Po poiti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol lela , 13, Setrt , , 6 , 60 , mesec , 2 ,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-,
*elrt » . o » - , •nesec „ 1 „ 70 ,
Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inseraU sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 113.
V Ljubljani, v četrtek 17. maja 1900.
Letnik XXVIII.
Kranjski Nemci in »kranjska" narobe-politika.
Ljubljanski Nemci so bili pred nekaj leti mnogo bolj skromni nego so dandanes. Vzroka sta dva. Prvi je ta, da je nemški šovinizem pognal tudi v Ljubljani nove kali vsled velikonemškega gibanja, ki ide po vsi nemški zemlji in meče svoje valove tudi tja, kjer nemški element živi le sporadično. Drugi in glavni vzrok pa je ta, da slovenski element, oziroma politični vodilni krogi narodne stranke v Ljubljani izgubljajo svoje moči v strankarskem boju s tako strastjo, da so ves pogled na občeslovenske cilje izgubili. Naj to dokažemo na kratko. Stranka narodno-napredna se je zvezala z nemštvom v deželni zbornici z namenom, da dobi vajeti deželne uprave in s tem za svojo stranko oni vpliv, ki je združen z deželnim odborom. Nemci dobro vedo, da jim je strasten boj med slovenskima strankama v veliko korist vziasti še tedaj, ako jedna stranka išče za-slombe in pomoči pri Nemcih. Ako dr. Tavčar stokrat naglaša, da alijanca slovensko-nemška v deželnem zboru ne zahteva nikakih drugih žrtev nego C tisoč gld. za nemško gledališče in odborništvo dr. SchafTerja v deželni šolski svet, je vse prav, ali stokrat je zopet res, da stranka, ki prejema od Nemcev dobrote, mora jim biti prizanesljiva povsod in jim ne sme metati polen pod noge. In kdor je poznal vodilne kroge napredno-narodne stranke pred alijanco in jih pogleda sedaj, eh kaka razlika. Popred je bil dr. Tavčar rjoveč narodni lev, ki je srdito padal pri umestni in neumestni priliki po vladi in Nemcih. Sedaj?
Pred baronom Ileinom in pred barona Sch\vegla brado ima velik respekt. Politična veljava te stranke je odvisna od vladine in nemške naklonjenosti. Pa se hočejo obdržati na vsak način in za vsako ceno v veljavi, zato pa jadrajo tako čudno s svojo narodno ladjo.
Nemški politiki na Kranjskem so dosegli zadnja leta lepe vspehe. Prej niso veljali mnogo, zdaj so važen faktor. Nekaj let potem, ko je bila padla nemškutarska trdnjava v Ljubljani v prah, so bili Nemci des-
L ISTE K.
Na Vestfalskem.
Piše J. Kmfic.
XXII.
Erle-Middelich, 25. aprila.
Zadnji čas delujem izključno po miin-sterski škofiji.
To škofijo je ustanovil Karol Veliki. Ko je premagal poganske prebivalce, je poslal v deželo misijonarje. Med njimi je bil tudi sv. Ludgerij, ki je na tem kraju krog 1. 800 ustanovil samostan (monasterium), odkoder je dobilo tudi mesto Miinster svoje ime. Sedanji škof, dr. Herman Dingelstad, je že mnogo storil v povzdigo krščanskega življenja v svoji vladiAovini.
Mnogo pripovedujejo duhovniki o svojem prejšnem škofu Janezu Bernardu. Nad vse sijajen je bil bajo njegov povrat iz pro-gnanstva. Ko je ponehal kulturni boj, so tudi njemu dovolili, da se sme vrniti v svojo škofijo. Ljudstvo, ki še sedaj ljubi svoje dušne pastirje, mu je pripravilo sijajen sprejem. Celo mesto je bilo v zastavah in slavolokih. Z godbo in banderi so mu šli naproti
organizovani in so nazadovali, politične veljave niso imeli nobene in njih »Tagblatt« in »Wochenblatt« sta zaspala. Prišli pa so mladi elementi, katere si je vzgojil dr. Bin-der, ki je strasten nemški agitator, in so se dobro organizovali. Prišel je tudi nemški baron slovenskega pokoljenja 5chwegel, in ta je znal situacijo izrabiti.
Med nemškonacijonalno glavo, dr. Bin-derjem, in diplomatsko glavo bar. Schvvegla ni notranjega nasprotstva, le popolnjujeta se. Baron Schvvegel »pana« Slovence« v deželnih zastopih, zastopa nemške koristi nasproti dr. Tavčarjevi gardi, za širokim varnim hrbtom gospoda barona pa operirajo in delajo Nemci.
Danes se jim ne izgubi na Kranjskem niti jeden Nemec, tako imajo vse v evidenci. Nemška kranjska šparkasa zalaga bogato nemška društva in zavode, sami pa tudi mnogo žrtvujejo, saj imajo premožne sloje v svojih vrstah. Kjer je pet Nemcev, že napravijo svoje društvo in tako so v gornji dolini na Gorenjskem in v Tržiču preširni postali. V Ljubljani se drže precej reservi-rano, ker nočejo, da bi prezgodaj videli Slovenci, kaj nameravajo. Nemci z vso res-nobo btreme priti v mestno zbornico ljubljansko za stalno. Ker jim je enkrat spodletelo, da pridejo v mestno zbornico, ko so poslanstvo Kušarja in vodstvo Tavčarjevo rešili, so bili sicer sila ogorčeni, ko jim niso koncedirali nekaj mest v mestni zbornici. Pa takrat bi ne bilo šlo, ko niso bili še »zreli« blovenci za tako transakcijo. Vendar so Nemci lokavo čakali, da se jim pokaže ugodnejši trenotek. Lansko leto ni šlo, letos tudi ne. Pa upanja niso izgubili. Drugo leto pa bo šlo, pod drugim naslovom.
Društvo hišnih posestnikov bo baje drugo leto imenovalo svoje kandidate za mestni svet. Tedaj pa lahko jeden ali dva Nemca kot kandidata tega društva zlezeta v mestno svetovalnico. No, ko je led prebit, potem bo pa že šlo naprej. Nemci ne operirajo slabo in ker »Narod« dan na dan hrusta same »klerikalce", potem bo slovensko liberalno meščanstvo raje volilo kakega »zmernega« Nemca kot reprezentanta hišnih posestnikov v mestni zastop nego da bi iskalo modus
vivendi s kat.-nar. rojaki. Ne nemštvo ne tuji nemški kapital, vse to ne koplje groba naši narodni individualnosti, ampak — slov. »klerikalizema.
Tako bobna »Narod« leto in dan v dežel. potem ni čuda, da se s takim pisarenjem morajo take ideje ukoreniniti med našim meščanstvom, ki pri svojem poslu ne more dosti več brati in misliti, kakor to, kar mu prinaša • Narod«.
Pa nikari misliti, da so te naše dedukcije tendecijozne ali pretirane.
Letos so Nemci, osobito dr. Suppan, pri volilnem shodu za mestne volitve na-glašali, da stavijo vse nade na »Hausbe-sitzerverein«, ki postavi drugo leto svoje kandidate za mestne volitve. Smisel vseh govorov na tem shodu pa je bila ta, da stavijo na osebo dr. Tavčarja vse nade.
Zakaj tako govore, se odteguje javnosti, ali po vsem tem, kar je ta mož za slovenstvo v politiki pokvaril, se da marsikaj misliti. Dr. Tavčar ima v ljubljanski buržoaziji mnogo upiiva, tega nese da tajiti, in v zvezi z Nemci reprezentuje večjo moč kakor župan Hribar. To dejstvo pojasni marsikaj v politiki kranjskega naprednjaštva.
