f# » s« f f» % %€* t- jDt. Koroš«e hrratski mladini. Po končauem zborovanju jugoslovanskih Toditeljcv v Zagrebu se ie pred kolodvorom zbralo na stotine hrvatske mladine in drugega obSinstva, ki je viharno pozdrb,vljalo nasega voditelja. Mladenke so obsule dr. Korožca s (¦vetjem. Dr. Korošeo je nagovoril mladino slovenski tako: ..Draga mladina! Iakreno Vas zahvaljuiem za pozdrav Jugoslovanskemu klubu. Vaša ljuberen za nažo v,•¦liko stvar nam daje vsem novega po^uma. T^repričani bodite, da bomo tudi poslej z navduSenU'iv,. ki nas ga, ufii mladost, delali za naše idcale. Ce bomo vsi storili svojo dolžnost, mi in Vi, ne avoraim, d naše prizadevanje ne bo zaman. Živela Jufcoslavija!" — Na te besede so iz tisofi grl zadonea gromoviti klioi: Živio dr, KoroSeoI Živio JugOaiavija! Frosto pot JngoslaTijil I javo za |ugu&Kvansko deMaracijo 90 še pod pisali : vsi manlorski bojroslovDi profesorji. krain ^olski svet pri Sv. Kritu pri Ljutomero, kat tir»l. droStvo pri Sv. Jariju ob j ž. in t Staren trgn pri Slov. Gra^ru ; občinski odb ri rbčin B^Sečki vrh t ptnjskem okrj> in Tolsti vrh pri Gustanju na Koroškem. ?ene, možjp, dekleta in fantje iz B šečkega vrha ' ^lov goricah (104) slovensko ženstvo pri Sv rurija ob j. ž. (1644), Rače, Š^sdob, Slivn šk<. ^ohorie in Polane (86). Morje pri Framu 118) °etrovč« (400) Zalec med nemškutarskimi mameu^i, ko se je razglasilo, da jih bo piujski pek Oraig vodil na cesarski Dunaj. Dobre 4 tedne je že preteklo od teea, ko se je reklo, zdaj gremo. zdaj gremo. Na zbiksane čeveljčke in zlikaae suknje je že padel debel prah, mnogi 30 jezni na mučno čakanje ter so že odpovedali svojo udeležbo. L;udstvo s prstom kaže za tistimi, k bi radi izdali svoj narod ter so se vdmjali onim, ki hoi*eio Avstrijo zapi^ati Prusakom in katerim je prnska cesarska rodbina Hohencolerncev bolj t Cishh kot nasa h-bsburška vladarska rodbina Ko bomo imeli celoten seznam teh nesrečn h prodanih duš, bomo objavili njih imena, da jih bo slovenska zgodovina vpisala r seznana črnih izdajalcev slovenskega rodn ;, < y 30. maj. blo^enska mladenka nam ' piše : predlagam, da se že sedaj prpravljarno na da;> 30. maja. t. 1. ca obletnico naše jagoslovanske deklaratije. Vsako slovensko društvo in v vsaki župniji caj priredi če ne ta dan, pa malo pr obupnem strahu se skrivajo za žandarie in niihove sabl:e. Pa jim vendnr ne bo ni8 pomagalo. Zandarji nimajo ni?5 opraviti s podhisi za iuposlavansko dekldra,cijo, nima.io pravire nadlegovati nobenega nabiralca ali nabiralke podpisnv, nimajo nobenemu niti najmanj žugati zavoljo podpisa ali nabiraniai podpit>ov. C« bi kak žandar m vtLkal vni«, t&L aitnaril <*i • ' k: * uail, takoj naznanit« u>>yu\) i»« t.v ?»vanskama klubu. S« bo temeljito poskrb«lo, 3a se t* tur kim ljudem pomirila prevefi nemirna in nemškutarsic« navdahnjena kri! Žandarji imajo dandanašnji dovolj dela z vedno bolj se množečimi tatvinami, goii*lijaini in vlomi. Za tate in vloinilce se naj brigajo, J-iigoslovansko deklaraoijo pa naj pri miru pustijo, kei ta jih prar ni6 ns briga. Torej se bodo uenuikdtarjem hlačice tresle naprej. Kaj še le bo, ko bo i»ainostojna Jugoslavija ustanovljena! Kako bo (akrtu z nemškutarskimi hlafiicami! Boiiio se nas. Ves nemški tabor i« v gromili straheh. Jadilnijejo: Kaj bo? Kaj bo? Jttgost«Yani nodejo biti veft naši tlafiani; ustansvila s« b« r.a nje \elika jugoslovanska država, v kateri bodo Sltvapoi ^amosvoji gosi^odftrji. Ia v to država bodo