Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DHEVHIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno •• . . K 6'S0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Okrajna učiteljska konferenca v Celju dne 4. t. m. Za slov. poslov, jezik na okr. učiteljskih konferencah. Ta konferenca se je več let sem vršila skupno za celjski in šmarški šolski okraj, a letos pa samo za celjski okraj, dočim bo imel šmarški svojo posebno konferenco. Pa še druga izprememba se je izvršila. S tem, da so se šole z nemškim učnim jezikom izločile iz področja dosedanjih okrajnih šolskih nadzornikov in se pridelile posebnemu nemškemu šolskemu nadzorniku, so letos prvokrat izostali nemški uiitelji. Je li šolska oblast hotela z ustanovitvijo posebnega nadzorniškega mesta za teh par nemških šol na Spodnjem Štajerskem dati dosedanjim gospodom šolskim nadzornikom zaupnico ali — nezaupnico, ne bomo preiskovali, gotovo pa je, da se je s to novo napravo našim gospodom šolskim nadzornikom stališče zdatno olajšalo. Zaradi par takoimenovanih nemških učiteljev in učiteljic, se je pri uradnih konferencah slovenščina potiskala v kot, kar je pri slovenskem učiteljstvu vzbujalo nevoljo in srd in jim jemalo veselje do delovanja v takih konferencah. Iz-premenjene razmere je naš c. kr. okrajni šolski nadzornik, g. Supanek upošteval in je zadobila letošnja konferenca več ali manj slovensko lice. Konferenca sama je tudi precizirala svoje stališče v obliki samostojnega predloga, ki se je glasil: Poslovni jezik naše okrajne učiteljske konference ie slovenski, vsled česar je pisati vse konferenčne in nadzorstvene zapisnike v slovenskem jeziku. Predlog je vložil nad-učitelj Brinar in ga je utemeljeval z ognjevitimi besedami. Predlog je bil z velikim navdušenjem soglasno sprejet. Predlagatelj je namreč zahteval tudi nasprotno glasovanje in se je konstatiralo, da ni bil nihče proti. Vi, »prijatelji«, ki prežite na ubogo učiteljstvo! Govorile so »prodane duše«, »izdajice naroda« itd. Tako bo govorilo učiteljstvo tudi v drugih okrajih. Toda k poročilu! Predsednik konference, c. kr. okrajni šolski nadzornik je otvoril konferenco s trikratnim »živijo« na presvetlega cesarja. Za svojega namestnika je imenoval nadučit. B r i n a r j a iz Gotovelj, za zapisnikarja sta pa bila z vzklikom izvoljena učitelj Štan-te iz Celja in učiteljica Confidenti iz Petrovč. Gosp. nadzornik je v svojem poročilu podal učiteljstvu zlata vredne migljaje glede pouka in vzgoje. Dal je učiteljstvu tudi navodilo, kako stališče naj bi zavzemalo v teh od političnih strasti razburkanih časih. Ne da se ugovarjati lepim naukom gospoda nadzornika. Toda če bi se vse učiteljstvo do pičice ravnalo po tesedah g. nadzornika, vendar še ne bo miru. Učitelj, ki dandanes deluje v smislu šolskega zakona, ne sme iftieti ugleda in čim več ga ima, tem bolj ga na- sprotni »bojni svet« vzame na muho in kuje naklepe, kako bi ga podrl. Nasprotniki šole bi mirovali še le takrat, kadar bi pometli tudi z Vami, gospodje posvetni c. kr. okrajni šolski nadzorniki in bi postavili na Vaše mesto zopet vsemogočne nadzornike v ta-larju. Slavna šolska oblast, uvažuj to in zavedaj se, da si dolžna ščititi učiteljstvo, kadar je preganjano zato, ker vestno deluje v duhu šolskega zakona! Na dnevnem redu je bilo nadalje vprašanje o preosnovi učnih načrtov To vprašanje je morala izdelati vsaka tuokrajna šola, glavni referent je bil pa nadučitelj Košutnik iz Vojnika. Njegov skrbno in dobro izdelan referat je bil soglasno sprejet. Kot drugi govornik je nastopil nadučitelj Brinar, ki je podaval o gojitvi telesnih vaj. Njegov govor, v katerem je drastično dokazoval, kako potrebno je, da se glede telesne vzgoje krene na popolnoma nova pota, je