Želje nimamo druge, kakor da ta slovensko nemška politika na Kranjskem pride do vrhunca, da padejo figova peresa iz slo-vensko-nemških političnih teles in bodo našo ponesrečeno in za Slovence tako kvarno politiko nemško-slovenske alijance spoznali na sadovih tudi oni, kateri danes ne vidijo druzega, kakor »Narodovega« klerikalnega zmaja.
Pota se odpirajo od vseh stranij v našo deželo, železnice bodo prodrle naše hribovite meje na Gorenjskem. Tuj kapital bode izkoriščal kmalu naše vodne sile, in ž njim bo prišlo mnogo tujega nemškega elementa. Pijonirji za nemško invazijo so v naši sredi in se že vesele, ko se bo razlil nemški element po Gorenjski in črpal iz naših pri-rodnih sil kapital ter ponemčeval našo narodnost.
Naši naprednjaki pa se vežejo s temi nemškimi pijonirji iz samega strankarskega egoizma in ne gledajo v bodočnost.
Prišel pa bo čas, ko bodo tudi alqpci spregledali, kam jih je dovedla ta politika. Bog daj, da bi ne bilo še prepozno za narodno obrambo.
Narodno-napredna stranka pa je že sedaj lahko prepričana, da je zgodovina njene alijance najčrneja v njeni politični zgodovinski knjigi._
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. maja.
Mladočehl se ne udajo, ta utis je napravil govor, ki ga je imel predvčeranjim mladočeški poslanec dr. Herold v tnlado-češkem političnem klubu nekega praškega predkraja. Govornik je rekel, da je sicer lepo število članov proti obstrukciji, med njimi posebno dr. Engel, toda večina kluba je popolno prepričana, da je ta taktika sedaj jedino mogoča. Na volilcih je, da nas podpirajo, pravi dr. Herold, in najlepši vzgled jim dajo v tem oziru češki obrtniki, ki so na shodu v Pragi soglasno sklenili, da podrede svoje posebne interese narodni stvari češkega naroda. V obstrukciji uvidimo jedino sredstvo, ki nam pripomore do zadoščenja za krivico, ki se nam je zgodila z odpravo jezikovnih naredeb. Češkega naroda se ne sme žaliti brez kazni. Nemci so dosegli vspeh vkljub temu, da so bili v manjšini. Koerberjev jezikovni načrt ostane samo kos papirja. Besedi »posredovalni jezik« se vlada sicer dosledno izogiba, a iz motivacije je razvidno, da mora biti posredovalni jezik. Lepo je sicer prigovarjati Čehom, naj prično razpravo o načrtu ter ga v zvezi s svojimi zavezniki spremene po svoji volji, toda Čehi dobro vedo, da bi Nemci to preprečili z obstrukcijo. — Iz teh besed sledi, da Mlado-čehi ne odnehajo. V istem smislu pišejo tudi mladočeški listi ter pravijo, da je celo dvomljivo, da bi klubova večina izločila iz ob-strukcije obrtno novelo in melijoracijske predloge.
Nemci o vladnem jezikovnem načrtu. Koerberjev jezikovni načrt za Češko in Moravsko so vzeli sedaj na rešeto nemški zastopniki imenovanih dežel. Pod predsedstvom poslanca dr. Funkeja so se nam-
daleč izven mesta. Po vseh cerkvah je zvonilo in potrkavalo, ko je verno ljudstvo peljalo svojega višjega pastirja v krasno ozalj-šano stolnico. Navdušenost je bila velikanska. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je škof-mu-čenik zbranemu občinstvu podelil svoj blagoslov. Tega dogodka duhovščina in ljudstvo ne more pozabiti, ln pruski uradniki? Stali so od daleč in — zijali.
Škofija obsega severni in zahodni del Vestfalskega, severni del Porenščine in veliko vojvodino oldenburško; sega torej do Holandije in severnega morja. Pred dvema letoma je bivalo v škofiji 940.000 katoličanov, 450.000 protestantov in 7.500 Židov. Vestfalski del škofije, takozvani Miiiisterland, je izključno katolišk. Oldenburžani s cer tudi spadajo v to škofijo, pa imajo lastno upravo : v mestu Vechta lastnega generalnega vikarja in stolni kapitelj.
Razun škofa Hermana ima vladikovina še dva pomožna škofa. Duhovnikov je nad 1200. Pomanjkanja dušnih pastirjev škofija ne pozna.
V industrijskem delu dijeceze, v Ruhr-kohlengebietu, stoji fara kraj fare. K večjemu pol ure imajo duhovniki od središča pa do meje svoje fare. Povsodi je po več dušnih
pastirjev; navadno ima vsak kraj jednega pastorja in tri kaplane, in razun teh velikokrat še rektorja. Podružnic tukajšne fare ni majo nikakih. Ce je pa kjo večji kraj, postane ekspozitura in dobi svojega duhovnika, navadno po dva. Zadnji čas dela škofijstvo na to, da te ekspoziture postanejo samo stojne župnije. — Vas Erle in bližnji Mid-delich spadata v župnijo Buer ter imata dva duhovnika. Ker le par Slovencev živi v Bueru samem, v Erle jih je pa veliko, sem si za središče rajše izvolil mali Erle kakor pa veliki Buer.
Značaj Vestlalcov se povsem razlikuje od onega Porencev. Vestfalci so bolj resni, odkriti; na rabijo mnogo komplimentov; beseda jim pride od srca, če tudi včasih bolj trda. Porenci pa so baje veseljaki; imajo pač dobro vino. Mnogo se ondi poje in pleše. Si licet parva componere magnis, primerjal bi jih našim Gorenjcem in Dolenjcem. Gorenjec je odkrit, včasih »zarobljen«, Dolenjec pa bolj lahkomišljcn veseljak.
Sinovi svoje domovine so duhovniki. Vestfalski dušni pastirji, župniki in kaplani, so sicer vsi zelo prijazni gospodje, pa večinoma precej resni. Pristnega veseljaka, kakor jih poznam v domovini, še nisem našel med
njimi. Zanima jih razun dušnega pastirstva pred vsem politika. Kar iz ust mi jemljejo besede, če jim pripovedujem kaj o naših avstrijskih razmerah. Ne pijejo veliko. Po pravici povem : nisem jeden izmed največjih pijancev, pa vendar na Vestfalskem ga iz-pijem primeroma največ. Zato pa tem rajše kade, in sicer no smodke, marveč pipe. Kamorkoli pridem, povsodi imajo duhovniki večje število čibukov, iz katerih srkajo nikotin.
Pripomniti moram, da vestfalski duhovniki nikdar ne hodijo v gostilne. »Saj imam doma dovolj pijače«, mi pravijo; »če ne, si jo pa naročim na dom«. Saj reB, nekam grdo se vidi, če gre dušni pastir v svo|i duhovski obleki med j>ijance v gostilne. Po krčmah šo noben duhovnik ni nikogar spreobrnil; nasprotno pa se verno ljudstvo pohujšuje, če duhovniki zahajajo v gostilne. Vsa čast v tem oziru Vi;stfalskim duhovnikom.
Čeprav nimajo posamezne fare svojih podružnic, in tudi po obsegu niso kdove-kako velike, pa imajo vendar le dušni pastirji mnogo opravila. Koliko imajo n. pr. opraviti samo s šolo, koliko vodijo družb in bratovščin itd. Zato zlasti z mlajšimi, z gg. kaplani, ne pridem mnogo v dotiko. Veči-
reč včeraj sošli češki in nemški poslanci, da se posvetujejo o načrtu in izreko svetu svoje mnenje. Toda stvar ne gre tako naglo od rok. Zjedinili so se potem na predlogu, da se izvolita dva pododseka. V pododsek za Češko so bili izvoljeni posl. Baernreither, Opitz, Pergelt, Prade in Schticker, za Moravsko pa Gross, d' Elvert, Chiari in Gotz. Objednem se je pooblastilo te poslance, da smejo privzeti k skupnim posvetom o načrtu tudi poslance Kaiser, Hochenburger, Hofmann in Lueger. Danes sta se sošla oba pododseka k skupni seji, da v glavni razpravi izreko svoje mnenje o vladnih načrtih. Izjavo priobčijo baje v posebnem komunikeju.