prt)iopliena tudi mesta Maribor, Ptuj, Celje, CelOTftCs, Velt* Kovec itci. Slovenoi bodo dobili v teh mestih afOi« 8a» ie, svoje uradiiike, slovenske napise, ni6 ro8 »9 ba prednjadila nemščina. In v obfeinskih odboriii ieh' mest bodo sedeli tudi -rtovenski zastopniki, ki bodo siovensko govorili pri občinskih sejali. Oh, lo bo — grozno; Tega ponižanja nemAki želode* ne bo prenesel. Da se torej prtapreča straSna jugoslovausif* navarnost^ zaftenjajo Nemči prirejati velike shoda proti Jugoslaviji. Tako beremo t nemSkih listiht da bodo v nedeljo, dne 10. marca, t. j. na dan 40 mučenikov, zborovali ubogi nemški mučeiiiki v St. Ilju r Slov. gor., drugo nedeljo t Gradou itd. Jugpslovan&kj valovi preplavljafo vsenemško golazen, ki se bvij»\, kiv Oi io vpiie proti Berolinu na pomofi . . . ltekvizicija in deklaracija. Dobili smo na^lednji dopis: V ,,Gospodarju" Bmo brali, da je nt-i žU vinski nakupovaleo v ptujskem okraju rekel ljudemj ki so podpisali jugoslovansko deklaraoijo, da bodejo l:udiča videli, ker so podlpisali in da jim sm» eaiadi tega vso živino vzeti. Bodo nemški gospodj« moada t.idi hudiča videli, ko v slovenskih občinah no bodo icueli več kaj rekvirirati. Ce bo šlo naprej tako kaktiT- dosedaj, potem v par me&ecili ne bo ve^? živiaU:mo remško in nemškutarsko gospodo! Ali bodo gOo^odje iz Gradca prišli kopat naše njive? Naj le, bod.. sal vcdeli, kako se kruh gluži, drugafie menda aiislj^ da ni treba drugega, kakor ga nesti v usta. vsonenvžkega gospodstva in gospodarstva smo že siti, zato 1 \eJikim veseljem podpisujemo izjavo za jugosijvansbo samostojnost. Dvoje želimo, dvoje hofiemo: Konea vnjske in proč od Gradca! Pravijo, da ni kaj prida pofDOdar, kdor se vmešuje v gospodarstvo svcjega soseda. Menda je res tako. Nemci, pustite nas v miru, da bomo sami gospodarili na svoji zemlji. Vsak sebi! .Avstrijska Jugoslavija na plan! — Mladenjka od Sv. Aniona v Slov. gor. Slovenec in Hrvat. Bratoljubje med vsrmi plemeni jugoslovanskega rodu pcjstaja vedno bolj prisrtno. Naši vojaki, posebno ranjenci, ki prihajajO iz Hrvatske, pripovedujejo 0 gosto- in bratoljubju, s katerim sprejemalo Hrva.tje in Hrvatice naše alovtnske junake. Istotako tudi Slovenci Tedno bolj uride« vajo, da je Hrvat res naš krvni brat. V torts, dae 12. februarja,, je prinesel v neko mariborsko bolnišnico slovenski kmet iz Murskega polja koSaro jesl* vin. Žal, našel je sina mrtvega. Starček se j« bridko razjokal. Vprašal je vojaka. ki je ležal t pcstelji poleg postelje njegovega sma, 0 zadnjili urah svojega sina. Voak je bil rodom Hrvat. Starec ga je objel in s« bridko razjokal. ^Umrli Ivan j© bil moj edini sin", je tožil, ,,sedaj nimam nikogar." In tedaj pravi Hrvat: ,,E, otac, i jaz sem zapuščena sirota, brez otaca, brez matere." O5e-Slovenec mu odgovori: ,,Ker smo Slovenci in Hrvatje rodni bratje, bcdeS ti odslej moj sin." In res, odslej skrbi slovenski kmel prav po očetovsko za Hrvata-ranjenca. Ko bo ozdravel, ga bo vzel na svoj dom in ga namerava posinoviti. To je gamo pnsamezni sluCa.j bratoljubia med Hrvati in Slovenci. Bliža Se nam 6as, ko se bonto trdno strnili s svcrimi rodnimi brati. PozdravUen, tisofikrat '"ozdra\ijen tisti srefini trenutek jugo-.iovan-' skega zedinjenja! Napad na žnpane. Na znanem BaKevem zboro vanju v Celju &e je neki dr. Schelesinger, mlad polifični uradnik, spravil nad župane, 6eš, da župani *'• baje najbolj zavirajo razne rekvizicije. Očitiil jim ¦e, da se ne zmenijo za uradne