarijo pred katoliško nevarnostjo. Pri tem dostikrat kar nasplošno udrihajo po klerikalizmu iz predvojnega obdobja, ki ga danes ni več. Se vedno so ujeti v monistični horizont političnega razmišljanja. Pred-njačijo tisti novinarji, ki so še do včeraj su bi i l no prenašali partijske koncile in njihove liturgije, ter se podpisovali pod surove napade na opozicijske skupine. Zelo značilen primer talenta za demagogijo je v zadnjem času pisanje Glasove novinarke D. Dolenc o verouku v šoli. Kar nekajkrat se je v Glasu pojavila alarmantna novica "verouk v šoli". Konkretno gre za primer, ko so starši veroukarjev in veroučitelj "najeli" prostor za verouk v poslopju šole, ker je hilo tako bolj ugodno za otroke. Nikakor pa ni ta verouk kakorkoli posegal v šolski izobraževalni proces. Gre torej /a prjmei namernega ustvarjanja alarmantnih sporočil, namesto poizkusa splošne obrazložitve problematike verouka v šoli. Tudi v tej zadevi se širijo neupravičeni strahovi. Ne Cerkev ne vlada ne krščanski demokrati nimajo nobenih namer, da bi verouk direktno vključili v šolo. Tudi v večini zahodnoevropski h držav verouk (v smislu verske vzgoje) prav tako ni vključen v šolo Res pa je, da obstaja v teh državah šolski predmet, ki obravnava filozofijo in zgodovino krščanske in drugih religij, ki pa jc popolnoma neideološki. Tudi pri nas se razmišlja o podobnem predmetu. Pri tem je bistveno, da ho ta predmet popolnoma nei deološki. Za vsemi temi napadi se kaže nestrpnost do drugače mislečih Potrebno bo sprejeti dejstvo, da so soustvarjalci družbenega življe-ti|,i i ud i tisti ki mislijo di ugače Nedemokratična stališča bo potrebno opustiti, če bomo hoteli v Evropo Zda) Nestrpni pozivi do drugačemislečih so zanikanje demokracije Kdor jih upoiabl|a. it i demokratična opozicija, ampak opozicija demokracije Za delovanje vsake organizacije, politične pa morda še posebej, je treba zgraditi tudi pravšnjo organizacijsko strukturo. Politična organizacija na nekem območju, v našem primeru Slovenski krščanski demokrati v kranjski občini, je kakor živ organizem, ki deluje zadovoljivo le, če so pravi ljudje na pravem mestu in med seboj povezani tako. kot je treba. Pravkar mineva leto dni od ustanovitve prvega občinskega odbora SKD v Kranju. Medtem se je marsikaj dogodilo in spremenilo - članstvo se je podeseterilo. spremenile in namnožile pa so se tudi naloge, ki si jih odbor zastavlja. Tega smo se ves čas zavedali in v tem letu že dvakrat preoblikovali strukturo odbora. Zadnje spremembe, in to temeljite, je odbor doživel po volitvah. Tedaj smo se odločili, da bo še naprej vse delovanje odbora slonelo na prostovoljnem delu, brez enega samega plačanega funkcionarja ali administrativnega delavca. Ob tem pa je postalo jasno, da na tak način delo lahko uspešno opravi le številnejši odbor. Tako naš odbor zdaj šteje devetnajst članov, od katerih je večina zadolžena za določeno področje dela (gospodarstvo, kultura, šolstvo, družina...). Vsak si okrog sebe oblikuje komisijo za svoje področje. Nekatere so že prav krepke, druge pa so zdaj še v nastajanju. Vsega naenkrat se pač ne da storiti. Delo odbora usklajuje tričlansko tajništvo, katerega na- FRANC AVSENIK loga je tudi opravljanje vsega sprotnega dela med sejami odbora. Slovenski krščanski demokrati svoje organizacije in političnega dela ne pojmujemo ozko, omejeno na zavzemanje političnih stališč, uveljavljanje svoje volje pri sprejemanju odločitev in pridobivanje glasov na volitvah na osnovi blagozvenečih predvolilnih govorov in programov. Naš program postavlja v ospredje človeka v njegovem vsakdanjem življenju, tegobah in radostih. Zato načrtujemo na nekaterih področjih, zlasti na kulturnem in izobraževalnem, povsem konkretne akcije in prireditve. Del teh pripravlja občinski odbor, še več pa naj bi na tem področju storili krajevni odbori. Ustanavljanju in delovanju teh posvečamo posebno pozornost. Zavedamo se namreč, da je na potrebe ljudi najlažje odgovoriti v njihovem domačem življenjskem okolju. Živo pa čutimo tudi, da v mnogih podeželskih krajih kulturni, družbeni, zadružni ali kakršniže-bodi domovi pretežno samevajo. Prepričani smo, da lahko naši krajevni odbori po svojih močeh popravljajo to stanje s pripravo kulturnih, družabnih prireditev, predavanj in podobnega. Nekaj krajevnih odborov smo že ustanovili in nekateri že snujejo svoje programe. Marsikje se je pokazalo obilo ustvarjalne volje in nemira, kar daje upanje, da ne bo ostalo zgolj pri načrtih. Kaj smo že storili? Čeprav smo od volitev sem imeli precej opravka z vzpostavlja- Jeseniška pobuda Kakor drugod po naši domovini, tudi na Jesenicah nismo bili izjema, kar zadeva povojni teror "zmagovalcev" nad nedolžnim prebivalstvom. Kdor je samo malo pokritiziral najrazličnejše nepravilnosti, je že tvegal, da ga bodo ubili. Tako je bilo v obdohju poldrugega leta po osvoboditvi na območju Jesenic zverinsko ubitih kar 13 (trinajst) ljudi. V javnosti se je takrat govorilo, da prek državne meje prihajajo belogardisti in pobijajo naše državljane... Zavese polpretekle dobe se danes odkrivajo, strah pred priznanjem resnice tistega časa pa nam hromi duha in voljo do vsakega poštenega dela za lepši jutri. Zamolčane resnice, pristajanje na popačeno polpreteklo zgodovino našega kraja nas ne morejo odvezali moralne odgovornosti za poboje v imenu komunizma, za zločine, ki jih je narekoval strah pred demokratičnim odločanjem ljudstva ali celo zločine zaradi osebnih nesimpalij. pa čeprav s.mu nismo bili akterji teh dejanj. Na Jesenicah se je zgodilo po voj- IRENA PAVLIC ni nekaj dokazanih zločinov: znane so žrtve in tudi storilci. Uboj, umor dr. Toma, jeseniškega kaplana je še posebej izstopajoč in tudi ni neznanka starejšim občanom Jesenic. Storilec sc jc celo hvalil z njim, za nagrado pa prejel v tedanji upravi še višje funkcije. Iz objavljene izpovedi Andreja Bohinca, sekretarja okrajnega komileja na Jesenicah v letih 1945 do 1946 je razvidno, da je bilo umorjenih od novembra 1945 pa dO julija 1446 v jeseniškem okraju 13 ljudi. Koje Bohinc končno morilce odkril in skušal preprečiti nadaljnje poboje, si je nakopal sovraštvo pri takratnih šefih UDBE na Jesenicah in hil zaradi tega obsojen na Dac-havskih procesih, prestajal I I (enajst) let torture po zaporih in lahko danes priča o takratnih dogodkih. Naj navedem le kratek povzetek enega od pričevanj: ..."V tem času jc obstajala na Jesenicah skupina skojevcev, ki so pod I itovo sliko ob svečah pi ise gali. da bodo storili vse, kar jim bo naročeno. Med ostalimi so po skrbeli za likvidacijo dr. loma. njem "nove oblasti", pa tudi z lastno stranko, malce se je bilo treba pa poleti tudi spočiti, smone-kaj konkretnih akcij že izvedli; Julija smo na primer sodelovali pri pripravi in izvedbi spravne slovesnosti v Crngrobu. Slovesnost je lepo uspela tudi po zaslugi članov našega odbora. Konec avgusta pa smo pripravil' tudi tečaj priprave na srednjo SO; lo za osmošolce iz treh "glavnih predmetov, ki je naletel na pre~ cejšnje zanimanje, čeprav je bil pravzaprav nekaj novega 23 Kranj. Kaj načrtujemo? Za jesen načrtujemo med drug"11 organizacijo okroglih miz o akt* alnih temah v sodelovanju z drugimi strankami Demosa in samostojno in izvedbo kulturnih pr0" svetnih in družabnih prireditev v različnih krajih. Ob tem želu110 ustanoviti še nekaj krajevnih odborov, da bi bila z njimi pokrita vsa občina. Posebej zavzeto pa se nameravamo vključiti v razpravo o novi slovenski ustavi, zlasti 1 organizacijo pogovorov na to t mo. Takole približno torej izgledaj Slovenski krščanski demokrati v. kranjski občini, ko smo upih01!1 prvo svečko na < namišljeni) torti-Začetno vrenje postopoma prehaja v organizirano delovanje- Pr tem se zavedamo pasti forumsK, ga dela, vendar smo prepriča"1' da je prav poudarek, ki ga daj*-" mo krajevnim odborom, in s tern živ stik z ljudmi tisto, kar nas r» rešilo, da se ne bomo ujeli vanj* Ivo Buja*: Preds. obč. odb. Kra« Morilec, ki ga je Bohinc mu je pri zaslišanju celo z na : odkril- vdU- šenjem pripovedoval vse podrob_ nosti, kako ga je umoril, kako Jg umor izvršil: kako je duhovni^ ustrelil v hret. mu vzel uro in narnico, truplo zakopal in deo** zapravil..." Po tem pri/nanju so morilca si cer zaprli, čez nekaj mesecev P izpustili ter ga imenovali - P° ukazu šefa UDBE iz Ljubljane za. sekretarja SKOJ-a na Jesen' cah. Duhovnika dr. Toma so ljudje^ Jesenic visoko cenili in ga spo-vali. Po pričevanju starejših čanov je bil umorjen na P° bolniku. Okoliščine, ki jih J*-S kril Bohinc, samo še potrjuje pričevanja občanov. Kristjani v jeseniški obči«' jp. bomo spravljeni sami s SiJ ^prđ' kler ne bomo storili vse. J|a Jjjjfli vimo za umorjenega duho [t) vsaj krščanski pogreb, kot J pri kristjanih navada. . . Pogreli naj bo na stroške " Lnje-kar velja tudi za obeležje 0» govem grobu. ■ # Izkoriščam priložnost OZ- ^ic*-pobudo poslancem SO ■,csD0|r)? da se izrečejo o predlogu primero odgovornosti na cm 1 hodnih sej skupščine. Politika - tabu mladih? Oh vsej tej polarizaciji političnega življenja ostaja nekje v ozadju zopel mladina Poprej se je vse dogajalo nekam rutinsko. V 7. razredu osnovne šole |e vsakdo tlo bil knjižico ZSMS in tako poslal član, deloval pa je malokdo. Sedaj se pred vsakega mladega človeka postavlja vprašanje, kako razmišljal i o svetu, politiki. A tu je zopei iiez.iiumanje. ki je bilo posledica žc vnaprej določenega razmišljanja Vsaj z večjim delom mladih je tako. Zato bi bilo /.m mi ivo, da pogledamo delo teh. ki jih politika /amma. se t njo ukvarjajo na svoj - mladostni način Če hi jim kdo hotel očita li, da je vse to le želja, priti čim višje na najlažji način, se moti ()h \si-| pestrosti političnega f\ v ljenja je pač vsakemu kmalu jasno, da moraš imeti določeno politično prepričanja, po katerem ravnaš svoje življenje, in to jc velika odgovornost Morda pa je ravno v odgovornosti skrit odgovor, zakaj mlade to ne zanima. Ko nekdo spregovori v javnosti ali nekaj naredi se izpostavi m nosi odgovornost, tega pa »stara šola« ni učila. Razinišl|ali je potrebno v smeri, kako približali politiko mladim, zbudili v njih zanimanje in aktivnost. O tem razmišlja večina političnih sku pin. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je hkrati / ustanovitvijo poskrbela za podmladek Mladi krščanski demokrati (MKD) so tako kostitutivni del SKD s svojo specifičnostjo povezuje^ se mladi na svojstven načm Za\ /cmajo se /a spodbuia nje Intelektualnega dela, njegovo človekoljubno naravnanost m ustrezno vrednotenje, za obliko vanic socialnega čuta mladih, s tem tudi zagotavljanje materialnih pogojev za izobraževanje so cialno ogroženih, za družbeno podporo mladini ljudem oh v sto paiipi v življenje in pri oblikovanju družine. V šolstvu je v ospredju zavzemamo /a ilezideolo-gi/acijo, za vzgojo k miru in širitev kulturnih obzorij t evropski mi kriteriji. Vse delovanje je odprto na krščanski elos kol del e v i < ipske t iv ili/aci jske I/ prepričania, tla vsi problemi segajo globoko v ^ ga človeka, pa ne želijo de' . zgolj politično. Tu so V°]e-at 0 bori, predavanja, okrogle problemih, ki tarejo ml*. |4|il£<> počitnicami so se mladi ^ srečali na dveh taborih: na .(|,;. nosinem v Skolji Loki m f* škem taboru Dolnje Vreme- ^ V Kranju deluje sedal litf\\ s< bor MKD / namenom, o* ^fi mladi /mli zanimali ^rti0^ reševanja niibovih Prt "^i*1 pruei.ip. MKD Kianj v P1' „jU z mladino .z Stražišču p" J^r* siečanie na Sv los!u M " ^„c 199(1 Povabili so dr IV!!--' MKt> "Vls^ Ija, ministra za šolstvo ban i predsednika Ml na Bizjaka, predsednika ^ Kuni 1'iedstavljen ho ^ pP' (dobrodelna organ i/ac'Ja>V ltu" Čenja svoje delo tudi v* ^pfi Pod njenim okriljem , K materinski dom. za l**1'^!, oi gani/irano zbiranje ^ ^ " oz. prostovoljnih priip*1 srečanju na Jošlu. i Pa poglejmo, kdo vse se bo 1(wat predstavi! na sejmu. Razstavljavcev bo več kot 200, od J9a iz tujine, iz Avstrije, Italije, Jmčije, Švedske in Japonske okrog 30. l ^a graditelje bo venetno naj-zanimiv informativni center J'anovanjske zadruge Kranj, ki °° tokrat poskrbela za vse vrste 5Vetovanj, tu bo izdajala naročil-,'Je za gradbeni material, gradi-J bodo lahko kar na seimu javili gradbeni material in n'an°van]sko opremo Gradbe-ln izolacijski material bosta ^stavila in prodajala tudi b^karna Košaki in Mercator Iz- s,^a9otovo pa bodo dobro obi-Jani razstavni prostori dekora-rvj'.kier °o Sukno s svojimi ''enimi volnenimi odejami in ^orativn - ■ ■ m blagom, Vezenine ?lrokim ler f|rma Ogns iz Borovelj, z vSe "...... programom zaves m g 93 drugega lepega in nežne- Če poletni gorenjski sejem pričakujemo z nekakšno nestrpnostjo, je to zaradi sproščenega poletnega utripa, zaradi pričakovanja odličnega zabavnega programa, ki ga vsako poletje pripravi sejem, zaradi tega in onega, kar nas posebej zanima. Jesenski sejem pričakujemo malce drugače, bolj resnobno, kajti pred nami je zima, ki zahteva, da v našem domu pravočasno uredimo še to in ono, da nas ne bi zeblo, da se bomo do- znano bogato izbiro vsega za notranjo opremo doma, od tal do stropa. Kako bomo naš dom obarvali, bo pokazala Belinka. S pohištvom se bodo predstavili Lesna industrija Idrija - tudi tokrat pripravka zanimiv program, Alples iz Železnikov s predsobami, dnevnimi sobami in spalnicami, Slovemjates z vsem bogastvom svoje ponudbe, Metalka s programom hišnih ročnih orodij, svetil in podobnega za dom. Lesnine tokrat, žal, ne bo, sicer pa do njenega salona na Primskovem ni daleč. Vrsto novosti pri stavbnem bro počutili. In dobro vemo, da bomo vse, kar bomo rabili za to plat našega doma, dobili prav na tem sejmu, kajti ne pravimo mu brez vzroka sejem stanovanjske opreme. Letos pa bo ljubljanski Domus sejem obogatil z razstavo "Moj vrt", ki bo obiskovalcem prikazal, kakšen naj bo naš bivalni vrt, ki ne bo pomenil le dela in skrbi vrtičkarja, temveč tudi prostor za uživanje za vso družino. pohištvu bodo ponudili LIP z Bleda, KLI Logatec in Gradiš, Jelovica iz Škofje Loke pa bo poleg ostalega pokazala tudi montažno hišo z vsem, kar sodi zraven Seveda bodo tu tudi strokovnjaki, da bodo interesenti dobili nasvet iz prve roke. Za kakšno ogrevanje našega doma se bomo odločali? Nekaj dobrih idej bomo lahko našli pri Merkurju, Univerzalu in Azurju. Solarno tehniko pa bodo zastopali Condev-Solgri, Aris IMP d.o.o., Gorenje, Klemen in IMP Klimat. Nekaj bo tudi specializiranih razstav. Zveza obrtnih združeni Slovenije bo predstavila dejavnost sekcije lesnih strok in sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev. Videli bomo lahko tudi najnovejše stvaritve odličnega kamnoseka Udovča iz Naklega. Rados iz Radovljice bo pripravil razstavo slikarskih del šestih priznanih slovenskih slikarjev in štirih ljubiteljev, Gorenjski muzej pa bo pripravil zanimivo razstavo Sestavine ljudskega stavbarstva na Gorenjskem. No, seveda ne bo manjkalo dobre zasebne ponudbe. Številni obrtniki bodo ponudili veliko tistega, kar že poznamo, pa tudi veliko novega, saj se je inovativnost prav pri njih razmahnila z neveqetno naglico in prodornostjo. Tu bo keramika, suha roba, tekstil, leseni izdelki, galanterija in podobno, polno drobnih, a lepih stvari, ki naš sivi vsakdan naredijo prijetnejši. • D. Dolenc SALON POHIŠTVA '2 NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO: -r$f SPALNICE t OTROŠKE SOBE t DNEVNE SOBE • JEDILNICE IN PREDSOBE Obilno od nas na mednarodnem sejmu stanovanjske opreme v Kranju 12> do 19. oktobra. Vabimo vas tudi v Informativni salon ARK v trgovini GAMBIT Kranj. Tomšičeva 30 telefon 064/24-842 to vaTh*n0P0WltV0 t6r r**Pkcno dostavimo na dom, 99 «krt« sestavimo! BEL ■ Salon ARK v Idriji rilVIlJ telelon 065/71-855 Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!! m m #99 m tj* - m J,-v mi m M lđ tefig m s. KMETIJCI, GOZDARJI AKTUALNO! VELIKA PONUDBA KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE PO SEJEMSKIH CENAH 'd gradbeni... stanovanjska... dekorativa tuji avtomobili obrtniški izdelki TRADICIONALNA RAZSTAVA GOB s ponudbo gobjih specialitet LIKOVNA RAZSTAVA v organizaciji RADOŠA s prodajo likovnih del 10 akademskih slikarjev Sejem je odprt od 9 do 19 ure. iT mi mi Hi i i&mzm glas 14. stran SONCE IZKORISTIMO IZZIV SISTEM ZA IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE T SONČNI 06 IMP KLIMAT L|ubl|<) i BORU MORI' MARMOR NA SEJMU BOMO NAVZOCl S SISTEMOM ZA IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR, KJER VAM BOMO ODGOVORILI NA MARSIKATERO VPRAŠANJE M02EN nakup S 15 % POPUSTOM PRISRČNO VABLJENI Petek, 12. oktobra 1990 ŽELITE PRIJETEN IN UDOBEN DOM? OPREMLJATE TRGOVINO, BUTIK ALI SKLADIŠČE? NUDIMO VAM PROGRAME: • KVALITETNE • PRILAGODLJIVE • Z NEŠTETIMI KOMBINACIJAMI, RAZLIČNIH BARV, BREZPLAČNE NASVETE ARHITEKTA IN NIZKE CENE. SLEDITE RUMENI ČRTI Moderni intcricri p.o. Prodajni salon Kranj Kranj, Ul Mirka Vadnova 7 Pnmskovo O Škofja MIZARSKE IZDELKE IZDELAVA POHIŠTVA PO MERI OPREMA LOKALOV, MANJŠIH IN VEČJIH OBJEKTOV TALNE OBLOGE PARKET 2PVC TLAKI KERAMIKA (polaganje vseh vrst keramičnih oblog) DOBAVA IN POLAGANJE KMEČKIH PEČI IN KAMINOV j STEKLARSKE USLUGE zasteklitev stanovanjskih In drugih objektov BRUŠENJE STEKLA DELOVNI ČAS OD 6 - 14. URE, SREDA OD 6. - 16. URE TRAJNO POSLOVNO-TEHNIČNO SODELOVANJE Z ZASEBNIMI OBRTNIKI OBENEM TUDI VSE IZDELKE PRODAJAMO PO KONKURENČNIH CENAH- ^ ZA OBISK SE PRIPOROM • salon pohištva DETELJIC A Po ugodnih prodajnih pogojih in konkurenčnih cenah vam nudimo pohištvo za opremo dnevnih sob, kuhinj, jedilnic, mladinskih sob, predsob Poleg tega pa imamo na zalogi še nekaj masivnega borovega pohištva po izredno ugodnih cenah (ostanki izvoza, izdelki z man|šo napako, vzorci) Nemalo je ljudi, ki potem, ko so že opremili svoje stanovanje s pohištvom, ugotovijo, da marsikai ne izpolnjuje svoiega namena. Da bi se izognili takim in podobnim težavam, vam ob sredah in četrtkih od 8.30 do 17, ure svetuie dipl. ing. arch. Danica Račič-Ahačič. • ••••• • • • • • Vabimo vas na Gorenjski sejem stanovanjske opre me v Kranju, kjer razstavljamo naše izdelke Informacije lahko dobite v salonu pohištva Deteljica, tel. 064/50-795. Delovni čas: NON STOP 8.30 -19.00 SOBOTA 8.00-13.00 POSEBNA PRILOŽNOST ODEJA Tovarna prešitih odej škofja Loka, Kidričeva 80 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA TRGOVINA ODPRTA VSAK DAN od 8. do 19. ure OB SOBOTAH od 8. do 12. ure • PREGRINJALA Z NAPAKO ZA VSE VRSTE POSTELJ CENE: od 400 do 800 din NUDIMO VSE ZA TOPLO POSTELJO • ODEJE • NADVLOŽKE • ZGLAVNIKE • OTROŠKI PROGRAM PO TOVARNIŠKIH CENAH MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - iii keramika IZ NASE HIŠE V VAŠ DOM GIP PIONIR — Kt RAMIKA IN FINALIZACIJA Slakovd 5, 68000 Novo mesto tel 068/21-201.26-015.26-016 fax 068/24-298 SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR • kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vaš dom • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČI JE ZAUPANJE V NARAVO ZAŽIVITE Z NJO IN Ml VAM BOMO POMAGALI »MEIIGLAS Petek, 12. oktobra 1990 po »ZA VAŠ DOM« SPECIALNI KOTLI NA OLJE ALI PLIN EMO SPECIAL 25 Kotli EMO Special so lahko alternativna rešitev za ogrevanje ob kotlu na trdna goriva ali pa služijo za ogrevanje kot samostojne ogrevalne naprave. KDAJ BI SE TOREJ ODLOČILI ZA KOTEL EMO - SPECIAL? • Ce želimo k že obstoječemu sistemu ogrevanja (denimo, kotel na trdno gorivo) dodati še alternativni vir ogrevanja: olje oz. plin • Če želimo imeti popolnoma samostojno ogrevalno napravo na olje oz. plin • Če želimo preprosto vgraditi (kotel namestimo na steno) • Če želimo varčevali s stanovanjskim prostorom. • Če želimo varčevati z energijo. Mariborska 86. 