bil z navdušenim ploskanjem sprejet. O stanju šolskih vrtov je poročal nadučitelj P e-t r i č e k. Iz njegovega poročila smo posneli, da je šolsko vrtnarstvo v primeri z lanskim letom precej napredovalo. Dodatno k svojemu poročilu je iz dna duše ter v pretresljivih besedah naglašal, da tekom 33 let, odkar je v službi narodnega šolstva, ni doživel, da bi se učiteljski požrtvovalni trud toli teptal kot dandanes. Mladi, še mlečnozobi ljudje se drznejo izrekati obsodbo nad v službi osivelimi učitelji. V jedrnatih besedah je zaottal naše stališče, s katerega ne smemo kreniti pod nobenimi pogoji. Njegove besede so napravile globok vtis. Vršile so se še volitve. V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni: Brinar, Cernej. Kranjc, Petri-ček in Slane, v odbor za šolske vrte pa: Cernej, Kvac, Petriček, Sivka in Slane. »Tako lepe konference še ne pomnim«, je bilo slišati iz marsikaterih ust in nadučitelj Brinar je imel prav, ko je, zahvalivši se g. nadzorniku za izborno vodstvo konference, naglašal, da naša zahvala ni izraz formalitete, ampak da res prihaja iz srca. Lep začetek volilnega boja. Z ozirom na naš članek v št. 121. z dne 2. junija, v katerem smo primerno razsvetlili in razložili »napad« na »urednika« Zebota, nam je ta g. Zebot poslal sledeči popravek, sklicujoč se seveda na § 19 tiskovnega zakona: »Ni res, da bi bil napad namene iznajdba »Straže«, temveč res je, da sem bil dne 29. maja 1910, ko sem se vračal popoldne istega dne od Sv. Antona na Pohorju na postajo Vuhred, v gozdu nad Vuhredom napaden od treh, meni neznanih fantov. Res je tudi, da me je eden od teh fantov nepričakovano udaril z gorjačo po hrbtu, druga dva pa, ki sta bila spredaj, sta začela metati kamenje v me- ne in sta me tudi zadela in mi prizadjala znatno poškodbo na levi nogi pod kolenom. Le nagel beg v gosto zaraščen gozd me je rešil hujšega. Napadalci me niso samo ranili, ampak mi tudi raztrgali hlače. Ni res, da bi se ga bil navlekel in da bi bil poškodbe zadobil vsled padca, ter da bi se hotel po ceni napraviti za mučenika, ampak res je, da so mi poškodbe prizadjali napadalci. Maribor, dne 4. junija 1910. Franjo Zebot. — K temu popravku imamo marsikaj dostaviti. Najprej je naši javnosti znano, da se da z ljubim § 19. tisk. zakona popraviti na svetu vse razun čevljarskega računa. In če je bil g. dr. Korošec tako predrzen, da je v drž. zboru interpeliral zaradi »nasilnega postopanja slov. liberalcev pri volitvah«, dasiravno noben slov. »liberalec« in sploh noben človek na svetu razun spoštov. g. Zebota ne ve ničesar o napadu nanjega, ako je veliki gromovnik Verstovšek poskusil nahujskati slovenjgraško okr. glavarstvo na te imaginarne napadalce, se mora postaviti tudi Zebot in poslati popravek v svet — kateremu nikdo ne verjame. Vzeli smo si toliko časa in smo primerjali različna poročila o tem napadu. G. Zebot pravi enkrat, v »Straži« z dne 30. maja, da jo je dobil z gorjačo p o h r b t u, v »Str.« z dne 3. junija pa, da jo je dobil tudi po nogi... Torej primerno stopnjevanje. V »Str.« z dne 30. maja, k i j e i z š 1 a v. p o n d e 1 j e k, pravi, da že mora ležati, a »Str.« z dne 3. junija pravi, da je mučenik Zebot vlegel vsled svojih težkih ranšelevtorek... Enkrat se pripoveduje, da sta bila dva fanta pred njim 10 korakov, enkrat zopet, da sta stala pred Zebotom itd. Čudno je tudi, da bi šla dva fanta od spredaj metat na ubogega Žebota kamenje, saj bi lahko zadela tudi svojega tovariša, ki je od zadaj obdelaval mučenika Zebota z gorjačo. V »Str.