CENA 500 din - Leto XLI - št. 48 Kranj, torek 21. junija 1988 IMGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO stran 8 Žoga zamenjala klešče in grablje - Tako je bilo v nedeljo v Naklem, ko so igrali nogomet naklanski obrtniki in kmetije. Zmagali so obrtniki šele po streljanju enajstmetrovk s 7:6. Po štirih tekmah je sedaj izid neodločen 2:2. Več o tekmi na strani za zanimivosti. V soboto in nedeljo Nežin vikend na Jezerskem Jezersko, 20. junija - Ob planšarskem jezeru na Jezerskem v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, pripravljajo zabavno prireditev, ki so jo poimenovali Nežin vikend na Jezerskem. Oba dneva se bo prireditev začela zgodaj popoldne in bo trajala do poznega večera. Predstavili se bodo: Čudežna polja, Obvezna smer, plesna skupina Helena, Big-ben, folklorna skupna Sava, kantavtor Bojan Rakovec in mnogi drugi, ki bodo poskrbeli za zabavo in dobro voljo. Organizirane bodo tudi razstave pustnih mask, razstava ptic društva »Lešček«, razstava lovskih trofej in prodajna razstava umetniških slik. Poleg tega organizatorji, Turistično društvo, Gasilsko drštvo in Lovska družina Jezersko, pripravljajo tudi turistični ogled Jezerskega z vodiči, kegljanje za jarca, organiziran pa bo tudi otroški vrtec. Obljubljajo, da bo dosti domače jezerske hrane in dobrega vina. Povezovalec programa bo Kondi Pižom, iz Kranja pa bodo organizirani tudi avtobusni prevozi. v. S. |juWianska banka Temeljna banka Gorenjske Tako lepo, da ne more biti res L Doslej (od leta 1965 naprej) smo bili navajeni v jutranjih radijskih poročilih prisluhniti, da je napočil dan D, da je bila v državi sprejeta nova ekonomska politika. V paketu, naenkrat. Zdaj se stvari razpletajo drugače, razmere so preveč zapletene, da bi jih lahko razrešili z enim zamahom. Postopoma se kažejo obrisi nove ekonomske politike, z eno nogo so že stopili vanjo. Kaj nas torej čaka, kako bomo delali in živeli v prihodnjih letih, v kolikšni meri bodo uresničene težnje po tržnem, v svet in razvoju °dprtem gospodarstvu, ki imajo na Slovenskem načelno, nikakor pa ne moremo reči, da tudi vsesplošno podporo. Prav na tej točki pa srno dočakali presenečenje, kakršnega največji optimisti še pred kratkim ne bi napovedali. Te-z« za novo ekonomsko politiko, ki so jih pripravili v beograjskem inštitutu, sodelovalo pa ie menda 140 jugoslovanskih strokovnjakov, fudi najbolj ugledni, so resnično presenečenje >n človek se sprašuje, kaj se je premaknilo v glavah ljudi, ki vodijo našo ekonomsko politiko, da so jim kot vse kaže prikimali. Stvari so napisane tako lepo, da zvene skorajda neresni- čno, da so predvidene ustavne spremembe preozek okvir za izpeljavo gosodarske reforme. Enakopraven položaj štirih oblik lastnine (družbene, zasebne, zadružne, kolektivne), tržni model gospodarstva, avtonomija podjetij, izvozno uvozna odprtost v svet, enotno jugoslovansko tržišče, omejena vloga države, osvobojena funkcij gospodarstva, kvalitetno okrepljena pa tam, kjer bo ostala... Podjetja naj bi bila torej spet podjetja, delavski svet osnovni organ samoupravljanja v gospodarstvu, drugače povedano, znebili naj bi se utopičnega balasta, ki se v življenju ni izkazal, kar pod vprašaj postavlja tozde, sozde, sise, skratka razbohote-nost samoupravljanja. Skratka, tako lepo, da ne more biti res. Sicer pa postavimo se na realna tla. Če bodo teze sprejete, če bo takšna ekonomska politika sprejeta, ne bo uresničljiva z enim zamahom, kajti težka, zelo težka cokla so materialne razmere, nerazvit, zaspan in s prelivanjem dohodka uspavan del gospodarstva, ki bo še vedno skušal vztrajati na prelivanju. Čez noč se torej he bo nič zgodilo. M. Volčjak V Podljubelju je bil XX. zbor aktivistov Gorenjske Mir je vrednota, ki jo moramo najbolj spoštovati Predsedniki gorenjskih občin o avtocesti »Avtocesta lete 1991-čista iluzija« Kranj, 20. junija — Predsedniki gorenjskih občin so sklenili, da je treba pohiteti z izdelavo dokumenta-ciJe za gradnjo avtoceste Bratstva in enotnost po jeseniški, radovljiški in kranjski občini. Podljubelj, 19. junija - Borci, aktivisti, inter-niranci in zaporniki Gorenjske so z množično udeležbo na 20. zboru aktivistov še enkrat dokazali, da jih še vedno družijo težki dnevi borbe, ilegalnega dela, povojne graditve domovine. Kljub slabemu vremenu so prišli iz vseh koncev Gorenjske, preko tisoč jih je bilo, zapolnili so ves prireditveni prostor na motokrosu v Podljubelju. Prisrčno jih je pozdravila predsednica socialistične zveze Tržič Marica Prapro-tnik, za njo pa je o današnjem trenutku, o vsem, kar nas najbolj teži, o mišljenju mladih, spregovoril predsednik republiške konference mladine Slovenije Tone Anderlič. Tržiški kulturni delavci so za jubilejni zbor aktivistov pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so zapeli združeni tržiški pevski zbori, folklorna skupina Karavanke, plesna skupina Elektra MGT, pihalni orkester Tržič ter recitatorji in povezovalci Daniel Zupan, Jelka Končina ter Bojan Veselinovič. Po proslavi so se nekdanji aktivisti in borci na tovariškem srečanju pogovorili o vsem, kar jih najbolj teži. D. Dolenc Ko so na minuli seji sveta go-rer»jskih občin razpravljali o pri-Pravah na izgradnjo avtoceste na Gorenjskem, o gradnji karavanškega predora, problematiki gorenjskih cest in karavanški skUpnosti, so največ pozornosti Ramenih prav gradnji avtoceste, kl naj bi jo odprli s karavanškim Predorom junija leta 1991. ceste Bratstva in 7*uPni dolžini 37 kilometrov po-j*ka po jeseniški, radovljiški in Kranjski občini. Ugotovili so, da priprave na Radnjo kasnijo vsaj dve leti. V ^dovljiški občini še vedno pote- ajp ra/.pruve o cestninski po-,tal> na Črnivcu, v jeseniški ob načrta Avto-enotnosti Sa Atei izdelavo lokacijskega nerazumljivo dolgo odla- nje v* ^w za prostorsko planira-jgL'j Medtem ko se prav Jeseni-Q , 1 najbolj zavzemajo za odsek škePr0dora do Vrbe- saJ Je8eni" neh°^Ste Povečanega prometa kem mogle sprejeti, je v veli-kum /'aostanku prav njihova do- jektentaCiJU" ?'° reS' du 80 pro" pi vnt- organizacije čakale na brei vendar j*' ie kako res, da lokacijske dokumentacije ni možno kandidirati za kredite za izgradnjo cest. Zaradi ekonomske nemoči države Evropska investicijska banka in mednarodna banka za razvoj ne dajeta več garancije za kredite za gradnjo naših cest. Republiška skupnost za ceste nima denarja saj ima mednarodnih dolgov za 250 milijonov dolarjev, od prodaje bencina ne dobi niti dinarja. Kljub temu da pobira najvišjo evropsko takso za registracijo vozil in najvišjo cestnino, je v hudih denarnih škripcih. Treba bo počakati na zvezni zakon o financiranju transjugoslovanske ceste in tedaj bodo pač imeli prednost tisti, ki bodo imeli pripravljeno vso dokumentacijo. »Zahteva jeseniške občine, da bi dobila avtocesto leta 1991, obenem s predorom, je neures-ničljiva,« je dejal inž. Boris Mi-koš, vodja projekta Karavanke. »V teh letih izdelati dokumentacijo, odkupiti zemljišča, zgraditi 12 kilometrov pasaž, nadvozov, podvozov, HO objektov, upoštevati bohinjsko železniško progo, zgraditi lKO metrov dolg most čez Savo, - saj to je čista iluzija!« Prometne razmere bo leta 1991 treba reševati s kompromisi: obvozi in nadvozi, kajti avtoceste do tedaj ne bo. In še zelo dolgo je tudi ne bo, če ne bodo pohiteli s projekti in načrti ter pripravili popolne dokumentacije v vseh treh gorenjskih občinah, kjer naj bi avtocesta potekala. D. Sedej V četrtek se začenja Novo vodstvo Gorenjske turistične zveze Lesko društvo vsestranski zgled Kranj, 16. junija — Na skupščini Gorenjske turistične zveze so za novega predsednika izvolili Andreja Babica iz Kranja, za podpredsednika Jakoba Štabuca iz Tržiča, oba sta bila doslej predsednika občinskih zvez. Jeseni bodo v okviru socialistične zveze pripravili posvet o društveni turistični dejavnosti na Gorenjskem. vne šole, kar navsezadnje odseva tudi v tem, da se vse več mla- Na skupščini so potegnili črto pod štiriletno delo, ki ga označuje predvsem vse večja skrb za društveni podmladek in vključevanje turistične vzgoje v osno- Letna šola iz naravoslovja Tržič, 19. junija t- po lanskem izjemno uspelem krstu se v četrtek v Tržiču začenja druga letna šola iz naravoslovja, ki jo prirejajo družno gibanje Znanost mladini, republiški Zavod za šolstvo, raziskovalne skupnosti gorenjskih občin ter društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Šola je namenjena vključevanju sposobnih učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol v raziskovalno delo ter seveda usmerjanju mladih v poklice naravoslovnih ved. Druga letna šola iz naravoslovja bo trajala do 2. julija. Odprli pa jo bodo v četrtek, 23. junija, ob 17. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, Ob tej priložnosti bosta med drugimi govorila mag. Edvard Kobal iz Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo o tem, kdo je raziskovalec, ter Stane Peterlin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani o naravoslovju v človekovi kulturi. H. J. dih na Gorenjskem odloča za gostinske in turistične poklice. Načeli so vrsto vprašanj in problemov, ki spremljajo dejavnost turističnih društev, vse bolj vsestranski zgled postaja turistično društvo Lesce, ne zgolj zaradi svoje množičnosti in povezanosti s krajem, temveč tudi zaradi tega, ker mu vse to omogoča prav gospodarska dejavnost, saj skrbi za kamp Šobec, najlepše urejen kamp pri nas. Turistična taksa namreč postaja vse bolj pičel vir dohodka, saj z njo ne morejo zadostiti niti potrebam po turistični propagandi. Potreben bo torej drugačen pristop, navezava društvene turistične dejavnosti na gospodarsko, saj bo sicer zašla v krizo. Priložnost, da dorečejo nove usmeritve bo jesenski posvet, ki ga namerava pripraviti medobčinski svet SZDL. M_v_ Jutri in v četrtek zaseda slovenska skupščina Mnenje o spremembi ustave Kranj, 21. junija — Jutri in v četrtek bo zasedala sloven ska skupščina Gre za izred no pomembno zasedanje i °o naša skupščina dula do končno mnenje o osnutkih sprememb zvezne ustave Pričakujemo bo skupšči na tudi odloi ali je samo mnenje skui 9 zadostno ah pa bomo v Sloveniji razpisali o tem vpr inju referendum. Predlag.a.o je, da bo o ustavnih spremembah govora že jutri dan zaseda nja. Nato • estala repu bliska ustavna komisija, po novno razpravljala o ustavnih spremembah in skup ščinski razpravi, tako da bo končna sodba izrečena drugi dan zasedanja, v četrtek. Znano je, kaj Slovenija v ust.ivni rUpravi sprejema in kaj zuvracu. Razprava utegne biti razgreta, saj so znanu tudi stališča v drugih delih države do spremembe ustava, znani sp predlogi zveznega izvršnega sveta, da bi gospodarski del ustavnih reform sprejeli že prej in ne novembra, prav tako pa v dr- žavi prevladuje mnenje, da je treba spremembe sprejeti v paketu in ne ločeno, kot zagovarja Slovenija. Dvodnevno zasedanje skupščine bo pomembno tudi zaradi tega, ker se naš najvišji delegatski organ sestaja v razgibanih družbenopolitičnih razmerah, v ozručju ugibanj, koliko je resnice o načrtovanem vojaškem uduru v Sloveniji in kakšna bo usoda Tasića, Janše in Borštnerja. Tudi 0 tej aktualni problematiki bo govora na skupščini. J. Košnjek Vseljudsko zborovanje Ljubljana — Danes, 21. junija, od 18. ure naprej pripravlja Odbor za varstvo človekovih pravic na Trgu osvoboditve pred ljubljansko pravno fakulteto, zborovanje s kulturnim programom: najprej bo nastopil Slovenski oktet, nato APZ Tone Tomšič, Drago Jančar, Rudi Šeligo, Veno Taufer, Dane Zaje, kvintet trobil Slovenske filharmonije, Pankrti (izjemoma zbrani za to priložnost), Martin Krpan, Pomaranča, Bora Djordjevič, Grad... Govorila bosta Tone Anderlič, predsednik K K ZSMS in Igor Bavčar, predstavnik Odbora. Ob povabilu k udeležbi ponavljamo tudi poziv Odbora, ki naj velja tudi za četrtkovo gorenjsko prireditev (več o tem na zadnji strani), da naj ljudje ne zasedajo morebitnim provoka-cijam, ki bi utegnile biti naperjene zoper JLA ali njene pripadnike ali proti organom za notranje zadeve in da naj še nadalje ravnajo civilizirano in demokratično. V. Bešter Livarji spet delajo Škofja Loka, 20. junija - Potem ko so LTH-jevi livarji v Vincarjih v sredo popoldne in ponoči štrajkali, v četrtek dopoldne pa se pregovarjali s svojim vodstvom o (ne)mož-nostih 30-odstotnega povečanja plač, kot so zahtevali, so v popoldanski izmeni spet pognali stroje. Dogovorili so se, da bo delavski svet tozda Livarna v desetih dneh dobil odgovor o morebitni možnosti spremembe točke oziroma višine osebnih dohodkov. Vodstvo je tudi zagotovilo, da bo do konca julija opravljeno preverjanje vrednotenja zahtevnosti dela livarjev predvsem z upoštevanjem težavnosti pogojev dela. Sicer pa je v četrtek v LTH napovedan širši pogovor o nagrajevanju v tem trimesečju. Vsako povečanje je namreč mogoče edino kot akontacija na dober rezultat ob koncu trimesečja. Ob tem pa še ne vedo točno, kakšni bodo pogoji ustvarjanja dohodka in kako bo akumulativnost vplivala na oblikovanje osebnih dohodkov. H. Jelovčan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS jugoslavija KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 Torek, 21. junija 1988 NOVICE 5N DOGODKI / TOMAŽ GERDINA / ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR j Slovo od izolacionizma Če iščeta Vzhod in Zahod skupne koristi v razoroževanju, potem ni nič nenavadnega, da bosta to počela tudi na področju gospodarskega sodelovanja, kije z razoroževanjem v precejšnji vzročno-posledični zvezi. In kot smo že nekajkrat zapisali, si le še najbolj bebavi režimi zatiskajo oči pred nujnostjo gospodarskega in drugačnega sodelovanja s partnerji z vseh koncev sveta, zlasti pa s tistimi z lastnega območja. To pomeni, tista evropska država, ki ne bi stremela k večjemu sodelovanju z vsemi drugimi evropskimi državami, bo s tem samo izgubljala, če ne drugače, na tempu razvoja. Tudi glede tega je sovjetska perestrojka porušila nekatere do nedavnega nepremostljive ideološke barikade. Nedavni sporazum med evropsko gospodarsko skupnostjo in svetom za vzajemno gospodarsko pomoč sicer ne uteleša znanstvenega, gospodarskega ali drugačnega konkretnega sodelovanja, temveč sporazum o uradnih odnosih med dvema velikima skupnostima pomeni predvsem preskok iz miselnega okvira oziroma kletke, v katero je bilo dolgo ujeto zlasti vzhodno mišljenje. Formalno sporazum ne pomeni, da sta skupnosti vzpostavili dvostranske gospodarske oziroma trgovinske odnose, ampak za zdaj govori le o izmenjavi informacij. Vrednost podpisanega se zrcali predvsem v zgodovini, ko je vzhod Evropsko gospodarsko skupnost imenoval zgolj vojaški podaljšek pakta NATO. Trgovinska menjava med skupnostima sicer v določeni meri obstaja, lani je na primer znašala 50 milijard dolarjev. Pred nekaj dnevi sta tako sovjetska zveza kot Nemška demokratična republika uradno zaprosili za dvostranske odnose z EGS. Nekateri napovedujejo, da lahko takšne odnose še letos morda pričakujemo tudi med EC Corregs in Madžarsko. Soglasje o uradnih odnosih med skupnostima torej ne priča le o svetovnem popuščanju napetosti, temveč o spoznanju, da je vsota zaprtosti in ideološkosti enaka nazadovanju. In če lahko države vzhodnega bloka iščejo nove poti proti sodelovanju z zahodno Evropo, je precej bedno slišati izgovore, ki v naši državi nasprotujejo vsidranosti oziroma večji vsidra-nosti Jugoslavije v katero izmed zahodnoevropskih organizacij. Morda pa se bomo pridružili novi skupnosti, katere so se domislili bolj domiselni opazovalci, in se imenuje RAJ (Romunija, Albanija in Jugoslavija). Politični triler Pod gornjim naslovom v Danasu pojasnjujejo, da je Janez Janša kljub vsemu kandidiran za predsednika mladinske organizacije Slovenije, delegati RK ZSMS so šli namreč iz kljubovanja mimo utemeljenega suma, da je Janša izdal vojaške skrivnosti. Dalje avtor Marinko Čurič opozarja, da očitno Janševe akcije iz dneva v dan rastejo. Če je bil do aretacije samo upornik s skromno politično težo — v predvolilnem postopku je imel najmanj pristašev — pa sedaj nihče več ne more izključiti, da bo na koncu izvoljen. Vedno je bilo nehvaležno zagovarjati policijo in armado v miru. Če pa že trdimo, da nihče ni kriv, dokler se tega ne dokaže, zakaj to načelo ne bi veljalo tudi za SNZ in vojaško tožilstvo in ne samo za Janeza Janšo, ugotavljajo vDnevniku iz Novega Sada, hkrati pa se retorično sprašujejo, mar te obtožbe in sumničenja v naprej ne pomenijo, da je glavni cilj »borcev za svobodo, demokracijo človekove pravice« dejansko napad na SNZ in JLA, ne pa obramba Janše? Intervju objavlja poročilo iz rednega letnega posvetovanja naših tožilcev, ki je bil letos v Doljnem Milanovcu. Zvezni javni tožilec ter republiški in pokrajinski tožilci v svojem letnem poročilu ocenjujejo, da so pravna stališča kolegov iz Slovenije neprejemlji-va. Prispevki v Novi reviji št. 57 imajo namreč obeležje kaznivega dejanja sovražne propagande, z odklonitvijo pregona pa je javno tožilstvo Slovenije prvič po vojni resno ogrozilo politiko pregona političnih kriminalcev. Republiški javni tožilec Slovenije Pavle Car se z oceno ne strinja. Javna tožilstva v Sloveniji so v letu 1987 in začetku leta 1988 zaostrila politiko pregona v političnem kriminalu. Strinja pa se s stališčem o različnosti pregona, vendar so tudi v drugih republikah pregoni novinarjev redki ali pa jih sploh ni. V Srbiji na primer, ni bilo niti pregona niti procesa proti avtorjem Memoranduma SANU. Slovensko javnost je vznemirila anketa v NON, v kateri zmerjajo Slovence. Aprilska številka Ježa predstavlja Slovence s Hitlerjevo glavo. Borba manipulira s članki iz slovenskega tiska in emigracije, Krste Bjelič pa na televiziji napada slovensko vodstvo in narod. Borba pa ne more pozabiti pobude ljubljanskih študentov, da bi na fakultetah ukinili poučevanje SLO in DS in dogodkov okrog tega. Dr. Vujičič opozarja, da se vsebina poučevanja lahko spremeni, ne more pa se spremeniti funkcija. Pravi, da je program postal šablonski in doktriniran in zato spremembe niso vprašljive. Vendar pa dogodki v Sloveniji kažejo drugače. Vsi tisti, ki so proti samoupravljanju in ki se istočasno zavzemajo za nacionalne armade, tudi ta dva predmeta zavračajo. Bodimo odkriti, je ob tem dejal dr. Javorovič, za vsem tem stojijo sovražne sile, ki jim ta sistem ne ustreza. GLAS Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Liorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor.) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmeujstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jaaf niče), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje {družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Beiter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc Iti Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranu-) Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 «03 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 — 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. PRED RAZŠIRJENO SEJO SLOVENSKIH SINDIKATOV uredništvo tel. 21860 Delavci merijo sindikat po svojem položaju Škofja Loka, 19. junija — Teze za razširjeno sejo republiškega sveta, posvečeno prenovi zveze sindikatov, so vsebinsko dobre, so v četrtek dejali škofjeloški sindikalisti. Tudi zaključki bodo najbrž dobri, vendar se že vnaprej boje, ali bodo uresničeni. Že na dosedanjih kongresih so sprejemali dobre sklepe, stališča... Zato mora petkova razširjena seja odgovoriti tudi na vprašanja, ali nismo hoteli ali zmogli ali znali. Proces demokratizacije družbe oziroma izginjanje »tabu tem«, ki snio mu v Sloveniji priča v zadnjem obdobju, zahteva tudi od sindikata drugačno ravnanje. Še glasneje ga zahteva gospodarska stiska, saj delavci ocenjujejo sindikat predvsem po svojem ekonomskem položaju, ki se slabša že osmo leto. Ce sindikat v teh razmerah ne bo uspel nakazati perspektive, izhoda, bodo delavci začeli iskati partnerstvo drugje. Podobno kot kmetje, ki so ob oblikovanju kmečke zveze diskvalifirali vse številne stanovske institucije, ker niso izpolnile njihovih pričakovanj oziroma svoje vloge. Škofjeloški delavci so zato za samostojen sindikat, odle-pljen od države in od partije, so za strokovno močan, pogumen in odločen sindikat, ki bo sposoben zaščititi njihove interese. V tem smislu pričakujejo več tudi od osemnajstih republiških odborov sindikata, ki morajo, podobno kot drugje po svetu, biti boje za delavce, če ne drugače, tudi z organiziranjem branžnih ali generalnih štrajkov. Na teze za razširjeno sejo republiškega sveta zveze sindikatov je bil v škofjeloških osnovnih organizacijah skoraj nepričakovano živahen odziv. Zveza sindikatov, kakršna je danes, ima preširok spekter nalog, so prepričani v Škofji Loki; tudi zato ni dovolj učinkovita. Naloge sindikata je treba na novo natančneje opredeliti, izdvojiti najpomembnejše, kot so boj za socialno varnost, enakopraven položaj delavcev in vrnitev samoupravljanja. Če stnemo še nekatere pripombe, ki jih je v četrtek potrdil tudi občinski svet, potem so škofjeloški delavci za to, da si sindikat bolj strokovno, argumentirano in odločno prizadeva za pravno urejeno, demokratično družbo, za samostojnost gospodarstva, občin in republik v razvoju, za uveljavitev trga in ublažitev hudih socialnih posledic tega koraka, na katerega očitno še nismo pripravljeni. H. Jelovčan Mlačnost v sindikalnih vrstah Kranj, 16. junija — Ta čas, ko tečejo mrzlične priprave na razširje sejo slovenskih sindikatov, so se v Kranju znova prepričali, da je sindikatih nekaj zelo narobe. Misliti jim je dala že drugič zapored nesklepčna seja občinskega sindikalnega sveta. Kranj je eno najmočnejših slovenskih delavskih središč in sindikalni organizaciji ne bi smelo biti vseeno, kako ta delavec živi. Tako pa v sindikatu namesto zagretosti za položaj delavca vlada mlačnost, začenši v osnovnih organizacijah. Takšno razpoloženje ]e pravzaprav docela razumeti, saj ta družbenopolitična organizacija nima več o čem odločati. Kaj pomaga, če imajo njeni glasniki polna usta besed, da je treba izpeljati nagrajevanje po delu, da mora biti delavčev dohodek tak, da bo z njim lahko živel in ga bo gnal k še boljšemu delu. Kaj pomaga, če pa potem pridejo zvezni ukrepi in ta načela postavijo na glavo. Naj delavec potlej še zaupa »svoji« organizaciji, za katero je prepričan, da se je na najvišjem mestu uklonila odločitvi državne birokracije? Sindikatu komajda še pustijo, da se ukvarja z ozimnico in podobnimi »funkcionalnimi« pomočmi delavcu, ki ga jeseni prizadenejo dvojni življenjski stroški. Pičel denar pa sindikatu že ne dovoljuje več, da bi kakemu socialno zelo ogroženemu delavcu pomagal z dna. Še celo o tem, kako bodo podelili »nepo; membno« sindikalno članarino, osnovni organizaciji ni mogoče sanji odločiti. Po drugi strani pa se sindikat izgublja v preširokih delovnih programih, zaradi česar se ne more pošteno posvetiti svoji osnovn1 (klasični) nalogi, zaščiti delavca in njegovega standarda. Jasno nam je, da je sindikat postal okostenela forumska organi' zacija, daleč od delavca, pa tem bližja državi, partiji, vodstvom to;, vam. Ce ne prej, smo se glede tega ovedli potem, ko so posamezniki začeli groziti z izstopi iz sindikata, ko so cele osnovne organizaciji terjale nazaj svoj denar, sindikalno članarino, ali vsaj ob vse bolj množičnih delavskih stavkah. Kot so v pripravah na razširjeno sej0 slovenskih sindikatov ugotavljali v Kranju, tudi od obetov sindikal' ne prenove ni kaj posebnega pričakovati. In v tej luči je razumeti tU' di otopelost in mlačnost, ki za delavci začenja zajemati tudi sindikal' ne aktiviste, da jim niti na seje sindikalnega sveta ni več vredno prihajati. „ Jj D. Z. Žlebir Izvršni svet sprejel nove ukrepe Prihodnost le v majhnih podjetjih Jesenice, 20. junija — V četrtek, 16. junija, je jeseniški izvršni svet sprejel program aktivnosti in ukrepov za boljše stanje gospodarstva. Železarna pripravljena uresničiti program malih podjetih? Po poročilu o gospodarjenju v treh mesecih v jeseniški občini je komite za gospodarstvo in družbeno planiranje skupščine občine Jesenice pripravil za člane jeseniškega izvršnega sveta program aktivnosti in ukrepov za boljše stanje gospodarstva. Čeprav so nekateri člani na seji dvomili v učinkovitost takega programa in oporekali nekaterim trditvam ter usmeritvam, je program vendarle vreden vse pozornosti in pohvale. Komite namreč po dolgem času pripravlja odlične analize in usmeri- tve, člani izvršnega sveta, ki so zadolženi za posamezna področja, pa naj bi jih že po svoji dolžnosti usklajevali in dopolnjevali. Program predvideva, da je Železarna Jesenice pripravljena uresničiti program malih podjetij, tistih, ki pomenijo prestrukturiranje železarskih dejavnosti, s tržno usmeritvijo posameznih temeljnih organizacij. Letos naj bi ustanovili vsaj eno delovno organizacijo in tako nadaljevali tudi prihodnja leta. Kovin naj bi, ko se bo otresel ukrepa družbenega varstva, sodeloval z medvoškim Donitom, Železarno, Metalko in delovno organizacijo Helmold iz Združenih držav. Ustanovili naj bi mešano podjetje za izdelavo nožev in rezilnega orodja za papirno, tekstilno in usnjarsko industrijo. Izolirka ima soglasje inštituta Jožef Štefan za nov proizvodni program, za ekološko čisto proizvodnjo na novi lokaciji, ki še ni znana. V najtežjem položaju je Vatrostalna, saj mora plačevati velike izgube v Kuvajtu ter izgube ostalih temeljnih organizacij in se postavlja vprašanje njenega nadaljnjega obstoja. Zato bo jeseniški izvršni svet posredoval Gospodarski zbornici Slovenije problematiko Vatro- stalne na Jesenicah, saj ji grod> jo resne blokade zaradi vzroko*' na katere nima vpliva. V turističnem gospod arstv11 Petrolov hotel v Gozd Martuljk11 ne more zaživeti, do konca le** pa morajo rešiti status hotela v Mojstrani. Poskrbeti bo treba2* sanacijo jezera Jasna v KraflJ ski gori, na kmetijskem podro^ ju pa si že nekaj časa prizadev* jo, da bi na Jesenicah dobili 0»' delek kmetijske zadruge. Prtf* kujejo precejšnje težave pri V nanciranju kmetijstva, saj ^ei v skladu za pospeševanje kfl1^ tijstva v primerjavi z lani v P*, vih štirih mesecih zbralo le ^ odstotkov sredstev. i D. Sede) Tone Anderlič, predsednik RK ZSM Slovenije: Le čisti računi zagotavljajo dobro prijateljStVO (poudarki U govora) • Mlada generacija je dileme družbenega razvoja vzela za svoje, saj ve, da le spreminjanje razmer, stalno animiranje, novi pristopi, ideje in dosežki, zagotavljajo razvoj. Prav zato si po vseh svojih močeh in znanju prizadevamo za bistvene spremembe in napredovanje na vseh področjih družbenega življenja in dela. Ohrabruje nas dejstvo, da pri tem uživamo veliko podporo in razumevanje tistih, ki ste v času NOB in socialne revolucije prispevali največ za svobodo in neodvisnost. • Dogovarjanje v jugoslovanski federaciji je vsebolj nejasno in zapleteno. Nekateri pod vprašanjem posta vljajo celo temljne in nikoli presežena aimojska razmerja. Razlog za to vidim predvsem v dejstvu, da smo objektivno pogojene razlike predolgo časa zavijali v plašč navidezne enotnosti. /Vj tem smo v nekem družbenem obdobju svoje samozadovoljstvo utemeljevali z vse večjim materialnim bogastvom. za katerega pa danes vemo, da marsikdaj ni bil le plod našega dela. .# Vse preveč časa porabimo za brezplodna prepriče-vanja o tem, kdo v Jugoslaviji izkorišča in kdo je izkoriščan, pa o tem, kako razdeliti tisto malo ustvarjenega. Vedeti moramo, da Le čisti računi zagotavljajo dobro prijateljstvo in usumrjajo razvojne pogoje, krepijo ustvarjalnost ter s tem večje in bolj kvalitetne materialne učinke. Drugače bomo z vse večjp hitrostjo drseli v enakost v revščini, tako materialni kot duhovni. • Potrebujemo program ali več programov za izhod iz teh meglenih in skorajda brezperspektivnih razmer, zato je potrebno zaupati ljudem in če bodo v tem zaupanju videli možnost lastne in skupne socialne kulture in politične varnosti, potem bodo tudi oni zaupali družbenim organom in organizacijam Prepričan sem, da z nikakršnim zaostrovanjem in na silo ni mogoče razreševati problemov in urejati odnosov v družbi. Aktualno politični dogodki v zadnjem času tega pre-potrebnega zaupanja ne utrjujejo. Saj je nemogoče, da se kljub prošnjam, zahtevam, apelom, rotenju ne pojasni prepričljivo okoliščin, v katerih je prišlo do zadnjih tako odmevnih dogodkov. • Vse to stopnjuje razno-namerne možne interpretacije teh dohodkov, povezane z govoricami o vojaškem udaru v Slon /m/i, množičnih aretacijah, in podobnem, kar prav gotovo ustvarja razmere, v katerih smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Vse to lahko zelo ogrozi prenovitvene napore, upočasni ali celo zaustavi nezadržen proces demokratizacije, zato sem prepričan, da se bo slišal glas in da bomo storili vse, da ohranimo, utrdimo in pospešimo uveljavljanje načel ustavnosti in zakonitosti obče in pravne kulture in civilizacije. Prosti čas mladih Radovljica — Koordinacij*! odbor društva prijateljev ml**' ne pri OK SZDL Radovljica j« J svojih dosedanjih aktivnost^ namenil največ pozornosti org* niziranemu preživljanju pros ga časa osnovnošolske mladi", v občini. V ta namen je bila n* zadnji seji imenovana posebni komisija, ki je pripravila Pvh gram aktivnosti v času poletn,p počitnic. đ V- Raziskovalni tabor Tržič — Center za mladin^ prostovoljno delo pri OK V* $ Tržič organizira od 27. jun'JjjW 1. julija raziskovalni tabor. di 10 11 BaStftvili nalogo, a&, ^ pomoči strokovnjakov GoZd..^ ga gospodarstva raziščejo ^Zti nje in vplive okolja na etl največjih škodljivcev gozdo^ ^ badarja Raziskovalni ^lD°TyJj potekal na območju naKfi ogroženegu gozda Kriške I "nt. Polane in Javorniko- „e hnejša obvestila in P^p* ; i do vključno prvef*jf tabora na OK ZSMS Tržič v* fon 50-457). yf Torek, 21. junija 1988 Izgub pri izvozu ni več moč nadoknaditi doma / GOSPODARSTVO 3. stran «m>im, GLAS V pričakovanju nadaljnjega padanja dinarja Kranj, 17. junija — Zunanjetrgovinski menjavi je bila posvečena ena osrednjih točk petkove seje izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Gospodarstveniki ocenjujejo, da zadnja devalvacija dinarja ni prinesla tistega, kar so pričakovali, saj so bile hkrati znižane oziroma ukinjene izvozne spodbude in ugodnejše obresti za izvozne kredite, nespremenjene pa so ostale uvozne dajatve, podražitve domačih surovin in izdelavnega materiala pa prekašajo 23,9 odstotno devalvacijo. Njihovo upanje je zategadelj uprto v nadaljnje padanje dinarja, ki naj bi bil do konca junija izgubil še 15 odstotkov vrednosti. Skrbi so toliko večje, ker izgub pri izvozu ne morejo več nadomeščati doma, kjer je prodaja vse težja. Gorenjsko gospodarstvo je izrazito usmerjeno v izvoz, zaradi zapiranja domačega trga in vse slabše likvidnosti, ki je zajela tudi Slovenijo in se vse bolj zaostruje, Je pospešen izvoz tako rekoč edina pot, ki bo ustavila nadaljnje padanje obsega industrijske proizvodnje. Proizvodnja pada že štirinajsti mesec zapored Letošnji april je bil že štirinajsti mesec zapored, ko je na Gorenjskem padal obseg industrijske proizvodnje. Dolgo so se gospodarstveniki izgovarjali na počasno statistiko, ki pravočasno ne upošteva sprememb Proizvodnih programov oziroma večje kakovosti izdelkov. Deloma je to resnični razlog, *• ga vsaj pri jeseniški Železarni nikakor ne smemo spregledati, o čemer govore tudi Podatki o doseganju planirane proizvodnje v letošnjem letu. V štirih mesecih so žele-2arji za 3,7 odstotkov presegli proizvodni Plan, maja pa za 6,3 odstotke, v jeklarni maja za 1,52 odstotka. Proizvodnega programa pa seveda niso korenito spremenili vsepovsod. Sicer pa po šestih mesecih, odkar so bili sprejeti lanski novembrski ukrepi, ki so zaradi znanih popravkov cen surovin krepko stisnili predelovalno industrijo, izvoz pa ni bil spodbuden, gospodarstveniki naposled le prostodušno Priznavajo, da so se marsikje zavestno odlo-Clli za manjši obseg proizvodnje, saj bi v nasprotnem primeru delali z izgubo. Padanje obsega proizvodnje se je izrazito nadaljevalo tudi letos, ker je že lansko leto, je torej nazornejša primerjava z letom 1986, za prve štiri mesece kaže, da je bila manjša za 12,3 odstotke. Izvoz letos raste Ker se domači trg zapira, likvidnost pa vse bolj zaostruje, išče gorenjsko gospodarstvo izhod v še večjem izvozu. Podatki kažejo, da se je letos zelo povečal. Konvertibilni izvoz je v letošnjih prvih treh mesecih porasel za 38,4 odstotke, celotni izvoz pa za 38,9 odstotkov, v štirih mesecih pa konvertibilni izvoz za 35,7 odstotkov, celotni pa za 33,7 odstotkov. Za maj podatkov še nimamo, ocene pa pravijo, da bo porast verjetno manjši. Upoštevati moramo namreč primerjalno osnovo, v prvih treh mesecih lanskega leta pa je konvertibilni izvoz gorenjskega gospodarstva v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1986 padel za 15 odstotkov. Povečeval pa se je lani proti koncu leta, ko bo torej primerjalna osnova višja. Pregled po panogah, ki so letos nadpovprečno povečale konvertibilni izvoz pokaže, da so v tej skupini proizvodnja raznovrstnih izdelkov, črna metalurgija, proizvodnja lesnih izdelkov, proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja električnih strojev in aparatov in proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov. Pri vseh je obseg proizvodnje sicer pod lansko ravnijo, vendar pa je padec nižji kot v drugih panogah, kar podčrtuje napotek, da bo le večji izvoz lahko ustavil nadaljnje padanje obsega proizvodnje. Uvoz opreme komaj 3,8 odstoten Navkljub vse bolj zastareli in iztrošeni opremi gorenjske industrije (najbolj v Sloveniji in daleč najbolj v Jugoslaviji), prenova poteka zelo počasi, vsaj podatki o uvoženi opremi govore tako. V letošnjih prvih treh mesecih je imela oprema v celotnem uvozu le 3,8 odstotni delež (lani v tem času 6,7 odstotnega), v letošnjih štirih mesecih 3,2 odstotnega, kar vrednostno pomeni, da je bilo uvožene le za slabe 4 milijarde dinarjev opreme. Tako skromen uvoz opreme je seveda daleč od želja in potreb gorenjske industrije, ki vsled tega postaja vse bolj betežen izvozni vlečni konj. Glede na načrte prenov, ki jih je v tem srednjeročju napovedalo gorenjsko gospodarstvo, bi moral biti uvoz opreme vsaj 18 odstoten. Investicijska politika velikih skokov Ker investicijska prenova proizvodnih programov ne poteka nenehno in sproti, evolutivno, kakor to počno v razvitem svetu, je zamude pač treba nekoč nadoknaditi, saj so za izvoznike tuja tržišča neusmiljena, zahtevajo razvoj. Tako jih pri nas skušamo ujeti z revolucionarnim investiranjem, z investicijsko politiko velikih skokov, ki so seveda v vseh pogledih zahtevnejši kot evolucijsko investiranje. Tako so denimo v vseh štirih Iskrah na Gorenjskem zdaj naraču-nali, da bi za investicije potrebovali kar 240 milijonov dinarjev, gorenjska banka pa naj bi jim namenila 43 milijard dinarjev. Takšni projekti so seveda težko, če ne povsem neuresničljivi, saj je težko verjeti, da bi lahko zbrali tako velik kup denarja. Tudi tuji posojilodajalci (IFC) so pri kampanjskih naložbah vse bolj previdni, denarja ne posojajo več vsem po vrsti, temveč le tistim, kjer se bo povrnil. Hitreje pa se seveda povrne tam, kjer je investicijska lakota zmerna in pravilna. M Volčjak Iskra Telematika Prva digitalna vozliščna centrala v Bosni in Hercegovini Te dni je bila v občini Kalesija, nedaleč od Tuzle, vključena Iskrina digitalna centrala tipa SI 2000/224, plod domačega znanja. Dogodil se je svojevrsten izziv: najbolj nerazviti predel Bosne in Hercegovine je dobil najsodobnejše telefonsko vozlišče, ki simbolično pomeni korak v informacijsko dobo. Slovesnosti so se udeležili številni Predstavniki ptt organizacij iz BIH, Hrvatske in Srbije. Prvi objekt za DO PTT Tuzla Je Iskra postavila leta 1978, in si- er tranzitno centralo Metacon-JJ 10 CN, ki ima 6000 vodov, za-g*} rajonsko centralo, ki ima /*000 naročniških priključkov, finnle 12 Metacont, od tega 3 po pu°0 in 9 po 3000 priključkov. °dpisane so pogodbe za 6 vodnih central SI 2000. Trem MO PTT - Tuzla, Brčko in Doboj, Katerimi sodeluje Iskrina filia-m so prodali tudi 81 končnih entral Iskra 500A/1000. V teh in o je 90 odsU>tkov govorilnic »5 odstotkov sekretarskih garnitur in telefonov Iskrine iz- centVe' podoDno Je Pri hišnih -ntralah. Takšno razmerje ob- staj a ze deset let. Tuzla je center rudarsko-indu-strijskega bazena z nahajališči premoga, soli, železa, srebra in drugih rudnin. Znana je po elektroindustriji, saj ima največjo elektrarno v BIH, ki pošilja elektriko tudi v Slovenijo. Na tem območju pridelajo tretjino hrane v republiki. Leta 1975 so imeli komaj 7000 telefonov, nato pa je prevladala zavest, da je prihodnost v informatiki. Mesto je zdaj po številu telefonov prvo v BIH in tretje v Jugoslaviji, takoj za Ljubljano in Mariborom. Vse boljši je položaj tudi v občinah in krajevnih skupnostih na podeželju; nekdo nam je napol v šali zaupal, da bodo ponekod prej kot vodovod dobili telefon. Milenko Arežina, direktor DO PTT Tuzla: »V naši DO smo se pred desetletjem odločili za unifikacijo telefonije. Ko smo iskali primernega partnerja za dolgoročno sodelovanje, smo se odločili za Iskro. Naše izkušnje so zelo ugodne; sistemi resnično delujejo brezhibno. Že prihodnje leto se nameravamo dogovarjati o novi tranzitni centrali, tokrat digitalni, seveda z Iskro.