odloke političue otn lasti, v katerih se od njih zahteva, naj bolj odbSno scdeiuje.io pri rekvizicijah kmetskih pridelkov, naj zabran.iuie.io skrivanje žita itd. Mlad mož, kakor je (Jr. Schelesinger, si menda misli, da imajo slo\onski dmetski župani 24 ur Časa na dan na razpolaj,o, ka-i kor nekateri iz mestne gospode. Kmetski župan bl menda moral delati neprestano nofi in dan in s tem podpirati lenol)O gotovili ljudi po mestih. Vsakdo ve, da ie dandanes kmetski župan tako obližen z c;elom, da^je srefien, če more le par ur spati. §krbel bi naj za. posftstvo, letal in popisoval živino, drva, sidje, vmnr lovil tatnve in postopafie. opravljal slnžbo sodnijskega biriiy-J ^* T 7" ~^ -~ A >L ^ _. "lf% - J. -\_. 1— . ^. -¦] "*T^" _ T~^ * 1 1. _ *% f i -a -a rt *-» ^" !¦ / 1 • _J s~\ s-v w v* \ « ¦ B«nkoTi6, Brenčič, dr. Jankovič, dr. Korošeo, Pi^ek ia Roškar. Poljedelskemu ministru groiu Silva-Taruki So izročili spomenico, izdelano od ,,PoslovaJLni- j:o 1 K; Rihtar Matdda 20 K (skupaj 109 K); k občme Savci: Pavlinič Liza 10 K, Kukovec Marija 4 K, XupčiČ Janez, Kupčič Janez, Kupčift Marija po 3 ce", y kateri opozarjajo poljedelskega ministrd na ii n, Cajnko Lovronc, Pintarič Liza, Potočnijs. Ana, nude krivice, ki delajo razni poklioani in nepokiica- 11 Fero Marija, Skrinjer Jožef, Kukovec Marija, Štini organi kmetskemu stanu; pozivajo, ministrd, da jj berc Marko, Osterž Marija, Zelenjak A-itonija, Petek ščiti kmetski stan. Pri ministrsikein predsedniku so ff Mihael pa 2 X; Ploh, Anton, KlemenčiC Ana, Caja- &e sešli z zastopniki-uradniki iz poljedelskega ia voinega ministrstva ter iz prehranjevalaega urada. PoaJanci so pojasnili neznosni položaj, ki je nasial za spodiiještajerske kmetovalce; opozorili so na krivice, ki se gode pri rekviriranju sena. živine in žita ter bifiali surovo postopanje raznih rekvizicijskih orga- kar Treza, Cajnkar Peter, RauŠl Ja,nez, Novak Tre/a, Cajnko Hedvika, Potocnik Liza, Cajnko Liza, F. Majcen, Potočnik Janez, Munda Jožei Munda ircza, Janžekovifi Treza, GražiC Ivana, Janžekovič Ana, A. ivlagdič, Cajnkar Roza, PintariS Marija, Majcen Jozela, Magdič Jozefa, Munda Mehtilda po 1 K; drugi bov. Ministrski predsednik je obljubil, da bo pustil || v manjših zneskih 4.40 K; neimenovan vojak 5 K, Tse jiritožbe preiskati. Ali bodo imele te pritožbe kaj jj (skupaj 75.40 K); iz občine Trnovci: Rodbina Majuspeha, še ne vemo. Toda veseli nas, da poslauci ob jj cen, rodbina Holc po 5 K; Novak Marija, Majeea TsaRi priliki dvignejo svo]o glavo in branijo naSe vr- || Marija po 2 K, Ritonja Matilda, Markrab Marija, fe Ijudi. Poslovaliiica slovensklh štajerski]i poslauceT. Ihijno potrebno je bilo, da so se združili slovouaki Stajerski poslanoi v skupino, da kot taka nastopa v vsefi zadevah, ki se tičejo Slovenskega Stajerja. Pri- Vaupotič Julijana, Plesec Marija, Janžekovič Frau, Pignar Alojz, Pavlinič Jozela, Hapžekovi6 Fraut, R. Hanželj, Kukovec Jula, Krajnc Jula, Slana Ana, M. Kukoveo, Hojnik Liza, Slana Vinko, Magdič I\p.na, Anžel Marija, Belec Ana, Zemljifi Alojz, Brumen F., r.ajdejo nikjer pravega odmeva; zato bo treba vse te || SimoniČ, Reis Marija po 1 K; Majcen Matilda iz siuča.;e zbirati in &e pritoževati ter iskati ponioji t jj Senčaka 3 K, v manjših zneskih 2.10 K (skupaj K vseh zadevah skupno. Ker ima načelnik kluba dr. A. Korošec preobilo posla z vcdstvom kluba, so pculanci soglasJio izvolili nafielnikom ,,Po3lovabiice' posl. dr. V e r 91 o v š e k