63000 Celje Telelon 063/32-112. Ielex 33512 YU EMO. telelax 34 925 MI SMO Z VAMI! Zato smo tu. Da bi vam olajšali Iskanje pri gradnji ali obnovi doma. Tu smo. S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih izdelkov. Z resnično veliko izbiro blaga. MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU! LGJvT -lea matarlil Kranj - Prlmskovo tel.:26-076 ali 23-949 Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. ♦ ♦ «1 agrotehnika - gruda KRANJ • SIP PROGRAM od 3 do 8 % • Škropilnice 10% • olt program 5 % • program creina 7 % • nahrbtne škropilnice 10 % • vrtne kosilnice, škropilnice 20 % • siloreznike, razne kosilnice 10% • GORSKA KOLESA UNIS SOBNA KOLESA TRIM 40 • NEKATERA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN 20% • TRAVNIŠKE BRANE 2,4 m 15 % • KOSILNICE GASPAROO 10% • KOSILNICE BRITEV 10% • KOSILNICE SOKOL 145 10% V MALOPRODAJI MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA Prav tako po ugodnih cenah nudimo sodobno kmetijsko in gozdno mehanizacijo ler moloma vozila, mineralna gno|ila hladilne tekočine za motorna vozila m centralno ogrevanje po izredno ugodmn cenah m ekološko neoporečne VSE DOBITE NA ENEM MESTU - V TRGOVINAH AGROTEHNIKE — Dražgoaka 2, Kran|, tel 26-682 od 7 do 17. ura - Novi Svat 21. Šk Loka, tal 622 166 od 7. do 17 urt Skladi.ee Naklo, Kran). tal.: 47-171 od 7 30 do 15. ura (iOHKNJSKA' k m i i uska zadiuk;a TZO SLOGA KRANJ. Vabimo vas, da nas obiščete na Mednarodnem sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 12. do 18 oktobra 1990. kjer razstavljamo in prodajamo kmetijsko mehanizacijo. Možnost nakupa na kredit tudi v naši prodajalni kmetijske mehanizacije v Cirčah. Telefon: 064/35-032. 35-750. 778560 Petek . 12. oktobra 1990 17. STRAN Ci*SJB)«H)!lS;OiCajmS ^V°a« Tf «^»» kfeftov lip ^ bled m w m "A 1r 4#v V svoji trgovini na Bledu daje za • STAVBNO POHIŠTVO 2-LETNI KREDIT • SOBNO POHIŠTVO 6-mesečni KREDIT • Za gotovinsko plačilo do 10 % popusta A Informacije: Is Z j (064) 77-161 - Bled 4% 9 Mercator - Izbira Kranj Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj 64001 KRANJ, Maistrov trg 7, V poslovalnicah v Hrastju in v Stražišču ponujajo gradbeni material od temeljev do zaključnih del. Posebej ugodno lahko kupite: • betonske bloke, železo in armaturne mreže • vse vrste modularnega bloka in druge zidne opeke • strešno kritino Strešnika, Ko-grada in Branaka ter ostale kritine • stavbno pohištvo • inštalacijski material za vodo, elektriko in ogrevanje domačih in tujih proizvajalcev, posebne gorilce Thvssen in spojne delce za vodno inštalacijo • keramične plošče, stenske obloge, razne izolacijske plošče, parkete, razne talne plošče, kopalniško opremo in armatu- 3ESGLAS 18. STRAN NOVO na sejmu Stanovanjske opreme Kranj, od 12. do 18. 10. 1990: METALKIN SALON POHIŠTVA, Stritarjeva 7, Ljubljana predstavlja novo pohištvo za predsobe - SISTEM TRI METALKINA BLAGOVNICA LJUBLJANA nudi: # 30 % popusta za kopalnice GORENJE • PREVERJENO: kuhinje Gorenje po najnižjih cenah! BLAGOVNICA LJUBLJANA Dalmatinova 2 tel. 327-261 VABLJENI e BAU drsalke firme LANGE za rekreacijsko drsanje Drsalke lahko kupite v naših poslovalnicah PLETNA Bled SU UNION Jesenice PIKA Radovljica TRGOVSKI CENTER Lesce 21. stran mmmmmciLAS SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SE PREDSTAVIJO SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SE PREDSTAVIJO RADOVLJICA ^as družbenih sprememb nas je Poklical v življenje radovljiške občine. Bližajoče spomladanske plitve so bile izziv in spodbuda, đa je skupina občanov 27. janu-^,Ja letos oblikovala iniciativni ^b°r (štirinajstih), ki je pripra-ustanovni zbor radovljiške finske organizacije Slovenskih ^čanskih demokratov (SKD). ^er je čas hitel; potrebno je bilo počiti kandidate za republiške r?s'ance do 7. 2. 90 in za občin-ke Poslance do 13. 2. 90. smo st.anovni zbor pripravili v tedni ohlln tako 3- 2- 90 že uslanovili finsko organizacijo za Rado-^1CfJ in oblikovali Občinski od-SKD. Ustanovni zbor smo •mc'». tako kot pred nami že ra-i v sejni doviijči dvor soc'aldemokrat. . dovr' občinske skupščine Ra-... Jlca. kar je imelo v tistem ča- hidi svoj simbolni pomen. iWnrn S*D Je na ustanovnem tXu predstavil član Izvršnega £.bora SKD Izulor Rejc. Nato je 'Voljen krajevni odbor SKD ..Radovljico in potem še občin-jJlodborSKD. Redati pa je potrebno, da se je s Pred tem, in neodvisno od opi-skp akciJe /a ustanovitev občin-je organizacije SKD ustanovila itil' 90 Krajevna organizacioni v B°hinju. Tega dne se je v uri zbrala skupina 40 ljudi hir, °mu Jože,a Ažmana v Bo- /8J*i Bistric 'urne ;oli 3; in"[)Je Predstavil program SKD V |(',' °ist ni ("utU,r1eni d«rnu uri Stari Fuži- (ok°li 35 ljudi). Obema skupi l^rriosa prof. Lojze Peterle. $Kh So tua' Krajevni odbor *e r?a ^omnJ- v katerem so Jo- s Ukavec in Zdravko Cesar iz rekeJ,e Vasi~ An,on MikelJ iz Jc" hZ oie Mikelj i/ Češnjice in -k ? Cvetek i/ Ribčevega Laza. lovil ^as /ivanneKa vznikanja Slov Po|'tičnih organizacij na Tak SkCm- 8a Je predsednik iniciativne-odbora Aldo Jovan na Ustani nern zboru (3. 2. 90) odgovori".3 vPrašanje »Zakaj smo se su|jj J|': da postanemo politični »Odločili smo se postati politično delujoči ljudje, ker je to pravica, sestavni del in značilnost svobodne osebe. Samo tako lahko prispevamo k spreminjanju družbenih odnosov, k boljšemu medsebojnemu razumevanju, prispevamo k spoštovanju lastne svobode in svobode drugega. Prispevamo lahko k takšnemu razvoju naše radovljiške občine, pri katerem bi gradili, ne da bi uničevali dediščino, ki nam je zaupana, in je tudi dediščina naših otrok. Tudi časi so dozoreli in čakanje in pasivnost ne prineseta dosti. Nekateri bodo to našo odločitev, da postanemo politično delujoči ljudje, težko, morda tudi z nezaupanjem sprejeli. Razumeti moramo. Obremenjeni so, in včasih tudi mi sami, s preteklostjo, z vsiljenimi resnicami, z nezaupljivostjo, predvsem pa s pasivnostjo, da drugim prepuščajo odločanje o zadevah, o katerih bi morali sami odločati, oziroma soodločati. Mislimo pa, da bo čas prinesel, da bodo padli tudi taki predsodki. Prepričani smo, da bo čez čas politično delovanje slovenskih krščanskih demokratov nekaj samo po sebi umevnega, da bo zaželeno, da se sliši tudi naš glas in, da bodo pogrešali, če tega glasu ne bo. Seveda bo vse to odvisno predvsem od nas samih, kakšni bomo in kaj in kako bomo delali.« Takoj ko smo se oblikovali kot organizacija, smo se vključili v radovljiški Demos. Čakale so nas volitve. To je bil dejaven čas. Čas v katerem je, kot prebujajoča se pomlad, vzniknil politični pluralizem. Naenkrat se je zgodilo tako, kot naenkrat vse vzbrsti. Ljudje so se nam pridruževali. Skupno smo iskali ljudi, ki naj bi se bili pripravljeni še posebej angažirali, da bi delovali kot poslanci v novi občinski skupščini. Potem so priSla na vrsto številna predvolilna zborovanja in končno volitve, v katerih je Demos dobil 45 odstotkov glasov v Družbeno političnem zboru. V tem času so se vsi štiri stranke radovljiškega Demosa (to so: Slovenska kmečka zveza. Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska demokratična zveza in Slovenski krščanski demokrati) zlile tako rekoč v eno politično organizacijo v Združeno opozicijo Demos. Če rečem so se zlile, hočem poudariti tesno sodelovanje med njimi. Združevali so nas skupni problemi, skupne akcije, mislili smo kot eden. Čutili smo, da le skupno nekaj naredimo in spremenimo. Tudi danes, po volitvah je tako. Vsaka stranka v Demosu je sicer po svoje politično opredeljena, a to v dobrem smislu pomeni to, da vsaka po svoje, specifično dopri-naša k skupnemu delu. Naj v tej zvezi citiram še nekaj misli iz govora na ustanovnem zboru: »Oblast moramo razumeti kot služenje in ne kot oblast nad ljudmi. Če ne, se vsaka oblast prej ali slej spridi in je izgubljena. Krščanski demokrati moramo zajemati iz slovenske kulture in izročila in iz virov krščanstva. Beseda krščanski v naslovu naše organizacije govori predvsem o metodi, o načinu našega pristopa k urejevanju skupnih zadev. Krščansko pomeni iskanje poti in hoja po njej in ne pravni norma-tivizem in predpisovanje zakonov. Jasno pa je, da smo obenem za pravno državo, v kateri naj velja še r sebna skrb pravni zaščiti posameznika pred oblastjo in njenimi institucijami.« Skušajmo se zato v Demosu dopolnjevati. Razumemo vse poskuse, ki hočejo zasejati razdor v Demosu in vedeti, kako na njih odgovoriti. Odgovor dr. Jožeta Pučnika dr. Vcljku Rusu je lep primer, kakšno držo naj v takem primeru zavzame Demosovec. Tako je prispevek SKD k političnemu življenju Radovljice potrebno ocenjevati v luči skupnega dela Na spomladanskih volitvah je med štiriindvajsetimi Demos-ovi-mi poslanci v radovljiški občinski skupščini bilo izvoljenih sedem članov SKD. To so: Matej Rcsman iz Begunj, Jože Cvetek MARKEŠ Slovenci - sprava -•"evanšizem in zgodovina... P°jrni in gesla, vsako s svo-vsebino, ki pa so se političnih razmerah "'tii f"' dejstva, ki jih interes-^obit • m nav'kljuh ni mogoče Vs'bin! i n;i|manl dveh razlogov: taffa?i 8a in Pravnega Cc pa ,tJek> i ,ckM Ras,ka ^',H n'ka S a 9' lwo»- ludi sani me-i'j venV °kxirn sedanjih disku-Mi _ ,r'e s temi gesli nimamo S prvim binomom jc i ipi i/ icija htvša (I)F- JJvar'j^"sPr Sov'"1 S'Ccr u ''veh možnih ra-a) k0, in . znamenje dobre volje ~ °K,t/ o namenu gradili iw"°Vlh 0snovah \ smislu Kr na,ne zavesti, ideolo- Prej /namenic strahu h in demokrati retU "ovimj razkoli, dife pr ';,eiiaiiii m nemara \ di lcka'erem primeru tu > fnik01 kr"K" lastnih mra 'No!'"1 °i ii^Ja sc,i,|,a sc K 111 ii hlika v Jugoslaviji z njimi ni zadovoljna), naloga slovenske gospodarske politike pa je koiu ipi ranic novega sistema ekonomske politike. Vlada na lem področju ze v z t raj no dela. V prehodnem obdobni k novemu sistemu pa se odpira množica Vpralanj m dilem, ki jih moramo čim prej razrešiti: vprašanje lastnine oz iskanje (itularja za družbeno lastnino Zasebni sektor pri nas obsega le 3 - 4 odstotke, ostala družbena lastnina pa je last vseh in vsakogar -torej nikogaršnja last. Problem spodbude in prisile za minimizi-ranje stroškov in za uspešen i.iz vo| po drugi sti.ini je razrešen šele z določitvijo lastnika. Na zaloti pa smo na lem področju zaostali celo za nekdanjimi socialističnimi državami, ki je usposobila kadei za iijm.iv Ijanjc z di f.\ v no lastnino Mi tega kadra upraviteljev nismo imeli, zato sedanje nedoločljivo stan je lahko s pri dom izkoriščalo spretnejši Rešitve, ki sc nam ponujajo, imajo vsaka svo|c slabe stiani, omenim pa naj le skrajni »rcšilvi«. Prva ponuja lako|šnjo dodehlev lastni nc državi, druga pa razdelitev lastnine podjetja med delavec. Prva namera vprašanji lastnine v bisiv u ne reši, druga pa jo preveč poenostavila. Potrebnu bo lorej neka vmesna rešitev, ki bo sicer upi'.lev al.i 111111 nekdanje lastni sprejeti evropske norme in $^ darde na vseh področjih. P0^ no pa še na ekološkem in ^ nomskem področju. Pot v po je laka, da se te norme uP° va in jih ludi spoštuje. Na koncu pa se moramo Wm li, da zdravljenja ni brez b° >ni in odpovedi. V tržno usrT1%U' družbi so stečaji in so tudi sti delavcev. Vendar mora d'. za te poskrbeti s spodobni1". M domcstili. Včasih se nam 7 'p-je po ideološko obarvan*!^-v ljenju v navideznem pif ju, demokracija in tržno $< m darslvo pretežko breme. v. $t se moramo zavedali, da O1" zraste v moža. kc in prispevek delavcev* .jj pomen pa namenila f^v*''11 nove vrednosti podjetij *Kj Hf se moramo, da |c za vred ^ kega podjetja bolj biStveO ^ v naslednjih lelih in ne ^ nost ruzprodanih osnovn stev in opreme. u i' banj t* -it privajanje na irg k''' mr", nove oblike podjetij. Fel'"j, vff set let življenja brez pr»Y* nosi ii ih papirjev, so pu*0 posledice v našem P^v^'v vrednostnih papirjev [o # delnic,...). Obveznice znah kot vzor dajanj« "Si brez ustreznega vračil«. <»» |J interne delnice pa kol s'*| r>j je družbenega premožen J • jrJl van|.i trga vrednostnih' ^ j si ne predstavljamo. ^ j^vi1' učenje na novo in v/p4 zaupanja bo potreben c**- ^jf najti pruvo mero za v« ga kapitali — vraćanje lastnikom lasliii'"- llt'k Slovenski krščanski dc"Lr»!3 Mo vključujemo v r jh n»J i-h \ masam na «-•'"■.„ n-» ,i ii-1' y za v ze n |e leli v |'i • i.. ft.».a..c*.. -~k.„ni%;fW /e pod |» ilel i. m n s(U11,; gospodarska vpra*anj,£p, k'- gi>sp(idatski program še dopolnujemo. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK P*. Miloš Kus z Inštituta za semenski krompir M - KŽK Gorenjske Za slab krompir ni krivo okolje Kranj, 10. oktobra - Prejšnji teden smo pisali o letošnjem pridelku krompirja, ki je približno tak kot v minulih letih. Precej besed pa s»»o namenili bolezni oziroma okuženosti semenskega krompirja, ki že ve* let pesti kmetovalce in tudi strokovnjake z Instituta za semenski krompir v Šenčurju. Po besedah dr. Miloša Kusa vzrok za °kuŽbo semenskega krompirja ne tiči v onesnaženosti okolja, pac P* v napakah pridelovalcev. . Najbolj okužena je sorta •8or, ki so jo kmetje na Gorenjcem pred leti sadili v zelo velikem, obsegu. V inštitutu v Šen-iurJu te sorte ne pridelujejo ^ že dvajset let, zato ni točno, da Pri njih prodajajo okuženo seme te sorte. Ker se precej k,netov individualno ukvarja s semenarjenjem krompirja, niti ne moremo govoriti o kakršenkoli monopolu inštituta. Dr- Miloš Kus opozarja, da je P° eni strani žalostno, da kmetje semenarijo "na sivo", s tem P,a razmere zaostrujejo sami. aH° Je pred osmimi leti Go-renjska kmetijska zadruga po-*eJal semenski krompir na pet-đesetih hektarih, danes pa sa- tudi ostale sorte. Dr. Kus zagotavlja, da so vsa semena, ki so v prodaji pri njihovem" inštitutu, testirana in pod uradno kontrolo, na tej podlagi pa so tudi razdeljena na kategorije. Kakšen je potem pridelek, pa je odvisno od tega, za katero kategorijo se odločijo kmetje. Vzrok za slabši pridelek je po mnenju strokovnjakov z inštituta predvsem v tem, da kmetje ne menjajo semen vsako leto. Kar se tiče samih okužb, pa je dr. Kus mnenja, da gre za biološke bolezni, ki napadajo tudi ostale rastline. Na Gorenjskem te okužbe žal še posebej pogoste, saj se pojavlja tudi precej novih virusov. Vendar pa za *e na nekaj več kot petih, takšno stanje ne gre kriviti sa-a 'nštitutu tudi nimajo nobe- mo onesnaženega okolja, ki je ,83 razloga za monopolizem, bilo denimo pred petnajstimi r to tudi ni v njihovem inte- ali dvajsetimi leti prav tako onesnaženo, bolezni krompirja ■ Vendar pa ostaja dejstvo, da pa je bilo vseeno manj. Zaradi semenski krompir okužen in teh dejstev je valjenje krivde n ta problem vse bolj ogroža inštitut popolnoma neutemelje- »olj zdrava hrana ^di pri nas na Pridelava popolnoma zdrave hrane je bolj ali manj nereal-Posl Se tut*' Pr' nas soocamo z onesnaženim okoljem, katerega ve|-,ec^ce se čutijo pri pridelavi hrane. Prave biohrane torej ni, d»i*° Pa b' naredili že s opustitvijo sedanjega industrijskega pri- de] 0vanja in pospeševanjem alternativnega kmetijstva. Slov ^l?Znost za pridelovanje biohrane imamo seveda tudi v bj , en'ji- Hrano bi pridelovali po strogih merilih pridelovalcev r,a». rar,e (IFOAM). Po mnenju prof. dr. Dolfeta Cizeja imamo v E?, rePubliki še vsaj petino zemlje, ki še ni okužena s kemikali-$rn ' republiškem sekretariatu za kmetijstvo že razpravljajo o tijakov razvoju alternati vnega kmetijstva. M. G. Panjev piknik Mladi iz Bašlja prirejajo v nedeljo popoldne ik". da rta ka[1S,lčnern domu v dolini Belice v Bašlju "kostanjev piknil ohjSL ern bodo pekli