Kvotna pogajanja v Budimpešti so dognana in večina članov kvotne depu-tacije je zopet vsprejela lanski kompromisni predlog, ki določa kvotno razmerje 34-4 : 65 6. Nič ni pomagalo, da so štirje člani avstrijske kvotne deputacije: Povše, Fort, Kaiser in Zedtvvitz kazali na krivice, ki izvirajo za Avstrijo iz tega razmerja, in zahtevali, naj se vzame za podlago število prebivalstva in naj se na podlagi tega določi vsaj razmerje 35:65. Ostali so v manjšini s svojimi predlogi in predlog odseka sedmo-rice je obveljal z 8 proti 4 glasovom. Dva člana sta opravičila svojo odsotnost. Prodrli so sicer predlogi večine, naj se naroči vladi, da pravočasno stopi v dogovor z ogersko vlado, da se doseže sporazumljenje glede pravičneje podlage za izračunanje kvote, toda ti nasveti ostanejo bržkone samo želje, na katere se nihče ne bo oziral. Ogri namreč računajo na nezdrave razmere v avstrijskem parlamentu in kujejo iz njih za-se ka pital.
Dr. Plener o carinski zvezi z Nemčijo. V budgetnem odseku avstrijske delegacije sprožena misel o carinski zvezi mej Avstrijo in Nemčijo je dala povod, da se v obeh državah temeljito pečajo s tem vprašanjem. V ta razgovor je po poročilu nekega berolinskega lista posegel tudi pred sednik avstrijskega najvišjega računskega dvora dr. Plener, ki pravi o tej zadevi mej drugim to-le : Malo nade je, da bi se uresničila ta zveza. Gotovo se obnovi trgovinska pogodba, ki poteče v treh letih. O tem ni nikakega dvoma, kajti ne moremo si misliti, da bi bila naša monarhija intimen zaveznik Nemčije, mej tem pa bila z njo tarifno vojsko. Na drugi strani pa je pot od trgovinske pogodbe do carinske zveze zelo dolga. Že pri sklepanju zadnje trgovinske pogodbe se je pojavila mogočna opozicija mej nemškimi agrarci, ki se bodo po mojem mnenju še z večjo silo upirali obnovitvi te pogodbe po preteku treh let. In kakor v Nemčiji, bi menim tudi v Avstriji ne pozdravljali carinske zveze. Avstrijska industrija, na čelu ji češka industrija, uvidi v tej zvezi nevarnost. Carinska zveza z Nemčijo zdi se toraj danes naravnost nemogoča. — Toraj že z ozirom na avstrijsko industrijo ne kaže sklepati zveze z rajhom, kaj pa še le z ozirom na avstrijsko notranjo politiko in večino slovanskega prebivalstva.
noma imajo lastno stanovanje, bodisi zasebno ali pa ustanovljeno, in lastno kuhinjo.
Pastorji nimajo kmetiških posestev, kakor pri nas v domovini. Obdeljujejo k večjemu kos vrta. Semtertje rede jedno ali dve kravici, in včasih še par prešičev. To je pa tudi vse. Konj in kočij ne poznajo. Norčujejo se iz naših razmer, ker mislijo, da so naši župniki poprej kmetje, potem še le du hovniki. In predno jim to misel izbijem iz glave!
Zares, vzgledni duhovniki so vestfalski dušni pastirji. Kako skrbe za lepo krščansko življenje svojih laranov! In priznati moram, da so Nemci-domačini dobri kristijani; radi hodijo v cerkev, radi prejemajo sv. zakramente, in tudi za okrašenje svetišč božjih store zelo veliko. »Pri nas ni nobene matere, nobene gospodinje domačinke, ki bi v letu vsaj trikrat ali štirikrat ne šla k spovedi. seveda, z moškimi je večja težava; saj tudi ne morejo tolikokrat hoditi. Vendar pa dvakrat v letu gre gotovo vsakdo«. Ne samo ženske, marveč tudi moški hodijo redno vsako nedeljo in vsak praznik k službi božji. »Ko bi kaka družina opuščala nedeljsko sv. mašo«, mi je pripovedoval gosp. Floren, in so mi za njim isto potrjevali drugi
Obstrukcija proti lex Heinze. Ob Btrukcija je nalezljiva bolezen. Za avstrij skimi Schonererjanci so se je oprijeli Lahi in vročekrvneži v nekaterih parlamentih za-hodnje Evrope, potem naši Mladočehi in sedaj se napoveduje tudi v nemškem parlamentu proti zloglasni lex Heinze. Židovski liberalci in framasoni v Nemčiji so z brezobzirno agitacijo tako nahujskali gotove može v levičarskem taboru, da so se izjavili voljne pričeti v današnji seji z obstrukeijo proti Iex Heinze, ki je po želji večine na dnevnem redu današnje seje. S kakim vspehom bodo pričeli rogoviliti, dosedaj še ni znano, a bati se je, da precej številni nasprotniki res onemogočijo razpravo. Seveda bi pozneje tudi centrum moral izvajati iz tega posledice pri razpravi o vladni predlogi, ki pride na vrsto po Binkoštih.
Obstrukcija v italijanskem parlamentu je že dosegla vspeh, a no takega, kakoršnega so si želeli njeni provzročitelji. Ziinagali so nad vlado in njenimi mameluki, ki so hoteli s silo zatreti vse nasprotniške poskuse. Spremenili so takorekoč kar čez noč zborniški poslovni red, odpravili so vsa tajna in imenska glasovanja ter celo sklenili, da je nedopustno konstatovanje sklepčnosti zbornice. To nasilstvo je imelo seveda skrajno neugoden vspeh, obstrukcijonisti so pokazali, da si ne dajo oropati govorniške svobode. Prišlo je v zbornici do nečuvenih škandalov, ki so onemogočili vsako zborovanje, in posledica je bil kraljev dekret, s katerim se prekinja zbornično zasedanje. Toda tu ne ostane samo pri prekinjenju zasedanja, marveč splošno se pričakuje razpust parlamenta in razpis novih volitev, ki se vrše neki že 10. junija, in ožje teden dnij pozneje, ter bi se novoizvoljeni poslanci sošli k prvi seji dne 22. junija. To so seveda dosedaj še gole kombinacije, a gotovo je, da ne bo mogoče rešiti se iz sedanje krize na noben drug način. Mogoč bi bil le še odstop sedanjega Pellouxovega kabineta, toda kralj se je baje izjavil, da ga ne žrtvuje sedanjim rogovile-. žem. No, ako ga sedaj ne mara od-loviti, storil bo to pozneje, ker ne sme misliti, da bi se z novimi volitvami vselile v zbornico boljše razmere.
Dopisi, f Nadučitelju Ivanu Kogoju. Iz Idrije. Zopet eden! Vrl možak, starega slov. narodnega prepričanja poslovil se je od nas; poklical ga je Gospod, dasi nagloma, vendar upamo, dobro pripravljenega, ker je vedno dostikrat ponavljal besede: »kaj bi se bali smrti, pripravljeni bodimo, pa smo lahko veseli«. Pokojnik Ivan Kogej je bil rojen v Idriji, 5. maja 18-37. leta. Ljudske šole je dovršil v Idriji ter vstopil pri rudarstvu v delo. A nadarjen, kakor vsa družina, želel je rajše obdelovati mladinska srca, nego kamenje v temni jami, vstopil je v idrijsko pripravnico, katero je dovršil 1858. leta. Prvo službo je nastopil v Sentpetru na Notranjskem 7. januvarija 1859. Služil je tam samo okoli leta. Iz Šentpetra se je podal v Krašnjo, ter
gg. župniki, »bi vsi s prstom kazali za njo; nihče bi ne hotel z njimi več občevati«. Nemci-domačini in pa Poljaki delajo svojim dušnim pastirjem mnogo veselja. »Da bi le Avstrijcev in Lahov ne imeli v svoji fari, pa bi bilo vse dobro«, sem slišal že večkrat. Žalostno, pa resnično.