« Področje občine Kalesija je bilo doslej izrazito nerazvito, zato investicijskih sredstev ni bilo treba usmeriti v razširitev obstoječih kapacitet; možen je bil nakup centrale, zmogljivosti 1920 naročnikov in 240 prenosnikov, ki omogoča tudi navezavo štirih končnih central v sosednjih krajih, tako da bo nazadnje celotna občina vključena v javni telefonski promet. Doslej je tuzlanska PTT dosegla izjemen uspeh pri obsegu: vsem prebivalcem v 18 občinah je omogočila telefonski promet -toda vzpostavljen je v tako imenovani analogni tehniki, ki sicer zadošča trenutim potrebam, medtem ko je z vidika nastajajoče tehnologije prihodnosti že zastarela. Z digitalizacijo pa lahko izboljšajo kakovost koriščenja in raznovrstnost storitev. Kazimir Mohar ranJ» junij - V kranjskem Kovinskem obrtnem podjetju so ''Pecializirani za izdelavo vrat. Ker je zaradi zmanjšanja gradenj povpraševanje po njih manjše, so te dni trgu ponudili n°v izdelek - kovinski kiosk, naročila že prihajajo, predvsem iz krajev ob morju. Primeren je za prodajo sadja, časopisov, *a ureditev majhnega gostinskega lokala, cvetličarne itd. Gle-a* na njegovo uporabnost vanj po naročilu montirajo inštala-c'je, prilagode ga tudi vremenskim razmeram kraja, kjer bo P°stavljen. Glavni izdelek Kovinskega obrtnega podjetja pa he vedno vrata, izdelujejo tudi akustična in harmonika e'ektro avtomatska vrata, opremljena s fotocelico ali s pbvo-*?« zanko. I). Dolenc Gorenjski sejem namerava postaviti novo, vmesno dvorano 500 let kranjskih sejmov Kranj, junij - I-*?ta 1993 bo minilo 500 let, odkar je Kranj dobil prvo dovoljenje za prirejanje tedenskih sejmov. Gorenjski sejem namerava povečati svojo dejavnost, zgraditi želi vmesno dvorano s 3.800 površinskimi metri prostora. Kranj je kot središče Gorenjske prvo dovoljenje za prirejanje tedenskih sejmov dobil pred skoraj 500 leti. Listina o tem datira iz leta 1493, shranjena pa je v republiškem arhivu v Ljubljani. Nekajdnevne sejme so sicer v Kranju prirejali že poprej, tedaj pa je Kranj dovoljenje, da lahko priredi spomladanski in avgustovski tedenski sejem. Leta 1993 bo torej minilo pet stoletij, odkar kranjsko sejmišče privablja obiskovalce ob blizu in daleč. Poleg visokega jubileja je kranjskim sejmarjem izziv gradnju karavanškega predora, ki bo ob evropski cesti gotovo povečal poslovno živahnost. Pri poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju zato nameravajo povečati svojo dejavnost, kar pa je povezano z gradnjo nove dvorane. Postaviti namreč žele enonadstropno dvorano in tako pokriti prostor med sedanjima dvoranama, v velikosti 3.800 površinskih metrov. Prvo nadstropje nove dvorane nameravajo oddati delovnim organizacijam za stalne razstave. Investicijski načrt vsebuje tudi dodatno ureditev sejmišča in sicer asfaltiranje parkirišča, most čez rokav Save, postavitev vzorčne gorenjske hiše, treh dvojnih kozolcev, otroškega igrišča v parku ter dodatno opremo razstavnih dvoran. Gorenjski sejem pri tem seveda računa na sofinanciranje, saj sam za izvedbo takšnega načrta nima dovolj sredstev. Finančne konstrukcije še niso napravili, saj zamisel šele ponujajo v presojo, minuli petek je z njo seznanil izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice v Kranju. M. V. Obremenitve w • vse večje Leta 1977 so znašale 60 dinarjev na 100 čistega dohodka, zdaj pa že 80 do 90 dinarjev. Med gospodarstveniki je dolgo krožila šala: ko politiki govore o razbremenitvi gospodarstva, postanejo obremenitve še večje. Res je bilo običajno tako, navsezadnje o tem govore podatki. Leta 1977 so obremenitve gospodarstva znašale 60 dinarjev na 100 dinarjev čistega dohodka, potem pa so tekom let ob vse večjem poudarjanju o nujnosti razbremenitve gospodarstva vztrajno rasle, zdaj se sukajo okoli 80 do 90 dinarjev na 100 dinarjev čistega dohodka. Torej res ni čudno, da je gospodarstvenikom že povsem pošlo veselje do šal. Ožete cunje torej resnično ni več moč ožemati še naprej, spremeniti moramo sistem notranje delitve, se sprijazniti, da ga že nekaj let ne napaja več uvoženi kapital, temveč je prišlo do korenitega zasuka, posojilodajalci so nam izstavili račun. Temu zasuku pa se v zadnjih letih naši notranji odnosi, od položaja ljudi in socialne politike do odnosov med republikami in pokrajinami, niso prilagodili. Vsakdo skuša zadržati pravice, čeprav sam pri sebi morda ve, da niso več upravičene. Težko se je pač posloviti od njih, namesto da bi pogledali resnici v oči, se izčrpavamo v prepirih in namigovanjih, kdo koga izkorišča, pri tem pa smo vsi skupaj vse bolj revni. Svetovni denarni policaj (MMD) nam je zdaj zakoličil meje porabe, nam zaukazal absolutne zneske in pometel v koš najrazličnejše indekse, s pomočjo katerih nam jih je doslej vedno znova uspelo obiti, inflacija pa je seveda vsled tega silovito naraščala. Zaukazal nam je streznitev, naj vendar ne živimo več prek svojih možnosti. Pri tem pa je težko vejreti, da se je najbolj zapičil prav v osebne dohodke, kakor razlagamo sami sebi in kar se da vestno beležimo, za koliko odstotkov jim mora kdo poračunati ter skrbimo, da bo to res storil. Če bi bili tako dosledni pri vseh oblikah porabe, potem se nam ni bati, da se ne bomo izkopali iz težav. M. Volčjak IZC0SP0PARSKECA SVETA Telefonske govorilnice na magnetne kartice Ena izmed velikih težav v naših turističnih krajih je tudi telefoniranje. Tujci (pa tudi domači gostje) mnogokrat zgubljajo živce in dragocen počitniški čas, ko iščejo primerne kovance za telefonske govorilnice in ko hočejo poklicati iz določenega kraja. Tako so se odločili, da v vseh večjih krajih ob jadranski obali namestijo telefonske govorilnice, v katerih bodo lahko uporabniki plačali z magnetno kartico. To kartico bo moč kupiti na lokalnih poštah v vrednostih pet, osem in deset tisoč dinarjev. Nov način plačevanja bo pospešil tudi telefonske zveze, v skupnosti PTT pa pravijo, da bo moč brez posredovanja pošte vzpostaviti neposredno zvezo z vsemi evropskimi državami, Severno Ameriko, Avstralijo, Novo Zelandijo in tistimi azijskimi in afriškimi državami, ki so satelitsko povezane s svetom. Dober obet uspešnim obrtnikom Samostojni obrtnik iz Buzeta je te dni dobil odločbo hrvaškega republiškega komiteja za energetiko, rudarstvo in obrt iz Zagreba, ki mu dovoljuje zaposliti 40 delavcev. V odločbi piše, da ima takšne zmogljivosti in da tako dobro sodeluje s tovarnami, da ima lahko toliko zaposlenih. S to rešitvijo obrtnikove zahteve je gotovo prižgana tudi zelena luč za ostale uspešne obrtnike. Moped z manj hrupa Koprski Tomos je postal proizvajalec novih mopedov, ki imajo kar štirikrat manjši ropot v primerjavi s starimi. Izboljšali so izpušni sistem in tako zadovoljili norme ECE o hrupu, ki veljajo v vseh zahodnoevropskih državah. S tem so rešili osnovno oviro za izvoz svojih mopedov, ki pa se bodo razen na tujih, pojavili kmalu tudi na domačem tržišču. V. S. V DELOVNI HALJI Alenka Dobravec, natakarica Tujcem se zdi vse drago Ribčev laz, junija - Poletje je čas, ko pogosteje zavijamo v lokale. Ce je lokal v turističnem kraju in je znan po prijaznih natakaricah, imajo te vse poletje veliko dela. V Alpetourovem hotelu Jezero v Bohinju je bilo že minuli konec tedna veliko gostov, tako da sem Alenko Dobravčevo našla s polnimi rokami kozarcev in posode. Gostinski poklic je znan po tem, da je največ dela ravno ob koncu tedna in ob poletnih počitnicah, ko drugi počivajo. Kako ste se privadili? »Osem let delam v gostinstvu, prej sem bila v hotelu pod Voglom, nato pa smo se preselili sem v Ribčev laz. Ta čas sem se sobotnega in nedeljskega dela tako privadila, da ob nedeljah, ko ne delam, včasih kar ne vem, kaj bi počela. Malo teže je v sezoni, ker imam družino in si daljših počitnic ne moremo privoščiti. Sicer pa je tudi mož gostinec in to laže razume.« Te dni, ko je v Bohinju že precej gostov, imate več dela. »To je res, vendar pa ne naročajo veliko. Vse se jim zdi drago, tako da gledajo na vsak dinar. Vendar pa se trudimo biti z njimi čimbolj prijazne^ jih postre-či v njihovem jeziku. Zato moramo vsaj malo znati tuje jezike. Pomembno za natakarice pa je tudi, da smo vedno urejene, čiste, gostoljubne.« Pravijo, da se tudi bohinjska dekleta vedno bolj navdušujejo za gostinske poklice, ki pred leti še niso bili prida cenjeni? »Mislim, da je poklic natakarice lep, le malo teže je tistim z družinami in otroki. Vendar pa se marsičesa tudi privadiš, pa tudi z osebnim dohodkom sem kar zadovoljna.« V. Stanovnik (mMS&JJ^JESGLAS 4. STRAN Torek, 21. junija 1988 Kranjskogorski nakupovalni center že pod streho • Delavci jeseniškega Gradbinca hitijo z deli pri gradnji kranjskogorskega nakupovalnega in stanovanjskega središča. V njem bodo stanovanja, ki jih težko pričakujejo delavci kranjskogorskih turističnih in gostinskih delovnih organizacij, samopostrežna trgovina ter lokali, ki bodo popestritev kranjskogorske izvenpenzionske ponudbe, obenem pa pridobitev za Kranjskogorce. Objekt je zgrajen v alpskem stilu, predvidevajo pa, da ga bodo slovesno odprli letos novembra. - Foto: D. Sede j Praznik v Velesovem Zaprli so opuščene gramoznice Velesovo, 18. junija - S kulturnim programom in podelitvijo priznanj krvodajalcem in športnikom so krajevni praznik pred zadružnim domom proslavili tudi v krajevni skupnosti Velesovo. Slovesnost v soboto zvečer ob spominski plošči pri zadružnem domu v Velesovem je bila pravzaprav uvodna prireditev letošnjega krajevnega praznovanja. Ves teden bodo namreč na programu različne športne prireditve, zaključili pa jih bodo v nedeljo, 26. junija, s skoki na 35-metrski plastični skakalnici v Adergasu. Takrat bodo ob 25-letnici športnega društva v krajevni skupnosti tudi podelili priznanja najboljšim s tekmovanj med tednom. »Pred nedavnim smo v krajevni skupnosti speljali pomembno akcijo,« je povedal predsednik sveta Anton Ropret. »Ker so zaprli vse opuščene gramoznice, kamor smo odlagali odpadke, smo nabavili 130 zabojnikov (240-litrskih na kolesih) za odvoz odpadkov. Ljudje so akcijo podprli in upam, da ne bomo zdaj imeli težav s Komunalo, da bi jih odvažali vsake 14 dni. Sicer pa smo lani uredili in asfaltirali ^^Hj J^^^Bm dobre 3,5 kilometra cest, zgradili javno * svetljavo in delali na urejanju oziroma gradnji nogometnega igrišča v Velesovem. Izkazali so se tudi gasilci, posebno ob poplavah, ki zdaj nameravjao nabaviti prav za tovrstne akcije mono-črpalko...« V krajevni skupnosti pa nameravajo letos zgraditi tudi pokrito avtobusno postajališče v Velesovem, podaljšati kanalizacijo na Trati in v Adergasu od opuščene šole proti novemu naselju urediti strugo potoka. Z ribiči pa so se dogovorili, da bodo očistili tudi strugo potoka v Češnjevku. ^ 2 Anton Ropret V Praprotni Polici so v nedeljo popoldne odprli tudi novo igrišče za tenis — Foto: G. Šinik S kolesi v Tržič Kranj, 21. junija - Kranjski upokojenci bodo v petek, 24. junija, ob 9. uri spet krenili na kolesarski izlet. Dobili se bodo pred stavbo društva na Tomšičevi 4, nato pa se bodo s kolesi odpeljali čez Naklo, Duplje in Križe v Tržič. Vračali se bodo skozi Kovor, pot pa je dolga okoli 25 kilometrov. Bolšji sejem Mladinci osnovne organizacije Spodnji trg v Škofji Loki obveščajo vse sokrajane, da pripravljajo vsako nedeljo od 8. do 12. ure bolšji sejem na stari tržnici na Spodnjem trgu. V B. Po bližnjici v Novo Gorico Škofja Ix>ka - V olajšanje številnih potnikov je Alpetour z junijem odprl novo avtobusno progo iz Ljubljane skozi Škofjo Loko, Cerkno in Tolmin v Novo Gorico.Potovanjeje zdaj za Škofjeločane skoraj polovico hitrejše kot prej naokrog po avtomobilski cesti iz Lljubljane ali z vlakom prek Jesenic. Avtobus vozi po novi progi ob sobotah in nedeljah. Razveselili so se ga zlasti tisti, ki obiskujejo svoje »vojake« v tolminski vojašnici pa tudi na kratek nakup iz Nove Gorice ni več daleč v Staro Gorico. - H. J. DOPISNIKI SPOROČAJO Dovolj prostora Živinorejci Bohinjske Bistrice, piše Branko Blenkuš, pasejo govedo na travnatih pobočjih nad naseljem, ovce pa na Kozjem hrbtu. Od tod bodo slednje proti koncu junija odgnali na Šijo in Vogel. Nad Bistrico pa pasejo živino tudi prebivalci z Raven. Njihove krave in konji se pasejo na Ravharski gmajni, ki je posekana in je na njej pozimi smučišče. Na celotnem območju je danes okrog 200 glav živine, nekoč pa je bilo prek 400. Torej bi bila glede na pašne površine lahko prireja enkrat večja... Tekmovanje in usposabljanje Naš dopisnik J. Rabič piše, da so bili pripadniki teritorialne obrambe iz jeseniške občine na večdnevnem usposabljanju na Bohinjski Beli. Obnovili so znanje v različnih vojaških veščinah, imeli pa so tudi taktične vaje. Sporoča pa še, da sta občinski odbor Rdečega križa in občinski štab civilne zaščite na Jesenicah organizirala tekmovanje enot civilne zaščite in ekip prve medicinske pomoči. Nastopilo je 45 ekip iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Zmagala je ekipa Hidroelektrarne Moste pred osnovno šolo Žirovnica in 10 ekipo Železarne Jesenice. ureja ANDREJ ŽALAH Na Jezerskem so proslavili praznik in zgrajeni vodovod Ce ne bi imeli predsednika Milana,... Jezersko, 18. junija — »Zapišite, da imamo zlatega predsednika krajevne skupnosti...« »To je zares praznik, o kakršnem pred nekaj leti še sanjati nismo upali...« Če ne bi imeli Milana, bi se najbrž res uresničila napoved starejšega domačina, ki je rekel, da ne bo dočakal, da bi pil vodo iz novega vodovoda...« Tako so mi v soboto popoldne veseli in ponosni, kako tudi ne, pripovedovali Jezerjani, ko so slavili krajevni praznik ob svečani otvoritvi vodovoda. Že lani, ko so praznovali krajevni paznik — 19- junij s spomin, ko so se domačini množično uprli okupatorju in jih je veliko odšlo v partizane, so na Jezerskem odprli prvi del zgrajenega vodovoda. S prostovoljnim delom in prispevki in tudi s širšo pomočjo so zgradili zajetje in prek tri kilometre vodovoda. Takrat so bili pe posamezni nejeverneži, ki so dvomili, da bo ob letu uresničena napoved, da bo vodovod zgrajen. Letos med prvomajskimi prazniki, ko so Jezerjani ves čas delali, čeprav jim je nagajalo slabo vreme, mi je Milan Kocijan, predsednik sveta krajevne skupnosti, ki je tudi ves čas bdel in delal na tej akciji, rekel, da bodo uspeli. Takrat so kopali proti naselju Bajte, tako rekoč že na samem začetku krajevne skupnosti, šest kilometrov od zajetj.a ki so ga zgradili leto prej. Tu, pri Bajtah se je v soboto popoldne tudi začela slovesnost. Gasilci s predsednikom Dušanom Še-mrovom so s priključitvijo na hidrant pokazali, da imajo zdaj tudi pri Bajtah zdravo pitno vodo. Slovesnost s kulturnim programom, v katerem so predvsem mladi dokazali, da Jezersko danes po društveni in družbeni plati še zdaleč ni takšno, da bi si še naprej »pripenjalo bodeče neže«, so potem nadaljevali pred Kazino. Med programom so podelili tudi bronasta priznanja OF, domačinu Viktorju Robniku za dolgoletno delo na vseh področjih posebno priznanje krajevne skupnosti. Skoraj da ni bilo domačina, ki ne bi bil v soboto pred Kazino, ko so čestitali tudi ekipi prve medicinske pomoči, ki se je ta dan vrnila z republiškega tekmovanja. Dekleta poveljnika Lojzeta Štularja ( Marta Repec-vodja, Lojzka Kocjan, Lidija Nahtigal, Branka Lustek, Vesna Žagar, Justi Zadnikar, Vida Bajt) so se iz Ljubljane vrnile z oceno: odlično. Zdenka Štular z Zg. Jezerskega 5 (pri Bajtah) »Letos smo v okviru obnove vodovoda položili cevi župnuišču kot del tretje faze in od šole do Bajt kot drugo fazo; skupaj 2,5 kilometra. Tako je uresničena dolgoletna želja krajanov: imeti urejeno preskrbo z vodo iz enega vodovodnega vira. Vsa dela smo opravili sami, letos je bilo to več ko 7000 prostovoljnih delovnih ur... Zdaj imamo obnovljenega dobrih šest kilometrov vodovoda, s pitno bodo preskrbljenih 700 kraja- Slovesnost pred Kazino z bogatim programom je bila pravzaprav svojevrstna in zanimiva turistična prireditev. Letos prav gotovo ne edina. Še posebno prisrčno so se predstavili najmlajši Jezerjani... nov, zgrajene štiri odcepe, osem hidran-tov... Po današnjih cenah so ta dela vredna prek 200 milijard starih dinarjev. Res imamo kaj pokazati in se tudi lahko pohvalimo. Zato tudi ne moremo kar tako sprejeti Milana Kocijana so krajani z zahvalo in spominskim darilom zares presenetili: ». •• Lahko je biti predsednik krajevne skupno-sti;če imaš takšne ljudi...« »bodeče neže« kot simbola zanikrnosti h1 tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da ne bomo dobivali podobnih kritik...