a, ki bo skrbel, da se vse pritožbe predjožijo v posebnih vlogah o. kr. vladi, ces. uajmstniji in drugim merodajnim oblastim, Kiuetijske poiružuice še enkrat opozarjamo, <;a store vse, da bo število članor vefcje, kot i. 1914. >'aj najpozneje prvi teden meseca marca pošijejo sazjiam članov in članarino t Gradeo ter naznanijo 51.10); iz Žvaba: Dovečar Marija, Dovečar Urša, Dovečar Marija, Rajh Terezija, Rakuša Ana i.o 2 K, Dovečar Anton, Dovečar Otilija, Podgorelec Ana, M. Krajnc, Petek Ana, Veldin Lojza, Senjor Ivana. Rakuša Marija, Rajh Ana, Stuhec Antonija. po 1 K (je skupaj 20 K); iz Ključarovec: Rajb Tomaž, 12 K, Muhič Marija nabrala 25 K (skupaj 37 K); iz Senika: Majcen Matjaž, Hebar Jurij, Ambrož Fran Hebar Marija, Hebar' Jožef, Antolič Anton, Antoli? G., Hebar Marija po 2 K; Kovačič Helena, Pavlinift Ro- SToje delegate, kateri se naj gotovo udeleža zboro-]] za, Kociper Jakob, Dovečar Katatrina, DoveCar Al., vanja dne 20. in 21. marca y Gradeu. V intoresu \\ Cajnkar Liza, Hebar Martin, Gašparig Marija, Hor- kmttskega stanu kakor tudi v iMrodnem inttr«cn: vsi na dolo! Za Tlskovnl dom t Mariboru so darovali p.t.: Vriskova Lenika je nabrala v deka.iiji Nova cerkev vat Marija po 1 K, drugi v manjŠih znesldh 3.G0 K (skupaj 28.60 K); iz Zagorja: Munda Urša, Majceu Marija, Ozmec Franc po 2 K; Kosi Neža, Bezjak V., \\ Perger Ivana, Majcen Martin, Plohl Marija, Zcienjak 101.40 'X in sicer so darovali: Ivanka Dolder 2, Le- jj Neža, Slana Franc po 1 K (skupaj 13 -X). Klemen•mrt Arlift 1, Neža Borko 1, Alojzija Arlič 4, Marija ?? ^)6 Janez, Sv. Martin pri Vurbergu, 50 K; Zauečnik Otcrožaik 5. Pavlina Vrisk 2, Rozika Stepihar 2, V. Ivan, veleposeslfnik, Ribnica, 200 K; Neimenovani, Ratej 1, Ljudmila Povalej, učiteljica, 2, Frančiška Strajnšak 4, Marija Stolec 2, Marija Xolar 2, Nuimenovaiia 1, Jozefa Xra':jc 2, Matilda Selih 4, Rodbina Kok 5, Xarel Goričan 10, Smolnikarjeva 3, M. Novavas, 2; Kožuhar Liza, Sv. Barbara, 2; Neime- novan, Mihovce, 22; pri c. in lcr. trd. top. polku št. 5 v Tivatu V Dalmaciji so darovali: nadporočn;k In- drka Jan 5, Vale Maks, ognjenik, 2, Prodan Ivan 1, Knez 10. Sebastijan Xlučar 40 v, Alojz Klino 1, J. •• Radak Dušan 2,50 X; po 1 K: Neimenovani. CetovoJekl 1, Ferdinand Dečman 2, Rodbina PocHgoršek 2, || d'a Vobner Frano, predmojster Vidmar Iva-i, Guječ jMiha Xadivnik 1, Mastnak Xarolina 1, Nežca Sto- !! Mijo, Slejko Franc, FilipiC Tvan, Iskra Franc Purfioinik 2, Ana Xlinc 1, Julka Gobeo 1, Esig Ana 1, \\ ker Franc, Fistonič Niko, Žajo Josip. Xajbi5 Marija, Frančiška Esig 2, Mimika Vrisk 1, Jurij Vrisk 5K, || Rošpah, 2; Neiraenovan, Župefja vas, 10; DrevonSek .Neimenovana 2, Neiraenovana 2, Grilec Marija 1, C. jj Jvana, Sv. Lovreno na Drav. polju, 4; Drevenšek M., Pečovnik 1, Mihael Arčan 1, Ana Lužar 1, Ivana 11 G. Pleterje, 10; Mojzer Xatarinait Sv. Lovrenc na bnik, Marija Tomšič, GojčiČ Ivana, Janez Snuderi II v Smartnu pri Slov. Gradcu 239.50;- Vogrinec Tvan, .-inton Mlakar, Blaž Lešnik, Ivana Lešnik, Mimic- II kaplan, Gornjigrad, 20; Marijina dtružba Gornjigrad Lesjak, po 5 X: Neža Pleftko, Tonček PleČko, Gojči.14 jj 30; Cerjak Zinka, učiteljica, Prevorje, 10; Dokliška Nežika, Tvana Plei^lo, Martina Primeo, Ana Hirti, «« Marijina Družba Smarje pri J«lšah 242 X; NeimenoRodbina Živko, Marija Lah, Ana 'Pestevšek, Neime- \\ van v Mariboru, II. obrok ,20; Cizel Frano, Bojsno. j n\:!!n. ;;o 4 X: Marija Skodič, Marija Horvat, Ma- \\ 2.20: Siker Mimika, Sv. Jakob y Slov. gor., *> X; rija Pungartnik, Marija Pi&ek, po 3 X: Terezija Cc- jj Ekel Fani, Saarbriicken v Nemčiji, 2; Ogrizek Fran, lofiga, Roza Novak, Liza Ogrizek, Terezija Plečko || župnik, Dramlje, 20. Dalje prihodnjič. Hvala prisrf*Alojzi.ia Paprijan, po 2 X: Liza Falež, Ana Fingušt, ff na! — Dr. A. Jerovšek, ravnatelj Cirilove tis.Tereziia Paumari, Antonija Mlakar, Julijana Celofi- \\ karne. ___™_™™___ ga, Antonija Frangež, Urša Zagavec, Jakob Majar \\ m^'"^ ~**T&f?