Tudi naši ljudje so zgledujejo nad domačini. »Tukaj se v cerkvi vsa lepše obnašajo«, mi pravijo, »kakor pri nas v domovini«. Posebno mladeniči so mnogo boljši, kakor pa slovenski. Ne samo, da pred cerkvijo nihče ne ostaja med službo božjo, tudi sicer se obnašajo zelo spodbudno. Mnogo jih je vpisanih v Marijine družbe.
Pred vsem skrbe duhovniki za to, da so ob nedeljah vsi ljudje pri sv. maši. Najmanj tri maše morajo biti v vsaki cerkvi; navadno imajo štiri ali celo pet. Če je premalo duhovnikov, pa jeden binira. Dovoljenje za to se dobi povsodi prav lahko. Prva sv. maša je navadno še le ob sedmih, zato ker pridejo delavci iz ceh še le ob šestih zjutraj. Večinoma imajo vsako nedeljo dopoldan po tri kratke pridige, navadno ne čez četrt ure; popoldan pa krščanski nauk in litanije.
se tam poročil s sedaj žalujočo pobožno družico Marijo. — 01 6. novembra 1866 je služil kot učitelj na Brezovici; leta 1882 jo postal nadučitelj. Meseca oktobra 1899 stopil je v gotovo dobro -zasluženi, a malo časa uživani pokoj. 12. t. m. popoldne ga je zadela kap na možgane, zvečer je izdihnil.
V malih besedah je izražen tek njegovega življenja. Pa ravno v tem, da je tako malo premenjaval službe ter zlasti na Brezovici deloval nepretrgano celih 33 let, se kaže, kako se je znal priljubiti ljudstvu. In pač, nobena stvar ljudstvu ni tako ugajala na njem, nego njegovo živo versko prepričanje. — Sam je priznaval pogosto že v pokoju, da je štel si v glavno nalogo, otroke ne samo privaditi znanju, marveč poleg to izobrazbe podati ji versko vzgojo.
A ni učil mož samo z besedo nravno-verske vzgoje, najlepši nauk mladini bilo je gotovo njegovo lastno življenje. Da bi bili videli moža sedaj v pokoju ! — Kratek čas mu je Gospod odmenil, a v tem kratkem času pokazal se je pristnega krščanskega Idrijčana.
Ni bilo dne, da bi bil zamudil sv. mašo Ves čas mej sv. opravilom klečal je ter častil sv. rožnim vencem ono, pri kateri upamo, da se že sedaj veseli. Oziral se ni mej sve tim opravilom, spregovoril ni z nikomur besedice; ako je imel kako težavo, povedal jo je po službi božji zunaj pred cerkvijo. Kako smo ga v nedeljo 13. t. m. pogrešali v žagradu, kamor je nedeljo za nedeljo prihajal, da je sam — ker je bil nekoliko gluh — prečital naročila, za koga naj ta ali oni dan pri sv. maši moli.
Odkar izpostavljamo prvo nedeljo v mesecu presv. Rešnje Telo, nadučitelja Ko-geja nismo nikdar pogrešali med 4. in 5. uro popoldne.
Da je bil res vnet učitelj, pokazal je mož z besedo in dejanjem, ko je bil že upokojen. Neprenehoma je poudarjal: »ne vem, kaj naj počnem, zmerom sem bil vajen dela, sedaj mi je skoraj umreti dolgega časa«. Mož je komaj čakal, da je mogel zopet poseči v opravilo, koje je tako zvesto skozi 40 let opravljal. V Idriji je takoj meseca septembra redno pomagal pri poučevanju, ker je bilo ravno službeno mesto prosto. Pa tudi med letom je z največjim veseljem posegel učiteljstvu v pomoč.
O očetu Kogeju bi radi zvedeli! — Dasi ubog učitelj, preskrbel je vsem otrokom primerno stanovsko izobrazbo. V prvi vrsti je gledal na to, da bodi njegova družina v krščanstvu vzgled drugim družinam. Najlepši dokaz temu je, da je najstarejši sin njegov frančiškan. — Najveselejši dan pokojnikovega življenja je bil, ko je njegov sin, sedanji p. Kajetan dne 17. prosinca 1892 obhajal svojo novo mašo. Dve hčeri sta poročeni z vrlima učiteljema! Starejša Filo-mena ima Jankota Bajca, nadučitelja v Polhovem Gradcu; mlajša Antonija pa c. kr. učitelja Jožefa Novaka, znanega setrudnika »Slov. učitelja« in vrlega sotrudnika dobrih društev v Idriji. Mlajši sin Franc pa je dijak 5. lat. šole v Ljubljani. — Deloval je v slogi z duhovščino.
Zadostuje naj, ako omenimo, da jo bila za pokojnika smrt župnika Jan. Potočnika najhujši udarec. Hči njegova je obhajala isti večer, to je bilo 23. aprila 1893, svojo poroko, a Kogej je žalosten pohajal mej gosti; ljubilo se mu ni nič; videlo se je, kakor bi bil izgubil svojega lastnega brata. — Pohvalnemu pismu iz leta 1866 od knezoško-fijstva ljubljanskega nikdar ni nečasti delal.
Pokojni Kogej je bil narodnjak, ki je delal, dasi ni kričal. Občina brezoviška ga je imenovala 12. sept. 1897 častnim obča nom. Ko je bilo mirno življenje, ni se spomnil nihče zunaj Brezovice nadučitelja. Pač pa čitamo v »Slovencu« z dne 1. febr. 1877 nasledno vest o njem: »Pretekli teden so prišli nenadoma žandarji k gospodu učitelju na Brezovici in pokazavši mu »Hausdurch-suchungsbefehl«, v pričo prestrašene družine vse po hiši preobrnili, ker je bil gospod učitelj sumljiv, da ima konfiscirane liste »SI. Naroda«. Res so našli eno številko in jo odnesli, gospod učitelj pa je bil v nedeljo poklican k deželni sodniji v Ljubljani, da pove, kako je v prepoved dejani list prišel v njegove roke. Menda se plete zoper »Narodno tiskarno« preiskava zavoljo razširjanja v prepoved dejanih listov ,Slov. Naroda'«. —
Mož je trpel po nedolžnem. Ta poset orožnikov pekel ga je še, ko je bil v pokoju, tembolj, ker je prejel 1. 1866 pohvalno pismo od vlade. — Prišel je kat. shod leta 1892.
Pogodi so se volitve vršile v znamenju tega shoda. Dne 18. dec. 1892 je bila na Brezovici volitev novega občinskega odbora. »Slovenec« piše 5. jan. 1893 o teh volitvah: »kak duh da vodi naše može, sprevidite lahko iz tega, da so si odbrali omenjenega dne večinoma veljake, ki so se osebno in z vnemo udeleževali posvetovanj na I. kat. shodu v Ljubljani. Pokazali so to tudi dejanski tembolj, ker hočejo imeti v svojem odboru vsekako oba svoja dušna pastirja in svojega nadučitelja«. Nadučitelj Janez Koge, je bil dne 4. jan. 1893 izvoljen celo občinskim svetovalcem.