« je na slovesnosti poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocijan. Zares iskrene čestitke in priznanja zaslužijo prebivalci Jezerskega ob letošnjem krajevnefl1 prazniku. Zaželel jih jim je v imenu in ob navzočnosti predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij tudi predsednik občinske skupščine Ivan Tof kar, ki so mu, ko je prerezal trak, ponudili vodo iz obnovljenega vodovoda in slatino, za katero želijo, da ne bi več dolgo prosto odtekala. Še prav posebno slovesno ni prisrčno pa so se Milanu Kocijanu zahvalili krajani in sicer z leseno skulpturo ženske s škafom pri vodnjaku in z uro. . . A. Žalar Marta Rebec s Sp. Jezerskega 19 (pri Bajtah) Praznovanje v krajevnih skupnostih pod Storžičem Želimo si sodelovanje tudi med letom Golnik, 20. junija — V spomin na množičen odhod mladih fantov in mož pred 45 leti v partizane prebivalci štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem v kranjski občini vsako leto v dneh okrog 28. junija praznujejo. Letos je za celotno območje krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik prevzela organizacijo praznovanja krajevna skupnost Golnik, ki beleži tudi 25-letnico obstoja in samostojnega delovanja ter organiziranosti. Praznovanje pa se je letos začelo nekaj prej kot prejšnja leta. Tako so se odločili, ker bodo v soboto, 25. junija, slavili svoj in hkrati tudi praznik vseh krajevnih skupnosti člani lovske družine Storžič. Letos namreč praznujejo 40-letnico. Na Pangerščici pa bodo odprli nov lovski dom. »Pu tudi zaradi raznolike in živahne vsestranske dejavnosti na celotnem območju smo letos s prireditvami, ki jih resnično ni malo in smo jih kar težko razvrstili v praznovanje, začeli prej.« pravi predsednik krajevne konference socialistične zveze Golnik Marjan VVeisseisen, ki je bil tudi v soboto, 18. junija, dopoldne na skupni slovesni seji vseh štirih krajevnih skupnosti na Golniku slavnostni govornik. »Ob letošnjem prazniku pa bi rad poudaril, da je prav krajevna skupnost Golnik v zadnjem času zabeležila lepe uspehe. Imamo telefone, nov vrtec, novo trgovino in zdaj še urejen odcep ceste proti bolnišnici. Velika zasluga za vse te uspehe in razvoj krajevne skupnosti pa tudi širšega območja gre Univerzitetnemu inštitutu za pljučne bolezni na Golniku in predvsem prof. dr. Bojanu Fortiču. Zato smo se v organizacijah in vodstvu krajevne skupnosti tudi odločili, da se Bojanu Fortiču oddolžimo za vsa njegova prizadevanja tako, da ga imenujemo za častnega krajana krajevne skupnosti Golnik. Izredno pa je krajevna skupnost napredovala tudi zaradi zavzetosti predsednika sveta Friderika Malija. Takšnega predsednika še nismo imeli. V prihodnje bi želel samo to, da bi tudi z ostalimi krajevnimi skupnostmi bilo sodelovunje še boljše; ne zgolj ob prireditvah za krajevno praznovanje.« Potem ko je predsednik občinske skupščine Ivan Torkar v soboto dopoldne odprl novo urejen odsek ceste do bolnišnice, je bila osrednja slovesnost v Domu kulture na Golniku. Prof. dr. Bojanu Fortiču so izročili listino o imenovanju za častnega krajana krajevne skupnosti Golnik in enako tudi v odsotnosti Borisu Urbancu (ker je bil na poti v Delnice na polfinalno tekmo za jugoslovanski pokal, jo je prevzel njegov oče Lojze Urbane) za častnega krajana krajevne skupnosti Gorice. Posebno plaketo krajevne skupnosti Gorice za izjemne dosežke v kmetijstvu pa so izročili Alojzu Logarju, ki je dobil tudi posebno zadružno priznanje. Na slovesnosti, ki sta jo s kulturnim programom povezovala oktet 1*1*1' iz Ljubljane in dramski igralec Jože Logar, so podelili tudi bronasta priznanja OF krajevne konference SZDL Golnik, posebna priznanja vsem dosedanjim predsednikom svetov krajevne skupnosti Golnik in delovnim organizacijam ter Martinu Koširju iz Goric. Številni Prof. dr.Bojana Fortiča so zaradi njegove^* osebnega prizadevanja, kakor tudi zarad' izrednega pomena Univerzitetnega Inštlf" ta pri razvoju krajevne skupnosti, na sobo' tni slavnostni seji imenovali za častnetf* krajana krajevne skupnosti Golnik. Marjan VVeisseisen, predsednik krajevne konference SZDL pokali in diplome najboljšim športnikom fj celotnem območju pa so bili hkrati potrdi' o zares razvejani športni dejavnosti. »Ob ruzličnih delovnih akcijah, ki s«'1, jih imeli v zadnjem času v naši krajc^V zadnjem času skupnosti, moram poudariti, du smo P" i, Inštituta imeli podporo tudi pri mno(?' drugih delovnih organizacijah v Krai'J ' Tržiču in celo v Ljubljani ter seveda pri 0 činski skupnosti,« je poudaril predse''1!, sveta krajevne skupnosti Friderik M1? »Obnavljali smo nu primer vodovod in 0 dem ni bilo žal prispevka in prostovoljna, dela. Podobno je bilo pri javni razsvetij* ^ Zdaj imamo v načrtu izgradnjo 15 tfttr?J prizadevamo si, da bi dobili še 40 novih ^ lefonskih priključkov in razmišljamo ^g že o omrežju za kabelsko radiotelevizijo-so sicer šele načrti, vendar sem preprt^ če se bomo skupno dogovorili, du bom0 eljf V športnem parku Tivoli na Golniku je bilo v soboto popoldne družabno srečanje. Park, kjer športiii> društvo gradi svoje prostore, je zadnje čase tudi prizorišče najrazličnejših športnih in drugih društvenih dejavnosti mladih iz krajevne skupnosti. potem tudi uresničili.« Ob letošnjem praznovanju torej V' ^ ugotovitev, da so na celotnem območju 9y rih krajevnih skupnosti pod Storžičem. ^ posebno pa v krajevni skupnosti ''"'''.[i prav z zavzetim delom in prispevki (in Tm kem razumevunju in pomoči delovnih »«H nizacij ter občinske skupnosti) uresni domala v,e naloge, ki so si ph zadali , A. >13 Torek, 21. junija 1988 /KULTURA 5. STRAN (g@S®SSJJg^ICa-AS 35 let Prešernove družbe KNJIGE PO MERI SLOVENCEV Prešernova družba je založniška hiša, ki se že po svoji organizaciji razlikuje od drugih založb, saj je organizirana kot društvo. V zadnjih petih letih pa sploh doživlja nesluten razvoj: njene knjige izhajajo v za slovenske razmere vrtoglavih nakladah — v povprečju po 19 000, v zadnjih letih je družba povečala število naročnikov za petkrat. Razlog tega uspeha je verjetno tudi v tem, da ima najbolj raziskan knjižni trg: to pa pomeni, da bo vsaka izdana knjiga tudi takoj prodana, skratka, ne tiskajo se za skladišče. In kar je najbolj nenavadno, med letom praviloma ne dražijo knjig. O vsem tem pripoveduje glavni urednik in upravnik Prešernove družbe Ivan Bizjak. Prešernova družba, založniška hiša z izredno dolgo tradicijo, se je pred leti znašla na točki, ko je šlo za biti ali ne biti. Toda sledil je preobrat: povečalo se je število naročnikov -v nekaj letih kar za okoli petkrat, številke naklad so iz leta v leto višje in za slovenske razmere dosegajo dobesedno vr-fogave številke. Samo redna zbirka bo letos izšla v več kot 50.000 izvodih. Le v nekaj manjšem številu izhajajo tudi nekatere druge knjige njenih zbirk, a vse segajo v deset-tisoče. Trendi kažejo le navzgor - v čem je torej razlog za tolikšen uspeh. Ali se Prešernove družbe sploh kaj dotaknejo stiske, ki Peste ostale slovenske založniške hiše? »Sploh nismo kakšna izjema, « meni Ivan Bizjak, » stiske poznamo, a se jim znamo izmikati. Razlika je že v tem, da Prešernova družba deluje kot društvo, podobno kot poslujeta Mohorjeva družba in Slovenska Matica. Večino knjig prodamo naročnikom prek poverjenikov, kar se seveda razlikuje od klasičnega akviziter-stva. Tudi v knjigarnah prodamo le okoli 3 odstotke naših zbirk. Kar pa je odločilno, je gotovo visoka naklada, v katerih izhajajo knjige.« So zaradi velikih naklad lahko vaše knjige cenejše? »Tako je. Takšne naklade, lani smo izda-11 39 naslovov, vsaka v povprečno 19.000 izidih, so cenejše. Cenejši smo seveda za naročnike, pa tudi nasploh. Poleg naklade nam stroške seveda znižuje tudi subvencija tako od Kulturne skupnosti Slovenije in nekaterih organizacij združenega dela. Razen tega pa imamo nekaj prednosti tudi v storilnosti. Pa še nekaj sodobnih prijemov so vključili v delo, imamo namreč računalniško obdelavo podatkov: za vse naročnike vemo, kaj radi kupujejo, kaj so že kupili.« Sliši se kot raziskava knjižnega trga. Ali vas pri tem druge založbe posnemajo? »Vsak ima nekaj svojih prijemov. Naši so nas pripeljali do tega, da je zdaj na knjižnem trgu vsaka osma knjiga naša, še pred leti pa je bila le vsaka šestdeseta. Lepo, mar ne? Do tega pa nas niso pripeljale subvencije, teh je le 3 do 4 odstotke. To pa pomeni, da se je treba za prodajo pošteno prizadevati. Za knigo pa še posebej velja, da je treba delati tako s pametjo kot tudi s srcem. Če se zatika, to pomeni, da manjka ali pameti ali srca, ali obojega.« Kdo bere knjige Prešernove družbe? »Nekdaj je veljalo, da so naše knjige za 'izven in za podeželje', kar seveda zveni podcenjujoče za bralca. Vendar imamo zdaj kar 26 odstotkov naročnikov z visoko in višjo izobrazbo, veliko več kot druge založbe. Zato moramo tudi skrbno načrtovati svoj knjižni program. Ker se število naročnikov strmo dviguje, smo verjetno s programom zadeli v črno. Ugotovili smo, da imajo ljudje radi priročnike, še posebej pa gre zadnje čase domoznanska literatura. Zato izhajajo knjige v zbirki Sto slovenskih - o travniških rastlinah, naravnih znamenitostih, drugo leto bo izšlo sto slovenskih domačij. Vse so bile same uspešnice. Vsakič je v redni zbirki tudi literarno delo, nagrajeno na natečaju. Naše načelo je vsekakor, da ne podcenjujemo bralcev; zahtevnost je pač kategorija, za katero ne veljajo domala nobene zakonitosti. Prihodnost pa je obetavna, saj nas vse bolj berejo mlajši: starost najštevilnejših naročnikov je med 19. in 39. letom.« Boste kaj podražili knjige? »Zaradi nedavnih majskih ukrepov nismo podražili nobene knjige, tudi kasneje jih verjetno ne bomo, če se bo le dalo. Podražimo tudi zato ne, ker vedno vse takoj prodamo; prodamo pa zato, ker neprestano poslušamo želje ljudi in poskrbimo za ne predrago knjigo.« Se vam zdi, da se zadnja leta zahtevnost bralcev viša? »Neprestano raste in to ne glede na izobrazbo.« Kje je vaše najboljše knjižno tržišče? »To je vsekakor Prekmurje, pa ne le za Prešernovo družbo, ampak za vse založbe. Ljudje tam zelo cenijo knjige in tudi preberejo jih.« Kaj pa Gorenjska? »Zelo radi imajo knjige, tudi več jih imajo kot morda kjer drugje; morda le z vsako ponujeno niso zadovoljni, več izbirajo. Sicer pa je v gorenjskih domačih knjižnicah za okoli 30 odstotkov več knjig kot v drugih slovenskih domovih. Pa še jih kupujejo, res ne kažejo kake posebne varčnosti pri knjigah.« Je še katera založba tako dobro spoznala knjižni trg kot Prešernova družba? »Morda smo se mi le najbolj potrudili, drugače spoznavajo trg prav vsi. Mislim pa, da je za nas najpomembnejše spoznanje, da najprej ugotovimo komu bomo knjigo prodali, še preden jo tiskamo. Zelo lahko je polniti skladišče, pa tudi najbolj drago. Toda knjiga mora k ljudem. Ko vemo, koliko in h komu, šele knjigo tiskamo. Potem ko je že v skladišču, je za takšna vprašanja prepozno. Sliši se preprosto, toda to je osnovno pravilo založniške stroke. Dobro znano pravilo, razlike pa nastajajo v tem, da se eni po tem ravnajo, drugi pa ne. Naš program se je izkazal kot uspešen, zato ga v glavnem tudi v prihodnjih letih ne mislimo spreminjati, kar pomeni za nas še več dobrih knjig. Upam vsaj.« Lea Mencinger SPOMENIK JAKOBU ALJAŽU Dovje - Mojstrana, 20. junija - Prihodnje leto bo minilo sto let, odkar je Jakob Aljaž prišel službovat na Dovje, kjer je ostal 38 let. je velik domoljub, ljubitelj naših gora, planinec, graditelj planinskih koč in potov v Julijcih, skladatelj, glasbenik in triglavski žup-ni*- Spomin nanj je ohranjen z Aljaževim stolpom na vrhu Triglava, ^ Aljaževim domom v Vratih, z zapisi v Planinskih vestnikih... Nanj sPorninja plošča, ki jo je Planinsko društvo Dovje-Mojstrana ob ^5-letnici njegovega rojstva odkrilo na njegovi rojstni hiši v Zavrhu p°d Šmarno goro. . Na Dovjem in v Mojstrani so se odločili, da ob 100-letnici priboji Vehkega domoljuba na Dovje, postavijo ob magistralni cesti na 0vJern tri metre visok spomenik. Umetnik, kipar Nebojša Mitrič iz e°grada, ki je znan po kipih Karadžiča, Mokranjca in Andriča, pri Pa najbolj po kipih Kekca in Josipa Vandota, je pripravljen Alja- nas žev nii zb spomenik izdelati brezplačno. Kljub temu pa morajo krajani šarati okoli 25 milijonov dinarjev. Ustanovili so odbor, ki že zbira r °/st°voljne prispevke med krajani in ostalimi, ki so ponosni na na-n n° zavednega Aljaža, ki je v času Avstroogrske nemštvu pogum-°tel Triglav. z !^'Par je že izdelal osnutek kipa in ga pokazal krajanom: v svoji vi§- nos^ Je obrnjen proti Triglavu, z roko in pogledom pa vabi v srpi16' Odbor, ki ga vodi Miha Kersnik, še naprej zbira denarna 5lš.-}n^Va za sPorr»enik na žiro računu pri PD Dovje Mojstrana št. ^0-621-37-05-l()l()112-13001/13 pri Ljubljanski banki, TBG, PE Je-benice. D. Sedej Naše razmišljanje SERVIS ZA ZABAVO Na zadnjih sejah predsedstev občinskih mladinskih orgu-tuH^°^ V ^runJu m Radovljici so so mladi posredno dotaknili . . organiziranega preživljanja prostega časa. V Kranju, Jer imajo na tem področju nekoliko več izkušenj, je bilo v ob- študk'T merilu govora predvsem v zvezi z aktivnostmi Kluba aktiv" m Centrw Ztt Pr()sti cas, v Radovljici pa podobna *e'e naslaPruvzuprav OD Pornoci društvu prijuteljev mladim' Vendur luhko kljub temu ugotovimo, du so v obeh omenjenih sredinah razmišljali o povsem podobni problematiki, i obsega različne organizacijske prijeme in v določeni meri h programsko shemo posameznih prireditev, predvsem s kultu mega področja (koncerti, proslave...). nih .jlstvo namreč je, da so organizacijske sile v posamez n občinah - kajti stanje lahko z določeno mero tolerance r_ *}° Prenesemo na celotno Gorenjsko - v precejšnji meri Verii ljene- Povsod se mučijo s podobnimi problemi in se ^-ano znova postavljajo v vlogo Kolumba. Mar ne bi kasale in moči v posameznih občinah strniti na enem mestu s tem povečati tako kvaliteto kot kvantiteto prireditev? Vine Bešter Nagrada Evropske akademije VELIKA NAGRADA P0LDETU OBLAKU Ko se je na poti iz Rima skozi Ljubljano v Munchen, kjer zdaj živi, akademski slikar Polde Oblak ustavil tudi v Kranju, nikakor ni skrival veselja. Končno ni nekaj vsakdanjega, če umetnik dobi veliko nagrado za slikarstvo, ki jo podeljuje Evropska akademija za literaturo in umetnosti v Rimu. Na ta (tokrat deveti) evropski razpis za področja poezije, proze, esejistike, slikarstva, kiparstva, grafike, fotografije in novinarstva se Polde Oblak ni prijavil prvič. Pred petimi leti je v oceno mednarodni žiriji prav tako poslal svoja dela, za kar je prejel veliko zlato medaljo. »To je bila tudi vstopnica, da so me istega leta siciljanski kolegi povabili na natečaj v Palermo, kjer so mojim delom prisodili prvo nagrado. Zlato limono,« pravi Oblak, ki že dol-ga leta živi in ustvarja v Miinc-henu. Rojen Blejec in kasneje Ljubljančan, pa seveda ne bi bil pravi Slovenec, če se ne bi neprestano po umetniške navdihe vračal v domače kraje. Prav njegova kraška pokrajina, s katero se trenutno največ ukvarja, je - umetniško predstavljena na njegovih platnih impresionirala mednarodno žirijo. Sicer pa je Polde Oblak v slikarskem svetu znan kot začetnik fragmentizma, skupaj s še dvema umetnikoma, kar mu je že pred leti utrdilo evropski sloves. »Prireditev je bila v Rimu 12. junija, nagrade pa je podelil Errique Crespo, podpredsednik evropskega parlamenta. Med nagrajenci je bilo letos okoli sto umetnikov z osmih področij, kolikor jih ta institucija nagrajuje,« pravi Oblak, ki se letos pripravlja z nekaterimi slikarskimi kolegi na veliko razstavo. Priprave mu jemljejo večino časa, tako da se bo komaj utegnil odzvati na vabila za razstave, ki navadno sledijo tako odmevni nagradi, kot je Grand prix Etoiles d'Europe. L. M. POLETJE V ŠKOLJKI NA _FESTIVALIH_ Ljubljanu — Kaže, da je slovenski film Poletje v školjki postal eden najbolj uspešnih mladinskih filmov zadnjih let pri nas. Vsaj po tem, da ga kot predstavnika mladinskega filma pri nas pošiljajo na mednarodne festivale. Poletje v školjki bo v uradnem delu svetovnega festivala film za otroke in mladino sredi julija v Sofiji. Festival bostu spremljala režiser France Stiglic in igralka Kuja Šti-glic. Drugi del filma Poletje v školjki pa se bo konec julija udeležil filmskega festivala v Giffoni Valle Piana pri Salernu, ki ga bo letos odprl Federico Fellini. Pred dvema letoma je prav na tem festivalu prvi del filma Poletje v školjki prejel glavno nagrado. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled prodajna razstava Likovno poletje 88. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Stane Žerko. V galeriji letališča Brnik razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V kava baru Kavka razstavlja akad. slikar Franc Vozel. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled slike akad. slikarja Andreja Pavlica. V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Reinchard Lack-ner iz Beljaka. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Boni Čeh. BLED - V Festivalni dvorani razstavlja slikar Stane Žerko. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike dr. France Cegnar. DOMŽALE - V Zdravstvenem domu Domžale razstavlja akad. slikar Karel Zelenko. Danes ob 18. uri bo s slikarjem tudi pogovor v jedilnici ZD. GROBLJE - V Muzeju Jelovškove umetnosti bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil Komorni orkester Domžale - Kamnik. LJUBLJANA - V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča je odprta razstava Pokopališča v Sloveniji. JESENICE — Danes, v torek, ob 19. uri bo v dvorani Gledališča Tone Čufar v klavirskem večeru nastopila Ksenija Pejič, študentka Fakultete glasbene umetnosti v Beogradu. Ob jubileju Pihalnega orkestra Kranj DOBILI VELIKO PLAKETO OBČINE KRANJ Kranj - O 90-letni zgodovini Pihalnega orkestra občine Kranj smo več zapisali pred slavnostnim jubilejnim koncertom. Kranjski godbeniki so ga izvedli dovršeno pod vodstvom dirigenta Branka Markiča in pokazali vse svoje sposobnosti. Ob jubileju jih je za dolgoletno sodelovanje odlikovala skupščina občine Kranj z veliko plaketo občine Kranj. Iz rok predsednika skupščine občine Ivana Torkarja jo je prevzel predsednik izvršnega odbora orkestra Matija Kenda. Ob jubileju je ta podelil tudi posebna priznanja pihalnim orkestrom v Tržiču, Gorjah, Jeseniških Železarjev, Lesce, Škofja Loka in Železna Kapla, kranjski občini, Občinskem sindikalnem svetu Kranj, ZKO Kranj in dolgoletnim godbenikom, ki v orkestru delujejo že več desetletij. Matevž Oman, predsednik ZKO Kranj je podelil Gallusove značke, priznanje ZKO Slovenije, 16 godbenikom z bronastim sijem, osmim godbenikom za 15-letno dejavnost s srebrnim sijem in osmim godbenikom za 25-letno dejavnost z zlatim sijem, medtem ko je osem članov Pihalnega orkestra Kranj to priznanje že prejelo pred leti. Drago Papler IMPALA RAZSTAVLJA V GRIMŠČAH Bled - V petek zvečer je bila v Almirinih razstavnih prostorih v Grimščah pri Bledu odprta razstava znane avstralske slikarke Impale, ki danes živi v našem Motovunu. Predstavila se je z volnenimi kolaži, olji in akvareli. Umetnica se s svojimi izredno zanimivimi deli predstavlja v Sloveniji prvič. Preseneča s svojevrstnim koloritom, z bogastvom barv, v katerih prepoznamo tudi barve rdeče zemlje Istre, njenih pomladnih zelenil in ognjenih jeseni. Razstava, ki bo odprta približno mesec dni, vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, razen ob nedeljah, bo nedvomno doprinesla tudi k prijetni turistični popestritvi Bleda. - D. D. Novo na knjižnih policah IZ SVETA LIRIKE V sredo, 15. junija, so v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavih tri knjižne novosti založbe Mladinska knjiga. Gre za dela vrhunske prevodne poezije, ki so izšla v zbirki Lirika. Ob povezovalni besedi urednika Aleša Bergerja je Veno Tau-fer najprej predstavil svoj prevod poezije Teda Hughesa, že dlje časa najbolj znanega, najzanimivejšega in najizvirnejšega angleškega sodobnega pesnika, kot ga je uvodoma označil prevajalec. Zanimiva je bila tudi primerjava z našim Danetom Zajcem, v kateri je bilo rečeno, da gre bolj za podobe nihilizma, razpada, Hughe-sov pogled na svet, pa ima večji poudarek na iskanju možnosti. Mart Ugen, ki je prevedel dela pesnice Emily Dickinson, je posebno poudaril, da je bila veličina pesničinega dela pravzaprav dokaj pozno odkrita tudi v njeni lastni domovini; tako so lahko izida njenih pesmi tudi v slovenskem jeziku še toliko bolj veseli. Rainer Maria Rilke, rojen Pražan, sicer pa vse življenje nestanoviten popotnik in prebivalec mnogih voljenih domovin je s prevodom Kajetana Kovica doživel svoje, že peto po vrsti, soočenje s slovenskimi ljubitelji vrhunske svetovne poezije. Krog oboževalcev, ki si jih je Rilke s svojimi pesmimi že pridobil, bo s tem izborom nedvomno še večji, še toliko bolj, če vemo, da Slovenci dobivamo v branje tudi »Sonete na Orfeja«. Literarno matinejo ob izidu novih del prevodne poezije so dopolnili tudi gledališki igralci Tone Kuntner, Boris Juh in Saša Pavček z branjem odlomkov iz posameznih del. V. B. / ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN Torek, 21. junija 1988 PREJI Ml ■II tli U s USPEŠNO KONČAN NOVINARSKI KROŽEK 10. maja se je uspešno končal novinarski krožek, ki ga je organiziral Obč. odbor RK Kranj, in nudil tudi prostore. Vodil pa ga je prizadevni mentor Igor Slavec. Krožek je obiskovalo 8 udeleženk — upokojenk, raznih poklicev. Program je bil zelo pester in zanimiv, po predvidenem programu in izven njega. Poleg obravnave raznih novinarskih zvrsti, so nam predavali in nas seznanjali s svojim delom novinarji drugih uredništev, ki smo jih povabili in so se prijazno odzvali. O novinarskem jeziku in pravilni slovenščini, pa nas je seznanjala lektorica Glasa. V tem uredništvu smo si tudi ogledali delo posameznih urednikov. Zanimiv je bil tudi ogled Radia Jesenice, kjer so nas seznanili z njihovim delovanjem in problemi z regijsko postajo. Pri- jazno smo bili sprejeti in o vsem informirani tudi v »SAVI« in njenem informativnem centru, ter njihovih glasilih. S pestro dejavnostjo na vseh področjih in aktivnostjo, smo se seznanili na Društvu upokojencev Kranj. Z ogledom zgodovinskih in kulturnih znamenitostih samega mesta Kranja, kjer živimo in hodimo, pa jih ne vidimo, nas je seznanila in popeljala kustosinja Gorenjskega muzeja. In ne nazadnje smo preko povabljenih predstavnikov obravnavali in o tem tudi napisali, v obliki razgovorov ali intervjujev glede šolstva, kulture, kmetijstva in ostalih družbenih dejavnostih, ter problemih, v okviru občine. Krožek je, ko rečeno uspešno končan. Veliko smo zvedeli in pridobili. Spoznali pa smo se tudi med seboj in lepo sodelovali, v zadovoljstvo udeleženk, mentorja in organizatorja. S tem pa je bil dosežen tudi glavni namen in sklenili smo, da se v jeseni zopet snidemo, morda v drugačnem krožku. D. Komnenič POIMENOVANJE NOVE OSNOVNE ŠOLE NA PLANINI V KRANJU Predlagam, da bi novo šolo, ki jo začasno označujemo kot »Planina II« poimenovali: OSNOVNA ŠOLA VUKA KARADŽIĆA ali OSNOVNA ŠOLA JOSIPINE URBANČlC - TURNOGRAJSKE Prvi predlog utemeljujem z dejstvom, da imajo v Beogradu osnovno šolo Franceta Prešerna. Ta šola, ki prijateljuje z našo kranjsko Prešernovo šolo, je predlanskem poklonila naši šoli res lep doprsni kip našega pesnika, ki stoji sedaj pred vhodom v šolsko poslopje. Dragoceno darilo je vlito v bron in je gotovo dokaz bratskih čustev. To plemenito pozornost bomo najlepše vrnili s poimenovanjem nove osnovne šole po velikem srbskem velmožu Vuku Karadžiću. Le-ta ima vsekakor povezavo tudi s Slovenci, saj mu je bil naš učeni Jernej Kopitar očetovski prijatelj in slovstveni mentor. To je Karadžič večkrat sam priznaval. S poimenovanjem slovenske šole po srbskem slovstveni-ku, bi se celo rahlo zahvalili srbskim materam, ki so v letu 1941 tako gostoljubno sprejele v svoje domove in v srca toliko gorenjskih družin, ki jih je nemški okupator izgnal v Srbijo. (Tudi sam sem bil med temi izgnanimi Gorenjci v Brusu pod Kopaonikom.) Drugi predlog za poimenovanje nove šole po prvi slovenski pisateljici Josipini Urbančičevi — Turnograjski, pa utemeljujem s tem, da je bila Turnograjska rojena v graščini Turu v Potočah nad Preddvorom, torej na področju kranjske občine. Pa tudi s tem, da je Kranj pravzaprav njen dolžnik, saj se v Kranju niti nobena ulica ne diči z njenim imenom (Ljubljana ima ulico, ki se imenuje po njej). Josipina Urbančič —Turnograjska je umrla v Kranju komaj 21 let stara kot žrtev materinstva. V nemškem Gradcu, kjer je pokopana, je na visokem nagrobnem obelisku vklesano njeno ime in v slovenščini, da je to bila naša prva pisateljica. V Kranju pa komaj kdo ve za to svetlo ime naše rojakinje. Zato bi bilo prav, da bi z imenom Turnograjske označili novo šolo, pa tudi kako ulico imenovali po njej. Ko vse to predlagam, se resno bojim, da bo spet moj glas, le glas vpijočega v puščavi. . . Črtomir Zoreč POLDETU KEJŽARJU V SLOVO Vest o smrti Poldeta Kejžar-ja je v petek boleče odjeknila v krogu njegovih prijateljev, sodelavcev, komunistov in delavcev v vzgoji in izobraževanju. Spomin nanj, na njegovo življenje, delo in žrtvovanje se je nenehno vpletal v našo zavest in razmišljanje. Ali smo prav tako zvesti, pošteni, skromni, obzirni do drugih in zahtevni do sebe, načelni in brezpogojno kritični, kakršen je bil vse življenje Polde Kej-žar, dokler mu nenadna smrt ni preprečila uresničiti še mnogo načrtov. Rodil se je 4.11.1927 v Davči, kjer je tudi končal štiri razrede osnovne šole. Starši niso mogli ustreči priporočilu šole, da bi nadaljeval šolanje. Tudi druga svetovna vojna je preprečila njegovo željo po izobraževanju. Ostal je doma, se preživljal z dninarskim delom po kmetijah, od maja 1943 pa je aktivno in organizirano delal za cilje NOB. Njegova aktivnost v SKOJ in OF ga je prisilila, da je že v februarju 1945 odšel v ilegalo. Po osvoboditvi se je še dolgo časa boril z eksistenčnimi problemi, ki jih danes težko razumemo. Le z njegovo življenjsko energijo in slo po izobraževanju je uspel od dninarskega delavca v Davči in livarja v Železarni na Jesenicah postati cenjen in priznan strokovnjak na vzgojno izobraževalnem področju v SR Sloveniji. V prvih letih po osvoboditivi ga najdemo med brigadirji na progi Brčko - Banovići, v mladinskih vodstvih v Škofji Loki, Kranju in Ljubljani. Vmes se je izobraževal, postal najprej učitelj razrednega pouka, nato pa še predmetni učitelj matematike in fizike. Kasneje si je ob delu pridobil še izobrazbo diplomiranega politologa. Preko osnovne šole Hrušica ga je leta 1956 pot ponovno zanesla v domače kraje. Postal je ravnatelj osnovne šole v Železnikih. Na ta čas so ga vezali najlepši spomini. Prvič je zaživel polno in sproščeno in z ženo Miro preživel nekaj najlepših let svojega življenja. Toda že med NOB se je zapisal novi družbi in ji ostal zvest vse svoje življenje. Zato ga srečamo na izredno veliko dolžnostih. Po ravnateljevanju v Železnikih in Škofji Loki je postal strokovni delavec Ob- činske konference SZDL Škofja Loka,profesor na Gimnaziji v Škofji Loki, tajnik strokovne službe CK ZKS v Ljubljani, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, od leta 1973 dalje pa je opravljal funkcijo namestnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo in namestnika predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Sodeloval je še v številnih organih in delovnih telesih skupščine SRS, skupščine izobraževalne skupnosti SRS, strokovnem svetu Zavoda za šolstvo SRS, skupščine občine Škofja Loka, skupščine občinske izobraževalne skupnosti, v vseh družbenopolitičnih organizacijah občine in bil poslanec prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS ter predsednik skupščine krajevne skupnosti Škofja Loka in Kamnitnik. Življenjska pot in potrebe časa so ga zanesle tudi med profesionalne politike. V politično delo je prinesel doslednost in racionalnost. Tako kot v stroki, je tudi v politiki hotel imeti rezultat svojega dela. Tudi na političnem področju* si je ves čas nabiral znanje in izkušnje. Kejžar Polde je bil eden prvih sekretarjev OK ZKS, ki je politično delo približal ljudem in jim dokazal, da je politika del življenja. Prav zaradi takega načina dela si je pridobil širok krog sodelavcev. Svoje poglede na probleme naše družbe je tudi objavljal. Veliko je publiciral v »Komunistu«, »Teoriji in praksi« in drugod. Čeprav je bil vse življenje politično angažiran, je neizbrisne sledove v Škofji Loki in SR Sloveniji pustil na področju, vzgoje in izobraževanja. Bister um, želja po znanju, preos znanja in uveljavitev v praksi ga je spremljalo vse življenje. Na vsak zakaj je hotel imeti odgovor. Odlikoval ga je izreden analitičen pristop do vsakega problema. Hotel je vsaki misli priti do dna. Neprecenljiv je njegov prispevek k razvoju šolstva v občini Škofja Loka. V svojih pogledih na razvoj šolstva je bil vedno korak pred nami. Na probleme je gledal celovito. Njegova vizija razvoja šolstva v občini je bila podrejena ustvarjanju boljših pogojev za delo, sodobnejšemu pouku in znanju. Poldeta Kej zarja pa smo imeli radi tudi po vedrini, ki jo je izžareval pri svojem delu in nuđenju nesebične pomoči vsakemu, ki se je obrnil nanj. Lepe spomine nanj imajo mnoge generacije otrok, med katerimi je veliko let aktivno preživljal dopust pod platneno streho. Poldeta Kejžarja smo znali ceniti tudi po vzornem družinskem življenju. Družina in delo sta mu pomenila vse. Kljub temu da celo življenje ni poznal osem urnega delovnika, je vedno našel tudi čas za družino in dobival v njej oporo za svoje delo. Ženi Miri ni bil samo mož in otrokom oče, ampak tudi najboljši prijatelj-Zato je izguba za njegovo družino še toliko bolj boleča. Slava njegovemu spominu. France Benedik Trebija — Miran Jakšič in Vili Zadnikar, lastnika kluba Primadona, sta pretekli četrtek spet razveselila svoje najbolj zveste obiskovalce. Njuno tokratno presenečenje je bila ekskluzivna modna revija. Več o celotni prireditvi pa v eni poletnih številk. (V. B.) Foto: G. Šinik LOVSKA DRUŽINA STORŽIC IN ANSAMBEL BRATOV AVSENIK vabita na jubilejni koncert ki bo v petek, 24. junija 1988, ob 20. uri v večnamenski dvorani PPC GORENJSKI SEJEM v Kranju Vstopnice po 4.000 din so že v prodaji v turistični agenciji ODISEJ na Maistrovem trgu v Kranju in pri poverjenikih LD STORZIČ Število vstopnic je omejeno, zato pohitite z njihovim nakupom. Zlata Volarič NEKOČ JE BILA NEKA UČITELJICA Pa ne na dvorišču zadaj za stavbo. Tam sem zaslišala otroške glasove. Le kdo še rogovih spodaj? Stopim k oknu in pogledam dol. Uh! Moji fantje so. Prav vsi so tam. Polovica razreda. Pa kaj počnejo? Zakaj niso šli domov? Združeni so v gručo. Joj! Nekoga imajo pod seboj. Moram mu takoj priskočiti na pomoč, sicer ga bodo prebutali. Res. Tepejo se na kupu gramoza. Oni se ne brani, samo zakriva si obraz z rokama. Uh! Ko se malo odmaknejo, vidim, kdo je. Tomaž! Tomaža so se lotili moji fantje. »Boš še nagajal tovarišici?« ga vpraša nekdo. »Tomaž! Si slišal, ha?« pristavi drugi. Ker Tomaž molči, ga še tepejo. Potem reče prvotni glas: »Tako. Dosti ima, če ne boš dal miru, te bomo prebutali do krvi. Tako te premlatimo, da ne boš mogel hoditi, razumeš, a?« Tomaž ni rekel nič, vstal je s kupa, si otresel kamenčke in pesek z obleke ter se napotil proti domu. Torbe tako in tako nikoli ni imel. Uh! Moji dečki so mi priskočili na pomoč. V razredu jim nisem rekla niti besedice in tudi oni meni ne. In Tomaž se ni prav nič kujal. Dobro je vedel, zakaj so se ga lotili. In zgodil se je čudež. V šolo je začel prihajati s torbo, zvezki in knjigami. In nikoli več ni nagajal. Počasi je začel pisati, brati in računati. In kar nemogoče se mi je zdelo, peti razred je ob koncu izdelal z zadostnim uspehom. Ja, in »rešili« so ga sošolci, oče v tem ni uspel in mislim, da tudi jaz ne bi. uredništvo tel. 21860 Leto 1960, prestopila sem v XI. plačilni razred, kar je pomenilo sedemnajst tisoč in dvesto dinarjev temeljne plače in položajne pet tisoč. V istem letu so bile cene nekaterih predmetov iz trgovine takšne: petindvajset dkg kave je stalo tristo petindvajset dinarjev, en kilogram koruznega zdroba šestinšestdeset dinarjev, ena sama zadrga dvesto in devet dinarjev, štiri škatle pralnega praška plavi radion dvesto dvainsedemdeset, vodene barvice za šolarčke sto petdeset dinarjev, pol kilograma marmelade triinosemdeset din, škatla s tremi kilogrami masti je bila vredna osemsto eruundevetdeset dinarjev, trije kilogrami sladkorja (zavitek) petsto in deset dinarjev, škatla gladke bele moke tristo dvainšestdeset dinarjev, beli sukanec dvesto trideset, en kilogram pomaranč dvesto in štiri dinarjev, en kilogram ječmen-čka devetdeset dinarjev, en liter bučnega olja tristo devetindevetdeset dinarjev in zavitek sode bi-karbone dvajset dinarjev. Cene so se spremenile, julija je stala škatla masti osemsto enaindevetdeset dinarjev, avgusta pa že dvesto in devet dinarjev. Plače so narasle vsaka tri leta, ko so nas premestili iz nižjega plačilnega razreda v višji. Bi rekla, da so ljudje znali živeti skromno. Za nakup večjih predmetov, kot so radio, sobno ali kuhinjsko pohištvo, šivalni stroji, štedilniki, preproge in podobno, so ljudje vedno jemali posojila in jih mesečno odplačevali. Drugače najbrž ni šlo, vsaj pri večini ne. Človek, pravijo, se mora pač pokriti s tako veliko odejo, kakršno ima. Toda učitelj je v družbi še vedno veljal za ugledno osebo in je moral paziti na svoje obnašanje. Jasno, ako hočeš druge vzga jati, moraš biti sam vzgojen. Ne moreš na primer učencu prepovedovati kajenje in pitje, sam pa mu iz svoje cigarete puhaš dim v nos ali kažeš svojo z alkoholno pijačo napolnjeno čašo. To pač ne gre. Kdor česa nima v svojem srcu ali zavesti, ne more dajati drugim. To je vendur popolnoma enostavno. Inšpektorji so nas pogosto obiskovali in zato so tudi mnogi petošolci morali pred njim odgovarjati. Najprej ga je zanimal zemljepis. Takrat je po učnem načrtu bila določena za obravnavo celotna Jugoslavija z vsemi področji, rečnim sistemom-, gorstvi, mesti, pokrajinami, cestami, železnicami, rudnim in drugim bogastvom ter industrijo. Pri tolikih odličnih in prav dobrih učencih, ki sem jih imela v razredu, mi ni bilo težko pokazati, kaj znajo. Zdelo se mi je imenitno, kako so se mi pustili voditi po velikem zemljevidu od severa na jug, od vzhoda na zahod in počez tudi. Inšpektor z okrajnega odbora za prosveto in kulturo nas je vse, učence in njihovo tovarišico, pohvalil. Rekel je, da znajo več kot oni v višjih razredih. Jasno, veselila sem se tega, a bolje bi bilo, ako nas ne bi niti opazil, kajti možak se me je za pomnil in, ko so mi kasneje določili poučevanje tujega jezika, sem morala pripraviti učni nastop za učitelje iz celotnega okoliša. Uh! Kako sem se tega bala! A strah ne koristi prav nič. Nasprotno, lahko relo zelo škoduje. To sem vedela in lotila sem se priprave zelo temeljito. Naučila sem se vse odgo vore z vprašanji vred, ki sem si jih sestavila. Učence sem dobro pripravila z učenjem prejšnjih tem, snovi, ki bo povezana z novo, predvideno za obravnavo na urnem nastopu pred vsemi učitelji. A sama snov ni bila pretirano težka. Določili so mi obravnavo števnikov od ene do sto. Učenci so se jih med uro morali naučiti ustno in pismeni, torej govoriti in pravopisno pravilno napisati. Otroci so se pustili imenitno voditi in ura je primerno uspela. Že tukoj v začetku, ko so se vsi učitelji sedeli zadaj za mojimi petošolčki v veliki učilnici, sem pozabila nanje in se usmerila samo k učeni em Strah je izginil neznanokam in ga ni ostula niti trohica. In bilo je vse prav. Ko so vsi odšli in sem ostala sama, sem si zaželela, da me s tem ne bi ver obremenjevali in res me niso velikokrat. Le kakšnega pripravnika so mi kdaj pa kdaj poslali, a to delo mi m povzročalo treme. Aha, še nekaj sem doživela v tistem času iz- polnila se mi je moja prva in največja želja, štud'J na pedagoški akademiji. Resnično. Lahko sem se vpisala kot izredna študentka, to je pomenilo Štu dij ob opravljanju redne službe. A za tak študij ni bil predviden izreden °° pust, a ne samo zume. Mnogi so se lotili tako " . pornega izobraževanja. Nekateri uspešno, drU» so kmalu obupali in vse skupaj opustili. V pedagoški akademiji so nam profesorji Pr. davali novo snov ob prazničnih dneh, nedelj* ' kakšno soboto, polletnih počitnicah, letnih in ta" smo predelali večino predpisanega gradiva. A v . to je stalo, potovanja, knjige, prenočevanje, šol" na in še marsikaj, a meni se je splačalo: že čez leti sem opravila prav vse izpite, z diploms dve ki"11 gtH' vred. To ni bilo malo, saj so redni študentje za dij porubili toliko časa in ker me je vse to delO/J selilo in privlačevalo še dalje, sem zbrala še °e -moči, se potrudila in si prislužila še eno diplolT\. Tako sem postala predmetna učiteljica za sloVe ski in srbski ter hrvatski jezik in z drugim p*P jem, kjer je bil zapisan slovenski z ruskim. u In še nekaj. Kmalu po tistem sem še koflC* dopisno šolo iz tujega jezika. Toda ob vsem tem naj povem, da sem se uC od štirih