^'M*^Sg8&&&8^^ Marija Frangež, Alojzija Tomanič, Marija Dreu, M jj Vojašld dopusti. Domobransko ministrstvo raz- Ifabjfinič, Terezija Plečko, Marija Dolenc, Mar. So- \\ glaSa: Vojaki nadomestnih oddelkov in marš-siotaij bernik, Alojzija Grobelšek, Marija Tomino, Tereziia bodo dobili, ako so samostojni kmetovaloi ali s taki- kimi v bližnjem sorodstvu, med 1. marcem in nifd 15. majnikom štiri tedne dopusta. Glede šest najmlcjšili Podaljianje tfopnsfov za vojai«. T?rflrlameQl\e»A tfro^ih kroži rest, da &• namera/a i?.—5f01«taa fr ov^aike kmalu odpustiti ix rojaški slažbe. Fr«nta v zaleflju Knut s Pohorja nav piSe: Vojaški gospodje tako radi povdarjajo Tažnost vojaške fronte. Mi kmetje pa praTimo: Važnejša kot vsaka druga ironta, je kmelska fronta t zaledja Ce nam ne boste dali možnoati obdelati našega polja — naše fronte v zaledju — bo slabo stala tndi vojaška fronta pred soTražnikom. Iq gosposka se Se celo norčaje iz naie kmetske froote. Vzeli ste nam pri rekvizicijah semenska žito. semeaski krompir, vzeli ste nam delavske mo*i, tzeli ste nam potrebni žitež in Tzeli ste nam zadnje — našo vprežno žiTino. Yi izpodko.ujete s tem..,temeiie najražnejši fronti naSe dofnovine.^s?:;fe». g^ aako- povalci,| komisijonarji, fsi se norčujete ii naSiht pritožb, nočete nas slišati. Če vara prav, tudt nam ! 8. Tojno posojilo. Iz Dunaja por'i*ajo, 4a ae 29 vrSijo predpriprave za osmo avstriiste vf$B9 posojilo, ki se razpiše baje mesecfl, maja. Poletni čas. Po poročilu berolinskih listov b(* ludi letos v Avstriji in v Nem^iji upeljan tiov poletni c5as sli6no kakor v lanskem letu in sieer se bod& pričel s 1. ajtrilom in se bo končal dne 14. oktobra. Odiikovan slovenski učiteij Po očuik 26 strel skega polka Jernej Paulič iz Puščare, je imenovan nadporočnikom ter ob enem odlikovan s srebrao svetmjo I razreda za Castnike. To je njegoro 6. odlikovanje. J.Tedved, Neža Marfiinko, Alojzija Xopže, Ana Xac Ema Cebe, Neža Sušec, Julijana Dolar, Marija Pungartnik, Marija Gšelman, Alojzija Falež, Jožei Dobaj, letnikov, t. j. od 1899 do 1894 se pa določa sledeče: !Ana Vulc 1.40, po 1 X: Neža Čeloliga, Marija Lah, jj 1. Neizvežbani, to so taki, ki so opravljali vojaško Marija Ozimič, Terezija getar, Janez Furek, Otilija službo manj kakor 4 tedne, pri Čemer se jim vračuna Spondel, Anton Megli5 50-v, Valentin Celofiga 40 v, Marija Falež 40 v. Za Tiskovni dom je prispevala Župniia Sv. Tomaž pri Ormožu 405 X in sicer iz obfiine Sv. Tomaž: Bobnar Jožef, Xukoveo Neža, Neimenovan po 5 X: Plohl Neža, Plohl Marija po 4 X; Janžekovifi Terozija, MagdiS Marija, Magdič Neža, Janžekovifi Jozefa. Ozmec Xatarina, Zmazek Jozefa, Magdič Tomaž, Ozmez Jožef, Ozmec Vilko, Bclec T., 'Janžekovifi Frano, Caf Bernarda po 2 X; Janžekovie Gera, Janžekovifi Ana, Vajda Ana, Mesarec Marija, JMajcen Marija, Petek Matilda, Pevec Marieta, Magdifi Mariia, Belec Treza, Stajnko Ana, Stuheo Mari;a, Stuheo,'Otili.ja, MagdiC Marija, JanžzkoviS Marija, Janžekovif' kristina, Mogla