Učencem je bil g. nadučitelj Kogej sila priljubljen. Znal je poučevati, tako da so ga z zanimanjem poslušali najmanj nadarjeni učenci. Ko je tukaj pri nas v Idriji nado-meetoval zadržano učiteljstvo, so tudi najslabši učenci doma pripovedovali, kako so jih stari gospod učitelj z zgodbicami privajali lepemu vedenju.
Dasi že precej v letih se rajni Iv. Kogej vendar ni odtezal tudi novejšemu gibanju mej ljudstvom. Ker je sam bival dalje časa mej priprostim ljudstvom, spoznal je vrednost gospodarskega zadružnega delovanja. Ivoj ko je prišel v Idrijo in se je otvorilo kršč. gosp. društvo, pristopil je kot član omenjenemu društvu ter se ga vrlo držal. Da je bil tudi član kat. del. družbe, pač ni treba posebej omenjati. Mož, ki je v čvrstih svojih letih podpiral kat. časnikarstvo, tudi v starosti ni zaostal. Njegovo vsakdanje čtivo bil je »Slovenec«. Ostal mu je zvest do konca*, kakor je preje imel še kot delavni nadučitelj naročene »Slovenca«, »Danico«, »Venec« in »Vrtec« in te liste razširjal tudi mej ljudstvom. Za svoje delovanje prejel si plačilo, dragi Ivan! Počivaj v miru?	—a—
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. maja.
Promoviran je bil včeraj na graškem vseučilišču doktorjem bogoslovja g. Evgen Lampe, stud. prefekt v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. — Novemu doktorju iskreno čestitamo.
Iz Begunj, 16. maja. Odbor begunjske občine je v seji dne 29. aprila imenoval soglasno gospoda župnika J. Košmelja za častnega občana z ar ad i obilih zaslug za župnijo in mu dne 15. t. m. izročil krasno izvršeno diplomo. Ob enem mu je tukajšnje gasilno društvo in pevski zbor pod vodstvom gospoda nadučitelja Zavrla napravilo zelo animirano serenado. Kdor si ogleda le tukajšnjo farno cerkev, ki jo je gospod župnik od zunaj in znotraj vso in zelo okusno prenovil, ne da bi farani imeli Ie količkaj troškov, priznal bo to odlikovanje . 4 jako umestno in zasluženo! — Na mnoga leta! — Bog živi »mrtvo roko«, ki glasom deželnoz borskih poročil tako strašno odira ubogo ljudstvo!
PanBlavistična agitacija v Gomi-lici Kdo se ne bi smejal, kdor bere poročila »Grazer Tagblatt«-a, kako sloveni župnik Tomažič pristno nemško Gomilico pri Lipnici. Dokaz, da je Gomilica nemška, je izviren. Šola je nemška, trgovci in krčmar;-znajo nemški, torej ni v župniji Slovencev, torej ni treba v cerkvi prav nobene slovenske propovedi, nobene slovenske pesmi. In župnik Tomažič se drzne pragermanskega Sernschegg-a šiloma preleviti v slovenskega Sernšeka? Groza!
Ropotanje štajerskih nemških trgovcev. Naznanili smo že, da se je v Mariboru ustanovil »Kaufmannischer und ge- ( \verblicher Schutzverein fiir Steiermak« Nemški trgovci mislijo, da bodo s tem uničili slovenske zadruge, ki njihovemu nemškemu prepričanju delajo silno zgago. Sklical je ustanovni shod Albert Stiger iz Slovenske Bistrice, ob njegovi strani so pa stali dr. Wolflhardt, Girstmayer, Ornig, Platzer in Pfrimer. O ustanovitvi je poročal dr. Mrav-lag. Napadal je sosebno ostro celjsko zadrugo »Merkur«. To je vspeh njegove av-dijence pri dr. Tavčarju. V odbor so bili izvoljeni Albert Stiger iz Slov. Bistrice, Fer- , dinand Scherbaum in Karol Pircker iz M..
ribora, Viktor Schulfink in J. Schromke iz Ptuja, Al. Walland iz Celja, A. Elsbacher iz Laškega, Edvard Suppanz iz Pristave, Jože! Sehober iz Marnberga. Radakovič in Egger sta ropotala še po volitvi proti »konsumom« Schulfink iz Ptuja proti »Pfaffenblattu« »Slov. Gospodar«, Suppanz proti slovenski duhovščini, posojilnicam. Kako bodo ti ljudje v jeden žakelj spravili trgovca in obrtnika, kateremu slovenske zadruge nič žalega ne store, menda sami ne vedo. Na Nemškem so se pričeli ločiti celo veliki in mali trgovci v posebne skupine. Zato ostane tudi mariborsko ropotanje proti zadružništvu le udarec po vodi.
i Graško konservativno dijaštvo,
t. j. nemško-nacionalni burši, so sklenili 14. t. m. resolucijo, v kateri odrekajo katoliškim dijakom pravico nositi čepice, trakove in druge društvene znake, ker s tem, da se katoliški dijaki načelno ne bijejo za čast, prostost in domovino orožjem v roki, onečaščajo te staro davne dijaške znake. A krati pa žugajo, da bodo katoliškim dijakom vsak nastop v javnosti preprečevali, naj si jim je svobodno nastopanje po zakonih dovoljeno ali ne. — Ta izjava je pač jasna priča naših žalostnih razmer v t zv. katoliški Avstriji. V nemško inteligenco se je vselil duh upornosti. ki hoče imeti zase vso svobodo, a je drugim ne dovoli nič, ki se le takrat sklicuje ria zakone, kadar služi njih nebrzdanim nameram, a sicer frivolno prestopa. Posebno značilno je postopanje buršev za naše javno življenje v Avstriji, kjer še vedno krate katoličanom najpriprostejše pravice, da javno kažejo in vdejstvujejo svoje naziranje. V toli hvalisani Nemčiji je katoliško gibanje najmočnejše v javnem življenju, nemška katoliška dijaška društva vživajo svoje akade-miške pravice v isti meri kakor druga. — Bati se je, da pride v Gradcu do nemirov, ker burši hočejo po dunajskem zgledu nemškemu kat. dijaškemu društvu »Carolini« pokazati, kako umejo akademiško svobodo.
Porotne obravnave v Gorici. Pred goriškimi porotniki je dobil 36 letni delavec Mihael Karnitsch z Nižjeavstrijskega 7 let ječe, ker je pri Ani Gruzovinovi v Solkanu ukral vrednosti za 101 krono 60 vin. ter se potem skril pod posteljo, kjer ga je opazila Alojzija Gruzovin. Karnitsch, ki si je nadel pri aretovanju napačno ime Fiirst, je bil že 19 krat kaznovan. — Dne 14 t. m. je stal pred porotniki 34-letni baron Bruck iz Fare v Furlaniji. Mož je pod kuratelo, dobiva na mesec 600 kron, a ni mogel izhajati. Naročil je od raznih dunajskih tvrdk blago, katerega ni nikdar plačal. Ko so ga aretovali, je razžalil postajevodjo Stoka. Bruck je tajil vsako goljufijo in bil je oproščen.
Porotne obravnave v Celju Pred celjskimi porotniki je stal včeraj Karol Skalla iz Litomeric, zadnji čas uslužben pri rudokopu v Storeh. Zapisaval je ondi zaslužek delav-A;-(9v ter delavce izplačeval. Vodstvu je naznanjal višje svote, nego je bil v resnici zaslužek, ter je preostanek porabil zase. Tako je vodstvo ogoljuial za 5190 kron. Dobil je dve leti težke ječe. — Delavec Jožef "VVeber iz Celja je bil obsojen na 8 let težke ječe, ker je hotel zastrupiti svojo gospodinjo Marijo Drobec in nje stariše. Pomešal jim je v jed arsenika, da bi se potem polastil njihovega denarja.