« z dne 30. maja se pravi, da je došel res raztrgan in krvav v Maribor, Zebot sam pa pripoveduje to reč zopet malo drugače. Očividno pod utisom našega autentičnega poročila iz Vuhreda. Prfbijemo še enkrat, da v Vuhredu ni videl nikdo na postaji Zebota raztrganega in krvavega. Zahtevamo od drž. pravdništva, naj se stvar zasleduje; g. Zebot je baje bil v Vuhredu tako razburjen, da še na orožnike mislil ni... Zanimivo bi bilo tudi zdravniško spričevalo. Za smeh in kratek čas dostavljamo, da g. Zebotu še vedno živci revolucijo-nirajo in srce mu bolestno utriplje: s pohorskim vinom se ni za šaliti! Lepo je tudi od g. Zebota, da prevzame vso krivdo za to kunštno iznajdbo na se: k mučeništvu lepo stoji ta požrtvovalnost, je li? G. Zebot, drugič se manj zanimajte na vaših potovanjih za gostilne, pa si bodemo dobri prijatelji: za mu-čeništvo pa res niste! Morate imeti nekoliko boljši spomin! _ LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. u Češki spisal Ignžt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Gospa je morala noter. Podala je Vejvari roko in mu je hitro zašepetala: »Bolje bo, ako ne greste danes k njemu, potem šele ko — ko se mu jeza poleže. Pojdite — in nič ne marajte za to! Pepica se pozneje obleče in pojde na sprehod — morda se kje srečata.« Pustila je hčer z ljubimcem na hodniku, zaloputnila kuhinjska vrata za seboj in hitela k soprogu. In po tej nedelji je sledilo za Pepico nekoliko ža-žalostnih dni, ko se ji je zdelo, da jo polagajo v grob. Zastonj jo je prepričeval zvesti Vejvara, Ca se mora bojevati vsaka ljubezen z nadlogami najrazličnejše oblike, in da ne bi bila to pravzaprav nobena ljubezen, ako ne bi bilo takih nadlog. K sreči je trajalo trpljenje Pepičino samo eden teden — houser je zapustil gospoda Kondelika. In kmalu po nevihti se je začelo jasniti. XIII. Zopet nezgoda. Mojster Kondelik je jadikoval, Pepica je jokala — in tudi ubogi Vejvara ni bil vesel. Tiranske besede mojstrove so ga zelo bolele. Trpka, bodeča ironija Kondelikova, kakor bi mu vžgala bolestne rane v telo in v dušo, in solze, ki so tekle iz oči drage Pe-pice, so njegovo bol še povečale. Še nikdar ni bil tako potrt, kakor sedaj, ko je Pepica naslonila ubogo glavico na njegova prsa in tako pretresujoče ihtela. Še nikdar je ni videl jokati in nikdar mu ni prišlo na misel, da bo nekoč sam vzrok njene žalosti' — toda zgodilo se je. Jok je stresal celo njeno telo in Vejvari se je zdelo, da se zgrudi na zemljo. Opotekal se je, dokler ni zadel s hrbtom na steno hodnika; vedno Je držal Pepico, in njegova nova suknja je bila podobna stisnjeni stanijolovi cevki oljnatih barv, s katerimi je Kondelik okrasil nekoč ta hodnik. Slednjič je moral oditi in lezel je po stopnjicah kakor v omedlevici in ko je bil na ulici, se je čudil, da je prišel tje brez poškodbe. Pravzaprav bi moral pasti in ležati tu z razbitimi udi. To bi bilo še najbolj primerno položaju, v katerega je prišel vsled neusmiljenega klica gospoda Kondelika. In to se mu je zgodilo danes — dan, ki bi mu moral prinesti srečo življenja ... ! Pol ure je hodil Vejvara kar tako, potem pa mu je naglo odleglo. Prišla je namreč Pepica in z njo je prišla nova nada nesrečnemu ljubimcu. In vkljub temu, da ga je mojster Kondelik tako težko ranil, so bile vendar Vejvarove prve besede: »Kako se počuti oče, gospodična Pepica?« Dve uri sta hodila skupaj v obližju Ječne ulice, vzdihala sta in si stiskala roke, prisegala sta si večno ljubezen in ko bi jima nasprotovalo tudi samo peklo z vsem svojim sovraštvom, z vsemi hudičevimi va-darni! V nedolžni, neizkušeni, toda sedaj neizmerno razburjeni glavici gospodične Pepice se je porodila celo misel na beg, makar v Ameriko, toda Vejvara, ki je bil v zemljepisju vseeno bolj poučen nego obupano dekle in čeprav je bil podjeten turist — kakor vemo — se je dosti krepko izrazil, da se na Ameriko niti misliti ne more. To je daleč, zelo nevdobno, združeno z mnogimi