Marija, MernikM,, Jan^ekovig Treza, Rajh Treza, Krajnc Gera, Janžekovifi Neža, Janžekovič lvana, Janžekovifi Frnnc po 1 K. drugi 90 v (skupaj 70.90 K); iz občine Btatonetfce: Munda Tomaž, Mnnda Marija, Munda Marija ttl. po 10 X; Toplak Ivana, Pintarifi Jula po b K; ifimavc Vinoeno, Majcen Janez, Majcen JožeIpo4X; Krajnc Matija 3 K; VoršiS Ana, Munda Manja, F. vse njtiliovo doscda.nje vojiaško glužbovanje, dobijo dopust in sicer tisti, kateri so rojeni v letih 1899— Ij897, bodo dobili med 1. aprilom in 15. majnikom en mesec dlopusta. Tisti, kateri so rojeni v letih 1896— 1894, bcdo pa dobili dopust od 8- aprila do vStotcgk Sl. majnika. % ozirom na gcspodarske razmere v ovtjji domovini, si v gotovih sluCajih sme vsak vojak satn izbrati čas za dopust. 2. Ze izvežbani, to so taki, ki so opravljali najmanj 12 tednov vojaško slnžbo, pri Iemer se jim všteje vse njiliovo dosedanje vojaSko služhovanje. bodo dobili, Se so rojeni v letih !S99— 1897, dopust od 30. marca do vštetega 15. n:ajnikaioieni v letih 1896—1894 pa dopust od 15. marca d>J vštetega 29. maja. Vrhutega še bodo dobili tudi tisli dopust, ki so bili oproščeni od vojaške službe, a jo bilo o^rošCenje razveljavljeno in ki bi morali nastopiti vojaško službo dne 11. marca in dne 8. aorila t. 1, e« namreft pripadajo kmetijstvu in če so izvftžbnn! in sicer: roieni v letih 1899, 1898 in 1897 dobijo dt> pust od ft. do v?tetef-ra 2C. raainikal rojeni v letiTi 1896, 1895 in 1894 pa od 5. do vštetega 25. .lunijn •r»8i8, Le^oSa Ana, Siro Ana, Jesih Janra, GaŠpa- || Dnmobransko miniatrstvo že sedaj npoznrja, da se ti #t ^oial, P«d>latBite Sc*nt, J*»JtokoTtid Mmvm, ^- || dolp^flni dopusti ne boclo nikomnr podaljSali. Gospodarske novice. r- ' Skrb za semena. Komar primanjkaje semenskega žita : jare pšeaice, ječmena, orsa, rži, prosa ajde, koruze, fižola in krompirja, naj se takoj po občiDi obrne na okrajnega žitnega nadzoraika pri okrajnem glavarstru. Navede naj, koliko njiv bi rad obsejal in koliko mu manjka semena. Skrbite za apno. Letos bo ob časa škropljenja trt zopet veliko pomanjkaaj j apna. Kdor iiftore naj si ga že sedaj spravi. Sedaj trgovci celo po Casnikihponojajo apno. Upamo, da bo Kmetijska zadroga v RaCah Jetos|{naročila za Tinogradnike dovolj apna. v* Pomanjkanje cepijenih trt. Vinogradaiki tožijo, da letos ni dobiti cepijenk za izpopolniteT nasadov in za nove nasade. Deželne in državne trtnice dajo letos večino trsja le meščaaskim ia grofovskim ^inogradnikom Zasebni trsniCarji pa nimajo letos mnogo trt. Nnjno potrebno je, da bo letos dala dfžava trtaiCarjem-vojakom priliko, da si zopet vzgojijo trte. Treba bo tndi preskrbeti večje množiue motvoza za cepljenje. Vojaški konji za spomladanska dela. Maribor sko okrajno glavarstvo naznanja, da je Ietos na. razpolago veCje število rojaških konj za poljška dela. Prošnje se pošljejo okrajnema glavarstva. ProšDJik se mora zav;zati, da bo dajal hranr Tojaku spremljevalci in krmo konjem. Nova dokada k zemljiškemu davku. Fnančna oblastva so te dni razglasila, da se bo letos pobirala 2°/0 doklada na zemljiški davek za fond,, iz katciega se bo plačevala odškodnina za fikodo. porzročeno po ra^nih nimah. Važno glede oddajr žita. Vsled naknadne oddaje žita so mnogi hudo prizadeti. Nekateri morajo toliko oddati, di jim ničesar ne preostaje ne za. hrano, ne za serae. Krivo je, ker se je n. pr. posebno koruzo previsoko cenilo in ker se za krmo žitini ni aič