zjutraj skoraj do službe in po njej (} poldne dO triindvajsete ure. Neverjetno je, koliko mlad človek lahko ži. Jasno, ako vse to želi. če pa ne, ni noben** uspeha in ga je nesmiselno siliti.Ja, mladost! A ko z leti začnejo pešati moči, se slika %* če v drugo plat medalje Čas prinese ved"0 sV0fž ega dejstva nihče ne tfl ^ Spremeniti. Vsakomur enkrat zapoje zvonec Človek ni večen In tega dejstva nihče ne '""d c ti,1 ki se mu korak ne bi ustavil na koncu P° ';t nekaterim se to pripeti celo prej Vse izgine v., v pozabo preteklosti in se morda le za hipec os li v kakšnem redkem spominu. \e Pri tem mislim na dejstvo, da se uri ,,,|J!V kdo kdaj pa kdaj vsaj za trenutek spomni, ^ *ff drugače, pa vsaj takrat, ko nehote naleti na nj vo ime v starem spričevalu in se spomni na P° ^ ne šolske trenutke, pa naj so bili prijetni, slabi, I j ivi ali resni KO^V Torek, 21. junija 1988 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIM KLOPI 7. stran ommssssssssoMM DOMAČI ZDRAVNIK MATERINA DUŠICA MEHČA, RAZKUŽUJE Podobno kakor timijan tudi materina dušica mehča sluz in pospešuje njegovo izločanje, poleg tega ima močan razku-žilni učinek, zato je zelo priporočljiva pri zasluzenju dihalnih organov, pljuč, pri kašlju, oslovskem kašlju, bronhialnem katarju in drugih boleznin. Nadalje se uspešno uporablja kot krepilo za želodec in živce, kot zelo zdravilna pijača pri želodčnih in črevesnih boleznih — zlasti pomaga pri želodčnih krčih — ter nespečnosti odraslih in otrok. Materina dušica zdravi tudi skrofulozo, bledico in slabokrvnost. Izvleček cvetov ali samo listov materine dušice v vinskem žganju se uporablja za vtiranje pri slabotnih in skrofu-loznih otrocih — vtiranje krepi ude ■*■ pri revmatizmu, proti-nu, zvinih, zmečkaninah, pri tvorih in akutnih oteklinah. Namočena v žganju blaži bolečine in deluje protikrčno. Za sklepni revmatizem in protin lahko pripravimo poseben izvleček za vtiranje enakih delov materine dušice in rožmarina. Kot dodatek kopeli, ki krepi ude in poživlja, uporabljamo mešanico materine dušice, zmečkanih brinovih jagod in navadnega rmana; le—to lahko zavremo, pustimo pokrito v bližini ognjišča stati 10 minut, nato odcedimo in zlijemo v kad. Če imajo otroci oslovski kašelj, zmešamo 50 gramov materine dušice in po 20 g korenin sladkega korena in suličaste-ga trpotca. Za 1 skodelico preliva vzamemo 1 čajno žlico mešanice. Na dan popijemo 2 skodelici z dodatkom medu, po požirkih. Dragocena čajna mešanica za zdravljenje slabokrvnosti pri mladih in starih sestoji iz enakih delov materine dušice in koprive, 1 čajno žlico mešanice za skodelico preliva, 2 do 3 skodelice na dan, dodamo medu in pijmo po požirkih. Na splošno se čaj iz materine dušice pripravlja v obliki preliva 1 čajna žlička na 1 skodelico, 2 do 3 skodelice na dan, po potrebi. Če ga uporabljamo zoper glavobol, nespečnost, oslovski kašelj in katar, slabokrvnost, bledico, skrofulozo in za krepitev živcev, ga lahko osladimo, najbolje z medom. Materina dušica pa je uporabna tudi v kuhinji in gospo- dinjstvu.Uporabljamo jo ravno tako kakor pravi timijan za dodatek k juhi. Pri pripravi domačih likerjev marsikje dodajo materino dušico, prav tako pri izdelovanju domačega mila. Materino dušico nabiramo ko cvete, redkeje še necveteče rastline, oboje pa brez olesenelih stebel. Materino dušico sušimo najbolje, če jo na tanko razgrnemo na podstrešju, torej, v senci; pazimo, da droge ne prijemamo, in si pri mešanju pomagamo s steklenimi ali koščenimi žlicami. Zaključni izlet po Gorenjski Včeraj smo imeli zaključni zlet Iz Selc smo se odpeljali Pr°ti Škofji Loki, naprej pa'v j^anJ. kjer smo jsi ogledali ^ešernov gaj. Od tam nas je ^°dila pot na Bled. Ogledali Srno si grad. Stopili smo tudi v J?U2eJ. Najbolj mi je bilo všeč gostje mlade Slovanke. Z f^aJske ploščadi smo občudo-va» Blejsko jezero. sn/° Smo s* vse to ogledali, smo se odpravili v Vrbo, kjer videli Prešernovo rojstno j V Begunjah smo imeli si JS1 Postanek. Po malici smo tal°g spomenike padlim cem v Begunjah in v Dragi. Ui hG Časa smo ostali še na Ji dom °d tam Pa Sm° potova' J*nja Pegam, 3. r. OS Selca Na počitnice Zadnjič smo v klopeh se zbrale, želje za počitnice smo napisale, z lizikami smo se posladkale in jezičke zavozljale. Pesmice so šle že na dopust, zato ne grejo več iz ust. Zgodbe postale so zaspane, zato ne grejo več iz glave. Vesele počitnice vam vsem želimo, saj se vsi jih veselimo. Dopisniški krožek razredne stopnje OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Tovarišica vpraša učence: »Kje prečkamo cesto?« Barbara iz 2. razreda hitro odgovori: »Čez kamelo.« Osnovnošolska leta le še sPomin Se ^Ptembrsko jutro. Drugačno. Nenavadno. S kakšnim veseljem tuiim ' dan 8 pomo torbo zvezkov v spremstvu mamice stala pred dne posloPiem! Šola. Polna učenosti in dogodovščin je tudi tistega lenikP0Žrlu nov Pukot nebogljenih, pridnih prvošolčkov. Za dobrih, ^m osem let. Prve 0guliene kl°Pi so začeli romati zvezki, svinčniki so že čarali smo packarije — krive in nerodne črke. Ker pa vaja dela mojstra, VsakSH Prav nitr° P°našali z lepimi podpisi in pravilnimi računi. velk > znova pa smo s kančkom strahu in bojazni opazovali »ta - os* Kdu^ bomo mi prilezli do tja? Kdaj bomo stopili na najvišjo ^mo stopnico in si pridobili naslove glavnih »šefov«? POSKUSIMO ŠE ME ZELENA SOLATA Z GORGONZOLO Za 4 osebe potrebujemo 1 glavo solate, 2 ne prezrela paradižnika, pol kozarca olja, 2 žlici kisa, 200 g gorgonzole, pol kozarca kisle smetane, 1 žlico vinjaka, sol in poper. Solato očistimo, operemo in narežemo. Paradižniku odstranimo seme in ga narežemo na kolobarje. Solimo, popramo, zabelimo z oljem in kisom in potresemo z nadrobljeno gorgonzolo. Solato prelijemo še s kislo smetano, ki smo ji primešali vinjak. Vse previdno, a temeljito premešamo in do uporabe postavimo v hladilnik. TA MESEC NA VRTU BREZ VREDNOSTI Vinski bratec je gledal dekle v mini krilu, ki je prepevala: »še kikelco prodala bom, za sladko vince dala bom...« in takole modroval: - Ubožica, saj še za dva deci ne bo. PRAV JE, DA VEMO Če zelene banane ovijete v vlažno kuhinjsko krpo in jih daste v papirnato vrečko, bodo čez dva, tri dni zrele. To velja tudi za paradižnike. Če začutite, da se vam bo na ustnicah naredil neprijetni herpes, srbeče mesto zdrgnite s sodo bikarbono. Vileda krpa se rada navzame neprijetnega vonja. Dajte jo v pralni stroj skupaj s perilom, ki ga perete pri 60 0 C. Krpa bo spet kot nova. Moda za najmlajše Privoščite še vašim malim nekaj mode. Kot nalašč bo za dekletce oblekica z volanci; volanci naj bodo v karu, životek v črtah, dodajte malo belega, pa bo ljubka, da bo kaj. Ali pa jo spravite v drobno pepita kombinezon, modro-bel in dodajte rdeč ovratnik in manšete. Le bombaž naj bo vse, da bo dihalo. K oskrbi cvetače sodi tudi zasenčenje glav; to dosežemo tako, da notranje liste nalomimo in položimo čez glavo. Liste sicer najzanesljiveje povezujemo v šop, da so glave popolnoma zatemnjene, toda to je zamudno. Glave spravljamo takoj, ko dora-stejo; navadno jih podsekavamo s težkim nožem. Če s spravilom predolgo odlašamo, se peclji odebeljenega cvetja podaljšajo, zato je glava manj vredna. Vzgoja kumar na »špalirju«, to je na kakšnem ogrodju, zahteva nekaj več dela, toda svoje prednosti pokaže posebno v deževnem poletju. V neugodnem -vlažnem in hladnem - vremenu ostanejo na špalirjih vzgojene kumare precej bolj zdrave kot tiste, ki se plazijo po tleh. Celo dolgotrajnejše deževje ne more poškodovati plodov, medtem ko v takšnem primeru na tleh radi, gnijejo. Kot špalir za kumare lahko uporabimo na okvir napeto žično mrežo ali enostavno ogrodje iz lat z napeto žico ali vrvico. Žična mreža mora imeti vsaj 10 cm velike zanke. Dolžina okvira za špalir se ravna po dolžini grede, višina pa je 100 do 130 cm. Žico ali vrvico nap nemo v razmiku 15 do 18 cm. Špalirno oporo za kumare postavimo samo poševno. Mrežast okvir se opira na zadnji strani na nekaj opornikov, da se ne more zvrniti. Nagnjena mrežasta ploskev je plezajočim vrežam kumar v oporo in poganjkov navadno ni treba privezovati, ker se z vitica-mi same dovolj trdno oprimejo vsega, kar lahko objamejo. Sprednja stran mrežaste opore naj bo obrnjena proti jugu ali proti jugovzhodu. Kdor namerava v vrtu uporabljati gnojevko (zelo prija tudi kumaram), si mora v odročnem kotu vrta pripraviti posodo za vrenje. Gnojevko pripravimo iz odpadkov domačih živali; iz hlevskega gnoja, natančneje iz kravjekov, iz kurjega ali golob-jega, iz zajčjega in ovčjega gnG-ja itd. Iz vseh teh odpadkov in vode naredimo nepregosto brozgo, to pa pustimo ob večkratnem mešanju povreti. Za zalivanje vzamemo 1 liter povrelke na 10 litrov čiste vode in s tem previdno zalivamo, toda raje manj kot preveč. Včasih so brez pridržkov priporočali, naj vsaj enkrat pinci-ramo kumare, sodobni zelen j a-darji pa trdijo, da pinciranje bistveno ne vpliva na pridelek. Če smo že prepričani, da je treba kumare na prostem pincirati, potem opravimo to operacijo med petim in šestim listom glavnega poganjka. Zelo mlade poganjke preščipnemo kar z nohti, sicer pa vzamemo oster nožek. Posebno grozdne kumare za vlaganje menda razvijejo precej več ženskih cvetov na stranskih poganjkih drugega in tretjega razreda, zato velja poskusiti. So ljudje, ki od svojega bogastva nimajo ničesar, razen strahu, da ga ne izgubijo. Antoine Rivarol 65 PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ PIJACE, KI URAVNAVAJO PREBAVO IN DOBRO DENEJO ŽELODCU • Sok 1 jabolka, odišavljen s kančkom cimeta. • V električnem mešalniku zmešamo 1 jabolko, 1/4 banane, 1 orehovo jedrce, 1 žličko limoninega soka, ščepec sladkorja. • V električnem mešalniku zmešamo 1/2 nasekljane rdeče pese in 1/4 litra kisle smetane. Osolimo in popopramo. • Zmešamo pol jabolka, pol hruške in 1 žličko medu. ^^a^nCADOLO^ Uspeh se poslabša pri tistih, ki so zaljubljeni do ušes. Dragica Kurillo, OŠ Lucijana Seljaka Kranj Kaj mislijo učenci o učiteljih • Ne bi smeli tako hitro zameriti zaradi mladostniških težav. • Pri ocenjevanju ne bi smeli imeti strogega kriterija. • Ne bi smeli vzeti učencev »na piko«. • Učence morajo razumeti, jim popuščati. Vzeti si morajo čas za slabe učence in jim pomagati. • Ne bi smeli delati razlik med učenci. • Biti morajo potrpežljivi in razumevajoči. • Bolj bi se morali znati vživeti v učence in se z njimi pogovarjati o težavah. Zelje so iz glasila OŠ Staneta Žagarja Kranj Oče je ozdravil plešo Moj oče je včasih izgledal kakor pravi mladenič. Bil je lepe, vitke postave in imel je krasne, črne lase. Pričel pa se je starati, čeprav je bil po letih še vedno mlad, kar se mu je poznalo tudi na laseh. Na sredini glave so se mu začeli redčiti in kmalu je nastala pleša. Dostikrat se je ob misli na to razjezil, saj bi bil rad eleganten in čvrst mestni gospod, ne pa pleško. Sanjaril je o tem, da bi si plešo ozdravil, vendar je to zelo težavno. Tudi mamice je bilo sram, če je morala hoditi taka mlada in fina zraven plešastega moža. Končno ga je le pripravila do tega, da se je odpravil k zdravniku po nasvet. Toda očeta je doletela nesreča. Zdravnik je bil ravno tako plešast kakor oče. Niti spraševal ni zdravnika, kako se ozdravi pleša. Vedel je, da mu je zdravnik na noben način ne bo mogel ozdraviti, če je še sebi ne more. Domov se ni vrnil preveč dobre volje, saj je vedel, da mu ni pomoči. Ko je hodil po ulici, je imel občutek, da vse gleda za njim, zato si je nabavil čepico in zdaj mu skoraj vedno čepi na glavi. Tako si je moj oče ozdravil plešo. Čepica mu je še danes najboljše zdravilo. * Helena Končan, 6. d r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Upanje 11 tudi naš čas. c0 syre so tekle. Kdaj pa kdaj je bilo treba resno pregledati slovnici oh*namuCiti 1 an8lescino. Iksi in ipsiloni pa so se pomešali s prvi je D^utki zaljubljenosti. Kar čez noč nas je začelo razganjati in vse težk ° lažJe- dobilo je poseben čar. Šolske ure so se vlekle kot norč°- otovorjen konj, popoldnevi pa so bili prekratki za vse naše Je- zato smo jih zasejali tudi v šoli, ki nas ni več tako zelo priv-Več ^Uto pa ra7-redničarka že dve leti dobiva sive lase, kajti nihče spod^ ne more zanesljivo spraviti v red. Seveda, danes smo mi »go-aarji« šole, vzor (a ne ravno najboljši) prvošolčkov. Jtej0 Pomlad nas je zasvojila z vso močjo. Lumparije in sipmatije rado kSpen Pada. Vsak dan sproti odštevamo dneve in ure, ki nas ločijo t0 KOnea. Živimo le še za nove dogodovščine, za končni izlet in vale- *no I>riromal bo tudi težko pričakovani, svečani 15. junij. Mesto bo-p0gjpr^e.dali drugim, mi pa bomo spet na začetku. To pa je že drugo Muruša Mohorič, 8. a r. OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica Bledek sončni sij v daljavi blešči izza oblakov se. Med drevjem kakor iskra prešine me. Upanje v meni porodi se in izgine, kakor da se me boji. Magda Markič, 8. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Mali vodič po mestu Učenci dopisniškega krožka iz 3. in 4. razreda osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jih vodi mentorica Dragica Možina, so nas pred koncem šolskega le ta razveselili z Malim vodičem po mestu. Pravzaprav je zvezek tematska številka šolskega glasila Mali macesni. Že sam naslov ter risba gradu na naslovnici, ujetega v lipov list, pove veliko o vsebini. Šolarji so pridno raziskovali, pisali in risali zgodovino oziroma zanimivosti svojega tisočletnega mesta, ki bi jih najprej pokazali gostom. Res pohvale vredno delo! Kako se imenuje naprava, ki nam pomaga gledati skozi steno? Med dvema ognjema Moja najljubša igra pri telovadbi je med dvema ognjema. To igro igramo na šolskem dvorišču. Igramo jo ob lepem vremenu spomladi, poleti in jeseni. Voklani napadamo Vo-gljance, Vogljanci pa Voklane. Pri tej igri največkrat zmagamo mi Voklani. Pri nas sta največkrat »gaj-sarja« Miha ali Joža. Za to igro so pomembni gibi, da žogo ujameš in jo z vso močjo ciljaš sosedu v hrbet. Igra se začne tako, da tovarišica vrže žogo na sredino dveh polj in v tisto polje, kamor se žoga odkotali, tista skupina ima žogo. Najbolj napeto je proti koncu, ko je v vsakem polju čisto malo učencev. Zmaga skupina, ki ima več igralcev. Vesela bi bila, če bi se šli pri naslednji uri telovadbe igro med dvema ognjema. Maja Globočnik, 3. r. OŠ Vo- klo KOLO Moje kolo je zeleno kot drevo, z njim v gozd drvim, se v prvo smreko zaletim, s koksa zletim, domov se zapodim. Se hitro obvežem, malo zaležem, se rana zaceli in spet sem zdrav kot takrat, ko je pomlad. Jernej TIŠLER, 7.a Iz glasila Vaje, OŠ Simona Jenka Kranj reja HELENA JELOVČJ Čakalne dobe v zobozdravstvu so predolge Skrbe nas vrste, manj pa preventiva Boleč zob, izpadla plomba, vnete dlesni ali potreba po »tretjih« zobeh nas vsakih nekaj let spominja na zobozdravnika. Če nimamo te sreče, da bi ga imeli v tovarniški ambulanti, moramo do zobnega zdravnika v zdravstveni dom. Izkušnje večine pacientov govorijo o tem, da tamkaj za zobne težave ni najti hitrih rešitev. Šest mesecev, leto, dve, celo več moramo čakati, preden se posvetijo našemu zobovju. Tudi zveze bistveno ne skrajšajo čakalnih dob. V teh razmerah cvetijo zasebne, »črne« zobozdravstvene ordinacije, kjer nam hitro, vendar tudi za drag denar, uredijo ruševine v ustih. Matjaž Zupančič: »Tudi mene so prestrašile dolge čakalne dobe, zato sem se odločil zdraviti pri zasebnem zobozdravniku. Odpravljam se v Irak in sem hotel imeti zobe hitro popravljene. No, to se je zgodilo v petih tednih, v zdravstvenem domu bi gotovo trajalo dve leti.« Marina Medoš: »O dolgotrajnih čakalnih dobah na zobozdravnika le slišim, sama imam to res dobro urejeno. Živim v študentskem domu, kjer je tudi zobozdravstvena ordinacija. Tam čakaš le mesec dni.« Tončka Pestotnik: »80 let imam in še enajst svojih zob. Ravno zdaj so spet potrebni zobozdravnika. Hitro sem prišla do njega, v mesecu dni. Kako? No, potožila sem o bolečinah.« Ko smo klicali gorenjske zobozdravstvene klinike, da bi zvedeli, koliko časa bi bilo treba počakati na popravilo zob, nam nikjer niso odgovorili kaj določenega. Na Jesenicah vpisujejo šele po dopustih, v Škofji Loki bi kazalo počakati na vrsto kaki dve leti ali pa več, odvisno od zobozdravnika, ki ga želimo. Tudi v Kranju ne bi bili nič prej na vrsti, le v Radovljici za popravljanje zob naročajo dokaj tekoče, na protezo pa je treba čakati tudi do tri leta. Neuradno pa slišimo, da prej kot v petih letih na Jesenicah ne vidiš zobozdravnika, da so v Škofji Loki tudi tuki, ki čakajo štiri leta, potem pa jih dodelijo kakemu novemu zobozdravniku, še neobremenjenemu s pacienti. Na drugi strani pa slišimo bolj razveseljive vesti iz mladinskega zobozdravstva, ki tekoče sprejema kliente in jih k ponovnemu pregledu vabi celo z dopisnico. Vrste so brezupna fronta Kranjsko zobozdravstvo na primer ima poleg »fronte boja zoper bolne zobe« še dobro razvito šolsko ambulanto in neposredno menjavo dela, nam je pojasnil direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Milojko Demšar. Slednja pomeni, da imajo delavci zobozdravnika bodisi v tovarniški ambulanti ali pa za delovno organizacijo dela pooblaščeni zobozdravnik. Zahvaljujoč tema dvema frontama je del prebivalstva zobozdravstveno dobro oskrbljen. Za tisti del, ki je vezan na zobozdravstveno varstvo v zdravstvenem domu, to žal ne velja. Dolgotrajne čakalne dobe jezijo ljudi. Pri različnih zobozdravnikih so le-te različno dolge. Pri bolj priljubljenih je več pacientov, zato je tudi dlje treba čakati na vrsto. »Čakalne dobe se povečujejo tudi zato, ker ljudje spreminjajo svoj odnos do zdravja zob,« trdi Milojko Demšar. »Ker je večina otrok vključena v preventivo, ob njih tudi starši začenjajo skrbeti za zobe. Preložijo pa jo večinoma na zobozdravnika. V Kranju je 40 stomatologov, ki skrbijo za zdravje zob tukajšnjega prebivalstva. Tudi od stanja zob pri ljudeh je odvisno, kolikšne bodo čakalne dobe. Zdravje zob pa v zobozdravstvu merijo s tako imenovanim KEP indeksom, ki nam pove, koliko kari oznih (gnilih), ekstrahiranih in popravljenih zob imamo med 32. Zobozdravniki trdijo, da smo Slovenci (Jugoslovani) glede zdravstvenega stanja zob močno pri svetovnem repu, kar spet pojasnjuje veliko potrebo po zobozdravstvu in s tem čakalne dobe. Na Jesenicah imamo recimo veliko števi lo priseljencev, ki od doma prineso tudi svojo patologijo, kamor sodijo tudi zanemarjeni zobje. Odnos do zob v novem okolju se spremeni, vsi bi radi popravljene zobe, rezultat je pritisk na zobozdravstvo in spet smo pri dolgotrajnem čakanju. Veliko o tej problematiki pove tudi zdravstveni normativ. Dogovorjeni obseg storitev v zobozdravstvu se točkuje. Tako je denimo plomba vredna 4,74 točk, delna proteza na primer 113,82. Norma tiv, prikrojen številu uporabnikov, je v Kranju 1.800.000 točk, naši zobozdravniki pa naredijo 2.600.000 točk.