zaprekami in posebno on bi se ne mogel napraviti na pot v Ameriko, ker bi mu najbrže slavni magistrat ne dovolil takega daljnega izleta. Ko jo je spremil slednjič do hiše,- ji je sveto obljubil, da jo bo jutri večer zopet čakal. In gospa Kondelikova je omogočila mili hčerki vse mogoče, samo da bi prišla z Vejvaro vkup. Ni dobro — je mislila mati — da bi v tem položaju nastal presledek. In Vejvari — ah temu izvrstnemu mladeniču je lahko zaupala svojo hčer za kratek sestanek. Ta je ne zapelje, ta se ne izneveri ... Gospod Kondelik se je medtem, ko se je čez tri dni dvignil iz ležišča, sprehajal oprezno po sobi in prišel tu pa tam v dobro voljo. Klel je sicer še vedno, toda gospa Kondelikova, ki je živela že toliko let ob njegovi strani in je dobro vedela, da sedaj preklinja samo zato, da preklinja, da bi s tem utemeljil in o-pravičil svoje nedeljsko ravnanje. Pri tem pa je čutila, da dragi soprog čaka samo na priložnost, da bi se iz tega izkopal. O ne! To pot ne bo ona začela! Ona se ni pregrešila, ničesar ni zakrivila, ona bo počakala. In pričakala je. V petek zvečer — mojstru Kondeliku je že precej odleglo, tako da je poslal po plzenjsko pivo — je rekel takoj, ko je bila Pepica odšla po večerji s posodo v kuhinjo: »Kaj pa ta mora Vejvara dela — da ga ni nič sem!« In sedaj je prišla ura za gospo Kondelikovo. Resno in trudeč se, da bi glas ne zvenel preveč očitajoče in zbadajoče, je odgovorila soprogu: »Stari — ti vprašaš? Po tem, kar si mu v nedeljo napravil, moreš še vprašati? Ko si ga na tak način sprejel? Ali bi imel do njega spoštovanje, ako bi po tem prišel? Vidiš, ravno to me veseli, da se tako drži. To je značaj! Kako naj bi prišel, ko si mu takorekoč pokazal vrata?« »Jaz mu nisem ničesar pokazal!« je odgovoril mojster. »Kondelik«, je nadaljevala gospa, »jaz ne pravim, da si ti kriv. Ti si gospodar, glava rodbine, oče, se skleniti protest proti vladi, ako noče res sklicati dež. zbora. Hagenhofer je seveda s svojim predlogom propadel; zaradi lepšega je glasoval z njim tudi g. Robič. Ali zanimivo je, kar je izdal g. Hagenhofer o obstrukciji: »Ugovor, da bi dež. zbor ne mogel mirno zborovati, ne pride sedaj v poštev ...« Le korajžo, nemški nacijonalci in klerikalci, kaj bi se sramovali! Naj zvedo volilci enih in drugih o vašem junaštvu in odporu! Sodba g. Hagenhofera o obstrukciji pa je zelo, zelo interesantna; mož gotovo pozna svoje ljudi in si upa tudi politično značajnost svojih katoliških bratov javno tjribiti. V njegovih besedah je toliko ironije in zasmehovanja klerikalcev iz Sp. Štajerja, da se moramo mi za nje sramovati . in obžalovati naše volilstvo, da ga vodijo njegovi klerikalni voditelji nam vsem v veliko škodo tako grdo za nos. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Na Dunaju se mudi sedaj turški prestolonaslednik Jussuf Izzedin. Spremlja ga turški minster za zunanje zadeve Rifaad paša. Koresp. »Centrum« poroča, da utegne prinesti akcija za jezikovni zakon popolnoma novo parlamentarno situacijo v tem smislu, da če bi Cehi spravili v zbornico dotični Bukvajev zakonski načrt nujnim potem, bi tudi Nemci stavili nujni predlog, naj bi se odkazali vladni zakonski načrti o narodnostnih okrožjih na Češkem, narodnostno-političnemu odseku. Ako prizna zbornica obema nujnima predlogoma nujnost, gresta oba v odsek in ne bode nobenih sporazumnih konferenc. V odseku pa bode stvar tudi — pokopana. Trgovski minister ila Ogerskem je odtegnil po-šiljatvam društva za ohranitev nemštva na Ogerskem poštni debit. Turška vlada popisuje v Carigradu Grke. Baje jih hoče izgnati, ako bi se krečansko vprašanje poostrilo. Bivši srbski prestolonaslednik Jurij je zapustil Belgrad. List »Zvono« trdi, da je izgnan iz Srbije. Zasedanje