Iz Tržiča, dne 16. maja. Včeraj zvečer po šmarnicah se je od nas poslovil naš organist gospod Janez Pogačnik. Velika množica ljudi se je gnjetla krog njega, vsak mu je hotel še v roko seči. Že prejšnji večer mu je katoliško društvo sv. Jožefa priredilo podoknico. Najtežje je bilo pri srcu cerkvenim pevcem, ko jih je zapuščal; nobeden izmed njih ni mogel zadrževati solz. Je pa tudi gospod organiBt to ljubezen in spoštovanje popolnoma zaslužil. V šestih letih svojega bivanja v Tržiču je popolnoma reformiral naše cerkveno petje, in sicer natančno po cerkvenih postavah, ter si je ustvaril pevski zbor, kakoršnega nima nobena druga cerkev na Gorenjskem. Vrhu tega je brezplačno podučeval petje v društvu sv. Jožefa. Poleg tega je v Tržiču zložil nekaj prav lepih kompozicij. On nam je dokaz, koliko bi mogli storiti naši slovenski organisti, ko bi se popolnoma posvetili svojemu lepemu poklicu. Povrni Vam, gospod Pogačnik, dobri Bog, kar ste v Tržiču sto-ili v njegovo čast, in Vam daj, da na Va-
Sem novem mestu, v Idriji, še mnogo let zdravi prepevate njegovo Blavo.
Imenovan je blagajnični kontrolor pri glavnem novčnem uradu na Dunaju, Rudolf Grund, preizkuševalcem pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji.
Medvodski in goriški delavci imajo v nedeljo ob 10. uri službo božjo na Šmarni gori.
Umrl je v Ljubljani Simon J*n, umi-rovljeni oficijal pri finančni prokuraturi.
Letošnje velike vojaške vaje na
Kranjskem se bodo vršile okolu Postojine. Prično se dne 10. avgusta, končajo pa dno 5. septembra.
Umrl je včeraj zjutraj ob sedmih v Leonišču po daljši bolezni g. J. Mallner, posestnik hotela na Bledu, v 56. letu starosti. Pokopali so ga danes popoludne ob četrt na 6. uro na tukajšnjem pokopališču.
Božja pot na sv. Višarjih Na vnebo-hod Gospodov 24. t m. otvori se za to leto božja pot na sv. Višarjih. Stalno so nameščeni pri romarski cerkvi sledeči gospodje: Franc Meško kot zakristan, Janez Schneditz in frančiškan o. Liitus.
Postaja bohinjske železnice v Go rici bode na Blanči.
Utonil je v ponedeljek popoldne 15 mesecev stari sin Ciril Marije Janežič iz Zg. Domžal, ko so je brez nadzorstva oddaljil k 18 korakov oddaljenemu jarku in padel v vodo. Po preteku četrt ure so ga potegnili mrtvega iz vode.
Ljubljanske novice. Zastrupila se je danes po noči v hotelu »pri slonu« neka gospa. V zglasilnici je zapisana : Un-tervvalter, zasebnica z Dunaja. Pripeljala se je včeraj s poštnim vlakom ter se je že med vožnjo obnašala jako čudno. Oblečena je bila v črno obleko. Zastrupila se je s kar-bolno kislino. Danes ob tričetrt na 2. uro popoludne so jo v zeleni nosilnici prenesli k sv. Krištofu. Ker je danes zjutraj ni bilo iz sobe, ulomili so vrata in jo dobili mrtvo. — Kreditna slovenska banka se ustanovi v Ljubljani. — Z brzovlaka je skočil 231etni Anton Bončar doma od sv. Petra pri Novem mestu. Peljal se je iz Brežic v Ljubljano, kjer je pozabil izstopiti. Na Marija Terezije cesti je opazil, da se pelje od Ljubljane dalje. Vrgel je iz vlaka kovček in za kovčkom sk čil iz brzovlaka. Poškodoval se je samo nekoliko na roki. — Ljubljanica je narastla vsled deževja 80 cm nad normalom. — Preselilo se je v Ljubljani od 1. do 8. maja okolu 90 rodbin.
Zahvala Naš mnogozaslužni g. župn. Janez Košmelj je daroval podpisanemu društvu svoto 100 K. Za ta lepi dar izreka slednje prečastitemu najiskrenejšo zahvalo. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah, (Gorenjsko) 16. maja 1900. Ivan Rakovec, načelnik, V. Zavrl, t. č. blagajnik.
Obsedno stanje na Prulah Po milosti ljubljanskega magistrata so Prule dobile obsedno stanje. Zaprta jim je pot v Ljubljano. Pri popravljanju cesto Privoz na Prulah se tako modro ravna, da je cesta razrita na tak način, da ni prostorčka, po katerem bi se moglo iz Prul. O vozovih ne govorimo, pač pa niti pešcem ni mogoče priti iz Prul, ker je travnik radi močvirja močviren, po cesti pa tudi ni možno doseči Karlovske ceste. Pruljani kličejo po nagli odpomoči, ker ne morejo po svojih poslih in ne morejo dobiti ne drva, ne premoga.
Nesreča. V Zadvoru pri Vevčah je našel dečko patron na tleh. Zažgal je »mokco« v patronu, ki je eksplodiral. „Mokca" je posnela dečku meso po rokah. Prvo pomoč je našel pri dr. Štefanu Divjaku na Studencu.
Avtomobil straši sedaj tudi po Dolenjskem. Vozi se ž njim okr. komisar pl. dr. Stadler. Iz Ljubljane čez Žužemberk v Novo mesto je potreboval vožnje štiri ure.
Heldovi tovariši pod ključem. Cigana in ciganko, ki sta v tovaršiji slleldom na Dolenjskem ubila kmeta Novljana in počela druge grozovitosti, so ujeli. Zaprta sta v zaporu novomeškega sodišča. Da bi le ne ušla !
Pozor! Po Avstriji se sedaj klatijo razni agentje, ki dekletom obljubujejo imenitne službe na pariški razstavi. Ti agentje so židovski trgovci s človeškim mesom in s temi pretvezami vabijo dekleta v svoje mreže.
60.000 kron, 15.000 kron in 12.000 kron so glavni dobitki tako zvane »I n v a 1 i d e n d a n k« 1 o t e r i j e, ki se v gotovini izplačajo po odbitku 20 % . Prvo žrebanje je nepreklicljivo 19 maja 1980.
Društva.
(Va bilo) na koncert, ki se vrši v prostorih Narodne čitalnice v Kranju v soboto dne 19. maja t. 1. na korist »Učiteljskemu konviktu« s prijaznim sodelovanjem si. čital-niškefra godbenega kluba in pevskega zbora, gdč. E. Jurmanove (klavir), g. Fr.Wogrollyja (vijolina) in g. R. Vrabla (bariton). — Začetek točno ob polu 9. uri zvečer. — Vstop nina 1 K, za dijake 60 h. — Glede na do brodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo_
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. maja. (0. B.) Poslanska zbornica. — Vlada predloži šestmesečni budgetni provizorij z motivacijo, da bržkone pred koncem leta ne bo možno rešiti finančnega zakona, ker je budgetni odsek preveč zaostal z delom, v jeseni bodo pa zborovali d e -ž e I n i zbori, da rešijo proračune in izvedo po vladi predlagano akcijo glede zboljšanja deželnih financ. Z načrtom se objednem pooblašča fin. minister, da sme porabiti 68 milijonov kron za nujne investicije: šolske zgradbe, vodne zgradbe, železnice. Ko bi. zbornica ne odobrila tega načrta, bi vlada morala opustiti vsa ta nujna dela, ker nima pokritja.
Dunaj, 17. maja. V današnji seji se prebirajo samo interpelacije in nujni predlogi. Antisemiti so stavili interpelacijo zaradi izgredov na dunajskem vseučilišču, v kateri obsojajo barbarsko postopanje proti katoliškim dijakom.