kostanj, točili domač mošt in skrbeli, C, £ 0valcem ne bo dolgčas. Prireditev se bo začela ob 13. uri KMEČKI 8TR0J NOVO IN RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO ^»OOVIMA Z... TRakta0 UG0DN|H CENAH NUDIMO NOVO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. PER Jo, E ZET0R.IMT. URSUS, DEUTZ, CISTERNE CREINA, TROSILCE, KI-TuSkTJ;0LICE' gQZDarSX0 MEHANIZACIJO, VSE VRSTE RABLJENE KME _ t MEHANIZACIJE (Na zel|0 stranke prevoz organiziramo sami) NUlfo ,TE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PO- °b' in konkurenčnih cenah Nf°kmac.je FRANC GUZELJ SV. BARBARA 23, ŠKOFJA LOKA tel.: 064 622-575 V Inštitutu za semenski krompir v Šenčurju si že več let prizadevajo za rešitev ogroženih sort krompirja, vendar rešitve za sedaj še ni. Slika M. G. no, saj bi potem okužen semenski krompir pridelovali tudi v drugih državah. In kje je rešitev za ogrožene sorte krompirja? Po besedah dr. Kusa si v Inštitutu za semenski krompir v Šenčurju ekipa strokovnjakov že več kot tri leta prizadevajo, da bi rešili sorte, saj je tudi v njihovem interesu, da bi kmetje pridelali čimveč zdravega krompirja. Žal pa rešitve za sedaj še ni. Edini izhod strokovnjaki vidijo v večjem vključevanju v evropske integracijske procese, ko naj bi kmetijstvo končno temeljilo na blagostanju in ne več na pomanjkanju. Do takrat pa tudi ni mogoče pričakovati razumevanja za raziskovalno delo strokovnjakov, ki pogosto naleti na neargumentirane kritike in očitke. • M. Gregorič Slovenska živinoreja tik pred razpadom Novi udarec z uvozom mesa Ljubljana, 10. oktobra - Na seji Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiški skupščini so razpravljali o propadanju slovenskih gozdov. Poudarili so, da je čas, da storimo odločen korak od deklarativnega zavzemanja za preprečitev propadanja slovenskih gozdov k takojšnjim ukrepom, zlasti za zmanjšanje onesnaževanja. Onesnaževalci bi morali sami prispevati sredstva za sanacijo z namembnostjo dela ekološkega dinarja. Novi zakon o gozdovih bo usklajen z zakonom o divjadi, na seji pa so tudi menili, da bi morali za takojšnje ukrepanje dopolniti še veljavni zakon o gozdovih. Minister za kmetijo Jože Osterc je dejal, da jugoslovanska kmetijska politika že od nekdaj temelji na pridelavi žita, slovenska živinoreja pa zadnjih dvajset let živi samo še zaradi pomoči republike. V zveznih ukrepih je slovensko kmetijstvo v izredno zapostavljenem položaju, saj zvezni ukrepi ne posvečajo skoraj nobene skrbi živinoreji.D Tudi pri zadnjih ukrepih je zvezna vlada ostala gluha za slovenske pripombe. Nov uvoz mesa je še enkrat postavil slovensko živinorejo na trdna tla. K propadanju pa pripomorejo tudi klavnice, saj kljub zvišani odkupni ceni kmetje nimajo skoraj nobene koristi. Klavnice namreč meso kupujejo tam, kjer je ceneje, poleg tega pa so ga tudi podražile. Minister Osterc je obljubil, da bo republika tudi tokrat pripravila ukrepe. • M. G. ISKRA KIBERNETIKA Razvojno tehnološki center, p. o. Savska loka 4, Kranj Na podlagi določil zakona o podjetjih (Ur. I. SFRJ št. 40/89 in 46/90) ter 28. in 29. čl. statuta podjetja delavski svet razpisuje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične, pravne ali organizacijske smeri da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega vsaj 3 leta na delu vodilnega delavca da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje podjetja — da imajo znanje enega od svetovnih jezikov da imajo družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po razpisu na naslov: Iskra Kibernetika — RTC, 64000 Kranj, Savska loka 4. s pripisom »razpisna komisija«. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 8 dni po odločitvi na delavskem svetu. Traktorji ne bodo uničili cest Kljub mnogim opozorilom slovenski vladi s strani Zadružne zveze Slovenije glede neprimernega oblikovanja cene dieselskega goriva D 2tje tudi zadnja poteza dviga cen na račun večjega prispevka za uporabo cest vsaj, kar se tiče kmetov premalo dodelana. Kmetijstvo je bilo ob odpravi stopenj temeljnega prometnega davka od prometa naftnih derivatov praktično izenačeno z ostalimi uporabniki cest. Ker je republiška vlada še dodatno prispevala k izenačevanju cen, se je gorivo dražilo neenakomerno za različne porabnike, naravnost skregano z zdravo pametjo pa je, da morajo kmetijci za uporabo cest plačevati več kot tisti, ki uporabljajo super bencin. Iz tega je jasno razvidno, da so najbolje zaščiteni tisti, ki takšne zaščite ne potrebujejo, kmetijstvo, ki naj bi pridelovalo čim cenejšo hrano, pa je bilo deležno največjega povečanja. Republiška vlada pri tem ni upoštevala dejstva, da kmetje s svojo mehanizacijo od vseh uporabnikov daleč najmanj uporabljajo cestne površine, saj praktično vozijo po cestah samo od svojih kmetij do bližnjih poljedeljski površin ali gozdov. Zadružna zveza Slovenije zato upravičeno zahteva odpravo prispevka za uporabo cest v ceni goriva za kmetijstvo, ali pa izenačene cene in ustrezno povračilo. Dokler pa se bodo cene goriv in s tem tudi vhodnih stroškov oblikovale po sedanjih merilih, so vsa prizadevanja za cenejšo pridelavo hrane zaman. Če hočemo tudi z našim kmetijstvom v evropske integracijske procese, se bomo morali zgledovati po razvitejših sosedih. • M. Gregorič Hrastje, 10. oktobra - Medtem ko je bila lani na Gorenjskem letina jabolk precej slaba, se nam letos resnično ni treba bati za ozimnico, saj so jablane prepolne. Jabolk bo očitno dovolj tudi za jabolčnik, po domače mošt. Pri Gašperneku v Hrastju, kjer imajo še eno redkih stiskalnic, imajo te dni polne roke dela, saj tistih, ki svoja jabolka stiskajo v mošt, kar noče zmanjkati. Pri Gašperneku za stiskanje jabolk zaračunajo kar pavšalno, saj ne morejo šteti, koliko litrov je priteklo iz stiskalnice. Seveda pa nismo smeli cena pa je oditi prej, dokler nismo poskusili vsaj kozarčka... Slika IVI. G. Zakon o moratoriju na sečnjo Poslanci Zbora občin republiške skupščine so se v nadaljevanju prejšnji petek ptekinjene seje sporazumeli glede predloženih dopolnil k besedilu zakona o moratoriju na sečnjo. Zakon je tako z njihove strani sprejet. I MEŠETAR Glasov mešetar seje odpravil v Škofjo Loko in obiskal prodajalno kmetijskih strojev in mehanizacije Agrotehnika gruda, ter si ogledal nekatere cene. Vrsta izdelka Kosilnica Tanaka (nahrbtna) Kosilnica Alpina (nahrbtna) Kosilnica Honda (nahrbtna) Molzni stroj VVestfalia Motorna žaga Husquarna 61 SS cena (v dinarjih) 5.345,80 7.985,60 5.614,00 13.616,30 6.994,00 Cene kmetijske mehanizacije pri proizvajalcu Gorenc, Ludvik Stare, Spodnji Brnik Vrsta izdelka Kultivator tip 220 kombiniran Kultivator tip 180 Kultivator za traktor Tomo Vinković Planirna deska - ravnalnik deske cena (v dinarjih) 8.400,00 6.100,00 4.100,00 4.600,00 i> JELOVICA S ZA PLAČILO Z GOTOVINO ZA 'OKNA, VRATA, SENČILA, VRTNE GARNITURE, MONTAŽNE STENE A KRANJSKEM SEJMU OD 12. DO 18. OKTOBRA NUDI TUDI PRI NAKUPU MONTAŽNIH HIŠ STROKOVNI NASVETI, INFORMACIJE, PROSPEKTI m/k TO JE JELOVICA JELOVICA ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-241 fax. 064/632-261 cmimmmmGLAs 24. stran PISMA, OGLASI Petek, 12. oktobra 199° I PREJELI SMO Trnuljčica pa spi naprej S tem naslovom sem pred leti napisal članek v Vaš-naš cenjeni časopis. GRE ZA LOŠKO OBVOZNICO. Veliko narisanega, napisanega in izrečenega na javnih razpravah in uradnih instancah, pa še vedno ni nikakršnega izgleda, da bi do gradnje kmalu prišlo. Enkratna priložnost je bila dana ob rojstvu in zagonu sedaj že umirajočega Rudnika urana Žiro vski vrh. Izkoristila se je le lepa dobra cesta po Poljanski dolini do Gorenje vasi - obvoznica mesta pa je do danes ostala ne-izgrajena in pozabljena. Še enkrat trdim, da je bila nudena varianta (8a) skozi mesto zgrešena in od vseh strok, varstva mesta in občanov zavrnjena. OD 11 predloženih variant ni bila nobena utemeljeno obdelana, ker so bile večinoma predrage in oblastno nepodprte. Mislim, da tako perečega problema prometa skozi mesto nima vče nobeno slovensko mesto, saj se se vsi znašli, poiskali merodajne, za denar in zgradili obvoznice {Kranj, S t razišče, Izola, Celje, Brežice, Kamnik, Pirniče itd.). Pred 2-3 leti nudena varianta (edino možna) je zopet razburila krajane na desnem bregu Sore. Zopet se je odstopilo od dela in dalo spati. Mislim, da je zgrešeno zadevo zoriti in prepustiti času (rečeno 20 - 50 let), jo dati v predale in utihniti. Operativno je reševati predvideno traso ovir z nadomestnimi novimi enakovrednimi lokacijami in novimi objekti. Problem prometa skozi mesto bo tekel naprej, upoštevaje, da Poljansko dolino sestavlja okoli 1/4 prebivalstva občine z vso dejavnostjo in tranzitom. Promet bo z ozirom na razvoj in nove čase naraščal ne glede na usodo rudnika. Še do danes neizdelani urbanistični načrt mesta z okolico, vključujoč promet je botroval, da je obvoznica končala nad KAJ-BITOM v Zmincu. Stroški v zvezi z doslej neuporabno dokumentacijo gotovo niso biti majhni, če upoštevamo, koliko je je bilo naročeno, izdelane in plačane. Pomanjkanje uporabne dokumentacije in stara znana parola ( "DOBER ŽUPAN - PUSTI OBVOZNICO) konzervira problem navzgor do republike in bencinskega dinarja. Ker nisem informiran ali informator tega stanja, imam občutek, da zadeva stoji kot napisano. Umestno bi bilo javnost obvestiti s pravimi informacijami te zadeve. Prijetno bom - bomo presenečeni, če je stanje ploda-nosno. Pereče nujno je bodočo novo loško obvoznico od Zminca do priključka na ljubljansko cesto na Suhi že projektno opremiti z vsemi zaščitnimi tn varovalnimi elementi, da bodo vplivi na naseljeno okolje zmanjšani na minimum. Delati je potrebno tudi na rezervatu trase severne selške obvoznice (ne pozidavati) in novemu urbanističnem načrtu Nova demokratična oblast ne sme zastati, se odpreti se mora in intenzivno delovati na tem segmentu, da se bodo čimprej vsi znebili prometa, hrupa in ropota pod službenimi • meščani pa domačimi okni. gt. tehnik R. Kalin Škofja I i.k.t LOŠKA OBVOZNICA Škofja Loka velemesto nkol ni bla pa nkol ne bo. Notri pelje kriva cesta, da zavit je prav težko. So se zmenil, so se zmenil, so se zmenil, so se zmenil, da bjo nov obvoz nardii so se zmenil, so se zmenil, so se zmenil, so se zmenil, da se Loke bjo ognil Skup so sedli, trase risal, papirja goro so popisal. Ceste malal, luknje vrtal, so celo še Sten prevrtal. Pa zakva, pa zakva, pa zakva. pa zakva? Da bi Loka lepša bla! Pa zakva, pa zakva, pa zaiva, pa zakva? Da bi Loka nova bla! 230 Celo Loko so prekrili, petnajst so variant nardili. V razpravo je blo dano, za diskusije poslano. Oj, da bi se, oj, da bi se, oj, da bi se, oj, da bi se med seboj prav skregal se. oj, da bi se, oj, da bi se, oj, da bi se, oj, da bi se med seboj prav stepli se! So Ločan se skupaj zbrali, da bi svoj pristanek dali. Pršlo pa je vse narobe in je šel ves trud po gobe! Ker je vsak, ker je vsak, ker je vsak, ker je vsak, drugmu meril vsak korak, ker je vsak. ker je vsak, ker je vsak, ker je vsak bil za sebe prav junak. Vsi so Loko prav hvalili, da bi mesto ohranili - vsak za sebe se je trudil, da ničesar ne bi zgubil. Naj le gre, cesta gre, naj le gre, cesta gre, sam mim moje hiše ne, naj le gre, cesta gre, naj le gre, cesta gre, sam mim mojga vrta ne. Lontrg stoka. Karlove poka, pršlo kmalu bo do šoka, se nesreča bo nardila al cisterna prevrnila. Kaj pa pol. kaj pa pol, kaj pa pol. kaj pa pol, mogoče bo za enga bolj! Kaj pa pol, kaj pa pol, kaj pa pol, kaj pa pol, mogoče bo za vse najbolj! Tak se kregajo Ločani - čas pa teče, se na ustavi. Vsak na svoje jo tiščimo, drugi se nam pa smejijo. Ker smo vsi, ker smo vsi, ker smo vsi, ker smo vsi prav pošteno trmasti, ker smo vsi, ker smo vsi, ker smo vsi, ker smo vsi tudi egoistični. Škofja Loka velemesto nkol ni bla - marbit pa bo! Not še pelje kriva cesta in tako naprej bo šlo. Čez dvajset let, čez dvajset let. čez dvajset let, čez dvajset let se razrešil bo zaplet. Čez dvajset let, čez dvajset let, čez dvajset let. čez dvajset let se razrešil bo zaplet - al pa ne! (Po pesmi ljudskega pesnika Valentina Severja o velemestu Škojji Loki.) Andrej Franko Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770 # Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat. # Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. # Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa, ki vam jih izdelamo po vaših merah. # Širša žaga vam hitro razreze tudi vašo hlodovino v vseh dimenzijah. # Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu Prisotni bomo tudi na Gorenjskem sejmu, obiščite nas, ne bo vam žal. Podjetje Slovenijašport, p. o. Dalmatinova 1, Ljubljana Komisija za kadre vabi k sodelovanju nova sodelavca za dela in naloge: 1. VODJA PE KRANJSKA GORA - I izvajalec 2. PRODAJALEC - 1 izvajalec Delovno razmerje bomo sklenili /a nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati se naslednje: pod L: — srednja šola ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri - V. stopnja zahtevnosti 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece — pasivno znanje enega svetovnega tujega jezika pod 2.: šola za prodajalce - IV. stopnja zahtevnosti — do 3 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje enega svetovnega tujega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Slovenijašport, p. o. Ljubljana, Dalmatinova I. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi. -1 Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto / vašim part nerjem zagotavljata varnost Ko SC \ a 111 dobite dodatna miren začetek Zairolov ili ste šolanje Starost \ as ne skrbi, da boste uživ ali v arčev alnr Tudi. čc bo Šlo kaj narobe, prebrodili z i 2 3 4 5 6 7 m prihranki pred inflacijo. sc povečujejo« živ I jenskim si vzajemno skupnega življenja rodi otrok, sredstva za nov ega življenja. sredstva za ol rok. ker že danes \ e>l<'-sadov e razumne odloeitv e. v živi jenjti kdaj boste krizo manjšimi ležav unH i Z i/polnil \ i jo /a\aro\Lil lic JHtlicc Zi\Ijriittkfgfl /;»\lil"«!«;l" M pri Za\urn\ahiiri lrii;Li\ / rilim |mmI|Msoiii lahko i/poJml«1 \-rll /^oltljill Mfllf'lll Nirk. IŠ p= zavarovalnica triglav Ki k/m h mi riHHi fU u i \k\osi STUDIO NIT KOPER 52£, 12. oktobra 1990 SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK 25. STRAN '^mtm^m^iGLAS , AVTO MOBIL SKI TRG Oblikovanje cene rabljenih vozil ko d ^a n.a^n cestah je še vedno precej starih avtomobilov, ta-In V kupčije na sejmih rabljenih vozil kar dobro cvetijo. n:-»,er je precej takih, ki bi radi prodali svojega jeklenega ko-odv * 'n s' kupili novega, a'i Pa samo mlajšega, morda ne bo kun ^ zapišemo nekaj kriterijev za oblikovanje cen pri na- Pu oziroma prodaji rabljenih vozil. ene i na^em avtomobilskem trgu nekako velja, da vozilo po la v tU 'Z8UD' med 25 in 30 odstotki vrednosti novega vozišč "aslednjjh letih je padec cene precej manjši, približno de-Miž otk°v letno. Tako je vrednost tri leta starega vozila pri-. uo polovična, deset let staro vozilo pa je vredno še od deset Petnajst odstotkov. v0,j. n Prodaji ali nakupu je treba predvsem upoštevati, ali je obn ° ^e8'str'rano- prevožene kilometre, redno vzdrževanje in da: v'Jene dele. Cene so seveda zelo različne, saj nekateri pro-'ožn 01 "'kakor nočejo spustiti, zato kupci iščejo boljše pri-vad °Sl1'- ^a "e^atera vozila tudi drži, da se ponašajo z nena-star ° v'so'c'mi cenami. Tako je treba na primer za petnajst let dert]*?a Volksvvagnovega hrošča odšteti skoraj toliko kot za se-••irn' m'aJ^ega yuga 45. Ker pa je avtomobilski trg z rablje-n0v avtomobili vse bolj zasičen, bodo verjetno tudi takšna ce-% m "eskladja prej ko slej minila. "*> Gregorič Cen Rabljenih avtomobilov na jugoslovanskem trgu Letnik 1988 Letnik 1986 Letnik 1984 v*ault4GTL fifj Skala 55 58 '26 PGL - Odprto od 8. do 16. ure, tel.: 45-044 H^ETIČNI SALON KERN - HOTEL CREI- aion je opremljen z najsodobnejšimi aparaturami, rar 1 B0LLANI< KLIN EASI' Medl corP°' '°n Pn negi uporabljamo le preparate izdelane Mpnaravr" k321, v 9lavnem IZ uvoza. Nova ponudba nje Tt-IERM najučinkovitejša metoda za odstrani vanie celulita, zmanjšanje telesne teže in izbolj-Q. nle strukture kože. Ugodno vpliva na revmatična gan a' hkratl IZD0llšule vsesplošno počutje or-1 nizma. Salon odprt vsak dan, razen nedel|e, od 14 do 20. ■ — ^ -«______--v, ure Vah — go 'm° vas na otvoritev trgovine z mešanim bla-PetJ,v Stražišču, Škofjeloška c. 27, Kranj, ki bo v WK 12 10. 1990 ob 17. uri. Se priporočamo! Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 9. oktobra Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,5484 Nemčija 100 DEM 700,0000 Italija 100 LIT 0,9337 Švica 100 CHF 835,1788 ZDA 1 USD 10,6735 Japonska 100 JEN 8,2072 Dinar Čez mejO - Minuli dogodki v Jugoslaviji so povzročili, da je vrednost dinarja na avstrijskem Koroškem manjša, tako da se ga kljub večji proviziji v naših bankah bolj splača zamenjati doma (zadnje dni pri tem spet ni večjih težav). Še vedno najbolje menjajo enote Zveze bank - zveze slovenskih zadrug, kjer za 100 din dobiš 85 šilingov, kdor dinarje kupuje, pa da za 100 din 95 šilingov. Po trgovinah je menjava okoli 80 šilingov za 100 dinarjev. Zaradi povečane ponudbe pa je padla vrednost dinarja tudi v Italiji. Tako večina bank in menjalnic zamenja dinar za 80 lir, nekoliko bolje (okrog 85 lir) ga menjajo trgovci, najbolje pa se zamenja v slovenski Tržaški kreditni banki, ki plača za dinar okrog 95 lir. Crna borza - C ma borza je zadnje dni spet bolj zaživela. Najpomembnejši vzroki za to so: pomanjkanje deviz v naših bankah, višja provizija in politične razmere, ko vsi čakaj na spremembo tečaja (Markoviceva vlada sicer trdi, da si tega še ni obetati). Tako je narasel odstotek preplačila na en do dva odstotka (še pred mesecem ni bilo preplačila ali pa je bil do enega odstotka). Deviz je menda trenutno pri črnoborzijancih dovolj. CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza do carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vprašanja odgovarja ief carinske izpostave v Kranju Mladen Mokotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moie Pijadeja 1, 64000 Kranj, s pripisom Carinik odgovarja. Mare iz Kranja spraiuje: "Moj stric ima dovol|en|e za uvoz avtomobila, ker ima 100-odstotno telesno okvaro spodnjih okončin. Že dlje časa iščem informacije o uvozu avtomobila in me zanima, ali je res, da avto, ki ga uvažaš, ne sme biti starejši od treh let. Zanima me, kakšna je carina za uvožen avto, ali je lahko oproščen carine ali davka oz. kakšen je davek, in tudi ah mora biti tisti, ki uvaža, pri carinjenju poleg ali pa zadošča kakšen dokument in kateri dokument je to." Odgovor "Invalidne osebe, ki imajo po samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar najmani 70-odstotno telesno okvaro, lahko uvozijo tudi rabljena motorna vozila, ne glede na to, ali |ih lahko same vozi|0 ali ne. Ta vozila se ne smeio odtujiti pred potekom treh let od dneva uvoza " (6 odstavek 118 člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, objavljen v Uradnem listu SFRJ številka 63 z dne 13 oktobra 1989) To pomeni, da za invalidne osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, ni omeiena starost motornih vozil, ki jih želijo uvoziti Starost motornih vozi je omejena za osebe iz 5. odstavka 118 člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, to je za zdomce. Carinske in druge uvozne dajatve za osebna motorna vozila trenutno znašajo 41 odstotkov od carinske osnove. Za invalidne osebe ni predpisana možnost oprostitve carine in drugih uvoznih dajatev ob uvozu motornih vozil. Davek se plača v roku 15 dni od dneva carinjenja pri krajevno pristojni davčni upravi glede na kraj stalnega prebivališča uvoznika Ta uprava odloča tudi o morebitni oprostitvi plačila davkov za invalidne osebe določenih kategorij invalidnosti. Višina davkov se odmeri glede na delovno prostornino motorja motornega vozila po predpisani davčni tarifi. Uvoznik ima pravico, da je navzoč ob carinskem pregledu blaga. Niegova navzočnost pa ni obvezna, ker ga v postopku carinjenja zastopa z njegove strani pooblaščena špedicija Navzočnost špediterja ob carinskem pregledu blaga ie obvezna. Će invalidna oseba ne more sama voziti motornega vozila, mora pisno pooblastiti tisto osebo, ki bo zanjo uvozila to vozilo. Pisno pooblastilo mora biti overjeno pri krajevno pristojnem sodišču. Borzna svetovalnica! ljubljanska banka Gorenjska banka d d .Kranj NUDI SVOJIM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM OB OKTOBRU - MESECU VARČEVANJA - višje kredite za stanovanja novo kreditno ponudbo na stanovanjskem področju nižje obrestne mere za kreditiranje stanovanjsko-komunalne dejavnosti Banka odobrava višji odstotek kredita za stanovanjske namene: • na osnovi vezanega dinarskega depozita občana 400 % (doslej 250 %) po obrestni meri 26 % # na osnovi namenskega varčevanja občanov, kjer je odstotek kredita odvisen od dobe varčevanja in povprečno privarčevanih sredstev, po obrestni meri 28 % FIRST iNTREST Ihr Partner fur optimale Geldanlage BORZA Borza vrednostnih papirjev je v svetu popolnoma vsakdanja in uveljavljena stvar. Pogoj za delovanje borze je vsekakor trg in pravno urejena država, ki dopušča dotok in odtok denarja, znanja in izdelkov. Urejena mora biti tudi davčna politika, tako da dopušča zaslužke, ki presegajo nekaj milijonov ali milijard dolarjev. Zaslužki na borzah namreč lahko podvojijo ali pa tudi potrojijo vloženi kapital. Če imamo količkaj sreče pri raznih špekulacijah, lahko svoj kapital tudi podeseterimo!!! Zagotovljena pa mora biti gospodarska in tudi politična stabilnost države. Ker pa marsikaterega od naštetih pogojev nimamo, je velika verjetnost, da pri nas še dolgo ne bo uspešne borze vrednostnih papirjev. V tržni državi je vsekakor treba opustiti razne sprejete mite. Tak je mit DELA: če več delaš, več zaslužiš, (pregovor: Brez dela ni jela.) Ta pregovor tudi pri nas ne drži več in se je tega treba zavedati. Drugi mit je mit DENAR. Z njim lahko kupiš prav vse, tudi SREČO. Če kdo tega ne verjame, je to popolnoma preprosto dokazati. Tretji mit je ENAKOST. V resnici pa drži, da kdor je reven, bo reven tudi ostal, oziroma bo postal še bolj reven (glej povprečnega Jugoslovana). Revščine se znebiš le z veliko težavo in velikim naporom. Kdor pa je bogat, bo postal še bogatejši. Edina rešitev naše države je trg oziroma borza vrednostnih papirjev. Zato se pri nas tako politiki kot gospodarstveniki prizadevajo za čimprejšnjo uveljavitev borze. Na obzorju so že novi zakoni o delničarskem podjetju, prihajajo pa tudi novi zakoni. Tako se bomo morali seznaniti s pojmom borze. Velik pa je tudi odliv kapitala preko naših meja v Avstrijo in Nemčijo. Prenekateri kapital naših državljanov pa se plemeniti na raznih tujih borzah. Da se boste seznanili, kako borza sploh deluje, bom v nadaljevanju opisal delovanje nemške borze, ki je po količini kapitala tretja največja v svetu in je nam tudi najbližja. Osnovna pravila pa so na vseh borzah skoraj popolnoma enaka. Piše Aljoia Jeroviek v sodelovanju z Intrest GmbH kranjske tržnice 1 kg paradižnik paprika čebula solata česen krompir zelje korenje kivi jabolka cena din 15 25-30 9 20-25 50 6 10- 15 15 60 15 jabolka za ozimnico 8 hruške 15 banane 30 mandarine 30 grozdje 25 grapefruit 25 kaki 50 kumare 20 jurčki 180 jajca 1,8-2,30 varčevalna doba koeficient za določitev višine kredita 1 leto 3,0 (do sedaj 1,8) 2 leti 4,0 (do sedaj 2,7) 3 leta 5,5 (do sedaj 3,8 4 leta 7,5 (do sedaj 5,0) 5 let in več 10,0 (do sedaj 7,0) Z novim Pravilnikom o stanovanjskem varčevanju in posojilih občanom uvaja banka tudi novo ponudbo in sicer odobravanje: • premostitvenih kreditov za nakup gradbenega materiala pri gradnji ali prenovi stanovanjskih enot do višine štirih zadnjih povprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v republiki, z odplačilno dobo do 5 let in po obrestni meri 36 %. Pogoj za pridobitev tega kredita je namensko varčevanje, vezava depozita oz. že odobren kredit za to stanovanjsko enoto. • kreditov za nakup že vseljenih stanovanjskih enot od pravnih oseb do višine 400 % vezanega dinarskega depozita občana oz. pri namenskem varčevanju upoštevajoč koeficient za določitev višine kredita z odplačilno dobo do 15 let • kreditov za nakup in gradnjo počitniških enot (za objekte na Gorenjskem) v višini 300 % vezanega namenskega dinarskega depozita, z odplačilno dobo do 8 let in po obrestni meri 29 % Banka je znižala tudi obrestne mere za nekatere namene kreditiranja stanovanjsko-komunalne dejavnosti in je nova obrestna mera naslednja: • za že odobrene kredite občanom na osnovi namenskega varčevanja do 30. 9. 1990 21 % letno in na osnovi vezave depozita občanov 19 % letno • za kredite pravnim osebam po bančnem pravilniku je obrestna mera 21 % letno :*m*m^:t- glas 26. stran ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 12. oktobral^ Maraton Presenetljiva udeležba I. super maratona »Prešernove brigade« seje udeležilo 50 nastopajočih v devetih kategorijah na progi dolgi 60 km. Proga je potekala: Kranj, Naklo, Podbrezje, Podvin, Zapuže, Begunje do Vrbe in nazaj do cilja pred SC Iskra na Zlatem polju. Skupni vrstni red: 1. Pavel Močnik, 1951, 3:46,20, 2. Štefan Be-hek, 1954, 3:48,27, 3. Vehbi Tahiri, 1955, 3:50,57, 4. Darko Ro-vanšek, 1955, 3:51,38, 5. Milan Kotnik, 1950, 3:53,58, 6. Janez Sitar, 1942, 3:55,56, 7. Marko Skrlep, 1962, 3:59,56, 8. Štefan Zlevič, 1957, 4:05,34, 9. Sašo Golob, 1954, 4:06,06, 10. Slavko Barber, 1957, 4:06,19. Maraton 42 km - ženske: 1. Peče Milena, 3:38,33. Super maraton 60 km - ženske: 1. Terezija Filipič, 5:00,00. Super maraton 60 km - moški kat. 11: 1. Vlado Černi-vec, 1933, 5:19,29, 2. Janez Janžekovič, 1935,5:44,22, kat. 6: 1. Janez Sitar, 1942, 3:55,56, 2. Albin Struna, 1942, 4:15,15, 3. Edo Gregorič, 1941, 4:15,33, 4. Vinko Fortuna, 1942, 4:39,35, kat. 5: 1. Marjan Berčič, 1946, 4:07,29, 2. Mare Krištofič, 1984, 4:21,58, 3. Pavel Erlah, 1948, 4:54,37, 4. Alojz Potočnik, 1948, 4:55,00, 5. Vaško Kosirnik, 1948, 5:12,12, kat. 4: 1. Pavel Močnik, 1951, 3:46,20, 2. Štefan Behek, 1954, 3:48,27, 3. Vehbi Tahiri, 1955, 3:50,57, 4. Darko Rovanšek, 1955, 3:51,38, 5. Milan Kotnik, 1950, 3:53,58, 6. Sašo Golob, 1954, 4:06,06, 7. Bojan Žerjav, 1953, 4:44,16, 8. Franc Peternelj, 1951, 5:10,57, 9. Alojz Prime, 1950, 5:15,58, 10. Zvonko Tomaševič, 1955, 5:44,05, 11. Miro Cvirn, 1952, 5:44,15, kat. 3: 1. Štefan Zlevič, 1957, 4:05,34, 2. Slavko Barger, 1957, 4:06,19, 3. Simon Pihovnik, 1959, 4:15,33, 4. Jože Bohinjc, 1959, 4:16,35, 5. Drago Laznik, 1959, 4:18,51, 6. Tone Alič, 1957, 4:25,17, 7. Marijan Petek, 1958, 4:59,07, 8. Bojan Prijatelj, 1958, 5:42,43, kat. 2:1. Marko Skrlep, 1962, 3:59,56, 2. Zlato Kump 1961, 4:06,51, 3. Gorazd Stariha, 1963,4:55,32,4. Drago Bregar, 1961, 4:58,11, kat. 1:1. Marjan Zupančič, 1972, 4:15,20 Č. M, XVII. srečanje KS v kegljanju Za 1990. leto komisija za kegljanje pri ZTKO razpisuje že XVII. srečanje kegljaških ekip KS v kegljanju po že znanih pravilih. Prijave moških in ženskih ekip pošljite v pisni obliki na naslov: Komisija za kegljanje pri ZTKO Kranj, Partizanska c. 37, 64000 Kranj ali po telefonu 21-176 ali 21-235 vsak delavnik od 7.00 - 9.00 ure do 15. oktobra 1990. • Milan Čadež Tek z rolkami na Dobrač Na avstrijskem Koroškem je bilo v soboto, 6. oktobra, mednarodno tekmovanje "Tretji rolkarski tek na Dobrač". Tekmovanja na rolkah na Dobraču so se udeležili tudi jugoslovanski smučarji - tekači. Odlično sta se uvrstili mladinska in ženska ekipa, solidni pa so bili tudi člani. Zaradi bolezni ni nastopil najboljši Jugoslovan Jani Kršinar. Smučarji - tekači bodo nadaljevali s treningi na ledeniku Dachstein. Rezultati: Mladinci - na startu je bilo 26 tekmovalcev: 1. Majcen (Jugoslavija) 41,18, 2. Torkar (Slovenija-BIed-Jugosla-vija) 42,51, 3. Klofutar (Jugoslavija) 43,34, 5. Globočnik (Jugoslavija) 44,50. Ženske - na startu je bilo 12 tekmovalk. I. Sulzer (Avstrija) 44,32, 2. Heurl (Avstrija) 46,29, 3. Fečur (Jugoslavija) 53,09, 4. Lačen (Jugoslavija) 57,22. Člani - na startu je bilo 21 tekmovalcev: l. Bene (ČSFR) 37,13, 2. Gendler (Avstrija) 37,52, 3. Štadlogar (Avstrija) 39,03, 10. Kerštanj (Jugoslavija) 41,51, 12. Kordež (Jugoslavija) 43,35 • Lojze Kerštan Smučarski skoki Stegnar in Grosar RK Preddvor v I. SRL Kranj - Na Gorenji Savi je bila zadnja tekma letošnje sezone za pokal Gorenjske za pionirje do 13 let starosti. Hkrati pa je bilo še meddruštveno tekmovanje za pionirje do 11 let. V starejši skupini sta bila najboljša Grosar in Stegnar iz Tržiča. Slednji je bil tudi končni zmagovalec pokala Gorenjske. Drugi je bil Grosar, tretji pa Kranjčan Janežič. Rezultati - pionirji do 13 let (45 - m skakalnica): 1. Grosar 200,2 (41,5, 41,5), 2. Stegnar (oba Tržič) 199,0 (41,5, 41), 3. P. Zarnik (Triglav) 198,4 (40,5, 40,5), 4. K. Eržen (Tržič) 197,3 (41,41), 5. M. Eržen (Triglav) 196,1 (41, 40,5), 6. Janežič (Triglav) 194,2 (40,5,40). Skupno: I. Stegnar 75, 2. Grosar 60, Janežič 42, 4. K. Eržen 39, 5. P. Zarnik 35, 6. Eniko 33, 7. I. Cuznar 31, 8. M. Eržen, 9. Brzin 25, 10. Mlačnik in Hribar po 23. Pionirji do 11 let: (20-m skakalnica) l. A. Cuznar 179,2 (20,20), 2. Kešpert (oba Triglav) 173,6 (19,5, 20), 3. Mandelc (Stol) 167,8 (19,5, 18,5), 4. Mohorič (Triglav) 162,2 (19,18,5) in Kosmač (Alpina) 162,2 (18,5, 19), 6. Stanonik (Alpina) 157k9 (18,17) • J. Javornik Gorenjska rokometna liga V derbiju boljša Besnica Cerklje na Gorenjskem - V petek in soboto je bilo odigrano četrto kolo v gorenjski rokometni ligi. V derbiju kola so zmagali roko-metaši Besnice nad favorizirano ekipo Alplesa. Brez zmage pa sta ekipi Veteranov in Dupelj. Rezultati 4. kola skupina A: Veterani: Struževo 15:17 (7:8), Sava : Zabnica 17:18 (8:8). Besnica : Alples: 24:20 (10:10), - skupina B. Preddvor mladinci: Peko veterani 18:24 (7:12), Storžič : Duplje 16:12 (9:6), Krvavec : Radovljica 37:27 (17:13), Britof : Preddvor veterani 0:0 b.b. V vodstvu je ekipa Besnica z 8 točkami brez poraza pred Struževim 6, Alplesom 5, Žabnico 4 točkami, Savo 3 točkami, brez točk pa je še ekipa Veteranov. V skupini B je v vodstvu ekipa Tržiških veteranov z osmimi točkami pred Britofom, ki jih ima sedem in Storžičem, s šestimi točkami. Po štiri točke imajo Krvavec, Radovljica in Preddvor mladinci, eno točko imajo veterani Preddvora, brez točk pa so še rokometa.ši Dupelj. Danes v petek, 12. oktobra, so na sporedu srečanja petega kola in sicer ob 16. uri Struževo : Sava, ob 19.30 uri Alples : Veterani in ob 20. uri Zabnica : Besnica. V skupini B pa: ob 16.30 uri Radovljica : Britof, ob 18. uri Peko veterani : Storžič in Preddvor veterani : Preddvor mladinci in ob 20. uri Duplje : Krvavec. Srečanje Alples : Veterani je bila med tednom. • Janez Kuhar Cilj je uvrstitev v sredino lestvice Preddvor, 8. oktobra - Sezona 1990/91 v prvi republiški rokometni ligi za moške se je že začela. Letos v tej ligi nastopa tudi ekipa RK Preddvor. Kakšni so načrti rokometašev iz Preddvora, sta za nas povedala trenerja Slavko Cuderman in Štefan Kožar. Rokometaši iz Preddvora, ki pravzaprav predstavljajo kranjsko selekcijo, so v lanski sezoni 1989/90 osvojili prvo mesto v drugi slovenski rokometni ligi -zahodna skupina in se uvrstili v prvo ligo. Uspehi niso naključni, so sad trdega dela in dobrega vzdušja med igralci. Cilj ekipe v letošnji sezoni ni le boj za obstanek v ligi. Realna uvrstitev je možna nekje med sedmim in osmim mestom, če ne bo preveč poškodb in drugih nepredvidljivih zadev. V klubu se ubadajo predvsem s finančnimi problemi, zato je delo vseh igralcev in trenerjev neprofesionalno. Iz finančnih razlogov tudi številni mladi prekmalu končajo svojo športno pot. V primerjavi s tekmeci v ligi nimajo pravih pogojev za delo, saj jim je celotna dvorana na Planini na volio za trening le enkrat na teden, ostale treninge pa imajo v manjših telovadnicah. Ekipa še nima sponzorja. Sredstva za nastop v ligi so dobili od ZTKO, ostalo pa so si prislužili z delom v GG Preddvor in s srečelovom na Kranjski noči. Drese in trenirke jim je priskrbela diskoteka iz Tre-bije. Prizadevajo si tudi za okrepitev tehničnega vodstva kluba, ki naj bi pomagalo ustvariti boljše pogoje za delo. Za ekipo RK Preddvor igrajo: Košir, Cuderman, Sink, Bolka, Žibert, Vidic, Arnež, Božovič, Čimžar, Tomažič, Martinčič, Zadnikar, Lombar, Porenta, Meglic, Zavrl in Gre-gorc (trenutno v J L A). Rokomet ima v Preddvoru perspektivo, saj v klubu dobro skrbijo za zaledje. Mladinska ekipa letos igra v slovenski ligi, mlada pa v gorenjski. Prva seja organizacijskega komiteja Hokejsko prvenstvo skupine B tudi na Jesenicah Ljubljana, 10. oktobra - Poleg Ljubljane bodo gostitelji svetovnega hokejskega prvenstva skupine B tudi Jeseničani. S tajnim glasovanjem so se namreč za soorganizacijo člani organizacijskega komiteja med Bledom in Jesenicami odločili za Jesenice (11 : 2). Hkrati pa so na vprašanja o varnosti v Sloveniji iz organizacijskega komiteja odgovorili: "Položaj v Sloveniji ni alarmanten, zato ni vzroka, da odstopimo od organizacije svetovnega prvenstva v hokeju na ledu." Na prvi seji, organizacijskega komiteja prihodnjega svetovnega in hkrati evropskega prvenstva skupine B v hokeju na ledu, ki je bila minulo sredo v Ljubljani, so izvolili tudi 23-članski odbor, katerega predsednik je Mitja Malešič. Svetovno prvenstvo bo od 28. marca do 7. aprila 1991 leta, nastopilo pa bo osem reprezentanc: Francija, Poljska, Norveška, Avstrija, Japonska, Italija, Nizozemska in Jugoslavija. Prve štiri uvrščene ekipe bodo nato igrale v skupini A, omogočen pa jim bo tudi nastop na prihodnjih olimpijskih igrah. Reprezentanca Jugoslavije bo prvo tekmo igrala z Norveško. • V. Stanovnik Vabila, obvestila Nogometaši Nakla doma z Muro - Po zmagi v preteklem kolu v Rogaški Slatini, tokrat nogometaši Živila - Naklo v Slovenski nogometni ligi gostijo Muro iz Murske Sobote. Gostje so trenutno z osmimi točkami na osmem mestu, torej dve točki za ekipo Živila - Naklo, ki je trenutno četrta. Ker je Mura v preteklem kolu visoko, 5 : 0, odpravila Medvode, kar obeta zanimivo srečanje to nedeljo ob 15. uri v Naklem. Domačim navijačem se bo prvič predstavil Andrej Jerina, ki je po povratku iz tujine okrepil Naklance. Zmaga bi ekipo Živila Naklo obdržala v boju za vrh lestvice, zato si domači nogometaši želijo podpore navijačev iz tribun. # D. Jošt Jadralni padalci v Preddvoru - To soboto, 13. oktobra, bo v Preddvoru republiško srečanje jadralnih padalcev. Srečanje je tretje po vrsti, v Preddvoru pa pričakujejop okoli sto udeležencev, ki se bodo spuščali s Potoške gore, Storžiča in Kriške gore. Cilj bo ob jezeru Crnava. Organizator srečanja je Sandi Marenčič in Društvo ORLI, začelo pa se bo ob 12. uri. Za okrepčilo bodo poskrbeli v hotelu Bor v Preddvoru. # V. Stanovnik Začetek tekmovanja v II. zvezni rokometni ligi za ženske - Ženska ekipa rokometnega kluba Kranj - Duple to soboto, 13. oktobra, začenja tekmovanje v II. zvezni rokometni ligi. Po številnih zapletih je določena sestava lige, v kateri nastopa štirinajst ekip, od teh je osem