tržaškega in nižjeavstrijskega -deželnega zbora je zaključeno. Dopisi. Bralno društvo na Bregu je priredilo v nedeljo, 5. junija v gostilni Pletersky veselico z gledališko predstavo. Šaljivi nastopi gospoda Rotterja so bili izborni in so zbudili občo veselost in smeh. Umetnica na vrvi in primabalerina gospica Fettina Aurora se nam je sicer izneverila in je pobrisala v Ameriko, odpustili smo ji pa to radovoljno, saj jo je nado-mestoval gospod Pukelstein, postrešček št. 15, kateri se sicer na vrvi ni znal producirati, pač pa nam je povedal vse žanimivosti svojega življenja kot postrešček. Šlapca Damijan nam je vso grenkoto svojega .zakonskega stanu razodel in se nam je v, srce usmilil, kakor se nam usmili vsakdo, ki nosi tako grenki zakonski jarem. Igra »Bratranec« je uspela povsem dobro in če omenimo, da so igralke sedaj stopile prvikrat na oder, lahko rečemo prav dobro. Zasluga za ta uspeh gre v prvi vrsti gospodu Rotterju, ki je z žilavo vstrajnostjo vodil vaje kljub različnim zaprekam, ne manj pa igralcem, kateri so se iz ljubezni do stvari popolnoma uglobili v svojo nalogo. Gospica Dobska (gospa Poličnik) je nastopila v svesti si svojega dostojanstva povsem veličastno in elegantno. Hišinja Lora (gospica Lenčika Ple-tersky) nam je predstavljala že ostarelo po ljubezni hrepenečo devico vrlo dobro in služkinja Lizika (gospica Štefka Mornova) je nastopila tako jedernato in ljubko, da nas je očarala, in bi s svojim nastopom delala čast vsakemu več- jemu odru. Tajnik Lipe Lenovič (gos|.,^tter) je pač že znan kot dober igralec in je svojč ulogo rešil mojstersko. Sluga Janez (g. Zavodnik) si je pridobil s svojim mirnim humorstičjjjm ulogi popolnoma primernim nastopom takoj poslušalce. Če še omenimo gospoda šepetalca, čegar posel je bil najbolje mučen in nehvaležen, sen}.omenil vse osebe, katere so sodelovale in jim gre za njihov trud iskrena hvala. Kar se pa. tiče materi-jalnega uspeha, je bil tisti jako nepovpljen in sicer radi slabega vremena, kakor tudi ijadi tega, ker se je v Sokolskem domu tudi vršila veselica. Na gospode Celjane sicer nismo veliko računali, ker so večjidel vajeni boljših užitkov, kakor jim more nuditi okolica v tem oziru, vendar bi tako • -ii httf i. dobro uprizorjena predstava tudi njihovemu okusu imponirala, in jih torej prijazno vabimo za prihodnjo nedeljo, ko se bode igra ponovila. Bralno društvo si je z veiikim trudom postavilo lastni oder, za kar gre posebna hvala v društvu neumorno delavnemu mizarju, gospodu Cirilu Božiču. Društvo je s tem stopilo v novo dobo. Igralo se bode večkrat in se že pripravlja za 3. julija"čisto nova igra »Čebelarjev god«. Opozarjamo rodoljube na delovanje tega društva in jih vabimo v našo sredino. Zastavili bodemo vse moči, da jim nudimo primerni užitek. Dnevna kronika. v Mednarodna higijenska razstava' se vrši od maja do oktobra 1. 1911. v Draždanih. v Frankova stranka na Hrvatskem v — raz-sulu. Pred nekaj dnevi so časopisi poročali o fu-ziji hrvaške klerikalne s Frankovo pravaško stranko A kakor poroča včerajšnji „Pokret", o tčtii ni govora, ampak Frankova stranka sploh preneha eksistirati, na njeno mesto pa stopi krščansko-so-cijalna stranka. Poslanci Frankove strankj^re-stopijo v novo stranko, frankovski časopisi prenehajo izhajati. Eto vam konca te nekoč tako mogočne stranke. Uničila jo je breznačelnost in korupcija! v Na naslov nekaterih naših ..miroljubnih politikov navajamo nekaj odlomkov iz zagrebškega „Pokreta" glede boja proti klerikalizauu is„Dve ideji — klerikalna in demokiatska — st$,3tačiii tudi pri nas .druga ob drugo. In dočim doffi<*j£rat-ske in klerikalne stranke gredo v boj, stoje „stare" naše stranke ob strani in obupno vprašujejo, kaj bo iz tega nastalo. S tem da