Dunaj, 17. maja. Vlada je predložila načrt zakona za deveturni delavnik. Zakon stopi v veljavo čez jedno leto.
Dunaj, 17. maja. Vlada je predložila načrt zakona za proračunski provizorij za poi leta. Finančni minister pravi, da je nemogoče letos proračun redno rešiti, ker bodo v jeseni dalje časa zborovali deželni zbri, katerim bodo predloženi načrti za saniranje deželnih financ. — Za investicijske namene zahteva finančni minister 68 mil. K.
Dunaj, 17. maja. (C. B.) Poslanska zbornica je pričela sejo ob polu 12. uri, a sedaj ob 2. uri še ni pričela z dnevnim redom.
Dunaj, 17. maja. Mladočehi danes niso dovolili, da bi se razpravljal obrtni zakon, najbrže pa dovolijo, da se to jutri zgodi, ker si bodo nemške stranke same v laseh in bodo zakon pokopale.
Dunaj, 17. maja. Preiskava proti Ottu je dognala, da je truplo svojega umorjenega otroka res sežgal v peči.
Dunaj, 17. maja. Prva žrtva avtomobila na Dunaju kovač Seitz je umrl v bolnici. V nedeljo ga je povozil avtomobil.
Maribor, 17. maja. Pri volitvah v okrajni zastop mariborski so v kmetski skupini zmagali Nemci, ki so dobili po 69 glasov. Slovenski kandidatje so dobili po 60 glasov. Slovenci kljub temu gledamo z zaupanjem v bodočnost. Začeli smo se gibati!
Praga, 17. maja. Aretovali so delavca Jellineka, ki je ustrelil v nekem gozdu na svoje štiri otroke in tri smrtno ranil. Jellinek pravi, da jih je hotel umoriti radi bede.
Belgrad, 16. maja. Tavšanovič je nevarno obolel. Prepeljali so ga v bolnico.
Magdeburg, 17. maja. „Magde-burger Zeitung" je dobila brzojavko iz Pariza, v kateri se označuje prihod ruskega carja na pariško razstavo kot gotovo dejstvo.
Rim, 17. maja. Levičarji pričakujejo razpusta parlamenta in so naročili poslancem Zanardelli, Giolitti inCobino, naj vodijo eventualno volilno akcijo. Solidarnost republikancev, radikalcev in socijalcev se ohrani i v bodoče.
Newjork, 16. maja. Burska deputacija je izstopila včeraj pri Hobokenu, kjer jo je vsprejel župan z godbo in
številnimi deputacijami. Nevvjorški odbor se je peljal nasproti. Odposlanstvo je prejelo vabila 60 mest. Najprej se poda v Washington k predsedniku Mac Kinleyu. Nepopisno navdušenje je zavladalo v N-vvjorku, ko je burske odposlance pred mestno hišo pozdravil mestni župan.
Washington, 17. maja. Ministerski svet se je posvetoval o vsprejemu burske deputacije. Sklenil jo je vsprejeti kot diplomate. Vsprejel bo od nje poverilua pisma.
Vojaka v Južni Afriki.
Mafeking je toraj v nedeljo dopoldne kapituliral in po poročilu burskega generala Snymana so ujeli Buri polkovnika Baden-Povvella z 900 možmi. V Londonu te vesti sicer še r»e verujejo in pravijo, da je to samo manever transvalske vlade, ki bi rada navdala bojevnike z novim pogumom, toda tako določna poročila in sobotni obupni boj, v katerem so Buri zažgali in zajeli kafersko predmestje in provzročili vsled tega občo zmešnjavo, vse to kaže, da poročila iz Lau-renco-Marcjueza ne morejo biti povsem izmišljena.
V nedeljo, 13. f. m. je minulo ravno 216 dnij, odkar so Buri pričeli oblegati Mafeking. Z odločnim naskokom bi se ga bili Buri gotovo že preje lahko polastili, da se niso izogibali večjih žrtev in raje čakali na popolno onemoglost spočetka 1000 mož bro-ječe posadke, ki je mnogo trpela vsled bolezni in pomanjkanja hrane.
Do 18. t. m. jim je sicer Roberts obljubil svojo pomoč in morda bi bili s skrajnimi napori v mirnih urah še vztrajali do tega dne, ko bi Buri v soboto in nedeljo ne bili izrabili obupnega stanja. Sicer je pa bilo tudi zelo dvomljivo, da bi bila došla pomoč do imenovanega dne. ker je general Ilunter v šestih tednih prodrl šele nekaj nad 80 km in mu jih je preostajalo še vedno nad 250 kilometrov.
General Buller se vztrajno pomika dalje proti severu in je srečno dospel do mesta Glencoe. Sovražnik mu ne provzroča nika-kih preglavic, ker ga v teh krajih ni. Prodrl bo toraj lahko do transvalske meje.
Burski voditelji še niso obupali. Pravijo namreč, da bodo Angleži pomnili, kdaj so skušali prekoračiti reko Vaal, kjer je zbrana z malo izjemo vsa burska armada. Načelnik odposlanstva, ki je bilo 15. t. m. z največjim navdušenjem vsprejeto v Ne\vyorku, pravi, da bere mej vrsticami angleških poročil, da se bodo Buri vojevali, dokler si ne zagotove popolne neodvisnosti.
London, 17. maja. „Morning post" poroča iz Kroonstadta 14. t. m.: V Lindleju se je vršil burski vojni svet, ki je sklenil čim dalje ohraniti Harry-smith.
London, 17. maja. Iz Dundeeja poročajo 15. t. m.: Minulo noč je odšlo 4000 Burov. 18 topov in transportne vozove so odvedli v Vryheid.
London, 17. maja. General Buller brzojavlja 16. t. m.: Včeraj smo zasedli Glencoe. Transyalci so se umaknili z Biggarskih gora. Število Oranjcev na Zmajevskih gorah se je zmanjšalo.
London, 17. maja. Glede položaja v Mafekingu si poročila nasprotujejo. Uradna londonska poročila pravijo, da Mafeking ni padel, burska pa trde, da se je udal in da so bile angleške čete, ki so hitele Angležem v Mafekingu na pomoč, od Burov tepene.
London, 16. maja ob 2. uri 11. min. (Keuterjevo poročilo.) Dosedaj še ni nič znanega o kapitulaciji Mafekinga.
London, 17. maja. Po uradnih izkazih so izgubili Angleži do 2. t. rn. 18.799 mož. Kanjenci in bolniki v bolnicah niso všteti.
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 16. maja 1900.
Za 100 kilogramov.			
Pšenica za maj - juni gl.	8 04 do gl.		8 06
» » jesen . »	822 »	»	823
Rž za maj junij . »	7-28 .	n	7 30
» » jesen ...»	7-44 »	*	7-45
Turšica za maj-junij »	5-72 »	n	573
» »jul.-avgust »	5-83 »	»	584
» » sept.-okt. »	5 94 »	n	5.95
Oves za maj-junij . »	5 42 »	»	5 43
» » jesen . . »	5-61 »	»	5-62
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306 2m, srednji zračni tlak736'0mm.
I
Ca« opazovanja
Stanje barometra v mm.
Tempe- ] nt t ura j
po Celiiju I
Vetrovi
Hobo
liB
•3 S S • * ►
16| it. zveč. | ,29 8 I 10 0; si. svzhT | oblačno 7. zjutr. 12. popol
9-4
31-9 I 7 2 j sr. vzh. | dež (31-o I 12 4 i sr. sever j oblaino | Srednja včerajšnja temperatura 119 normale: 14 2"
Zahvala. 457 11
Ob nenadni izgubi predragega pokojnika, gospoda
Ivana Kogej-a
nadučltelja v pok.
došlo nam je toliko dokazov najsrčnejega sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem, ki so nam bili v pomoč ob času bolezni in smrti, vsem častitim gospodom duhovnikom, domačim kakor tudi iz okolice, ki so iz golega prijateljstva pokojniku izkazali zadnjo čast, slav. idrijskemu učitelj-tvu in učittljstvu došlemu od blizu 111 daleč, p. n. gg. uradnikom tukajšnjih uradov, gg. pevcem za gin-ljivo petje, kakor tudi vsem, ki so preblagega pokojnika spremili na zadnji poti k večnemu počitku, slednjič vsem, ki so nam ustmeuo ali pismeno izrekli svoje sožalje, najsrčneji: Bog povrni!