hrvaških in šest slovenskih. Tako bosta dve koli tudi ob sredah, prva tekma, na kateri bodo nastopile Kranjčanke pa bo to soboto, ob 19. uri, v dvorani na Planini. Gostujoča ekipa so rokometašice Ferrotehne Branik iz Maribora. • V. Stanovnik V slovenski ženski košarkarski ligi Ločanke gostijo Jeseničanke To soboto, 13. oktobra, ob 20. uri, bo v škofjeloški športni hali Poden tekma med košarkaricamt Odeje Marmorja in Jesenic. Obe ekipi sta v prvem kolu visoko zmagali v gosteh, zato si tudi gledalci lahko obetajo zanimivo tekmo. • V. Stanovnik Odbojkarski turnir za Frličev memorial - Konec meseca, od petka do nedelje, 26. do 28. oktobra bo v Skofji Loki tradicionalno srečanje naturistov z odbojkarskim turnirjem za Frličev memorial. Organizatorje DN Gorenjska iz Kranja. Sodelovali bodo naturi-sti iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Poskrbljeno bo tudi /a družabnost. • V. Stanovnik Ženska SRL - V prvem kolu ženske slovenske rokometne lige so igralke Alplesa gostovale pri ekipi Olimpije in izgubile / rezultatom 28 : 23 (II : 12). Košarkarji Triglava igrajo v Postojni - To soboto, 13. oktobra, ob 16.30 uri odpelje izpred Creine avtobus z navijači kranjskih košarkarjev. Igrajo namreč v gostih / ekipo Postojne ob 19. uri. • V. Stanovnik Odbojkarice Bleda gostijo Tu/lanke Vil. zve/ni odbojkarski ligi za ženske ekipa Bleda gosti ekipo Jedinstvo Elirja iz Tuzle (lan ski prvoligaš), tekma bo ob 17 uri v osnovni šoli na Bledu. Tam bo tudi tekma moških med ekipo Bleda in ( el|a v I slovenski odbojkarski ligi in sicer ob 19. uri. V telovadnici O.S. v Radovljici bo tekma mladih odbojkarjev Bleda m Plamena i/ Krope, ob 16. uri, mladinke Bleda pa ob 14.45 igrajo z Izolankami. • V. Stanovnik V prvem kolu so igralci RK Planini, prva bo na sP°re^afo Preddvor gostovali v Krškem v soboto ob 17. uri, ko se h° in igrali neodločeno 24 : 24. pomerili z Jadranom iz Koz' g Kot gostitelji bodo vse tekme Gledalci vabljeni! • Ale*s odigrali v športni dvorani na der Gasser, Foto: Jure Cig'er Medveščak pretrd oreh za Jeseničane Jesenice — V nadaljevanju državnega prvenstva v hokej" ledu so Jeseničani v dvorani Podmežakljo gostili državne P^l moštvo Medveščaka iz Zagreba. Tekmo so izgubili z rezultat" : 3. (0 : 2, 0 : 0, 1 : l). Gole za Medveščak so dosegli B. L° všek, Sčurjenko in Anfjorov, za Jesenice pa Crnovič. »nI* Medveščak očitno ostaja za Jeseničane nerešljiva "S^jc Dve sezoni ga že niso uspeli premagati, tradicija pa se naC,a ^ naprej. Na torkovi tekmi so spet igrali podrejeno vlogo, rusei ^ li zaustaviti prodorne igre, predvsem po zaslugi odličnih r ■ igralcev Paramanova, Stolbuna, Sčurjenka in Anfjorova. J? :a|i. čani so igrali tudi premalo borbeno, nenatančno so P° ^it skratka, to je bila ena slabših iger jeseniškega moštva na prag nove sezone. Časa za popravni izpit je v nadaljevanju P^^ji še veliko, predvsem pa bodo v prihodnje morali igralci dat' poudarek borbenosti in učinkovitosti v igri. 7 ^ Kapetan moštva Edo Hafnerje po tekmi povedal: »f1 ^ jc strani je bila to dokaj slaba hokejska predstava. Mcdve* ^ igral taktično zrelo, hitro dosegel dva gola in vodil igro. M igrali pod svojimi zmožnostmi.« ^i** Danes, v petek Jeseničani odhajajo na gostovanje k V "J prihodnji torek, 16. oktobra, pa jih čaka tekma s Partizanovi Slovenska nogometna liga OML-Z - Vil. kolo 0 : 0, Triglav Gorenjska nogometna liga, Člani A - VI. kolo: Polel : ^ar'cn-inj' Lesce : LTH I : 0, Trboje : Bled 0 : 0, Britof Mavčiče 3 : Rezultati: nJj-Slovenska nogometna liga v nedeljo, 7. 10. 1990: Steklar : 2'vl,\0\° klo, SNL-V1II. kolo 0 : 2, Stol-Virtus Jesenice, OČL-Z-vJNj-3 : 2, Triglav : Tabor-Jadran, OČL-Z 2 : 0, Sava Branik. CH ^ olo 4:1, Slol-Virtus : \es Q I iboi lulian. <>Ml -/ 1 ' i :<>• a ' JSS Tržič 2 : 0, Creina-Primskovo : Alpina 2 0, kadeti - IV. kol«;6 /d-: Triglav 1:1, Šenčur : Živila Naklo 2 : 3, Alpina I I H j^sC£ ples Sava 6:1. Zarica : Polet 2 : 2, pionirji - IV. kolo: BleJ ■ =e J: 2 : I, Jesenice : Tržič S 4, Hilnje : Šenčur 2 2. /anea 1 r ,brežj' i), člani B - VI. kolo: Podgorje : H rastje 2:1, Preddvor : hj%»d' 3 : 3, Šenčur : (irintavec 4 : 0, Velesovo Kondor 0 3. ml pfi# V. kolo: Živili Naklo ; Visoko I : 3, Bled : Tržič 2 4, Cr*l%,rfg skovo I esce 4 1,1 III /arica 0 : I, Trboje : Bil nje 6 : *-',4 W Če : Alpina l : 2. Alples A : Alples B 7 : 0, Polet : Alpina " • glav A Živila Naklo 2 : 0, Triglav B Visoko 3 : 0. Rezultati pokalnih tekem a&> Pokal Jugoslavije - II. kolo: H rastje : Živila Naklo o 2. ^ V lesenice 6 :5, Lesce Bitnje I ; J, LTH : Triglav 0 : 2. t i**, ^ Čur 3 : 5, (reina Prmiskovo : Bled I 2. mladinski pok«' * .' ■ l I esce : Bniof 6 : 7, Alpina : Mavčiče 4 : 2, Sava : Trigl»v Ra/pored tekem: sja^1 Slovenska nogometna liga v nedeljo, 14. 10. 1990: /V'1' s|i Muri SNI ob 15 uri, Svoboda I Itra Sava OČL-Z ob DJJ^f* im 1'apir : Trigluv, OČL-Z ob IV uri, Jesenice pn> OCL-Z ob 15. uri, Hi not Mura, SML ob 15. uri. Usnjar • «"tfJ,ij' OČL-/ ob 15, uri. Jesenice : Medvode. OČI ■/ ob 13. uri. « .«[ ska nogometna liga, člani A - sobota, LI. 10., ob 15. url: Alp>'f Lfrj let, Tržič : Creina-Primskovo. Mavčiče ; Bitnje. Bled I*" |A|j

^ Sipina, s.iv.i /anc.i. 1 III Mples, pionirji - sobota. «•'. AwJ 13.30: Bled IV/ič. Lesce lesenice. Alpina I 1 H ,k"1 , 1 . A. Britol Viaoko, Creina Prmiskovo rrigla\ B, Vt'lo|ni#dit,Vl glav A 111 11 L- Suvu, Hrastje Mavčiče, Zarica lin n !«■"• H nedelja. 14. 10., ob 9.30 url: Bitnje Mavčiče Zarica '1 ^° I lil K*. 12. oktobra 1990 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 27. STRAN ^ : GLAS ^LflSBENA LESTVICA RADIA ŽIRI ^vico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 17. okto-'Od 16. do 19. ure. Gost oddaje bo pevec Zoran Cilenšek. Slovenski ^.Helena Blagne - Adijo, piši 4 Jndrej Šifrer - Sum na srcu 5' design - Angie 5' ben - Rdeče vrtnice solze e Vidmar ' Tri «renke h'^on mentoni blues bend -g aJe sreda Vi2?0na Weiss in Magnet -9^'n> solzo za slovo . jci - Moj mali je opasan T°v> Predlog: Monitor - Anja ^lestvica l'v^oxeite - It must have been i gJU {ohn - Sacrifice re ,l^ary Moore - Stili got the ^'anah Myles - Black Val-m Brovvn - Kissing Gate Tu Lestvico ureja Nataša Bešter 6. UB 40 - Kingstone Town 7. Chris Rea - Let's dance 8. Laureen Wood - Fallen 9. Eros Ramazzotti - Se bastase una canzone 10. Vaya con dios - Nah, neh, nah Novi predlog: Jason Donovan -Another night pesem P Pesem ... ** predlog N»slov ?2§Y?'1* pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 T0^ *i° vas 'ep* nagrade! ki j V.Je imela srečo Danica Eržen s Partizanske 46 v Skofji Loki, Sorje|1 nažo nagrado. Čestitamo! uJte z nami. Čakamo vaše kupončke. Cvek It 11 niuci je uspelo "'He'3' ^ JC te dni iz KuvaJta v London pripeljalo 170 zahodnih- Unccv> je pritekla tudi muca. Sloje za ljubljenko neke An-°i UžJe' ^' ^e 'a tud' v 'etalu. Simpatična muca ne bo mogla ta-Hqjl ,VaV domače atmosfere, saj bo morala zaradi strogih carin-Pravil za šest mesecev v karanteno. ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj objavlja po sklepu direktorja z dne 9. 10. 1990 JAVNO LICITACIJO "^slednjih osnovnih sredstvih: kos izklicna cena za kos JJj^nalniSki sistem Delta 4850 (leto izdelave 1985. *nost prodaje po posameznih komponentah) I 320.000,00 din im!?111 TRS 721 (s 4 ekrani, tastaturami in modemi, leto ac,3ve 1976) elavc ^'ij'lCrt' tiskalnik Delta 4850 (leto izdelave 1985, 600 linij- 15.000,00 din 'skal liki MIM. TRS 721 (leto izdelave 1976) 4 6.000,00 din K 1 stroj (Facit, Robotron, Ankcr) 31 nJizni «roj Odhncr (leto izdelave 1986) 7 3600 (ekran in tastatura) 13 .^"ik IBM 3600 "a,(>r mrežne napetosti I 2.000,00 din 300.00 din 500,00 din 100,00 din 800,00 din 100,00 din tScij, lOpr°niietn° us'na. določena jc 10 % varščina. Kupec plača C oh 1 Vck v sk,;l,!" / zvonom, licitacija bo dne 19. d. j UI"i v garaži Ljubljanske banke - Gorenjske v\ ćana in rieodpeljana osnovna iredstva nc 27-27l ■ ■ Vnc dodatne informacije dobite po telefonu 'm. 464 ali 244 Dalmatinski večer z napako V škofjeloškem hotelu Transturist je zadnje čase (menda je k temu pripomogla tudi nova mlada direktorica) malce bolj živahno. Tako so konec tedna pripravili tudi Dalmatinski večer, ki bi bil lahko zelo prijeten, če... Če bi se znali na nekaj več obiskovalcem kot navadno (ni pa bilo prehudega navala) prilagoditi tudi natakarji. Ne samo, da še ne vedo, da se predjed ne prinese na mizo z glavno jedjo in da se pribor prinese hkrati kot jed (ali celo prej) in ne kasneje (ko je jed že napol hladna), temveč celo pozabljajo, kaj je kdo naročil in na mizo prinašajo namesto štirih naročenih jedi le tri. Če dalmatinskemu večeru lahko očitamo, da ob dalmatinskih jedeh ni bilo poskrbljeno tudi za dalmatinsko vino (tega je na zalogi precej vrst), je jasno, da bodo za večji obisk in postrežbo, kakršna naj bi bila v naših hotelih in je že v malo boljših zasebnih gostilnah (človek, najsi bo tujec ali domačin, je za svoj denar rad dobro postr'ižen), morali poskrbeti tudi za dobre natakarje ali sedanje naučiti pravil strežbe. Tisti, ki so hoteli uspeti, to že nekaj časa znajo. Pomagajmo sebi in drugim ali Smeh je pol zdravja Kot kaže, bo naša in vaša rubrika za dobro voljo le zaživela. Prvi ste se že potrudili in nam poslali nekaj predlogov. Kako njihovo zakladnico humorja ocenjujete vsi ostali prebiralci razvedrilne strani? Bi bilo lahko bolje, sami poslušate in pripovedujete kaj bolj aktualnega in vznemirljivega ali preprosto bolj prisrčnega? Na primer...? Vabimo vas, da na tem mestu malce potek-mujete med seboj, kdo bo Gorenjcem ponudil več snovi za dobro voljo. Objavljene šale in anekdote seveda honoriramo! Naslov za vaše prispevke je še vedno: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, Kranj (Smeh je pol zdravja). Današnji predlogi za smeh so iz "vietorbe" Irene Krivec-Vil-man z Jesenic. Pa na dobro voljo! Bohinjska V Bohinj pride Ljubljančan, ki se hvali za vsako malenkost. V vsakem pogovoru hoče imeti zadnjo besedo, za vsako temo pozna podoben dogodek, ki se je zgodil njemu ali kakšnemu znancu, važi se, da pozna skoraj vse znane ljudi, skoraj vse kraje po svetu. Kdor bi mu verjel, bi mislil, da je bil že prav povsod. Nazadnje v gostilni naleti na pravega Bohinjca. Ko se ravno važi, da pozna v Ljubljani skoraj vsako ulico, se Bohinjec od poslušanja ves naježi in ne more ostati tiho: - No, ko ste tak poznavalec, povejte, kje je Banana ulica! Hvalisavec sc zamisli, popraska po bradi in prizna: - Zanjo pa res ne bi vedel. Gotovo je nova. - No, če še ne veste, pa še kakšno opico poiščite in njo vprašajte! Milo za drago Tine in Francelj se po dolgem času srečata na ulici. Iz preteklosti imata še nekaj neporavnanih računov, zato se ne gledata prav lepo. Pa Francelj vpraša Tineta, ki je brkač manjše postave: - Tine, ali veš, zakaj majhni ljudje nosijo brke? - Najbrž zato, ker so tako ženam bolj všeč. - Nak, zato, da jih na postajah šolski avtobus ne pobere s seboj. Cvek VIDEOTEKA PALMA Paj*rj*v« 3. 64208 Šenčur 2CV Grand Prix v Zeltvvegu So Spački se v boj zagnali, grmelo je, k' na sodni dan ...Jesen je b'la, nedelja lepa, ko je skupina gorenjskih Spa-čkarjev s svojimi ljubljenčki na štirih amortizerjih suvereno premagala ljubeljski klanec, boroveljsko ožino in semafor na koncu Celovške. A kaj bi to, v Zeltvvegu smo morali skozi tehničnega, da bi sploh lahko zapeljali na eksdirkališče formule 1 (pred leti so Veliko nagrado Fl ukinili, ker je bila dirkalna steza prenevarna). Naših zmag je bilo tu konec. Od šestih avtomobilov s KR registracijo sta samo dva uspela imeti bremze, ki primejo, volan brez lufta in zglobe, ki so še za prvo silo. Surla dol pa v jok. Kje pa. Pokončno in dostojanstveno smo sprejeli kruto dejstvo, a to še ne pomeni, da smo mislili tekmovati. Ga ni med nami b'lo junaka, da b' se u strašni boj podal. Avstrijci, Nemci in Francozi so svoje bolide pripeljali kar na prikolicah, sfrizirane d' se reče. ,!Ja, nam pa je Spaček edini avto, in če ta skup pade, smo pa peš," smo vsi pametno razmišljali. Tako smo se nabasali v dva tehnično brezhibna Spačka in se udeležili nekakšne družinske vožnje, kar pa še ne pomeni, da nismo dirkali. Samo malo bolj počasi, saj so na dirkališču sa- "...Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice..., "je lepoto naših deklet opeval že Prešeren. Po temle brhkem dekletu sodeč (naš fotoreporter jo je ovekovečil na kamniški folklorni prireditvi) je njihov sloves še danes upravičen, foto: J. Cigler Imelda ne odneha Čeprav odstavljeni filipinski diktator Ferdinand Marcos že leto dni ni več med živimi, je kljub temu njegova vdova Imelda nedavno pred 250 povabljenimi pripravila proslavo njegovega 73. rojstnega dneva. Prišla je na nenavadno idejo, da hladilnik z Marcosovo krsto razstavi v svoji hiši na Havajih, kjer živi v izgnanstvu. Oblečena v črno obleko mu je pred očmi osuplih gostov tiho odpela znano pesmico "Happv birthdav". Dogodek je oveko-večila celo televizija. Imelda pravzaprav še naprej upa, da bo sedanja filipinska vlada umaknila prepoved shranitve Marcosovega trupla na Filipinih. "Polizei" na kolesih Avstrija je, tako kot nekatere druge dežele, uvedla policaje, ki patruljirajo na - kolesih. Novost so nedavno uvedli v glavnem mestu pokrajine Zgornja Avstrija, l.inzu, obeta pa se, da bo taka praksa zaživela tudi v drugih delih države. Policaji na kolesih bodo patruljirali v predelih, ki so z avtomobili težje dostopni, in se bodo trudili odkrili določene delikte, med ka-tci 1 mi posebej navajajo "ekshi-bicionizem". Zanimivo jc, da so policaji v Linzu s pripravljenostjo sprejeli zamenjavo avtomobilov in motorjev s kolesi, medtem ko so državljani malo skeptični. Med anketiranimi je nekdo izjavil, da se mu policaji n.1 kolesih zdijo smešni. Šofer v svetlem Spačku: »Jest bom bruhnu...« mi klanci in ovinki, k't bi se u Bohn pelou. Kaj bi rekli za samo tekmo. To ni bil boj, to je b'lo mesarsko klanje. Zmagal je najboljši, tisti, ki je menjal gume (bojda je to odločilo) in se je na ovinkih najmanj gun-cal. Nekateri so svoje ofarbane lepotce pripeljali samo na ogled, še posebej oni Avstrijec s Spačkom letnik 1963. Bili smo si enotni, ko smo ugotovili, da ga čez noč obleče v pižamo pa pod povštr z njim. • Tekst in foto: Igor Kavčič 8, 9, 10 sekund,. foto: L K. GLAS 28. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 12. oktobra 19* Iskra ISKRA ELEKTROMOTORJI OTOKI 21 64228 ŽELEZNIKI razpisuje JAVNO LICITACIJO za karamboliran osebni avto BMW, tip 524 TD, leto izdelave 1986, prevoženih 202.000 km, nevozen. Izklicna cena je 50.000,00 din. Licitacija bo v torek, 16. 10. 1990, ob 11. uri na sedežu podjetja, Železniki, Otoki 21. Varščina je 10 % od izklicne cene, ki jo plačajo potencialni kupci na blagajni podjetja. Eventualni prometni davek plača kupec. Nakup avtomobila je po sistemu videno - kupljeno. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. ALPETOLR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ Koroška c. 5, Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in družbeni standard prosto delovno mesto TURISTIČNI REFERENT v poslovalnici Radovljica Pogoji: V. stopnja družboslovne, turistične, ekonomske ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj v turistični dejavnosti, ter pasivno znanje nemškega in angleškega jezika. Poskusno delo 2 meseca. Delo se opravlja dvoizmensko. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi splošni sektor Potovalne agencije v Skofji Loki, Titov trg 4 b. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM Komisija za delovna razmerja Psihiatrične bolnice Begunje objavlja prosta dela in naloge VODJO KUHINJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - končana V. stopnja izobrazbe gostinske usmeritve, - delovne izkušnje od 6 do 9 mesecev, - poskusno delo traja 2 meseca KUHARICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - končana IV. stopnja izobrazbe gostinske usmeritve, - delovne izkušnje do 6 mesecev, - poskusno delo traja 1 mesec Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov - Psihiatrična bolnica Begunje v 8 dneh po objavi. inštalacije ŠKOFJA LOKA p.o. Razpisna komisija družbenega podjetja INSTALACIJE ŠKOFJA LOKA p.o. na podlagi DS in v skladu z določili STATUTA razpisuje dela in naloge: DIREKTORJA PODJETJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih in zakonskh pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske, tehnične ali druge ustrezne smeri, - da ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj v primeru visoke izobrazbe oz. 5 let delovnih izkušenj v primeru višje izobrazbe, - da aktivno obvlada znanje angleškega ali nemškega jezika, - da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti za uspešno gospodarjenje, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Zaželeno je, da kandidati ob prijavi predložijo program svojega dela. Mandat za dela in naloge direktorja podjetja traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: INSTALACIJE ŠKOFJA LOKA p.o., 64220 Škofja Loka, Kidričeva c. 55 s pripisom: za razpisno komisijo. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. olmifci Alpska modna industrija Al.MIRA p.o. Radovljica Odbor za delovna razmerja podjetja Alpska modna industrija ALMIRA p.o. Radovljica objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVANJE STROJEV V POSLOVNI ENOTI BOHINJ za nedoločen čas. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - V. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma srednja šola - smer strojništvo ali - IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma poklicna šola - ključavničar ali finomehanik najmanj 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Zl navedena dela se določa 3-mesečno poizkusno delo. Prijave na objavljeno delovno mesto sprejema Almira Kado vljica Poslovna enota Bohinj, Trg svobode I v roku 15 dni od dneva objave oglasa _ MALI OGLASI § 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Ugodno prodam starejši barvni TV, 4 KW termoakumulacijsko PEČ in skoraj nov kombinirni STROJ za obdelavo lesa HOBI 83. » 26-791_14798 Prodam dva industrijska šivalna stroja Juki in Darkopp z delom 10000 DEM, brez dela 8000 DEM in prodam 380 litrsko zamrzovalno skrinjo LTH, cena 1500,00 din. »52-253_14808 Prodam novo SKRINJO za sušenje mesa Leše 49, Tržič, » 52-051 14827 Zelo poceni prodam novo originalno zapakirano AEG terrmoakumu-lacijsko PEČ 3 KW, za 3500,00 din. »27-221_1483j Prodam MOTOKULTIVATOR IMT 506 lux (prikolica, kultivator, osi-palnik, plug, kosilnica). » 39-697 14841 VfTK4 TRGOVINA M TEL IX - 5to J>£i. ČAS 3 -tO. IN 14-4*3 SofcorA 3-RerfOĆXjivi c^oRe-Te* cevi-ji qt> ŠT ±k - 54 ot> 350 3110 Jy*a-|E' Q£> 45"-<20J>|W JCAMSj hlače oi> jlco jViu 2>Ai-|'e --TTLEr-il«RK£ VELIKOSTI S KAPUCO ALi Bfcea Ob £_5o j>iio >Ai-jE -"ftObLOŠ-EKJe JAKUe 02> hCoS>\M iAi-|ET milili ■ i Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW za 3 000,00 din Stojkovič, Psevska cesta 1, Kranj Stražišče _14851 Prodam nov ŠTEDILNIK 2 + 2 in nov HLADILNIK z zamrzovalni kom. » 51 292_14855 Prodam pomivalni STROJ zanussi » 78 453_14857 Prodam trobrazdni PLUG in PRE BIRALNIK krompina Voklo 36. Šenčur_14866 Ugodno prodam industrijski sT VALNI STROJ singer cik-cak. 9 622 974_ 14888 Barvni TV Gorenje, star 6 let, pro dam za 250 DEM -»61-960 14890 Prodam 100 litrsko hladilno OMARO s tremi predeli in plinsko PEČ » 621 465 mt 52, samo dopoldan gostiln« sejem Stara cesta 25, tel. 21-690 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb Odprlo vsak dan od 11 -23 sobota od 19 -23 nedelja od 8 13 ure Prisrčno vabljeni! Prodam SKRINJO 210 litrov, staro 3 leta, zelo poceni. »28-255, Na-zorjeva 12, Paulovič, Kranj 14894 Prodam TRAKTOR TV 523, star 4 leta. »66-778 14896 Prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje ( trdo gorivo ali olje ) TAM stadler, 30 - 35 KvV in pomivalni STROJ candy 2,90 silent. » 27-001, po 16 uri_14898 Elektronski navijalni STROJ za tuljave - transformatorje prodam ali oddam, » 33-754 14903 OBLIKOVANJE. P0DAUŠEVANJE, UTRJEVANJE IN MODELIRANJE NOHTOV. ANICA ERŽEN, P0DLUBNIK 85, 64220 ŠKOFJA LOKA, Tel.: 621-446 STROJ za ekspresen sladoled tip Gelomat, še v garanciji, prodam. •»064/622-294, popoldan Plohi 14911 Prodam * 74-009 BCS KOSILNICO 14912 KIPPERBUSCH za etažno centralno 14 KW, nov, prodam za 9 000.00 din Plačilo po dogovoru v treh obrokih. J 75-044_14916 Mizarske Hobi debelinke in porav nalke, mizarske ponke ter druge stroje za obdelavo lesa, lastne proizvodnje, prodam. »64-041 _14919 Ugodno prodam nov šivalni stroj Ruža step s kovčkom, 30 odstotkov ceneje in črno beli TV Iskra trim. » 34-568_14920 Prodam barvni TV Gorenje Orbi-ter. star 13 mesecev za 900 DEM. VIDEOREKORDER Panasonic NVG 33, 4 glave, digitalni Scaner, star 12 mesecev, cena 1000 DEM, camcorder Sony 550 8 x zoom z daljinskim upravljalcem popolnoma nov, cena po dogovoru »48-171 _14924 Prodam KOMBAJN za krompir hassiaStranmi 17. Naklo 14925 Prodam TV Grunding, ekran 56, cena 2500 din. »64 188 14937 Prodam VIDEO REKORDER, ter mo akomulacijsko PEČ in dvoje novih vratnih kril, lužen hrast. » 79 607_14949 Prodam vibracijski STROj za izde lavo več vrst betonskih iozdelkov » 83-979_14951 Prodam TROSILEC Krpan 30. ob novljen, zračne zavore in BRUNA poda. Vojsk Štefan, Štefanja gora 3 14961 LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur |e razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije vsak delavnik od 10. do 15. ure po tel.: 081/571-125. Prodam novo 2000 litrsko CISTER NO za olje »22 001, popoldni« 14994 Prodam TRAKTOR IMT 40 km, z varnostno kabino in kompresor jem ter KOSILNICO reform Kovor 37, Tržič_15001 Prodam barvni TV Iskra azur. Ca- dovlje 9 Golnik 15020 Prodam barvni TV, star 7 let. na daljinsko upravljanje dobro ohra njen. »37 029_15030 Prodam komplet APARATURO za izdelavo črno bele in barvne foto grafije. »79-456 _15054 55 % cenej* prodam eno sezono rabljeno termoakumulacijsko PEČ 3,5 kw »76 918_15056. Prodam dodatno keč KIPPER-BUSCH, širina 43 cm » 26 964 _18069 Prodam rabljen molzni STROJ AL FA LAVAL HIDROPULS »42 713 _15077 Ugodno prodam hidravlično revol versko STRUŽNICO Herbert fi 42 »48 623 zvečer_15096 Dvti luimo.ikukuliicijski l'l Čl, '} kvv in 6 kw, prodam » 28-656 15098 Prodam ŠTEDILNIK 2 + 2, iamr-zovalno OMARO 210 litrsko, malo rabljeno Ogled po 18 uri Tavčar leva 22, nad Kompasom. 15101 "Ti SVETOVANJE IN ORGANIZACIJA PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI ODDAJAMO: več pisarniških prostorov za poslovne dejavnosti v 5K-Loki PRODAJAMO: več eno in dvosobnih stanovanj v Šk. Loki NAJEMAMO: garsonjere, eno in večsobna stanovanja KUPUJEMO: garsonjere, eno in večsobna stanovanja i«1 stanovanjske hiše v škofjeloški občini ASTA doo ŠKOFJA LOKA, Trata 31 a, tel.: 631-511 Prodam CISTERNO » 33-727 1200 litrov. 15104 Prodam PEČ za etažno centralno, 20 kvv, novo, 15 % ceneje kot v trgovini in 80 IN 8 litrski BOJLER, nerjaveča pločevina. »83-463 15109 Prodam barvni TV Gorenje, nov, daljinsko upravljamo. »22-916 149R7 Ugodno prodam novo milf^J^ vno PEČICO z grillom. »33-0»^ 15 Tos«1 TELEVIZOR t* 38-597 v nedeljo Jii Brezhiben prodam. \ poldne__ Prodam dve termoakumula^U. PEČI, 3 kw, 3 fazni dvotarifmj> j(t VEC, zamrzovalno OMARO ^ klubsko MIZICO. •» 35-479 v UGODNO otr. trenirke termo MTČ 8-16 let 356,00 otr. žamet hlače 4 - 14 let 234 - 286,00 otr. polo srajčke MTČ 2 -14 let 105,00 otr. termo pulover 0-3 let 142,00 otr. termo komplet (hlače - jakna) 0 - 3 let 357,00 KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 TEL.: 36-995 PRI NAKUPU NAD 600,00 din MOŽNO PLAČILO NA 2 ČEKA Del. čas: 8. - 12. ure 14. - 19. ure moške, žensk« trenirke «, (termo) moške piža»"e MTČ J (frotir) *5 ž. pižam*' »jI (frotir) m moške po^nj srajce lf" fant. športni p u I MT pul£verji 293.0° velika izbira pletenin tovarne SEŽANA... TRGOVINA DANI Planina lil Kran| NUDIMO VAM: • jeans hlače od št. 2-60 • jeans jakne, krila • maske, ženske hlače • ženske modne komplete • ženske, moške in otroške puloverje • majice s kapuco • ženske, moške balonske plašče • podložene jakne (bundej • ženske, moške in otroške trenirke • in še marsikaj zanimivega za vato družino 1 Pri nakupu nad 1.000,00 din možnost plačila na 2 čeka. Priporočamo se za obisk. Delovni čas od 9 12 In 15 19 ure sobota: od 9. -12. ure Min. GLASBENI STOLP njjjJ prodam. »21-524 Prodam 180 literski BOJL* nost gretja vode na eleM' ced centralno peč Cena: 50U ?^3 «j je od nabavne cene^tf^^J*/ pTodarrTvel.ki SILfJKOM^ft koruzo m žito »802 224_^^iC Stroj za rezanje marmori*^! mantno rezilko »801-480_ Prodam barvni TV »25 250 noDoldne KOZMETIČNI SAI^ IN SAVNA KKRN MARTA. KC 64000 K RANI cpjtfy TEL (064) 23 650 (HOTEt COKhNJSKI TISK, p. o. MoSe Pijadeja I, Kranj objavlja JAVNO LICITACIJO ta prodajo osnovnega sredstva kopirni aparat Kl« 14.0^ format 45 x 65 cm, leto izdelave 1968. z izklicno ceru d,M h 4$ lavna licitacija bo I4). 10 l4)4><) oh 1 I uri \ (>i4^torJ"r;lnJu tja Ciorenjski tisk, p. o„ Kranj, MoSc Pijadeja I v flt|pi* Ogled je mogoč istega dne od KI me naprei 'l,U ^riči-1^ rajo pred licitacijo pri blagajni podjetja vplačal' y; \i\0^L višini 1(1 "d od izklicne cene Predstavniki |,,H,I1'"'! hO r*, predlo/iti pisno pooblastilo ali baiiiau «. ck I n '^»j tekala po sistemu »videno kupljeno" K "[""""/j,^ Nt lakoj oz. ob prevzemu sredstva, najkasneje . y| .čil11 licilaci|i. sicer vplačana vaiščma zapade V ceni ni prometni davek, ki ga plača kupec. petek, 12. oktobra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 29. STRAN (^m^m^m^GLAS Goseničar FIAT 505 C. gozdarsko °premljen, v zelo dobrem stanju, Prodam ali zamenjam za osebni ggp- » 66-934_15135 gradbeni Material Okna in cementno kritino rabljeno prodam. »22-309 14913 zelo ugodni ceni prodam armi-rar>e betonske VRTNE PLOŠČE, Prani TERACO , velikost 40 x 40 crn-. debelina 4 cm. » 77-756 14950 £uPim smrekove HLODE in PRIZ !^£debeline8cm. »64-103 15045 ^odam večjo količino BANKIN in yJNT. Erbežnik Lojze, Draga 4 22*18 Loka LES suh. 15074 prodam. 15093 za ostrešje, * 48-623 pddam rabljeno cementno KRITI-^»69 360__15112 IZOBRAŽEVANJE Jj'tro in solidno opravim prevoze HiLjton- »620-026__ Iščem strokovne sodelavce za vožnje jezikovnih tečajev. Zaželeno Predvsem znanje nemškega jezi- H5_^^064 78 313 _ 15051 l^enzivni tečaji nemščine, angle scine, francoščine, italijanščine, ra*ličnih stopenj, po klasični in vi " nama Telefonski nakup v Nami! Odslej vam Nama škofja Loka nudi nakup vseh vrst blaga tudi po telefonu. Naročeno blago vam pripeljemo na dom brezplačno, če vrednost nakupa presega 500,00 din. 064/621-581 <5s Pr!w konverzacije. Ugodne cene o metodi, v manjših skupinah, z oa°?ranrii tudi za otroke od desete ?J? 'eta dalje. »23-983 od 13. do l8-Jre iMnn Instruiram matematiko za srednje šole. »21 102 14711 KUPIM_ Kupim 2 kub. m vsaj tri leta sušenih jesenovih plohov. »061/273-554_14811 Kupim HIŠO v Kranju ali okolici za 200.000 DEM » 39-350, zvečer 14837 Kupim suhe smrekove PLOHE od 5 do 10 cm debeline. Babic Janez, Bistrica 7, Duplje, » 70 007 14877 Kupim BIKCA simentalca, starega od 5 do 7 mesecev. » 70 549 _14926 Kupim stara OKNA in VRATA in TRAKTOR ferguson 35 k 21-310 _14933 Kupim stara OKNA in VRATA. Ko-vačičeva 7, Kranj. 14934 SINCER SHOP BELJAK - CENTER BAHNHOFSTRASSE 14 Tel. 9943-4242-24494 GOVORIMO SLOVENSKO 6241.- SINGER OVERLOCK................neto samo ATS • EDINI OVERLOCK ŠIVALNI STROJ S "PROSTIM - ROKAVOM" • ŠIVA S TREMI NITMI HKRATI (14 U 132) • ZA VSE VRSTE BLAGA • 2 LETI POLNE GARANCIJE SINGER - ODLIČNO IN TRPEŽNO ZA PROFESIONALCE Kupim dobro SENO »43 180 y 15060 Kupim RISALNO DESKO REISS A 1 » 79-018 - Langus Jakob, Cer nivec 6, Brezje _15066 LOKALI ^Obiščite trgovino »JAŠA« v Tržiču z* Veliko izbiro JEANSA, TEKSTILA :*a MLADE in ostalih zanimivih * d°datkov! 4 * različni modeli hlač iz jeansa - tudi št. 54,56 po 260,00 4 din * J lfians jakne po 390,00 din 4 J Podložene jeans |akne po 590,00 din 4 1 'mamo tudi črn |eans (bolero, |akne, hlače...) in veliko 4 - 'zbiro majic s kapuco (zimskih) 4 J Program za moške - srajce, puloverji, trenirke ^ 1 Program za dekleta - jopice in krila, hlače elastik in 4 tunike, bluze, obleke in jesenske hlače ^OSEB 4. 7 *.enske nogavice NA PONUDBA: d°kolenke m°ške spodnje hlače enskl komplet LAMBADA A ^Odprto: 9-19, sobota 8 ^ELEFON. 52-267 % OBIŠČITE NAS! ************** 13 ¥ ¥ 1 par 20,00 din * 2 para 20,00 dih * 4 kosi 120,00 din *• 99,00 din * V najem oddajamo kompletno opremljeno RESTAVRACIJO na prometni točki v Tržiču. Šifra: RESTAVRACIJA_14859 Prodam SKLADIŠČNI PROSTOR na Planini, 40 kvad.m.. » 78-736 _14901 Poslovni prostor 36 kvadratnih metrov, oddam v najem za mirno dejavnost ali skladišče. »36 490 zvečer 15032 Oddam DELAVNICO, primerno za obrt, v izmeri 40 kvadratnih metrov, za nedoločen čas. » 51 902 _15052 Iščem prostor za obrt. » 38-685 15148 MOTORJI KOLESA Prodam KOLO BMX »41 567 _14861 Prodam otroško KOLO BMX za starost 8 do 11 let » 801 629 _14862 Za 14000,00 din prodam skoraj nov motor CTX 80 Prevoženih 4000 km Plačilo možno v 4 obrokih. »22-835, Kalan Kranj 14914 Prodam KROS MOTOR Jamaha Leto izdelave 1986 Vrevc Mirko, Želeaka 16, Bled (pod Stražo) MOTOM piiiKjeot i.tjinl (podohon vespi) nov, prodam za 22.000 din (4 750 din ceneje kot v trgovini) »061 557 603__14976 Prodam moško gorsko KOLO, uvoz »48 567 Strahinj 111, Naklo 15023 APN 8, letnik 1987, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam za mBni kot pol cene novega. » 78 386 OBVESTILA Polagam, brusim, lakiram parket in polagam topli pod, tapison, iti— son in pluto. » 622-065 14430 ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, naročite na » 75-610! 14460 Graditelji hiš! Izdelujemo notranje strojne omete. Hitro, kvalitetno in poceni! »061/791-457 ali 061/791-692_14701 AGENCIJA FASHION prireja avdi-cijo in tečaj manekenstva v Kranju. » 28 302 _14815 VODOVODNO INSTALACIJO na novi ali stari hiši, tudi razna popravila vam izdelamo kvalitetno in hi-tro. » 28-427_14870 Popravljam vse vrste HLADILNIH NAPRAV. »65-017 14941 Adria servis: popravljamo, obnavljamo in renoviramo. Možen odkup camp prikolic Adria. » 69-342 14970 Zidarsko fasadna dela opravimo hitro in solidno. Informacije od 8. do 9. ure na »35-265 15009 Montaža oljnih gorilcev in električne inštalacije » 70 563 15011 Imate RAČUNALNIK PC, pa imate težave z DOS-om. Z našimi programi ukazov DOS-a skoraj ne potrebujete več. » 85-455 15037 Svetujemo pri nakupu PC RAČU-NALNIKA v tujini ali pri nas. Možno je tudi posredovanje pn nakupu. »85-455 15038 Popravljam ovratnike srajcah. »36-790 na moških 15057 Peskanje (odstranjevanje rje in čiščenje) kmetijske mehanizacije, cistern, tovornih vozil, varjenih konstrukcij, ograj, raznih orodij, avtomobilskih platišč in drugih predmetov vseh velikosti Peskane površine na željo tudi zaščitimo. »68 718 15143 OSTALO Mlajša upokojenca vzameva v najem starejšo hišo ali stanovanje z vrtom na Primorskem ali Gorenjskem Po dogovoru tudi odkupiva. » 79-982_14791 Maršičevo KREMO in ČAJE dobite v Kranju na »39 729 14816 HLAČNI KOSTUM moder in dram zimski PLAŠČ št. 42 prodam »23-703_14849 Prodam enoosno kiper PRIKOLICO 4,5 tone. Zg. Besnica 68 14899 Iščemo družino ali posameznika za trajno skrb lažje prizadetega fanta iz okolice Cerkelj Možnost dedovanja starejše hiše s parcelo m njive; »42 820 honorar 15022 RENAULT Poceni prodam lepa zimska, obrana JABOLKA. Porenta Peter, Sv. Duh 48, Sk. Loka_14958 Prodam ZELJE v glavah in RDEČE KORENJE. Škofjeloška 33, Kranj. _14998 Prodam večjo količino krmilnega KROMPIRJA. Zg. Bitnje 18, Žabni-ca 15003 Prodam neškropljena domača JABOLKA za mošt in sladek MOŠT. Jošt, Sp. Duplje 72. »48-112 __15005 Prodam semenski KROMPIR resv. Podbrezje 107. 15013 NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE, SP0JIERJI. PREPROGE... CELOVEC, tel.: 9943 463-544000 St. Veiter Ring 25-27 PRIDELKI Prodam zimska obrana JABOLKA, neškropljena. Križnar, Okroglo 14, Naklo_14833 Prodam manjšo količino naravno pridelanega semenskega KROM-PIRJAdesire. »39-697 14840 Droben KROMPIR prodam po 2,00 din. »631 454, Bogataj, Reteče 22, Škofja Loka 14842 Prodam KORUZO v vrečah in drobni KROMPIR za krmo. Kurir ska pot 11, Kranj - Primskovo Prodam JABOLKA za ozimnico, 5,00 din za kg in JABOLKA za mošt, 2,50 din za kg špiler Veli, Spodnje Gorje 61/d_14889 Prodam KROMPIR ; sorte Reza. Jammk, Škofja Loka. a ozimnico, Gabrovo 4, 14935 RAZNO PRODAM Ugodno prodam velik HLADILNIK kombiniran s skrinjo, jedilni KOT, šivalni STROJ, kuhinjski BOJLER s pipo, polovični ŠTEDILNIK s plinsko bombo in kotno KLOP za kmečko peč. Burgar, Dobro polje 8, Brezje 14838 Prodam litiželezno kopalno KAD in TUŠ banjo ter prednji levi in desni BLATNIK in komplet izpuh za 125 . P. » 79-837_ 14865 CISTERNO kovinsko 15000 litrov, ugodno prodam. » 74-563 14906 lUSIMSS-CI ASS mit 16-VENTIL HIGH-TECH MOTOREN, mit 66 kW/90 PS,1600 ccm In SLX-Ausstattung schon ab S 151.500,■ SLX-Ausstaltunu u. a. mit Servolenkung. el. Fensterheher. ZentraKeiriegelung. el. versi. AuBenspiegel. el. Amenne + 4 Lautsprecher. ein/eln umklappbare Riicksii/e und. und. und... upi Liilcnpri nkl MnSi . frči H.iihII SINTSCHNIG KLAGENFURT LASTENSTRASSE 58 TEL.: 9943-463-33114 Ab sofo rt bei mir zur Probefahrt! VILLACH KARAVVANKENVVEG56 TEL: 9943-4242-33112 SINTSCHNIG [7TTr771 NISSAN SIE KOMMEN BESSER AN Prodam REPO, jedilni in semenski KROMPIR Diesere, Igor, Erla. Srednja vas 51, Šenčur. » 41 577 _15015 Prodam rdeč jedilni KROMPIR, 4.5 din kg, semenski 5 din prva množi-tev. Voklo 6 »49-524_15016 Prodam jedilni KROMPIR igor in krmilni KROMPIR Ferjan Peter, Olševek 36 a. Preddvor. 15053 Prodam neškropljena zimska JABOLKA. Hraše 1, nad Kokrico »45 760 15128 Prodam domača neškropljena JABOLKA Grenc 17, Škofja Loka 15131 POSESTI Polovico VILE pri Vodovodnem stolpu v Kranju, oddam v najem za POSLOVNE PROSTORE ali prodam. Informacije na » 21 929 _14822 Vzamem GARAŽO v najem, v bliži-ni nove pošte. » 28-883, zvečer __14836 V okolici Bleda prodam PARCELO 300 kvad.m. Šifra: ASFALT 14878 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ozi roma STARO HIŠO na relaciji Škofja Loka - Žiri. Informacije »065-79-069 po 15 uri 14985 Ugodno prodam novejšo vseljivo HIŠO, 8 km iz Kranja proti Gorenjski » 70 724 14995 Prodam 7 tisoč kvadratnih metrov GOZDA na Homu pri Bledu. Na slov v oglasnem oddelku Naslov v oglasnem oddelku. 15035 Prodam PARCELO, 700 kvad. metrov, na Visokem. » 33-269 15092 Oddam starejšo stanovanjsko HIŠO »45-115_15105 PRIREDITVE Odlično GLASBO za ohceti in praznovanja nudita glasbenika 15138 Prodam bukove suhe DRVA. Dostava možna na dom. Štefanja go ra 11. »42-464_14936 Kupim SILOREZNICO ter prodam suhe bukove BUTARE in OSTREŠJE drvarnice, primerno za večjo gradbeno barako ali podobno. »65-120_14956 Prodam 2 športna in globok italijanski otroški VOZIČEK in rabljeno krzneno JOPO. » 24 009 14963 Prodam MIZO, tapeciran JEDILNI KOT in 3 STOLE, MIZo in 2 KLOPI {primerno tudi za vikend) in starejši barvni TV Iskra. Japelj Silvo, C. 4 julija 29, Tržič. 