se cepijo narodne sile, s tem da se nosi razdor v rodoljubne vrste, a škodo od tega da bo imela narodna stvar. Naša „stara gospa" se ne more vživeti v novi čas in toži o „tujih idejah", „importiranih nazorih", ki ki da so vsega tega krivi. Kakor da bi biU,,Hr-vatska s kitajskim debelim zidom ločena drugega sveta, skozi kateri ne more nič — njti. j.dčja. In kakor da bi klerikalizem manj poffijJ^o in razdirajoče deloval, če bomo njegovo dal<^ rgledali prekrižanih rok. Ne pobijati klerikalizem pomeni krepiti ga, in vsakdo, ki je v svoji duši svobodomiseln, a noče niti s prstom ganiti proti .|jeri-kalizmu, je kriv, da se ta širi in da si ^pridobiva vedno več tal. In na to bi morala misliti, laf^stara gospoda", ki vedno rada govori o svoj,i svobodomiselnosti, a misli, da je vsaka protiklerikalna akcija neoportuna." — Resne in odkrite besede v v resnem času in veljajo pri nas na Slovenskem v isti meri kakor na Hrvatskem. Politična kronika. — * ZANIMIVO VPRAŠANJE NA ŠTAJERSKI DEŽ. ODBOR. ZAKAJ NEKI MOLČI DEŽ. ODB. ROBlC? Časopis »Oesterr. Staatsbiirger« poroča sledečo prezanimivo vest: »Štajerski deželni odbor se je čutil prisiljenega najeti kontokorentno posojilo tri milj. kron m deželni finančni minister dr. Link se je tozadevno pogajal s štajersko eskomptno banko in nemško zvezo kmetijskih zadrug v Gradcu. Zadnja je ponudila posojilo po 4%%, eskomptna banka pa po 4 A /o. O tem se je pred kratkim razpravljalo v seji deželnega odbora. Čudno je bilo, da se je dr. Link naravnost trmoglavo zavzemal za posojilo pri esk. banki. Pravil je, da si dežela ne more najemati posojila pri zvezi kmet. zadrug, ker ji je ta podložnaO). Ko pa to čudno utemeljevanje ni ničesar izdalo, je dr. Link v veliki zadregi priznal, da se je pred nekoliko dnevi že pogodil z eskomptno banko in najel poldrugomiljonsko posojilo po dražji obrestni meri 4 A%. Po letnih poročilih štajerske eskomptne banke je pa dr. Link od I. 1894 do danes njen upravni svetnik. »Oesterr. Staatsbiirger« stavi torej štajerskemu deželnemu odboru sledeča vprašanja: 1. Ali je res, da se je najelo 1 in pol miljona kron po 43A%, dasiravno bi se lahko dobil denar po 4K% ? 2. Ali je res, da je najel dež. odbornik dr. Link to posojilo brez dovoljenja štaj. dež. odbora? 3. Ako je oboje resnično, je li dr. Link pripravljen deželi škodo, katero trpi vsled dražjih obresti, poravnati iz lastnega žepa?« — Škoda, katero ima dežela od tega dražjega posojila na leto, znaša 3.750 kron. Sčasoma se lahko nabere prav lepa svota ... Postopanje Linko-vo se torej že s tega stališča strogo obsoja. Prezreti pa tudi ne smemo posledic, ki lahko nastanejo tudi v drugih slučajih, ako jeden sam človek lahko dela v deželnem odboru, kar hoče. Ce se ne motimo, navadno tega ni čutiti — sedi v deželnem odboru tudi zastopnik slovenske kmečke zveze, profesor Robič. Kaj pravi on k temu? Njegova in še bolj njegovega časopisja dolžnost bi bila, da bi sploh protestiral proti takemu nezakonitemu zadolževanju dežele, katerega ni zakrivil nikdo drug kot nemški nacijonalci, ki so baje najhujši sovražniki naših klerikalcev. Še bolj pa bi se moral upreti samolastnemu in škodljivemu Linkovemu postopanju. Kajti ne verjamemo skoraj, da bi bil zgoranji napad »Oest. St.