Idrija, dne 16. maja 1900.
Žalujoči ostali.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
»Kmetijskega društva v Leskovici,
registr. zadruge z omejeno zavezo'',
kateri se bode vršil
v ponedeljek dne 4. junija 1900
ob 2. uri popoldne
v društvenih prostorih.
A*spored :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Prememba pravil
3.	Potrjenje računa za leto 1899.
4.	Vol tev načelstva in nadzorstva.
5.	Razni nasveti.
V Leskovici, dne 15. maja 1900. 455 i-i	Načelstvo.
Kamnik i
Prav blizo železniške postaje ter postnega in brzojavnega urada v Kamniku, ob vznožju 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, basin za pia\anje. pokrito hodišče, igrišče, lov. Razna stanovanja v zdravilnici po prav zmerni ceni. Jako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. Wackenreiter-ja, ki že več let tu deluje in je v zvezi z restavratOrjem g. Friedlom pre-f vzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna j cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na v dan nekako 3 gld. Natančneja pojasnila daje J brezplačno
J 402 6 — 3	oskrbništvo.
ADOLF HAUPTMANN
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja
priporoča
pleskarjem. stavbenim ln pohlitvenlm mizarjem, lošdarjem. slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd.
Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllin-barve.
BrOnZO. praSnato, in tekočo bronz-tlnkturo.
BrUnOlin, nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva.
Carbolineum, le najboljše kakovosti.
Čopiče za zidarje, po poljubni ceni.
UOpiCB za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne
sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Dusseldorfske oljnate barve za umetnike v
pušicah Emajlne barve.
Fasadne barve, apnenate, tudi hišne pročeljne barv« iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti.
Firneie ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve.
Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo.
Lake za vozove, kočije, pristne angleške (Wm.
Harlandt & sin, London), vzlie podraženju po prejšnji nizki ceni.
Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne
namene. Laneno olje, le kranjsko.
Lanenooljnati firnež,
prirejen le iz kranjskega
lanene^a olja. Lešttlo ali laznrne barve. Leštilni odtlskalnl papir.
Maščobno svetlo voščilo ,.Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje.
Mavec, alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe).
Oljnate barve v vseh bojah, tudi v '/,. I, 2 in
5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luienje, s katerim se luži les po mrzlem načinu.
Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno.
Sušilni prašek (slooativ), najboljše sušilo olj-
v natih barv.
Smlrgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje. Zemeljske barve.
Posebnosti za namazanje ta! v sobah, dvoranah itd.:
Jantarjeva talna glazura. hipna talna gla zura štedllno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetni vosek.
Prodaja na debelo in drobno.
r^T Ceniki zastonj. ZZZ 320 8
co
Umetni ogenj
zanesljiv izdelek, s krasnim učinkom, poMlja po najnižji ceni	548 5—2
ognjarsti laboratorij J. Winkowitsoh
v Gradcu, Hofgnsse 3.
I^zn Cen,iki brezplačno. ZHHr
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu ln za oskrbovanje oer-kvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin PoS. — Drugi, popravljeni natis.
Brožirau izvod knjige stane v ,,Katoliški Bukvami'' v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
Na prodaj je
li i ^ Ci^t Ž1&
v Velikem Mengšu
imajoča štiri sobe, dve kleti; krita je z opeko. Zemljišča je pri hiši za 15 mernikov posetve. — Natančneje se poizvč pri Andreju Goljarju, v Podgori št. 3, pošta St. Vid nad Ljubljano.	446 4—3
Na najvišje povelje Nj. ^ c. in k. apost. Veličans. s
XXXIII. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tustranske države.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 16.514 dobitkov v gotovem denarji in skupnem zuesku 410.200 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
v gotovem denarji.
Žrebanje nepreklioljivo dne 7 junija 1900.
Jedna srečka stane 4 krone.
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Duna' I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
112 10-5 Oddelek za državne loterije.
(^sVhp venecijanske in španske. Najcene je ima. " ''"-/* < v zalogi tvrdka BRATA EBEBL V Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 22 11—1
ooooooooooooooo 000000000000000000
tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor:
, „Meteor", „Waffen", „Slavia",
potem drugih raznovrstnih, z novimi Iznajdbami opremljenih, garantira 11Ih koles, priporoča se preč. duhovščini in si. občinstvu.
Cena od 80 gld. naprej proti gotovini, po dogovoru tudi na obroke.	426 6-5
Lastna popraArljalnica.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin zzzzzzzz Točna in kulantna postrežba, r^zn^z:
Podpisani razpisuje
Razpis.
449 3-2
zgradbo popolno novega šolskega poslopja za enorazredno ljudsko šolo na Rovih, okraj Kamnik
potom javne manjševalne dražbe, ki se bo vršila na Rovih pri „Pircu"
dne 2. junija 1900 ob O. uri dopoldne.
Zidarska, tesarska in druga dela, stavbeni načrti in troškovni preudarek, so pri istem na upogled. Vsako delo, tudi kopanje tal, se bo posebej oddalo. Opeka se bo vzela od najcenejega ponudnika.
Vsak prevzemnik bo moral položiti 10% vadiuma
Krajni šolski svet na Rovih,
dne 14. maja 1900.
Janko Šiška,
predsednik.
3krat more vsaka srečka dobiti
Glavni iM MO m 15.0011 km ii 1210 bm
V gotovini z 20% odbitka.
Jnvalidendank" srečke
po 1 krono
I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900.
priporoča	C7.	v Ljubljani.
113 13
I > unajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%■
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 60 razvmkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dnnajii, !., Herreiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budeievicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
1> 11 si a j s It a l> o i* z a.
Dne 17, maja.
Skupni državni dolg v notah......97'85
Skupni državni dolg v srebru......97-65
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 05
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97'—
Ogerska zlata renta 4®/„........115'95
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........91 75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1775-—
Kreditne delnice, 160 gld................722.75
London vista ......... .	242-60
Nemški drž. bankovci r.a 100 m. nem. dri. veli	118-25
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 16. maja.
3-2°/0 državne srečko 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0
23-66 19-27 90-55 11-34
168-157-50 202-2'> 93-65 133-75 253 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetae obveznice državue železnice »	» južne železnice 3°/0
,	> južne železnice 6°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega >	„ » o »
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudoltove srečke, 10 gld.	...
108-50 94-90 414--324 — 118 25 99-50 398 — 335 — 41-20 20-25 13-63-50
Salmove srečke, 40 gld................175-25-
St. Genois srečke, 40 gld........183-— k
VValdsteinove srečke, 20 gld.......178^
Ljubljanske srečke..... . . . .	49 --
Akcije anglo avstrijske banke. 21X1 gld. . .	286-— |
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6240* —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ...	784- —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....107-75
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	182-—
Montanska družba avstr. plan......516-50
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld.	405 —
Papirnih rubljev 100 . .......	256 25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreh&nju najmanjšega dobitka. — Promese za vBako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M K It C U
6*
I., IlUollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
HS^šT Pojasnila t vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostslli papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti OMT naloženih frlnvnio, Tfc»
i/rlni;itf>li - Ur Ivan lanniiri.
(lilffovnmi vrpilnik : Ivan Rnknvp.n
Tiat Kntnlifilrp Tisknrnp" v I .illliliflni.