odračanalo. Pojdi na glaTarstvo, ali pa piši, ua ti za krmo niso pustili četrtine kornze, in zihtevaj, da se ti to na poli poprari. Od 400 kg koroze, se j« mora pastiti 100 kg za krmo. Hmelj. Na. iMneljskem trgu v -Žftteu tudi v pietekli dofoi ni bilo nobenega popraševai.ja ne po dom;:čem, ne />• tiijem in tuai ne po hmelju stanli leinikov. Cene za tuj hmelj, ki so bile sa-mo na p.ipii-ju. so S8 gibale med 140 in 160 X za 50 kg. Tobak ni dovoljeno saditi. Na mnogih krajili vlada Bmanja, da je dovoljeno saditi tobak. Pri ti BaTiiai oblssti smo zvedeli, aa je gojitev tobačnih ra stli« t naših krajili jrejkoslej stro^io prepovedana. Bopisl. Maribor. V sredo, dne 6. marca zjutraj je umrl c. k. gozdar g. Pcter Zabovnik, star šele 40 let. Rajai je bil zareden narodnjak iz znane vrlonarodne Zabovnikove rodbine t Ribnici na Pohorju. Pogreb se vrši jutri, v petek ob 4. nri popoldne na Pobrežje. Bodi blagemu pokojniku slorenska zemljica lahka ! Maribor. Duhoroih vaj mariborske skupšCine III. reda st. Frančiška r baziliki Matere Milostt od 3.—7. marca se.je udehževalb reliko Stevik vernikov. Slovenske pridige je imel kapucin o Ladislav Hazemali iz Celja. MariLor. V Narodnem Doma se Trši v m deljo, dne 10. t. m, ob 4. uri popoldne obCn zbor novottstanovljenega draStra stalnonameščenih Vabimo k obilni udeležbi. Hoče. V Zerkovcib. pri Mariboro je nmrla pre tckli teden blaga, krščan9ka mati Marija Pivec \ 90. leta svoje starosti. Vdano t toIjo božjo je pre našala nerolje in nadloge aroje pozne starosti, vef let sem se je pripratljala z tso skrbjo Da smrt tei zato večkrat prf jela doma sv. zakramente. Med terc so ji angelji v nebesih pripravljali zaslaženo kronc katero ji je Bog sedaj izroCil za Tečne čase. Kak( dobro da je vzgojila sroje otroke, priča cela njenr družina, ki je ena najbolj krščanskih in slovenskc zavednih y rasi, zlasti pa njen sin Rapert, ki 8( kot c. kr. nadkomisar marine, nikdar ni sramova; očitno kazati svojega krsčanskega prepriCanja. Ka darkoii je donaa na dopostu, je tadi v Brezja tideti pri sv. maši s molitvenikom in rožnim vencem \ roki. KršCanski otroci krSčanske, slovenske matere, kateri daj Bog večni mir in pokoj! Vsem ostalim pa izrekamo a*»oje odkrito sožalje! Sv. Peter pri Radgoni. Za našo župnijo bf tridnevna pobožnost, trajajoča od nedelje, 17 marca, do praznika st. Jožefa, 19. marca. Govor? imata prof. dr. Hohnjec in frančiškan o. Jeronin Knoblehar \z Maribora. Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 10 t. m. po rani maši priredi SIot. Kmetska Zvez, shod r gostilni g. Reicher. Pridite t velikem šte vilu na shod! Sv. Barbara v Halozah. Sleherna oseba, kt tera se je rodila na slovenski zemlji, katcro je ro dila slovenska mati, katera dan za dnevom nživ;i kruh od slovenskih rok, se je izrazila in podpisal s deklaracijo, katero ao naši poslanci tako močn* izrazili t državnem zboru dne 30. maja 1917 Vse naše sosedne župnije, Solska svetstva, obCine, razna društva, duhovščina dekanij, železaičarj poštarji, žene in dekleta tseh župnij, kratko reče no: vse, kar je rojeao od slo*enske matere, s giblje. Vae je natdušeno za svobodno Jugoslaviji Kaj pa jri nas? Vse spi. NaSih mož in brabrih fantof ni doma, oni so na bojni poljani, tam trorijo žir zid nasproti sovražnika. Slava jim ' Doma ste žene in vrla dekleta Ali ?e tadi spite ? Zbndite ae vendar! Voditeljice Marijino družbe ^je ste? >Bralno izobratevalno draštvo« ? >Brabo drnštTO »Noprej««? Ali res