14973 Obrtnik izdeluje otroške kombinirane vozičke z raznimi dodatki, po konkurenčnih cenah. » 27 020 Prodam RAČUNALNIK PC AT z jantar monitorjem (Philips), trdim diskom (40Mb), disketnim pogonom (1,2Mb), miško. .» 85-455 Ugodno prodam Z 750, 4 nove GUME 165 70 13 ter SESALEC Iskra 850. Tatinec 12 » 27 226 _15047 Prodam nov PRALNI STROJ Gorenje in FIAT UNO, letnik 1987, črne barve Ogled popoldne. Strnad Slavko, Zgoša 45, Begunje. 15050 Termoakumulacijsko PEČ 3 kvv in otroško POSTELJO, poceni pro dam. »26-375 15071 42 827, Prosenc ORTNER BELJKAK / VILLACH ■ ® TOVOTA MEDICA ZEHENTH0FSTR, 26 TU 9943-4212-41310 PICC0STRASSE 42 TfL 9943-4242 2B494 PRODAJALNA ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ Ul 22 OKTOBRA 22, CERKLJE NA ZALOGI IMAMO PO IZREDNO UGODNIH CENAH • °IVO UNION (ZABOJ) • RADENSKA (STEKLENICA) • STIL (STEKLENICA) • SVVING. COCKTA, JUPI • COCA COLA • BREZALKOHOLNA PIJAČA V PLOČEVINKAH • M02NA DOSTAVA NA DOM! POKLIČITE ® 42-700 172 6 8 10 12 8 Prodam opremo za kuhanje žga nja »65 095 15072 Ugodno prodam dve OTROŠKI POSTELJICI, eno opremljeno ZIB KO, STALICO in ZMRZOVALNO SKRINJO 380 litrska » 36 316 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z JOGIJEM. » 24 805 Prodam novo žensko JAKNO šte vilka 50, domači zajček, rjavo in več ženske GARDEROBE » 38-042_15116 Ugodno prodam APN 6, star 3 leta in KOBILO norik z žrebetom, vajeno vseh kmečkih del. Pinter Rikli-jeva12. Bled. 15130 'mm^y>m'.GiJKS 30. stran MALI OGLASI, OGLASI Petek, 12. oktobra 1999 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK Tribuna. »36 045 popoldne 15136 PRIKOLICO za živino, 8 tonsko osovino, cilinder kiper, butare in drobna drva ugodno prodam. »68-760 15141 V Radovljici prodam STANOVANJE (45 kvad. metrov), za kredit in gotovino. » 78-290 dopoldne Na stanovanje sprejmem samske ženske. Naslov v oglasnem oddelku. 15090 Prodam suha DRVA. '42-772 15149 VARSTVO Prodam CIPRESE za živo mejo, višina 1,2 m. » 40-307 15151 aann LANCIA VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135CELOVEC Tel. 9943-463-261 170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od 86.000.-LANCIA DEDRA export od 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS. Iščemo upokojenko ali starejšo gospo za varstvo otrok in lažja gospod, opravila drugi dom. »75-236 14786 VOZILA Prodam JUGO 45/A ,letnik 1987, z dodatno opremo. »45-217, po poldan 14900 Prodam 126 PGL, letnik 1987 de-cember. Bernard, Cegelnica 41, Naklo, »48-146 14902 JUGO 45, letnik 1985, 55.000 km, rdeče barve, registriran do 3/1991, prodam. »51-121 14904 Z 128, letnik 1983, prevoženih 40.000 km. »79-018, samo petek popoldan 14910 JUGO, letnik 1984, dobro ohra-njen, poceni prodam. Pavlin, ul. Moša Pijade 22, Kranj, » 24-340 Prodam R 4, letnik 1985, prevoženih 35000 km. » 21 -408 popoldne 14953 Prodam UNO 60 EF, »21-393 letnik 1988. 14955 Ugodno prodam PEUGEOT 504, letnik 1981. Petrušič. Orehovlje 7. Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. Jekovec, Hafnerjeva pot 21, Stra- žišče._14962 Prodam Z 101, letnik 1979. Cena po dogovoru. »47-692_14964 Prodam GOLF, letnik 1979. registriran do julija 1991. Gosar, Sebe-nje 40 a. Tržič. 14965 STAN. OPREMA SEDEŽNO GARNITURO lepo ohranjeno, ter dva ročno pletena plašča prodam. »51-557 14848 Prodam dnevno sobo (2 raztegl|iva kavča, 2 fotelja, mizico ter omaro). »41-895_14882 Prodam štedilnik kuppersbusch, cena 3500,oo din. »45-509 14923 Prodam dobro ohranjena harmoniko VRATA, natur barve, dimenzije 162 x 242 cm. »57-751 15000 "BOLHO", starejši letnik, zelo dobro ohranjeno, registrirano prodam. »81-148_14775 Prodam Z 750, letnik 1979, registriran do maja 1991. Gorice 7, Golnik Ugodno prodam LADO SAMARO, letnik 1987, opremljeno z michelin gumami. Vinko Zorman, Smledni Ska 73, Kranj, »35-497_ R 18 odlično ohranjen, prva registracija januar 1984, 50.000 km, prodam za 8500 DEM. Informacije vsak dan do 18 uri na » 631 -373 Prodam JUGO koral GVL, letnik 1989 Bukovec Janez, Britof 179, Kranj_14834 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirano do julija 1991. »79 985, po 14 uri 14845 FORD sierra 1.6, letnik 1986, 83.000 km, prodam za 147.000,00 din »621 282_14847 Nujno prodam odlično ohranjen CITROEN GS 1.3, letnik 1980 »70 723 14850 MAGOMETSCHNIGG "AUTOTEILE BCELOVEC, 10.- OKTOBERSTR. 6, Tel.: 9943-463-511389 ■NADOMESTNI + SERVISNI DELI, ■ DODATNA OPREMA !ZA VSE AVTOMOBILE ■ NAPRIMER: AVTORADIJSKI - KASETOFONI OD 490.- NETO •KOMPLET - SEDEŽNE PREVLEKE OD 330.-NETO ■ 0 ***** NAKUPU KATEREGAKOLI AVTORADIJA \ PIONIER ALI; BLAUPUNKT; IZREDNE CENE • TAKOJŠNJA MONTAŽA • GOVORIMO SLOVENSKO ■■■■■■ Prodam Z »620 515 128, letnik 1986 14854 Prodam PEUGEOT 309 profil, Letnik 1987. Vse informacije popol dan na »78-453 14856 Prodam dobro ohranjen VOLVO 343 DLĆ, letnik 1978. » 70 624 VARTBURG letnik 1982, neregistri ran, prodam za 8 000,00 din. »84 378 14868 Prodam JUGO 45, letnik 1985 za 8500 DEM. »64-075 14905 Prodam GOLF diesel, rdeč, letnik 1987. »85-463_14921 Prodam Z 750, letnik 1982, za 1300 DEM. Milenko Despot, Frankovo nas. 42, Sk. Loka_14922 Prodam GOLF, letnik 1981, za 5400 DEM. »24 963_14927 Prodam JUGO 45 E, prva registracija januar 1987, registriran do juli ja 1991 Cena po dogovoru. Kopač, Cesta na Brdo 53 a. 14928 Prodam VISO 1100, letnik 1985/86, kot nova. »51-902 14929 Po zelo ugodni ceni prodam LADO 1600. letnik 1980, prevoženih 81 000 km, prvi lastnik. » 34-437 Prodam SPAČKA Informacije na »33 400 14931 Prodam ALFA modre barve, »22 916 SUD 1,3, temno lepo ohranjen. 14968 ŠE PREDEN PRIDE ZIMA, SI KUPITE ZIMSKE GUME PO IZREDNIH CENAH! VERGČLST NALITE GUME." UNIR0YALM + SZ LAMELAMI, SEMPERIT, T0PGRIPZ LAMELAMI, MICHELIN XM + S100Z LAMELAMI. VSE DIMENZIJE V SKLADIŠČU! MONTAŽA IN CENTRIRANJE V LASTNI DELAVNICI {TUDI OB SOBOTAH) PLATIŠČA PO IZREDNIH CENAH # HLADILNA TEKOČINA • AKUMULATORJI - TEST IN MONTAŽA BREZPLAČNO • POLNILCI AKUMULATORJEV SNEŽNE VERIGE • SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI • LEPE SEDEŽNE PREVLEKE OBIŠČITE NAS ENOSTAVNO ČAKA VAS BREZPLAČEN KATALOG Z OBESKOM ZA KLJUČE! nJU»_l n A nU BELJAK, PESTALOZZISTRASSE 16, TEL.: 9943-4242-24345 HUULDMLfn DELAVNICA: HEIDENFELDSTRASSE 5, BELJAK Prodam Z 750, letnik 1981, rdeče barve, registriran do marca 1991. cena po dogovoru. Kavčič Janez, Kropa 80. 14969 Prodam dobro ohranjeno ZASTA VA 750 SC, letnik 1980. Godnov Anton, Slap 24, Tržič 14981 ZASTAVO 125 P, prodam, letnik 1981, registriran do avgusta 1991. Gros, Podljubelj 55, Tržič. 14982 Proda GOLF, letnik 1979 za 4000 DEM v dinarski protivrednosti. »22-710_14983 FIAT UNO 60 S, letnik september 1986, registriran do septembra 1991, garažiran, dobro ohranjen, prevoženih 38.700 km, prodam za 13 500 DEM. »801-192 14986 Prodam OPEL kadet C, letnik 1977, registriran do avgusta 1991. »57 481_14993 Novo avtomobilsko tovorno PRI KOLICO ugodno prodam. Stritar, Cesta na klanec 31, Kranj. 15002 Prodam STREHO in razne DELE za golf, letnik 77. »36 412_ Prodam dobro ohranjen Renault 20 TL, letnik 1979, cena 45 000 din. Informacije po 15 uri na »84 672 ali osebno na Jesenicah, Titova 63, stanovanje 22_15004 JUGO koral 45, star 5 mesecev, rdeče barve, prodam. » 51 179 ŠKODO 120 L, letnik 1978, registriran do 15 6 1991, prodam. Infor macije »69-066_15007 Prodam R 12, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Šlibar, Zgoša 15, Begunje. 15008 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Informacije od 8 do 9 ure na »36-265_15010 Prodam R 4, letnik 1982. Informa ci|e »801 153 sobota in nedelja Prodam VW 1300, letnik 1971, registriran do oktobra 1991 Blažič, Pod Šijo 28, Bistrica pri Tržiču Prodam os avto VARTBURG, starejši letnik, karamboliran, celega ali po delih. Šmid slavko, Hraše 9, Lesce 15061 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. »39-230 15064 Prodam GOLF JX bencin, 9/1988, 14.000 km, dodatno opremljen. Be-šič, Pot v Bitnje 4, Stražišče pri Kranju 15089 Prodam Z 750, letnik 1981. Ogl<»0 možen vsak dan po 15. uri na n3' slovu Draga Brezarja 10, Kranj^^. Prodam TRAKTOR štore 502. Arij. »45-345_ Prodam LADO rivo Podlubnik »22-136 157, * 'etnik 198J-Škofj. UfJ Z 101, letnik 1979, prodam. Cen8 po dogovoru. Ogled po 13. uri. u gič Zora, C. Jaka Platiše 7, Kranja Prodam JUGO 45 A, letnik 87. L»" tence 4, Golnik _^ BEUAK - JUG PRED KGM (C00P) KLEINBERGER SERVIS • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA! UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323. 626 i Prodam OPEK kadet 1,3 S limozi na, letnik 1986. L|ubno 129. 15068 Prodam R 4, neregistriran, vozen, letnik 1978 »46 729 15073 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985, 76 000 km. 4 vrata, za 11000 din »69 796 15080 Prodam Z »36 741 750, letnik 1975. 15085 Prodam R 4, star 2. leti Informacije po 15 uri na » 78 730 15086 Prodam JUGO 55, letnik 1984. Gregor Belec. Zg. Bitnje 120 (pri sarju)._ Prodam Z 750 SC, letnik 1979.'£ lega ali po delih »66 913 Prodam Z 101. letnik 1985. Zup»nJ Begunje 108._ Prodam JUGO 45 A, letnik Ijjfij »36-037___|£J> Prodam R 11, letnik 1986 in zovalno SKRINJO 310 I *™$k Bratko. Jaka Platiše 3, Krani 1b' JUGO 45, letnik 1988, ►633 001 popoldne prodam 15026 Ugodno prodam novo KUHINJO »52 139_15019 Ugodno prodam predsobne OMARE ^37^603_15021 Prodam nov KAMIN Ogled v soboto popoldne Dorfarji 16, Žabni ca_15043 Prodam večji JEDILNI KOT z okroglo MIZO in dvema STOLOMA Tomaševič, Otoki 20, Železniki Prodam Z 750, motor letnik 1979, karoserija 1985.» 66-070, zvečer Prodam R 4 GTL, letnik 1986. registriran do aprila 1991 Krajne, Ljub no 59. Podnart 14869 Ader 14871 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE 60 kvad m v Skofji Loki »622 710_14795 Takoj najamem STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Šifra: TAKO.I Prodam Z 101, letnik 1984 gas 20. Cerklje Prodam leto in pol staro Z 128. Tr-bič, Žanova 36, Kranj 14876 CITROEN AX, letnik 1987 oktober, prodam Uranič, Ul. Mladinskih brigad 5. Krani, »27 911 ali »51 647 od 19 do 21 ure 14879 Prodam osebni avto GOLF JX diesel, letnik 1986 Smerkolj, Ravne 16, Tržič_14880 JEEP diesel in plemenske OVCE poceni prodam » 50 006 14881 Prodam JUGO 55, letnik 1989, pre voženih 12000 km » 25 946 14939 Ugodno prodam JUGO KORAL 55, letnik 1988 » 36-618 14940 ZASTAVA 101 lux, letnik 1977, registrirano, dodatno opremljeno, skupaj z rezervnimi deli, prodam za 1500 DEM »25 550 popoldne Prodam OPEL KOR DO, letnik 1987 »42 257_14944 Prodam GOLF JGL nicik 82 Šmid, Rodine 23 b. Žabnica 14946 Proodam ŠKODO 105 L, staro 2 le ti in pol, z radijem, cena po dogo voru »632 382 1 5029 Prodam 126 P, letnik 1979 »58 112 po 15 uri_15031 Z 850, letnik 1982, spredaj karam bolirano, ugodno prodam »73 1 94_15033 Prodam GOLF disel, letnik 1985, prevoženih 39000 km. » 78 856 Prodam Z 101, december 1979. Tu šek, Cankarjeva 30, Radovljica »74-921_15039 Prodam Z 101 confort ter FIAT 126 P Cena po dogovoru Vse dodatne informacije dobite na naslov: Zu pan, Podhom 43. Zg. Gorje 15040 Ugodno prodam Z 101 55 GTL. le tnik 1986. »23-414_15042 Prodam OPEL kadet, letnik 1971, registriran do julija 1991 Ahaćić Drago, Podljubelj 110, Tržič 15048 MEYER - ZIRNIG CELOVEC, FLEDERMAUSGASSE 14 Tel: 9943-463-22152 in 24300 (BLIŽINA - UKH - BOLNIŠNICE) NADOMESTNI DELI IN DODATNA OPREMA SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA „n SPECIALIST ZA AVT0-IZV0Z V JUGOSLAVIJI' BREZPLAČNA DOSTAVA DO MEJE ^ Prodam FIAT 1300, letnikl^j^ bro ohranjen, prvi lastnik, prevoženih kilometrov, cen* ^.33 na. »84 528___ Ugodno prodam SKALO 55, ^ tnik 1985 reg do junija 91 K0 ^ nik 292. Sk. Loka LADO RIVO 1300 letnik 1#7' ^ dam. Zg. Duplje 85 Prodam R 2 200 DEM 4. letnik 1982 »620 026 cena 14884 Mlada družina najame STANOVANJE v Krantu t manjše 2h 486 Mlada mamica z otrokom nujno iš če STANOVANJE. Pogoj brez predplačila »36 891_14917 Prodam ali zamenjam 2 sobno sta novanje za manjše z doplačilom »25 946 _14938 Mlada 3 članska družina najame STANOVANJE v Kraniu »35 404 Prodam OPEL kadet, letnik 1970, dobro ohranjen, cena 1700 DEM »620 483 14886 Za VW 1303 prodam tri PLATIŠČA z zimskimi gumami, popolnoma nov izpušni LONEC in PRTLJAŽ NIK. »79 532_14887 RENAULT ekspres 1,6 diesel furgon, letnik 1987, garažiran, zelo dobro ohranjen z avtoradiem, ugodno prodam. »68 763 14892 Prodam Z 101, letnik 1985 Končič, Zg Besnica 47/a 14895 Štefe. BEUAK. KARAWANKENWEG 34. Tel.: 0943-4242-311000 klCl • VSI MODELI V SKLADIŠČU - EKSPORTNE CENt • NAJMODERNEJŠA DELAVNICA • NADOMESTnl DELI IN DODATNA OPREMA Prodam Z 101, letnik 1978 Cesta 26 tuhta 20. Naklo 1489/ Ugodno prodam JUGO 55 koral, letnik 1989 Ogled v soboto po 15. uri. »620-379 _14945 128 P, letnik 1980, prodam po zelo ugodni ceni Ogled vsak dan po 15 uri In prodam OLJNO PEČ Dragica Janjić, Černivec 22, Brezje. 14947 Prodam GOLF JGL, letnik 1982 »39 554_15044 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1986. registriran do junija 1991 Cena 5400 DEM Ogled popoldan, Tomšičeva 16. Kranj 15056 Prodam Z 101, letnik 1984, dobro ohranjeno, garažirano » 801 339 Prodam Z 101 confort, letnik 1982. registrirano do 19 8 1991 Cena 3500 Dl M » /0 F>34 15106 RENAULT 5, starejši letnik, prevoženih 99 000 km in JUGO 45, letnik 1984, prevoženih 51 000 km, ugod no prodam Informacije na »:»3 661 15107 Prodam OPEL RECORD 2^r«H" lin. oprema, motor po 0e f«(l reg celo leto, uvožen, Pf (f1j 1980 Sv Duh 40. pn trg°v 16 ure dalje Škofja Lok»_^-- l lij. kIiio prodam HA 1 1 bljanska 15, Kranj____ 12. oktobra 1990 MALI OGLASI 31. STRAN mi:-my^GLAS '5°fccG0LF' letnik 198?. cena Oni ' re9istriran celo leto. Fai=V soboto dopoldne. Lukan S-^ii!fjP- Sebenje 8, Bled 15140 d[°dam JUGO skala 55, za 28.000 Vavtar, Kajuhova 44, Bled NjiT— 15142 FaJq?1" ze|o ugodno prodam AL S^HPj»74-136 151* ZASTAVO 44 126 P. 15145 d'esel, rdeče barve, 4 vtara, si -J mesecev, prodam. Pr-i!i?8____ 15146 JJJni FIAT 126 p letnik 1978, re-iriran do 12. 9. 1991. »70-653 _15147 !jjjarn ZASTAVO 101 mediteran ^liS^ letnik 1979. » 81 -618 ?*OSL ITVE ^s^k6 dovoli prostega časa ali ^NlkA62 zaP°slitve' Javite se za Orou: • ^S. Tedensko izplačilo ^1^58-154_14885 KO^6' vabi k sodelovanju PEV-^2^143 _14954 &oh^s ,2imske sezone nudimo v ..Js*i Bistrici honorarno delo upol ! Pari hiše "je voljan prevzeti zidavo i'GO-.Kr1 11 bližnJe okolice samo danes DODolHnfi Polti:*13 ^rdu ngd Kovorjem, naj ™'će 25-054! 1 /iqqh 14990 Hg °daJi lepega knjižnega darila °sehir°ke vabirno več mlajših Dfrv^d 19 letl- Šifra: MIKLAVŽ g^jjMRAZ _14991 t6k o^bi^IVlUA. »802-518 pe-H a 14 17. ure, sobota od 9. l|L.__15018 sni s* Zaposl'm dva DELAVCA v le-^^i_»64-103_15046 ko ,n° uposlimo FRIZERKO, lah-% 5,a'«nico, ^■605 OD po dogovoru 15058 Poslovne knjige obrtnikom, 'n telefonska številka v Naslov v 15062 asi0v % ,r> telefonska ■"Sta* oddelku f^!^ oddelku. *Wi*J?0t,im »57-313 več kvalificiranih izarstvo Smolej, Ko 15075 ^0 k tr9°vina 'šče PRODA ^n0H "rez obveznosti za pogod-i^^|o_» 36 640 zvečer 15082 ^'Mn- z,darsko skupino za novo-n'° »48 623 zvečer 15094 NovA TRGOVINA ^jnkarjevi 4, v Kranju i( 1 B»kupu otroške konfekcije ^ ,akviziterje ali vodje skupin i^^io nove knjige » 58-323 Stoli1 Poceni tipkam vseh vrst fr^*^5 527 15121 '>g^e°"o podjetje opravljam V a^dske in računovodske sto BILANCA 15127 slls-ar^6rn vsa zidarsko fasader- . Prijet 15134 na dekleta za delo v '"formacije osebno na g -■■>uimi^--- 14860 ^C!'Jno "»io.Ažman, Su ^«v0,relo KRAVO 2 moso 1488 J l^ii^o' »42 886 KriAV(, S »ir^0 dfu0ic brejo _ m«njam za lalovo 14873 ^L^'^T^CAlimentalc. '•HB8* ""J»kega KO- Mln l Prodam 11 tednov stare PUJSKE. Rant Stane, Podbrezie 59, Duplje Prodam BIKCA za zakol. Voklo 73 Prodam 6 mesecev staro ZREBICO norik. Jereka 15, Bohinj. 14932 Prodam PRAŠIČE za nadaljno re-jo. Bajt, Snakovška 37, Križe 14942 Proda KRAVO simentalko, s teličkom ali brez. Pinter, Vešter 16, Škofja Loka_14948 Prodam KRAVO bohinjko po prvi telitvi. Marinič Lado, Černivec 18 a, Brezje 14952 Prodam brejo TELICO. Trojar Anton, Na Plavžu 70, Železniki. »66-725 po 21. uri_14957 Prodam PUJSKE, težke od 20 - 50 kg, SVINJO s 14 dni starimi pujski ali brejo. Sp. Brnik 60, Cerklje. Prodam KRAVO simentalko z 20 li-tri mleka. Nomenj 9, Bohinjska Bi-strica_14966 Prodam BIKCE za nadljno rejo Ambrož 6, Cerklje 14972 Prodam mlado, visoko brejo KRAVO, lisaste pasme. Črnivec 10, Brezje. 14975 Prodam 2 BIKCA simentalca, težka 80 in 250 kg. Visoko 71, Šenčur BIKCA simentalca, 10 dni starega, prodam. Letence 6, Golnik 15063 Prodam več brejih KRAV in TELIC po izbiri. Zalog 90. 15076 Ugodno prodam mlade NEMŠKE OVČARJE. Čemažar, JLA 41 (stara cesta Kokrica - Naklo), Kranj 15079 Prodam ali zamenjam rodovniško brejo KOBILO haflinger za mlado jalovo GOVED. Bohinc Rudi, Alp-ska 11, Lesce._15084 Prodam en teden staro TELIČKO. Kranjc, Ljubno 60 Podnart. 15087 Prodam KRAVO in dva TELETA, stara 3 mesece. Dolenc, Gabrška gora 7, Škofja Loka 15111 Prodam PRAŠIČE, težke od 60 do 70 kg. Debeljak, Smodno 5. » 65-459_15122 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo (peto tele). »46-347 15124 Prodam » 79-953 KOBILO R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese. POGREBNE STODITVE Nova vas 17 64240 Radovljica tel: 064/73-365 (Jože Kristan, dipl.org.dela) ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE NEPREMIČNINE, JE PRAVI NASLOV: GLOBAL Kranj C. JLA 4, Kranj Tel. 21-320 • krste, žare, žarne niše • prevozi pokojnikov in žar • urejanje dokumentov (matični urad, povrnitev pogrebnine,...) • humanitarne akcije namesto vencev na grob • osmrtnice, zahvale • prodaja žalnih sveč • elektronske sveče • prodaja peska za grobove K. Prodam mlado KRAVO simentalko. »721-006_14978 Prodam mlado brejo KRAVO. La-hovče 52, Cerklie 14979 Prodam OVCE »77 854 JAGNJETI. 