« neresničen. No, znano je, da slovi g. prof. Robič kot »najkulantnejši« Slovenec. Njemu ne rečemo toliko, ali za njegove čine in za postopanje dež. odbora je odgovorna njegova stranka, kmečka zveza. Ta vedno povdarja svoje »nesebično in požrtvovalno delo« za ljudstvo, na merodajnih mestih pa brez besedice ugovora pusti oškodovati deželo... »Straža« pač obira slov; narodnjake in mlati po slov. naprednja-kih —. nemških nacijonalcev pa si še dotakniti ne upa. Zakaj neki? I no — vrana vrani ne izkljuje oči! NEMŠKI KLERIKALCI O SLOV. OBSTRUKCIJI V ŠTAJ. DEŽ. ZBORU. EX-LEX STANJE NA ŠTAJERSKEM. S 30. junijem poteče doba proračunskega pro-vizorija in če deželni zbor tega provizorija ne podaljša ali ne dovoli def. proračuna, se začne s 1. julijem glede štaj*. dež. financ ex-lex stanje. Štajerski deželni odbor je sicer pro forma prosil vlado, naj skliče še meseca junija kratko zasedanje štaj. dež. zbora — ali slov. klerikalcem bi bila baš sedaj pred državnozb. volitvami sila neprijetna pot v Kanoso; zato se je sporazumno z nemškimi nacijonalci zasedanje odložilo. Minulo soboto je imel štaj. dež. odbor zopet sejo — in graški »Volksblatt« (glasilo nem. klerikalcev) je priobčil o tej seji daljše poročilo, ki je z več ozirov prav zanimivo. Nemškonacijonalna večina je sklenila naprositi cesarja, naj bi potrdil še za nadaljne tri mesece pobiranje dež. doklad. Temu Se je upiral nemški klerikalec Hagenhofer in zahteval, naj se na vsak način skliče dež. zbor, da se izognemo nepostavnemu stanju v deželnih financah. Mora ti moraš vedeti, kako se imaš vesti. Jaz molčim in priznavam, da je prav, kar napraviš. Ali misliš, da si ga moral spoditi, da bi razumel? O ne! Takim ljudem zadostuje besedica — toda tvojih besed je bilo mnogo in bile so žaljive. Ti imaš tudi čast v sebi, Kondelik, ti si bil vedno časten človek, drugače bi te ne vzela in moj oče bi me ne zaupal tvojim rokam. In če bi bil kedaj moj oče — Kondelik — rekel tebi kaj podobnega in ako bi bil ti zopet prilezel — veš, Kondelik, jaz bi zgubila spoštovanje, ki sem ga vedno imela do tebe. To je ravno čast in moja ranjka -mama — Bog ji daj nebesa in večni mir — je vedno rekla: Beti, Kondelik je mož, kakršnih je treba iskati! In kar me je veselilo na tebi, me veseli na Vejvari. Ti si sprevidel, da se mora ,to pretrgati — dobro, Kondelik. Nama je dal Bog edino hčer — rada bi jo videla srečno. Ako misliš, da jo je usoda odločila Vejvari, moraš v tem posredovati. On mora čakati. On se ni mogel ponižati. On te ni pahnil v vodo ...« Gospa Kondelikova je vedela, s kakim orožjem mora iti na soproga. Takole resno — toda ne ga zjeziti. »Za vraga«, je zaklical gospod Kondelik, »kaj pa sem rekel tako groznega?« Gospa Kondelikova se ni dala omehčati. »Veliko, Kondelik, razumeš, zelo veliko. Ničesar ti ne očitam, ti si imel bolesti — jaz sem jih čutila s teboj, saj si moj mož in Pepičin oče. Več ni Vejvara potreboval. Ima spoštovanje do tebe, Kondelik, spoštuje te — moj bog, od tebe bi rad dobil ženo — Pepico — in" žena je božji dar. Takega mehkega človeka se ne sme vreči iz sobe, da ne bi več prišel. In takih ljudi tudi ni čez mero.« »No, no, no ... se je nasmehnil Konedelik. »Vem, Kondelik, on je zate premajhen gospod. Toda ne pozabi, da bo postal večji. Ti tudi nisi bil tak, kakor danes, ko si me vzel. Toda moj oče, moja mati, mi smo imeli zaupanje v tebe in ti jih nisi prevaril. Naj se kdo dane tebi primerja! Ti si slikar, kakršnih ni polna Praga.« Gospodu Kondeliku je bilo, kakor da bi ga kdo bičal. To resno češčenje ženino ga je razorožilo. Po teh besedah ni mogel zmerjati, se ni mogel kregati. Sipala je goreče oglje na njegovo glavo. »Menda vendar ne bom letal za njim?« mu je privrelo iz ust. »Tega ti nisem rekla, Kondelik, čeprav bi ne bilo ponižanje, ako bi prišel na kak način z njim skupaj. In ti gotovo nisi bral današnjih časopisov. Nekdo je tam umrl, na magistratu, vse se rine za košček naprej. Vejvara so pridelili praesidiju. P r a e s i d i j u, Kondelik! To je takoj pod županom. Gospodje v praesidiju so njegova desna roka. To so ljudje, ki vladajo celo Prago. To je velik korak k njegovi karl-jeri! Nič drugega ne pravim, kot da ima Vejvara bodočnost — in Pepica bi jo imela z njim. On ima svoje, ona ima nekaj, veš, ko pride to skupaj, je potem krasna eksistenca ...