« Učinkovitost zobozdravstva je laže številčno meriti kot ostalega zdravstva. Čimveč »obdelanih« pacientov bi moralo pomeniti tudi krajše čakalne dobe. Druga muzika je kvaliteta storitev, kamor sodita odnos do pacienta in zdravljenje po najnovejših načelih stroke. »Ljudje sami selekcionirajo nekvalitetne zdravnike,« pravi dr. Franc Porenta. »Tako se množijo vrste pri dobrih zdravnikih, kljub temu pa konkurenca še ne izloča tistih, ki slabo delajo, saj je stomatologov premalo za vse, ki so potrebni zdravljenja zob. Splošni zobozdravniki so še kar dostopni, čeprav se tudi pri njih daljšajo vrste. Huje je pri specialistih ob stalni potrebi po zobni pro-tetiki, ki ji nikoli ni moč do kraja zadostiti. Zdravljenje in nadomeščanje zob traja, protetičnih del nikoli ne moremo dovolj narediti. Poleg tega, da nas to drago stane, imamo tudi premalo tehnikov.« Najhujše zlo je v zobozdravstvu splošna nezadostnost. Denarja za zobozdravstvo, kakršnega ob današnji patologiji potrebujemo, je premalo. Prej omenjeni preseženi normativ je že dokaz za to. Kar namreč prekoračijo, so jim prej ob koncu leta sicer nadomeščali, zdaj pa so tudi občinske zdravstvene skupnosti tako obubožane, da vselej ne morejo plačati. »Tudi čakalne dobe so odraz tega, da družba da za zobozdravstvo premalo,« trdi dr. Porenta. »Namesto, da nas skrbe čakalne dobe, ki se jim v takih razmerah ne moremo izogniti, se raje posvetimo preventivi. Ta je za zdravje zob odločilna.« Kjer uradno zobozdravstvo odpove — črna praksa Če ne moremo do zobozdravnika v zdravstvenem domu, potem poiščemo enega v verigi zasebnih zobozdravnikov. Največkrat se k njemu zatečejo tisti, ki so obupali, čakajoč na »tretje zobovje«. Zobna protetika je namreč tista, ki jih uradno zobozdravstvo iz znanih razlogov ni kos, tako da na tem področju izdatno cveti »črna praksa«, uporabljajoč pri tem tudi vse prednosti uradnega zobozdravstva od zobne tehnike do rentgena. Ta čas, ko spreminjamo zakonodajo, bi bil čas za razmislek o legalizaciji zasebne zobozdravniške prakse, ne pa o tem, kako ji stopiti na prste. »Naklonjeni smo regularni zasebni praksi,« poudarja dr. Porenta. »Saj nam je do tega, da zdravo in lojalno konkurira uradni, vendar primerno opremljena in strokovna. Žal pa je najmanj posluha za legalizacijo ravno med 'črnimi' zobozdravniki.« Zdenka Šenk: »Kar leto ali dve čakajo ljudje, da pridejo k zobozdravniku. Srečo imam, da zobozdravnika poznam, tako da bom na vrsti že septembra. Čakanje v čakalnici pa tudi meni ni prihranjeno. Če sem na vrsti v pol ure, se mi zdi še hitro, največkrat pa čakam dve uri.« Bojan Simonišek: »Dolge čakalne dobe so nekatere moje znance v Škofji loki pripravile, da so se šli zdravit drugam. Še najhitreje prideš na vrsto, če se izgovoriš na bolečine, potem te pa naročijo čez pol leta.« čakanje takšno in drugačno Če se nam po letu ali dveh vendarle nasmehne sreča, da dobimo datum in uro za obisk pri zobozdravniku, imamo spet opraviti s čakanjem. Tokrat v čakalnici. Delo v zobozdravstvu je mogoče tako organizirati, da gre tekoče, saj tu računajo / dogovorjenimi obiski in ne nepredvidenimi tako kot v splošnem zdravstvu. Dolgotrajno, več ur trajajoče posedanje pacientov je torej odvisno od zo-bo/.dravnikove organizacije, pa tudi od discipline pacientov. Večina slednjih je navajena priti takoj zjutraj (ali ob dveh takoj po službi), m glede na dogovorjeno uro, potem pa terjajo, da so takoj po vrsti Tudi »prenaročanje« na drug datum poruši i h m. Vrsta v čakalnici zastaja tudi, če ima zobozdravnik zahtevno delo. Včasih mu ena »seja« (ta ko imenujemo pucientovo sedenje na vsem zna nem zloveščem stolu) traja tudi 45 minut. Norma len obseg dela, pravi dr. Porenta, pa so trije paci enti na uro, se pravi 15 do 20 na delovnik. Tudi zdravniki se pogosto uštejejo, ko velikopotezno naročijo na delovnik še enkrat toliko ljudi, kot jih zmorejo. Zadnje čase tudi novi zaščitni ukrepi zo pet AIDS in hepatitis terjajo več časa (in stro škov), saj morajo dosled ne |e sterilizirati vse m strumente. D. Z. Žlebi r Slike: G. Šunk Naklanski obrtniki in kmetje igrali nogomet Žoga nadomestila klešče in grablje Naklo, 19. junija — Pred petnajstimi leti so naklanski obrtniki in kmetje odigrali prvo nogometno tek mo. Dobili so jo kmetje. Naslednje leto so spet brcali in tudi takrat so zmagali kmetje, leta 1976 pa so zmagali obrtniki. V nedeljo, po 12 letih, sta moštvi spet zaigrali. Le redko je bilo ob naklanskem igrišču toliko ljudi kot tokrat. Slavili so obrtniki, sicer šele po streljanju »penalov«, s 7 : 6. Že uro pred tekmo je bilo v Naklem kot pred beograjskim derbijem med Zvezdo in Partizanom. Moštvo kmetov se je, očitno prepričano v zmago, po vasi vozilo s traktorjem, obrtniki, ki so hoteli oprati poraze preteklosti, pa s tovornjakom. Vse je bilo kot na pravi tekmi. Sodil je Janez Bartol, sicer priznani roko- Žoga je le prehitra. metni sodnik, organizirana je bila zdravniška služba, sicer brez maž in sprejev, ampak je »ranjencem« pomagala s pivom in vinom, prostor za občinstvo pa je bil nabito poln. Selektorji, za obrtnike je bii Vine Križnar, za kmete pa Nejko Črnivc in Miro Ažman, so imeli stroga merila. Za kmete so lahko igrali le čisti kmetje z območja naklanske zadruge, za obrtnike pa zasebniki in pri njih zaposleni delavci. Na igrišče so za kmete v pravih kmečkih predpasnikih s simbolom bika z žogo pritekli Maks Boncelj, Marjan Korenčan, Janko Jeglič, Miro Ažman, Silvo Gradišar, Franc Bajt, Albin Gol-ba, Peter Čimžar, Tone Košnek, Filip Grašič, Tone Korenčan, Rajko Drinovec, Tone Pavlin, Igralci obeh moštev s sodnikom Bartolom Marjan Kaln, Jaka Korenčan, Matjaž Rakovec, Aleš Jerala in Roman Lavršnik (barva dresov .zelena), za obrtnike (rdeči) pa Bojan Ster, Franc Mihelič, Dušan Zmrzlikar, Boštjan Gantar, Vine Križnar, Igor Gantar, Lo-vro Markič, Vojko Korenčan, Jure Meglic, Živko Kladnik, Janez Zupan, Marko Mihelič, Bojan Erbežnik, Stojan Stupan, Zdenko Šivic in Janez Mihelič. Začetek tekme je kazal na zanesljivo zmago kmetov, saj so povedli, njihov vratar Maks pa je bil tako brez dela, da mu je naklanski poštar Škorc prinesel v gol kar stol in pivo, da bi lažje čakal na žogo. Obrtniki so se potem zbrali, igra je bila enakovredna in na koncu tekme je bilo 3 : 3. Odločale so enajstmetrovke, kjer pa so bili zasebniki srečnejši in so zmagali s 7 : 6. Kako sta moštvi po tekmi prenesli zmago in poraz si lahko mislite. Zanesljivo je marsikoga včeraj razen nog bolela tudi gla- Boj je bil hud, vendar brez škodb va. Izid srečanj je tako neodkr čen 2 : 2. Prehodni pokal imaj0 sedaj obrtniki. Kmetje pa so S* že zakleli, da jim ga drugo let* vzamejo... J. KošnjeJ Slike: G. Šini«1 Kaj naj dela kmet, ki ne sme dvigniti desetih kilogramov in ni sposoben dolgo hoditi in stati ^ Telefonist ali vratar na kmetiji? Bled, 17. junija — Kmet Peter Žemva z Bleda se je pred dvajsetimi leti pri Blejskem jezeru prevrnil s kosilnico BCS. V ovinku se je na hitro ognil italijanskemu vozniku, ki je pripeljul po sredini ceste, in že ga je stroj pokopal pod seboj. Jaka Beguš iz Zasipa, ki se je tistega dne kopal v jezeru, je slišal klice na pomoč, stekel je po pobočju in pomagal nemočnemu kmetu izpod kosilnice. »Ker sem v nesreči staknil le črnice, se mi ni zdelo vredno, da bi dogodek prijavil miličnikom in da bi odšel k zdravniku. To mi zdaj pri uveljavljanju invalidnosti hodi hudo nurobe,« pravi Žemva. Bolečine, ki so kmalu po nezgodi ponehale, so se po nekaj letih »oglasile« — sprva dokaj potuhnjeno, potem vse bolj izrazito, dokler pred štirimi leti niso postale neznosne. Peter se je zatekel po pomoč k zdravnikom, ki so ugotovili, da je njegov kolk precej obrabljen in da ima nogo že za dva centimetra krajšo. Februarja lani je šel prvič na operacijo, novembra drugič, potem ša za tri tedne nu zdravljenje v Dobrno, zdaj pa je doma, kjer si pri hoji delno pomaga z opornico. Na predlog zdravnika je sep tembra lani začel postopek za uveljavljanje invalidnosti. Odbor za uveljuvitev pravic pri republiški skupnosti pokojninske ga in invalidskega zavarovanju je na osnovi mnenja, ki ga je da la invalidska komisija na Jesenu ali, sklenil, da Žemva zaradi posledic bolezni ni več sposoben za kmečko delo pod splošnimi pogoji., se vedno pa je zmožen s polnim delovnim časom in nor malnim delovnim učinkom opravljati »dela in naloge kmeta ko operanta pod pogojem, da ne dviguje in prenaša bremen, tez jih od 10 kilogramov, ter da delo opravlja pretežno sede« Ni naš namen, da bi razgla bljali o tem, ali je kmet Žemva upravičen do invalidnosti in pru vic iz invalidskega zavarovanja ali ne; hočemo le opozoriti na to, kako neživljenjski, pisarniško-birokratski je sklep odboru. Kdor se namreč vsaj malo r,i u me na delo na kmetiji, bržčas dobro ve, da na kmetiji ni veliko takšnega dela, kak rsnega odhoi »predpisuje« kmetu, ki rodi 1 < glav goved, konja, 4T> ovc in ima razen v hlevu mnrsikai pOltOfitl tudi na polju, travnikih in v gozdu. Vreča gnojila tehta najmanj petdeset kilogramov, vreča močnih krmil nekajkrat po deset, motorna žaga ima precej več kot deset kilogramov... In kakšno delo naj, denimo, kmet opravlja v sede? Naj morebiti v sede seka les, molze krave, krmi bike, grabi nastilj, okopuje krompir 7 Kolikor nam je poznano kmečko delo, vemo, da je mogoče v sede prebiruti fižol, ličkati koruzo (mlatiti pruzno slamo v prenesenem pomenu besede) in morebiti še kaj. Sicer pa to ni le naše mnenje, temveč tako menijo tudi v kmetijski zadrugi Bled, kjer so zapisali, da delo na kmetiji zahteva precej težke fizične obremenitve, da se večinoma opravlja v stoje oz. sede v traktorju in da kmet Žemva na svoji kmetiji nima možnosti, da bi de lal pretežno sede in ne dvigoval bremen, težjih od deset kilogramov. Ker gre pri Žemvi za spreme njeno delovno zmožnost, ima — kot je razvidno iz sklepa — po zveznem in republiškem zakonu pravno, da ga pristopil organi v TOZD« razporedijo na takšna dela, ki bodo ustrezala njegovim spremenjenim sposobnostim. I ,op< i napisane besede se v kon kretneni primeru »sesujejo« kot hisa_ iz kock Kateri organ naj l>i na Žemvovi kmetiji gospodarju Petru razporedil na druga dela in naloge? Kaj naj bi Peter pot lej delal7 Naj postane telefonist ali vratur (kot je običajno praksa v delovnih organizacijah) ali pu nuj se strinju s sklepom odboru in pri 52 letih postane, kot pravi sam, »strošek na kmetiji«. C. Zaplotnik Za rože je treba imeti roko Tudi filodendron cvete Malokatera gospodinj* ima to srečo, da bi ji zacvetc la eksotična rastlina kot je j*' lodendron. Saj pridno de'8 vidike, pahljačaste liste, ki *e svetijo kot povoskani, če ^ je vse prav, vendar cvetov n naredi. Irena Lamborger Posuvcu pa ima to srečo ' _ drugo leU) cvete njen filodt?*1 dron na vrhu stopnišča. dV* naj$.t let je star, lani je if"1 dva cvetova, letos spet M. I^epa, rumena. Sprva je pn°-ben banani, tudi duh ima doben, ko pa se odpre, i/-*»* da kot gluvu kobre. Dober & den zdrži cvet, ko pu se o* je, ostune za njim zani1*1 zelen storž V njem |e s,'lTY| podobno kot pri sončnicah, manjše Ko so pri koren muh Fj, gnali dolgi tanki črni |>()tfatH> ki da so ze kar motili hojo (^ stopnicah, jih je Irenu t>n slavno porezala Mala s«? da bi se roza posušila, a 0: hote je dosegla nasprO* zacvetela je. Dole Dodatna turistična taksa le za najnujnejše Največ za ureditev poti Bled, 15. junija — Na skupščini Turistično poslovne skupnosti so Prejšnji teden sprejeli tudi program dela in investicij, ki naj bi jih °pravili do začetka svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu. Dela Daj bi se investirala predvsem iz dodatne turistične takse, ki se zbi-* v ta namen. Na Bledu so v programu med Prvimi pripravljalna dela s premoženjsko pravnimi vprašanji, lokacijskimi in gradbenimi dokumentacijami ter izgradnja Pločnika na Ribenski cesti in Pločnika na Koritenski cesti. Napisane so tudi že vse pogodbe Za načrt mesta Bled, saj je načrt res potreben, čeprav se še niti ne ve, kakšen bo, ker odločitve o obvoznicah še vedno ni... Tudi Parkirišča, ki naj bi se gradila sporedno z adaptacijo festivalne dvorane so potrebna, prav ta-*° pa tudi javna razsvetljava, Pločnik od Jelovice do Blegoša j*1 nakup novega vozila s priključki za strojno čiščenje Bleda. Za vse skupaj naj bi porabili dobro milijardo dinarjev, pribli-?no polovico od dodatne turistične takse, ostalo pa od nadome-za uporabo stavbnih zem- stil lji& c ter kreditov. Dodatna turistična taksa, ki naj bi jo letos zbrali v Bohinju, naj bi bila okoli 32 milijonov dinarjev, saj pričakujejo, da bo letos v Bohinju okoli 80 tisoč tujih gostov, ki bodo poleg redne turistične takse plačali tudi dodatno (400 dinarjev). Iz tega denarja naj bi plačali tretjo fazo študije Fakultete za telesno kulturo o celoviti turistično rekreativni ponudbi Bohinja, dokončno izdelavo poti po sprehajalni mapi, kupili smerokaze za sprehajalne poti in tekaške proge, postavili mostove čez hudournike polja Laški rovt, naredili načrte za dokončno ureditev prireditvenega prostora pod Skalco, uredili park pri spomeniku štirih srčnih mož, postavili most čez Savo v kanjonu Korita, naredili načrte za sprehajalno pot ob Mostnici in načrte za izgradnjo čolnarne. Nekaj pomoči iz dodatne turi- stične takse bo namenjene tudi bližnjim smučarskim centrom. Na Kobli naj bi namreč dogradili progo za smuk, na Voglu utrdili Žagarjev graben in na Bledu začeli graditi vlečnico Plana. V. Stanovnik Da je le veter - Kaj čuden gost se je konec tedna pojavil na praznem parkirišču iskre Tele-matike na La borah: surfar na rolki. Nobene vode ni treba, le gladka površina in vetroven dan, pa je užitek tu. Petnajstletni Jaka Rebolj iz Kranja, ki obiskuje 8. razred osnovne šole Simon Jenko v Kranju, se je pri tem suhem surfanju pokazal pravega virtuoza in mimoidoči so imeli kaj videti. Pa še recite, da mladi niso iznajdljivi. Le luknjo je treba zvrtati v navadno veliko rolko, vgraditi nastavek, ki se dobi v sosednji Avstriji, pa ste opremljeni za suho surfanje. In če ne bo denarja za prevoz na morje, na jezera, bodo oživela tovarniška parkirišča, in zdaj, dokler še ni tujcev, tudi parkirišča ob avtocesti. V Voklem, pravijo, je surfanje odlično.- Foto: D. Dolenc Radovljiška občina (še naprej) nasprotuje cestninski postaji na Brez- Neuspešno usklajevanje hm* Radovljica, 14. junija - V radovljiški občini so ^radi načrtovane gradnje avtomobilske ceste ^atstvo in enotnost že lani začeli postopek za 0Sn^?embe srednjeročnega družbenega plana. Valj dopolnitve so javno razgrnili in obravna-sa Cp ^sen krajevnih skupnostih, kjer poteka tra-n3iho ^bori občinske skupščine so obravnavali sn ^ Ve Pripombe na lanski julijski seji, na kateri Inck*4 i .... , Sq «" •fviiiue nu lansni juiij.mii auji, na i\uLt-1 i stit0»4 druRirn zadolžili izvršni svet, da se z inve-o vsehGn1, rePubhško skupnostjo za ceste, uskladi •Une i °dprtih vprašanjih, še zlasti o uvedbi eest-Keruln vgradnji cestninske postaje na Brezjah. izvr§n° U!Jkladitve kljub večim poskusom ni prišlo, 1 svet predlaga zborom občinske skupščine. Preziranje drobnih človeških da na seji 29. junija sicer sprejmejo dopolnitve družbenega plana občine, ker bi drugačna odločitev otežila pripravo lokacijske dokumentacije, vendar hkrati tudi predlaga, da v plan ne vnesejo izgradnje cestninske postaje na Brezjah. V radov-liški občini namreč menijo, da bi tovrstna postaja »odrezala« Radovljico in Jesenice od ostale Gorenjske in onemogočila normalen promet, še posebej zato, ker bi bilo cesto Černivec-Posavec-Pod-brezje-Naklo, po kateri bi se po uvedbi cestnine vozili na delo proti Kranju in Ljubljani, težko urediti za varen promet. Cestninska postaja bi tudi dodatno posegla na zemljišča prve kategorije (za katera so se v občini odločili, da jih bodo varovali) ter močno povečala onesnaževanje okolja. V republiškem izvršnem svetu so na osnovi strokovnega predloga repubiške skupnosti za ceste kajpak ugotovili drugače - da je uvedba cestnine ekonomsko upravičena in tudi lokacija primerna. Študija, ki bo izdelana do konca leta, pa bo tudi odgovorila na vrašanje, kakšni bi bili vplivi cestninske postaje na Brezjah na razvoj Gorenjske in na ekološke razmere. Če nobena stran ne bo popustila, je možnih več rešitev. Ena od njih predvideva, da republiška skupščina dopolni dužbeni plan Slovenije tudi s cestninsko postajo na Brezjah in potem »zadolži« občino, da vskladi občinski plan z republiškim. V občini pa se še najbolj bojijo tega, da bi radovljiški odsek avtomobilske ceste zaradi navzkrižnih interesov prišel na vrsto kot zadnji. C. Zaplotnik problemov lahko požene ljudi na Če otrok ne more v vrtec... škofjt, i l darsjte 11>. junija — V senci posledic zveznih ukrepov gospo- dnev^°- -1* Se tu škofjeloškemu gospodarstvu pišejo precej čr- ?'katov P* ■ ° re^eno nu četrkovi seji občinskega sveta zveze sin- ^estnai ♦ >lzvw<'nja, ki je pretežno predelovalne narave, pada že Pfl»neri mesecev- Štirinajst kolektivov je moralo majske plače v St°tka *' aPr''skimi zmunjšati, in sicer od najmanj dobrega od- a« največ 29,6 odstotka (Turistična agenciju Alpetour). SPko dnw ;______, . , . i , ,i , delavne posle, skratka, vee raz mišljali tudi o vhodnih stroških. Kaže, du se bo o razbremenitvah gospodarstva mogoče pogovarja-li sele tedaj, ko bo gosodarstvo povsem na tleh. Je res treba čakati tako dolgo? Ob tem so prišle na dan tudi nekatere slabosti, ki po nepotrebnem dodajajo olja na ogenj človeškega nezadovoljstva in bojazni pred jutrišnjim dnem. Tako so menda v Alpetouru