14980 Prodam devet mesecev brejo TELICO. Sr. Bitnje 24, Žabnica 14984 Prodam mladega dolgodlakega, rodovniškega MUCKA, himalajca. »40-663_14988 Prodam BIKCA, starega 14 dni TELICO v 8. mesecu »66 859 brejosti 14996 ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil dragi VINKO MAROLT Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo družini Zore in sosedi Albini. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Vsi njegovi Bled, 3. oktobra 1990 Prodam jalovo KRAVO, Vopovlje 13. 14997 Prodam 6. tednov stare PRAŠIČE Vidmar, Brezje pri Tržiču. »51-005_14999 Prodam dve visoko breji TELICI fri zijki, Podbrezje 107 15012 Prodam več visoko brejih OVAC Informacije na » 70-410 zvečer _15014 Prodam mlade breje OVCE in OVNE stare 6 mesecev. » 66 344 _15025 Prodam tri OVCE. »57 988 15027 Prepuščam KOZLA, srnaste pasme ter prodam KOZO in KOZLA Brez,e 61, pri Radovljici » 79 900 15028 Sporočamo žalostno vest, daje umrl FRANC AHAČIČ ptt upokojenec Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci PTT podjetja Kranj ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega moža EDIJA PAVLICA olcktrikarja sc iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z menoj, mi izrekli ustno in pisno sožalje, mojemu dragemu možu pa darovali lepo cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala gre dr. Zormanovi, sestram in strežnemu osebju bolnišnice Golnik, oddelku 400 in 500. Hvala tudi dr. Primožičevi za nesebično pomoč, delavcem TO in PO Gorenjske za besede tolažbe in vso pomoč, kakor tudi sodelavcem Iskre Kibernetike — Vzdrževanje. Najlepša hvala tudi gospodu kaplanu Savsu za lep pogrebni obred in pevcem i/ Predoselj za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČA Z K NA JOŽICA Kranj, 3. oktobra 1990 I4M7 ZAHVALA Ob i/gubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica VALENTINA OMANA C. talcev 55 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za i/rečena ustna in pisna so/alja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Mariji Sajevic za dolgoletno zdravljenje, njegovim nekdanjim sodelavcem PTT Kranj in Transjug Ljubljana, poslovalnica Brnik. Hvala pevcem DU Kranj za lepo zapete žalostinke, častitemn g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pokazali, da ste ga spoštovali in imeli radi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mici, hčerka Marinka in Jožica z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, in svaka IVANA OMANA iz Žabnice 50 po domače Jergovcovega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju bolnišnice dr. Petra Držaja in Zdravstvenega doma Kranj, govornikoma za lepe poslovilne besede, pevcem iz Žabnice za prelepo petje, gasilcem iz Žabnice in drugih društev, praporščakom in gospodu župniku za ganljivo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala, da ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena in hčerka Majda v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Ob prerani izgubi žene, mame, babice in sestre ANGELE KREK roj. Dolenec iz Volče se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeno zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku iz Poljan, pevcem, Marinki Hobič za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta MARTINA KADIVCA upokojenega mlekarskega mojstra iz Šenčurja se toplo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in učencem šole, vsem, ki ste se na kakršenkoli način poklonili pokojnikovemu spominu. Hvaležni smo pevcem za žalostinke, duhovnima gospodoma za opravljen pogrebni obred, vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: žena in sinovi z družinami Šenčur, Britof, Fontana (Kalifornija) ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat, stari ata in tast FRANC DOLENEC iz Hotovelj Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izrekali sožalja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, ki je skrbelo zanj. Hvala sosedom, gospodu župniku in pevcem za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Hotovlje, 2. oktobra 1990 Dotrpela je naša mama, babica, prababica, teta in tašča ANA KUHAR p. d. Jurčkova mama iz Srednje vasi Najlepše se zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja dekanu gospodu Slabetu za obiske na domu in obredni pogreb. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21860 Uspeh mednarodne alpinistične odprave na Everest Delo Zelenih Slovenije v Kranju Na vrhu Kraničanka in Kranjčan Sodelovanje na več področjih Kranj, 10. oktobra - Iz daljnega Nepala je prispela razveseljiva novica, da je 7. oktobra 1990 uspel vzpon na 8848 metrov visoki Mo-unt Everest po normalni smeri kranjskemu paru Mariji in Andreju Stremfelj, z njima pa sta stopila na najvišji vrh sveta tudi slovenski alpinist Janez Jeglič in Šerpa Lakpa Rita. Marija, 33-letna profesorica biologije v kranjski gimnaziji, je prva jugoslovanska alpi-nistka, ki je dosegla ta cilj. Mednarodna alpinistična odprava Alpe-Adria Sagarmat-ha 1990 je 7. oktober tega leta zapisala z velikimi črkami v našo alpinistično zgodovino. Prav ob 30-letnici našega odpravar-stva v Himalajo je slovenska alpinistka, Marija Štremfelj iz Kranja, kot prva Jugoslovanka stopila na streho sveta. S tem je dopolnila svoj uspeh iz leta 1986, ko je kot prva jugoslovanska alpinistka premagala višino 8000 metrov na Broad Peaku. Kot je pred odhodom na Everest izjavila članica AO Kranj, je zanjo, kot žensko predstavnico alpinizma, dodatni izziv vzpon na najvišji vrh sveta. Izziv je ne le sprejela, ampak ga je tudi uresničila. Andreju, ki se je kot tretji Ev-Čestitamo! ropejec že drugič povzpel na Seveda so naše čestitke in Everest. Med 32 naših alpini-dobre želje za vrnitev namenje- stov z vsaj enim vzponom na ne tudi Marijinemu soprogu osemtisočak pa se je zapisal z Seminar v Bohinju O usmerjanju v turistične poklice Bohinj, 12. oktobra - Danes popoldne se bodo v Bohinju zbrali mentorji turističnega podmladka in učitelji fakultativnega predmeta turizma. Ogledali si bodo mladinsko turistično poslovalnico v Bohinjski Bistrici, zvečer pa se bodo pogovarjali o problematiki turizma v Bohinju. Jutri, v soboto, ob 9. uri bodo predstavili delo turističnih podmladkov v minulem šolskem letu in program za vnaprej. Govorili bodo tudi o problematiki poklicnega izobraževanja gostinskih in turističnih delavcev na Gorenjskem. Na seminarju bodo poleg učiteljev turizma tudi predsedniki Občinskih turističnih zvez, predsednik komisije za turistične podmladke pri TZ Slovenije Marko Potočnik, pričakujejo pa tudi slovenskega ministra za turizem in gostinstvo In-ga Paša. • V. Stanovnik LETOŠNJI DNEVI HIGIENE V KRANJU - V torek in sredo, 9. in 10. oktobra 1990, je Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju organiziral letošnje "Dneve higiene", redno stro-kovno-posvetovalno in izobraževalno dejavnost zavodov. Prvi dan je 55 udeležencev, med katerimi so bili direktorji 9 slovenskih zavodov in delavci republiške sanitarne inšpekcije ter preventivnega zavoda za zdravstveno zaščito iz Ljubljane, spoznalo kranjski primer vodenja katastra odpadnih voda in murskosoboško izračunavanje vrednosti prehrane za obrate javne prehrane, dr. Tone Košir iz republiškega sekretariata za zdravstvo pa jim je predstavil potek reorganizacije zdravstva in bodoče funkcije zavodov. Na seminarju o pravilni pripravi mesnih jedi se je v sredo zbralo kar 260 poslušalcev. • S. Saje - Koto: Jure Cigler Večji red, vendar tudi urejena država Črna gradnja je cenejša Kranj, 10. oktobra - Zapuščina stare oblasti na področju urbanizma je klavrna, saj je črnih gradenj v zadnjih letih vse več, nova oblast stvari ne bo mogla urediti čez noč, saj večji red zahteva tudi urejeno državo, kakor je dejal eden od članov kranjske vlade, Zato ostrih ukrepov za črno-graditelje ni moč pričakovali čez noč, zanesljivi* pa manjšo prizaneslji-vost, saj bo izvršni svet sklenil pogodbo s podjetjem Gradnje, ki bo opravljalo izvršbe. Problematika urbani/maje zapletena in večplastna, začne sc pri zakonodaji, konča pri črnih gradnjah, kijih je tudi v kranjski občini vse več, stvari so privedene tako daleč, da je danes ceneje zgraditi hišo na črno, brez večjega strahu, da bi ti kdo stopil na prste. Že primerjava, da kazen zdaj znaša 5 tisoč dinarjev, potrebna dokumentacija pa 18 tisoč dinarjev, veliko pove Koliko sosedskih sporov povzročajo črne gradnje povedo besede predsednika Vladimira Mohori-i .i ki |e dejal, da |e on ponedeljkih, ko ima stike s ljudmi, med obiskovalci tri četrtine takšnih, ki so prizadeti zaradi črnih gradenj. Zapuščina stare oblasti, ki je bila celo / zakonodajo, še bolj pa / njenim nespošTovanjem, zelo prizanesljiva do črnograditeljev (zakaj, seveda ni potrebno ugibati) je milo rečeno klavrna. Zalo če/, noč vseh problemov nc bo moč rešiti, kranjski izvršni svet je dal vedeti, da se bo problematike lotil Za začetek je sklenil, da bodo nezakonitosti začeli vsaj preprečevati in v ta namen zagotovili sredstva /a morebitne izvršbe, ki jih ho opravljalo kranjsko podjetje Gradnje. Doslednejša bo pa u c Lu slavbnih /eml|išč, pospešili bodo pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov in dali pobudo /a spremembo zakono-daji Vri o crnih iradnjah v prihodnji številki, • M. Volčjak Kranj, 9. oktobra - Člani izvršnega odbora Zelenih Kranja se na sestankih ob torkih zvečer dogovarjajo o svojih nalogah in se seznanjajo z vsebino dela v krovni kranjski stranki Demos. Današnje srečanje so namenili kratki predstavitvi svojega dosedanjega dela in snovanja bližnjih načrtov za bralce Gorenjskega glasa. uspehom na Everestu še Janez Jeglič. Odprava ima pred sabo še en velik cilj, prečenje na Lhot-se. Ali ji bo uspel tudi ta, bomo zvedeli malo pozneje. # S. Saje Kranjski Zeleni so se zbrali v svojo stranko tik pred letošnjimi volitvami. Danes je v stranki približno 35 članov iz kranjske občine, njihove interese pa zastopa pet poslancev v družbenopolitičnem zboru kranjske občinske skupščine. Slednji zaenkrat še niso dočakali posebne točke dnevnega reda z ekološko obarvano vsebino, vendar se že vključujejo v snovanje nekaterih predpisov s tega področja. Tako sodelujejo prt pripravi spremembe odloka o javnem redu in miru, ki se nanaša na ravnanje z domaČimi živalmi v mestnih krajevnih skupnostih. Skupaj z Gobarsko družino se dogovarjajo tudi za oblikovanje odloka o zaščiti Sava razstavlja v DOMUSU Ljubljana, oktobra - Od 10. do 19. oktobra bo v Potrošniško informativnem centru na Kardeljevi 2 v Ljubljani razstavljala svoje izdelke kranjska tovarna Sava. Ekskluzivno razstavo je pripravila ob 70-letnici svojega delovanja in potrošnikom pokazala najnovejše iz svoje proizvodnje za široko potrošnjo: umetno usnje za kopalnice, za galanterijo in čevljarstvo, najnovejše dizajne plaš-čev za kolesa, motorje, gumene izdelke za gospodinjstvo, za opremo avtomobilov in podobno. Na razstavi, ki bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19, v soboto pa do 12. ure, bodo o uporabi posameznih izdelkov obiskovalcem svetovali njihovi tehnologi. In še to; vsak obiskovalec bo dobil tudi darilce - merilec obrabe profila avtomobilskega plašča. # D. D. gozdnih sadežev. Kmalu bo pred poslanci razgrnjen zazidalni načrt Planina-jug, za katerega tako Zeleni Kranja kot druge stranke Demosa izražajo odločno nasprotovanje nadaljnji pozidavi plodne zemlje. V stranki so že v preteklosti obravnavali, kot je povedala Vlasta Sagadin, predsednica Zelenih Kranja, nekatera pomembna vprašanja za prebivalce občine. Potrdili so projekt sanacije deponije odpadkov v Tenetišah in podprli zamisel o širjenju odlagališča, vendar le za komunalne odpadke. Sodelovanje pri urejanju kranjskega odlagališča odpadkov je tudi ena ključnih nalog v njihovem programu. Razen tega si bodo prizadevali, da bi očistili kanjon Kokre in bregove drugih voda. Obenem bodo sprernlJ reševanje vseh drugih etejl ških vprašanj, ki so pomemP'' za občino in širšo okolico, fl katera sodi tudi načrtovanaM ritev smučišč na Krvavcu, M zanimivo posebnost velja otn. niti pobudo Zelenih Kranja,.? bi s sodelovanjem zasebni*; uredili vzorčno zbiranje soflj' ranih odpadkov za eno od krajevnih skupnosti. Kot pomembno prihodnosti je član slovensk«? predsedstva Zelenih iz Kranj Peter Katrašnik omenil pjg kranjskega izvršnega OdPjS pri ustanavljanju stranke Q9 nih v radovljiški in jcs«% občini. To naj bi se zgodi'0 ta mesec, potem pa bodo m<^ li osnovati še regijski odbof r lenih za Gorenjsko. Pri "re 1 čevanju nalog bi jim bilo v v« ko pomoč tudi oblikovanj« formacijskega sistema s p?° J ki o ekoloških nevarnosti", j kar si prizadevajo Zeleni & I nja. • Stojan Saje Sindikalne prodajalne Se nedavno tega so bili v sindikalnih vrheh vsako jesen v neustavljivih dilemah. Naj se ubadajo tudi s tako ponižujočim opravilom, kot je organiziranje ozimnice ali je njihova vloga bolj vzvišena? Naj ljudem pripeljejo v tovarno cenejši krompir, jabolka in svinjske polovice, ali s svojim samoupravnim vplivom dosežejo, da bodo lahko odločali o dohodku in ga dovolj delili* Današnji sindikalni dvom je podoben, le sodobnejši. Torej: naj delavcem omogoči cenejši nakup osnovnih življenjskih potrebščin ali pa je njegova vloga v tem, da se z delodajalci in menedžerji bode za primerne plače? Dvom je pravzaprav umeten, saj se sindikat lahko nemoteno ukvarja z vzvišenimi in prozaičnimi cilji hkrati, le vedeli je treba, kje je mesto prvim in drugim. Skrb za cenejše nakupe je v času. ko domala polovica njegovega članstva skorajda strada, vzel v zakup kranjski sindikat. Sprva so tamkajšnji ljudje načrtovali diskontno prodajalno v neizkoriščenem Delavskem domu. kjer bi sindikalno članstvo lahko kupovalo po nižjih cenah, toda v konkurenčnem vrtincu družbenih in zasebnih živilskih trgovin so se raje samokritično umaknili. Pač pa so se obrnili na svojo nesojeno konkurenco z zamislijo o popustih za tiste, ki se bodo lahko izkazali s člansko izkaznico kranjskih sindikatov. Tak način trgovanja ni odkritje Amerike V nekaterih državah poznajo specializirane prodajalne za državne uslužbence. Pri sosedih poznajo vračilo davka za tuje nakupovalce, tudi naši duty jree shopi privabljajo stranke z brezcarinsko prodajo. To je pač eden od poslovnih prijemov, kako pridobiti kupce Tudi prodajalne, kjer so kupovali revnejši, so poznali pri nas pred vo/no. Revnih je pač vse več in tudi trgovina mora računati z njuni Sicer pa nam je vrnitev revščine pred leti že najavila peka socialnega kruha, za katerega so se ljudje ob /utrih skoraj stepli. Prodajalne j popusti so prav gotovo manj ponižujoča rešitev. • D. Z. Zlebir Uspeli so se dogovoriti za enotne najnižje cer»e Avto šole začele sodelovati Pretekli ponedeljek so se predstavniki vseh kranjsk'jj škofjeloških in tržiških avto šol na skupnem sestanku dog° , rili, da bodo v interesu uporabnikov njihovih uslug p°P . VJ) skaljene medsebojne odnose, do katerih je prišlo ob P^Sh zasebnih avto šol in s tem razbitju monopolnega stanja-rezultat napovedanega novega obdobja sodelovanja je IM vor o zvišanju cen tečajev in praktične vožnje, ki so bile za medsebojnega tekmovanja že nekaj časa precej nižje, kot ,.y god po Sloveniji, tako da šolam niso pokrile niti stro S amortizacije. Če se v avto šolah držijo sicer povsem neobve ga dogovora, je od 10. oktobra najnižja cena tečaja cest nov. metnih predpisov 500 din (za dijake in študente 250), ure P ^ tične vožnje pa 180 din (za dijake in študente 170). Cene naj veljale vsaj do konca leta, če ne bo hujših gospodarskih Fl tresov ali bistvene podražitve goriva. Določitev tega spo 9 ravni seveda pomeni, da so cene lahko tudi višje, sicer pa bi se avto šole borile za stranke z vrsto in kakovostjo u« Tako bi lahko popravili tudi kakovost učenja, ki so jo v |9 njem času zanemarjali na račun boja za čimvečje število u ^ cev, ki naj bi nadomestilo prenizko ceno. Na ponedeljk0 .£r sestanku so se dogovorili tudi za nekatere druge oblike »55 lovanja. Avto šole naj bi si odstopale morebitne PreSoj0' učencev in omogočale lažji prehod inštruktorjev med avt lami, tudi z izdajanjem priporočil. • T. J. Odločitev čez dva tedna Kranj, 11. oktobra - Na kranjskem sodišču je poravnalni senat, ki ga vodi sodnik Branko Lipovec, včeraj razglasil sklep v zvezi s prisilno poravnavo za podjetje Vzdrževanje Iskre Kihcrneii-ke iz Kranja. Po prerekanju terjatev so upniki glasovali, sodni senat pa bo svojo odločitev razglasil v sredo, 24. oktobra. • M. V. DO IMPEKS & ZEROVVATT # DO IMPEKS & ZEROVVATT na vago naberejo in blago ne K ^ gre iz hiše, si je trenji ■ 4C| Import txport, d o o, Ir/i Kofoika 26, 64 290Tr*,c tel : 064 50 348 fax 064 52-079 SUŠILNI STROJ DR91W — 4,5 kg perila 5.573.50 din PRALNO SUŠILNI STROJ 0ASIS — 4,5 kg perila — 18 programov 11.732,30 din DO IMPEX & ZEROVVATT od 8.543 00 do 10.528,00 din PRALNI STROJ - 3 ali 4,5 kg perila t*.; — 18 programov boben iz nerjavečega jekla 8.990,00 din POMIVALNI STROJ LA 620 (kmalu v trgovini) — za 8 pogrinjkov dobro komercialno žavna založba SlovenUf za določen, dokaj knjig, je določila enot»° V^jj din za kilogram. l<»rt'J fyfj$ na metre, na kilof ra<**J«l dajl Kre? Odlično' 1 KO SE ODLOČATE ZA NAKUP, NAS OBIŠČITE ALI POKLIČITE!!! v ž) knjigarni Simon Jeflk" da bo tovrstna ugodn« pn." še naslednji teden. - ****** NUDIMO ZEL?rTJČ KVALITETNE OPT'U USLUGE. EKSPJE* POPRAVILA y SMO NAJCENEJŠI" KRANJU (JU OVNI ČAS od 9 12 urfJ od M. -16 '"V S()H0IA(Hl9