« V tem trenotku se je vrnila Pepica iz kuhinje, gospa Kondelikova je vstala. Samo pogledala je po- menljivo hčerko, in Pepica je razumela. O njem je bit govor, o Vejvari. Mojster je sedel zamišljen. Saj ima pravzaprav Vejvaro rad, za vraga! On ne more za svoj klepetav jezik. Kaj ga ti ljudje še ne poznajo? Ali bi se moral smejati, ko je ležal kakor na mučilnici in moral bi blagoslavljati, da se je prekucnil v Vltavo? In kakor je sedel tu in premišljal o vsem, kar mu jg hjegova boljša polovica povedala, je sklenil, da to jutri popravi. Jutri že pojde ven, ga že skoro prav nič ne boli. Mora plačati davek, pojde sam na magistrat, pod kako pretvezo zleze v pisarno, kjer sedi Vejvara — in bo to. Kakor je sklenil, tako je napravil. In v soboto opoludne, ko se je vrnil domov, je rekel ženi dobro-voljno: »Tako, Beti, zvečer pride Vejvara. Srečala sva se, povabil sem ga na večerjo. Nekaj nam napravi. Pripeljal ga bom s sprehoda.« »Vidiš, Kondelik, to je lepo od tebe. Bala sem se že za Pepico. Ti si dober človek____« u o In ga je poljubila. • j- Kondeliku je bilo neizrečeno lahko pri srcu. Čutil je, kako je človek srečen, če dela dobro. Sklonil se je k ženi in ji je rekel: »Mislim, da danes poprosi za Pepico'----« Obraz gospe Kondelikove se je zavsetil. Ah, torej vendar. Sreča Pepičina — to je bila naloga celega njenega življenja . ; T a je prihcdnjif. Štajerske novice. v Tekma celjske sokolskežupe dne 5. jun. t. I.'Tekme se je udeležilo 18 telovadcev in sicer: ■6 iz Brežic, 6 iz Celja, 2 iz Gradca, 2 iz Krškega in 2 iz Maribora. — Tekmovalo se je na drogu, bradlji,'1 na konju, v skoku na višino in v prostih vajah. Izmed vrst je 'dosegla celjska 227 točk, sestavljena vrsta Gradec, Krško in Maribor skupaj 225 točk in brežiška vrsta 194 točk. Izmed posameznikov je dosegel največ točk br. Jos. Holy (Brežice) in sicer 50, br. Anton Jager (Celje) 49 in br. Fran Virant (Brežice) 48 točk. — Uspeh tekme je pokazal, da je bil brežiški „Sokol" zanjo najbolje pripravljen. Tako se je izvršila prva tekma novo ustanovljene celjske sokolske župe. Pokazala je, da ima župna organizacija trdno podlago in najlepše upe za bodočnost. Po tekmi se je vršila javna telovadba žalibog le v telovadnici ker slabo vreme nastopa na prostem ni dopustilo. Z neverjetno sigurnostjo in eksaknostjo so se izvajate vse vaje; pa saj (udi ni čuda, kajti zbran je bjl cvet telovadcev celjske župe. Po telovadbi se je razvila v obširni telovadnici veselica pri kateri je narodna godba prav pridno svirala. Članice ženskega odseka celjskega Sokola sestri Marta Hrašovec in Jožica Gregorin ste se požrtvovalno trudile z razpečavanjem cvetlic, razglednic in dr. zmanjšati primankljaj, ki je nastal vsled skrajno zanikrne udeležbe s strani Celjanov. Še pred nedolgim časom se je zagotavljalo, da bodo vsi merodajni faktorji celjski vedno in povsod podpirali sokolsko idejo. .Zadnjo nedeljo se pa te obljube niso uresničile. Pa nič ne de. Župno vpdstyf> in celjski Sokol bosta nadalje delovala ppifačrtani poti — vedela bosta pa od sedaj na-pr«j' kdo in kje so njuni podporniki in prijatelji. Na*i)irjj-uij-Liirrr-i.rirj-»-i-r-|-i*i'«''i--------* ■ *........ konte t i, serpentine, umetne cvetlice itd. priporoča po nizkih cenah tvrdka Goričar & Lesko všek v Celju trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja Na debelo. Qoon Na drobno. 177 88-20 ^ru-iATj-irj-frr- -. » ............. .. ■■«■«*'............................... -A Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi • črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše / konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. "7