vse spi? SrCno bi želeli, da se navdušeno zbodita naš žUDni orad in šolsko Todstvo, ter Ijudem razložita, za kaj pra\ za prar gre, z*kaj ljodje drugih krajev tako ži Tahno podpisujejo nabiralne po!e za srobodo svojega naroda. Gotovo bota to rada storila. Ko se je nabiralo vcjno pcsojilo, je bil sijajea uspeh V^a čast! Gotovo ne bo nič manjši pri podpiso vanju za svobodno Jugoslarijo. Primanjkuje nam moških moCi, ki bi se za to zarzemale. Zato pa dekleta in žene, na delo! Pojdite k izobražencem, da ras o tem primerno pouCijo. UpaiP, da bodo to radi storili. Vsak želi, da pride skoraj čas prostosti in svobode. Barbarčani živahno na delo. da ne bomo zadnji, sicer bo prepozno! Oh, kako prijetno nam zveni v ušesa: Prost mora biti. prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod! Slorenska Bistrica. Ugledno Darodno rodbino g. S:hwarza je zadel had adarec; po kratki a izredno mučni bolezai je umrl 12 Ietni sinček Mijo. VeliCasten pogreb je pričal, da je celo mesto žalovalo za blagim, vedno veselim dečkorn. Ker je bil rajni Mijo velik prijatelj lepe slovenske knjige, so bistriški Slovenci darorali v njegov spomin tukajš nji »VošnjakoTi Ijodski knjižnjici* okrog 180 K. — Potrti rodbini naše iskreno sožalje! Videž pri SIov. Bistrici. Slov. Gospodar je zo pet izgubil starega naročnika. Umrl je posestnik Blaž PhberSek. rojen v prihovški žapniji leta 1846. Bil je več let žapan in dolga leta ebčinski svetovalec v cbčini Cigonca, v kateri si je prid >bil veliko zaslng. Bil je skrben gospodar, dober če svojima otrokoma ia prijazen sosed ter zav< deSlovencc. Veliko zaslug si je stekel za nove ia porske zvonove leta 1894. Počivaj mirno ob strani svoje srakinje ia v bližmi svoje žene, kateri sta umrli pred 2 letoma. Na svidenje nad zvezdami ! St. Venčesl. KTaterni tcden je nmrla v Gornji Ložnici Liza Goričan v starosti 89 let Bila je vdova čez 40 let. Od nje so se začeli šesteritrdni kmetski p sestniki, ko so njeni ttroci ponnžili in oženili. Ta rod je rodil drugi rod in ta zopet tretji rod, tako da je bila rajna Liza Goričan babica in prababica, da plakaio za njo vnuki in pravnaki. Njeno sorodstvo je dalo v svetovno vojsko 18 vojakov, sv. Cerkvi pa enega duhovnika, C. g. Jožefa Oziroič, kaplana v Cirkovcah. Veličajni sprevod je kszal, kako priljnbljena in obče spoštovana je bila ta izredna žeaa. N. v. r.| »# Selo pri Ptuju. Tadi pri nas so nemškutarji močno agitirali proti jagoslovanski deklaraciji. Največ se je trudil nadačitelj Zorec. Nadlegoval je odlične ia zavedne može za Ornigovo romanje na Danaj. PolitiCaa žilica mu ni dala miru. &el je agitirat ia lovit od hiše do hi§e. Pozabil je, da živi med samimi Slovenci. Kaj pa šola pravi? Ic kaj pravijo starši? Sicer pa se zadnje dai vsi, ki so se mislili adelež ti nemškutarskega romanja na Daaaj, zelo kislo ia grižljavo držijo. Dobili so menda 1 nek >liksir< z Dunaja. Brzojav baje pravi: Nem- i škutarji ostanite dotna, na Danaju nismo nič kaj j radovedni Taših obrazov. iSv. Lenart nad Laškim. Huda nesreča je zadela pretekli tedea družino Aotona Gradišnik v Velkihgorelcah. Umrl je namreč v torek nagle smrti 18 letni pridni sin Jožef — smrtao zadet v host od drevesa, katero je podiral. Žalost v družini je tem veCja, ker še ni preteklo pol leta, odt&r je n*j Danaju v boinišnici Qmrl naj iiarejši sin Aaton Pa nesrcčni starši se naj tolažijo z besedami sv. pisma: »Njegova duša je Boga dopadla; zato jchitcl, ga vzeti izmed hudobij«.