ob reor ganizaciji premalo čustveni do reševanja kadrovskih vprašanj, to je do predčasnih upokojitev, prekvalifikacij in prerazporeja-Tudi čisto človeški dalo J?, *■ go in usPešno se bo kot j0 J"'1' s Preprosto računico, Podi^t,- ?zn«šlo veliko trgovsko 4°-oa\}V* Kl'«nja, ki je z.amd, dv»enii ega Padca prometa tk0v i marže kar za 20 odsto-ni Prav VrašanJe' Gotovo pa to kalisti recePL so menili smdi tera !n st> dogovorili zu neka "svnk -CraviIa Proti posledicam vt°^ trga«, te i arr»ah bodo zahtevali pla-fconoa , osebnih dohodkov do *šPfteJ ,n s tem Preprečili, da Po Jr* ne bo zmaj kalo. V težnji kvjdn^ma8ovunju vse hujših li Selek,° lh težav bodo terJa,i ;ali kupcev in izdelkov, »Sit 1 manj oderuško izsiljeval- nJa delavcev. Tui ^o^Hejje^enejš uvoz, do- problemi terjajo pozornost. De- lavce v Alplesu, denimo, je še bolj kot zamik izplačilnega dne na 20. junij (s tem so obveznost do skupne porabe preložili za en mesec) zbodla suhoparna zavrnitev iz vrtca pri osnovni šoli, kamor so sprejeli le devetnajst novincev, zavrnili pa jih kar trideset. Mlad človek, ki je praktično prvič prosil družbo pomoči, pa bil zavrnjen (stanovanje si itak mora preskrbeti sam) se lahko kaj hitro prelevi v »upornika«, ki mu bo množica sledila. Zato je treba probleme reševati sproti; ko bodo ljudje na cesti, se bo težko pogovarjati. V konkretnem železnikarskem primeru bi zadoščal vrtec v kontejnerju ali varstvena družina ali zasebni vrtec, če za novogradnjo ni denarja. Vsekakor pa naj o tem razmišljajo za to odgovorne in dobro plačane službe, so dejali škofjeloški sindikalisti; od sisa do izvršnega sveta, od sindikata do partije! H. Jelovčan Blejska gostinska šola se ubada s prostorskim problemom Število dijakov se je v treh letih podvojilo Radovljica, 14. junija - Srednja šola za gostinstvo in turizem bo skupaj s Turistično poslovno skupnostjo Bled, Medobčinsko gospodarsko zbornico za Gorenjsko in upravnima organoma SO Radovljica pripravila zasnovo organizacije in razvoja šole, v katero bo vključila tudi možne rešitve prostorskega problema. To je najpomembnejši sklep torkove seje izvršnega sveta, na kateri so posebej obravnavali težave, ki nastajajo v šoli zaradi utesnjenosti. Prostorske probleme so v blejski šoli prvič občutili pred tremi leti, ko je poraslo zanimanje za gostinsko - turistične poklice in se je temu primerno tudi povečal vpis. V šolskem letu 1985/86 je šolo obiskalo 197 dijakov, letos 317, za naslednje leto pa jih napovedujejo že 390 ali še enkrat več kot pred tremi leti. Samo prvošolcev bo verjetno za šest oddelkov, prvič pa bodo vpisali dijake tudi v četrti letnik za tehnika strežbe. Ker bo vseh šolarjev za trinajst oddelkov, na matični šoli na Bledu pa je šest klasičnih učilnic in dve specializirani za kuharstvo in strežbo, bodo verjetno že jeseni prešli na dvoizmensk i pouk, kar bi ob šolanju na dveh lokacijah (gostinski del na Bledu in ekonomski v Radovljici) še otežilo organizacijo pouka in povečalo izdatke. Rešitev je - vsaj takšno je mnenje sekretariata za občo upravo in finance SO Radovljica - šola na enem mestu. Katera lokacija bi bila primernejša, pa bi bilo treba dobro premisliti. Če bi hoteli ves pouk organizirati na Bledu (tudi za ekonomsko smer), bi morali dozidati vsaj osem klasičnih učilnic, tri za pouk kemije, biologije in fizike ter še dve specializirani. Če bi dozidavah v Radovljici, bi morali osem klasičnih učilnic in štiri specializirane. Stroški gradnje bi bili približno enaki, v prid blejski lokaciji pa govori bližina gostinsko - turističnih objektov in načrtovana zasnova šole, pa kateri naj bi poleg šole zgradili restavracijo odprtega tipa. V njej naj bi delali dijaki, denar pa naj bi porabili za vzdrževanje šolskih prostorov. V šoli bodo med letošnjimi počitnicami obnovili učilnice in sanitarije, vendar le v primeru, če bo s tem (gre namreč za negospodarsko naložbo) soglašal tudi republiški izvršni svet. C. Zaplotnik »Vrela kaša« v Tenetišah Tenetiše, 16. junija - Več kot tri ure je v četrtek zvečer trajala v Tenetišah razprava, ki se je udeležilo prek 50 Krajanov, o osnutku ureditvenega načrta za odlagališče komunalnih in ločeno za posebne odpadke. Še najlaže bi jo primerjali z mačko, ki ne ve, kako naj se loti vrele kaše. V Tenetišah so se namreč po dolgih letih slabo, da ne rečemo kar neurejenega odlagališča komunalnih odpadkov (med njimi pa so se ves čas mešali tudi tako imenovani posebni odpadki) kratko malo naveličali večnega smradu. Zato, tako se je nazadnje vendarle izkazalo (med razpravo pa nihče ni hotel tega direktno povedati), si odlagališa na njihovem območju ne želijo več. Zahtevajo pa, da se sedanje neurejeno odlagališče uredi. Odločno pa so, vsaj tokrat, nasprotovali ureditvi odlagališča za posebne odpadke. In zakaj je prav zdaj »zavrelo« zaradi odlagališča in smradu? Že dolgo časa so krajani nezadovoljni, posebno tisti v spodnjem delu Tenetiš, ki so bliže odlagališču. Povod za sedanjo javno oceno nevzdržnega stanja pa je enomesečna razprava o osnutku ureditvenega načrta na podlagi pred dvema letoma sprejetega srednjeročnega programa razvoja občine. Program namreč določa, da je do leta 1990 treba na podlagi ureditvenega načrta razrešiti stanje sedanjega odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov. Po eni strani gre torej za postopek za uresničitev srednjeročnega programa, ki terja strokoven pristop in opredelitev ter ureditev v prihodnje. Po drugi strani pa se prav na tem primeru spet potrjuje praksa, da ta- krat, ko je pravzaprav čas za dokončno opredeljevanje, največkrat nismo zainteresirani ali pa spregledamo pomen odločanja. Tako se je zdaj zgodilo, da je za izdelavo osnutka ureditvenega načrta za odlagališče, (načrt je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije) že bilo treba odšteti 140 milijonov dinarjev. Razprava sicer še ni končana, vendar pa za zdaj velja le skupna opredelitev: potrebna je čimprejšnja sanacija sedanjega nevzdržnega stanja na odlagališču. Zagotovilo za to pa je bilo v četrtek dano. Odpadke bodo na tako imenovanem čelnem delu začeli prekrivati sredi julija. A. Žalar Spominki iz Almire Grimšče, junija - Ni dovolj, da turističnemu Bledu ponujajo le pletenine, so razmišljali v Almiri, potrebovali bi tudi kaj praktičnega, kar bi tujec, turist, vzel s seboj kot spominek. Oblikovalci so se zavzeli in te dni Almira v svoji prodajni vili v Grimščah že razstavlja prve primerke praktičnih spominkov, ki naj bi z Bleda šli v ves svet in z njim ponesli tudi nekaj značilnosti turističnega Bleda. Naj bo za začetek le oris blejskega jezera s cerkvico na otoku. Ta se pojavlja na volnenih torbah, bisagah, pravih malih nahrbtnikih ali pa le na malem prtiču, ki bi služil kot podstavek za keramično vazo, pa tudi na tapiseriji, ki jo preprosto obesimo na steno. Pravi čas je zanje, kajti sezona je tu, tujci že oblegajo Bled in morda bodo tokrat za spremembo le našli spominek, ki ga bodo z veseljem odnesli domov. — Foto: D. Dolenc. GLASOV IZLET'88 VREDNOSTNI KUPON 5000 din ime in priimek Še štirje dnevi nas ločijo od tradicionalnega »Glasovega izleta«, ki bo letos naše zveste bralce popeljal na morje. Izlet, ki ga pripravljamo skupaj s Slovenijaturi-stom, bomo poskusili narediti še privlačnejši. Pa se še enkrat na kratko spomnimo poti: odhod bo ob 6. uri zjutraj z železniške postaje v Kranju, odkoder se bomo s posebnim vlakom odpeljali proti morju. V Kopru nas bodo že čakali avtobusi, ki nas bodo odložili ob obali, kjer se bomo vkrcali na ladje in si tako ogledali del slovenske obale. V Strunjanu se bomo »zasidrali«, kajti želodci bodo takrat že zanesljivo bolj na tanko piskali. Tam vam bomo pripravili ribji piknik, skupaj z obilo zabave in nagradnih iger, pripravljamo pa tudi posebno presenečenje. Seveda bo možno tu- Glasov izlet '88 in slOvenijaturist di kopanje in vse tisto, kar sodi zraven. Ob 19. uri se bomo, zopet s posebnim vlakom, odpeljali nazaj proti Gorenjski. Ko oddajamo pričujoči tekst v tiskarno, še vedno veljajo informacije kolegic z naše uprave, da je na voljo še nekaj prostih sedežev. Cena izleta v katero so vključeni vsi potni storški (vlak, avtobus, ladja) celotna hrana in pijača je 49.000 din. Če pa prinesete na naš oglasni oddelek (Cesta JLA 16 - nasproti porodnišnice, ob gasilskem domu, od 7. do 13. ure) izpolnjen vrednostni kupon Slovenijaturista vas bo »Glasov izlet« stal 44.000 din. Izleta se bodo udeležili tudi naši novinarji, ki vam bodo ob ostalem, tudi predstavili nekaj utrinkov iz življenja v uredništvu Gorenjskega glasa. Vljudno vabljeni! V. B. @®FSSBSđJ©IEIIGLAS 10. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJ/T Torek. 21. junija Rokometaši Preddvora novi člani prve republiške lige__ Preddvorska rokometna trdnjava se ne predaja Preddvor, 10. junija — Ko je predsednik rokometnega kluba Preddvor Alojz Grašič fantom po zadnji tekmi rekel, naj si privoščijo večerjo, so igralci ponudbo odklonili s prošnjo, naj gre ta denar v nakup trenirk. To je (brez komentarja) zadosten dokaz o navezanosti igralcev na klub, rokomet, pa tudi o ne preveč dobrem gmotnem položaju preddvorskega ligaša. O velikem uspehu nove generacije preddvorskih rokometašov govori trener moške članske in mladinske ekipe Slavko Cuder-man, doma iz »rokometne družine«. Njegov stric Jože Cuderman je 3il tisti, ki je začel prvi navduševati preddvorske šolarje za rokomet, Slavkova sestra Alenka pa je znana rokometašica, bivša držama reprezentantka v rokometu in nosilka zlate olimpijske kolajne. • V spomladanskem delu prvenstva je ekipi Preddvora uspel veliki podvig. Zmagali ste 11 tekem zapored in postali prvaki II. lige. Kje je bistvo uspeha ekipe, vprašujemo Slavka Cudermana. »Po jesenskem delu smo bili na drugem mestu, za Grosupljem, spomladi pa smo vse tekme zmagali in postali prvaki. Jedro moštva sestavljajo igralci, rojeni leta 1957, ki so bili pionirski prvaki Slovenije leta 1972. Uspešno vključujemo tudi mlajše igralce, tako da je nastala dobra in učinkovita kombinacija mladosti, starosti in izkušenj. Igralci se med seboj razumejo in to je osno-pa t«b va za uspeh. V ekipi, ki se je uvrstila v prvo ^tm l^iiMP^ / 1 slovensko ligo, igrajo vratarja David Komo-vec in Vinko Martinčič, ter igralci Marjan Arnež, Vinko Krivec, Štefan Kožar, Danilo Lombar, Vito Tomažič, Branko Božovič, Rok Egart, Edvard Žibert, Aleš Porenta, Borut Kos, Franci Gre-gorc, Andrej Cuderman, Sandi Rehhberger, Boris Košir in Metod Zabret.« #Je kakovost ekipe zadostna za prvo ligo? Ne grozi morda usoda takojšnjega izpada, kar je značilno za mnoge novince? Bo preddvorska rokometna trdnjava zdržala? »Obstanek ne bi smel biti vprašljiv. Če boste še naprej veljala resnost in prizadevnost, če bo značilnost moštva še naprej tovarištvo, če bo sloga na relaciji igralci—trener, potem smo lahko celo prijetno presenečenje lige. Skupaj s Termopolom bomo edini gorenjski zastopniki v tej ligi. Naša ekipa ostaja nespremenjena. Egart gre v vojsko, Sandi Rehberger pa se vrača, verjetno pa bomo dobili še dva igralca iz bližnje okolice.« • Denar, denar, slišimo tarnati. V Preddvoru ga rokometašem še posebej zmanjkuje in neverjetno je, da klub kljub temu dosega uspehe. Trener Slavko Cuderman Rokometaši Preddvora, novi člani republiške rokometne lige — Foto: G. šinik » Delamo amatersko in tako bomo morali tudi v prihodnje. Tega se zavedamo. Denar imamo le za prevoze, opremo pa fantje kupujejo sami. Večerji smo se odpovedali v prid nakupa trenirk. V Preddvoru ni večje in močnejše tovarne. Potrkali pa bomo na vrata zasebnikov, da bi nam po svojih močeh pomagali. Ker smo prišli v višji rang tekmovanja, računamo na večjo pomoč tudi od ZTKO Kranj.« • Bo ostal Preddvor še naprej kraj, kjer se rojevajo in vzgajajo dobri rokometaši. »Imamo zelo perspektivne mladince, rojene 1969 in 1970. To moštvo je bilo že petkrat v republiškem finalu za mladince in kadete. Nekateri od teh igralcev so že vključeni v člansko moštvo, sicer pa naj bi bilo to moštvo čez dve, tri leta jedro preddvorske rokometne ekipe. Za temi mladinci pa je praznina. Naša želja je, da bi pod okriljem Preddvora začeli vzgajati kranjsko pionirsko selekcijo. Tudi strokovnega vodjo bomo našli. Mogoče bi bil to lahko profesor Cuderman, ki je vzgojil že veliko dobrih rokometašev. Sicer pa mislim, da takih navdušencev za rokomet, kakršni smo v Preddvoru, le redkokje najdeš. In s takimi je kot trenerju prijetno.« J. Košnjek Začenja se II. zvezna liga v vaterpolu Cilj je prva B liga Kranj, 18. junija - V soboto, 25. junija, se začenja tekmovanje v II. zvezni vaterpolski ligi, v kateri bo igral tudi Triglav iz Kranja. Kranjčani bodo igrali prvo tekmo doma ob 20. uri na letnem bazenu. Cilj kranjskih vaterpolistov je uvrstitev v I B /vezno ligo, ki bo organizirana jeseni, vanjo pa se bodo uvrstila prva tri moštva iz drugih zveznih lig. Kranjčanom tega cilja ne bo lahko doseči. Prvo mesto v II. ligi je praktično že rezervirano za Primorje z Reke, bivšega prvoligaša. Za ostali dve mesti pa so v igri Medveščak, Opatija, Biograd in Triglav. Triglav tudi v letošnji sezoni trenira trener iz Zagreba Mladen Kuštrak. Krajski klub ima sporazum z zagrebškim klubom Mladost in rezultat tega sodelovanja je pomoč s trenerjem in nekaterimi igralci. Letos bodo za Triglav igrali Jamborvič, Družeič, Mari nič in Rihter. Sicer je kranjsko moštvo mlado. Grabeč in Čadež sta pri vojakih. Razen »gostov« iz Zagreba bodo za Triglav v letošni sezoni igrali Naglic, brata Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Štromajer, Štirn, Jerman, Ravtar, Vončina, Homovec, Peranovič, Cvitkovič, Margeta, Rebolj in Troppan. Sponzor kranjskih vaterpolistov ostaja Ikos, sicer pa računajo vaterpolisti še na pomoč iz drugih virov in iz reklam. J. Košnjek Seul bo za Darjana Petriča že tretja olimpiada Darjami je mesto med osmerico velikih Kranj, 18. junija — Darjan Petrič trenira tako, kot je vajen: dvakrat na dan. Razlika je samo v tem, da je višek forme programiran na Seul, kjer bodo letne olimpijske igre. Le Darjan in Anamarija Petričevič iz Splita sta od naših plavalcev že zanesljiva udeleženca iger. Darjanov realni cilj je uvrstitev med osem najboljših na 1500 metrov kravi. To je povsem realen načrt. Ko sva se dogovarjala za pogovor, ste dejali, da imate v petek izpit. Je bil tokratni »šolski nastop« pred profesorji prav tako uspešen kot v bazenu? » Od izpita politične ekonomije na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju sem kar utrujen. Precej dolgo je trajalo. Izpit je bil pisni in še ne vem za oceno. Sicer pa sem letos v šoli kar priden. Spoznal sem da je težko samo plavati. Poleniš se. Letos poskušam več študirati in mi uspeva.« Pustiva tokrat šolo. Pojdiva k plavanju. Veliki plavalni izpit vas čaka na olimpijskih igrah v Seulu. Kako se nanj pripravljate? Gre vse po načrtih? » O kakšnih posebnih pripravah ne moremo govoriti. Lani 15. septembra se je pač začel moj predolimpijski ciklus, v katerem naj vi preplaval do olimpiade okrog 3200 kilometrov. Gre za običajen trening s to razliko, da je le vse podrejeno Seulu, kjer naj bi bila moja forma na vrhuncu. Doslej sem nastopal na mitingu v Bonnu v Zvezni republiki Nemčiji, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo v malih bazenih. Na 800 metrov sem bil peti, na 400 metrov pa 11. Na državnem prvenstvu sem na 1500 plaval 15; 05kar je moj četrti najboljši rezultat v malih bazenih nasploh. Pred 14 dnevi sem nastopil v Taškentu. Rezultati niso bili kaj posebnega. Nerad se izgovarjam, vendar je bil tam bazen res nenavaden. Polovica ga je iz marmorja in plavalec izgubi občutek, da se sploh premika. Bilo pa je tudi zelo vro- Uspeh Kabiča in Polaka Kranj, 18. junija — Državnega prvenstva v nogometu sta se udeležila tudi kranjska deseterobojca Goran Kabič (člani) in Matjaž Polak (mladinci). Njun nastop v Beogradu je bil uspešen. Kabič je bil drugi za Karanom, ki je postavil s 7877 točkami nov državni rekord, Kabič pa s 7532 točkami novega republiškega. Matjaž Polak je med mladinci zmagal z novim mladinskim državnim rekordom 6769 točk. Smučarski piknik Tržič, 13. junija — Člani in prijatelji Smučarskega kluba Tržič so se tudi letos zbrali na tradicionalnem pikniku na zaključku sezone. Zbrane je najprej nagovoril predsednik kluba Dušan Koren, najboljšim alpskim smučarjem in smučarskim skakalcem pa je za uspehe v zadnji sezoni podelil spominska darila. Prejeli so jih Uroš Markič, Primož Jazbec, Vojko Lapanja, Maja Škerjanec, Urška Ude, Izidor Jerman, Franci Jekovec, Dejan Jekovec, Boštjan Česen in Franci Meglic. Bojanu Križaju, dolgoletnemu tekmovalcu kluba, so se zahvalili za nastopanje in mu podelili skulpturo kozoroga, ki jo je naredil tržiški kovač Aleš Doring. Podelili so tudi priznanje najboljšim na klubskem prvenstvu in na prvenstvu cicibanov za pokal Tržiča. Od malega v gore J Kikel Tržič, 16. junija — Letošnji tržiški »mali šolarji« so se skupaj z vzgojiteljicami podali na Bistriško planino v okviru akcije ciciban planinec. Mladeži je najprej govoril predsednik tržiškega planinskega društva Stanko Stritih, nato pa jim je podelili značke. Mladi so ob spremljavi harmonike, na katero je igrala Milena Hostnik, prijetno in sproščeno zapeli, sodelovali v družabnih igrah, ki so jih vodile vzgojiteljice, in se po nekaj urah prijetnega bivanja na Bistriški planini vrnili v dolino. S takim načinom planinske vzgoje bomo v Tržiču nadaljevali, je ob tem dejala ravnateljica tržiških vrtcev Tilka Ja-nova. J. Kikel Pohod na Kališče Kranj, 18. junija — V soboto je bil spet organiziran tradicionalni pohod na Kališče v počastitev 46. obletnice ustanovitve Kokrške-ga odreda (prvi sestav). Ob 11. uri je bila na Kališču proslava, ki so priredili Belani, borce in druge udeležence proslave je nagoviril Dušan Feldin —Srečko, slavnostni govornik pa je bil izvršni sekretar komisije ZKS Kranj Rudi Bizovičar. Izjemno lep kulturni program so pripravili učenci preddvorske osnovne šole pod vodstvom Janeza Sagadina. Proslave se je s praporom Kokrškega odreda udeležila tudi enota teritorialne obrambe iz Tržiča, ki nosi odredovo ime. Goste sta v Domu na Kališču pozdravila predsednik in tajnik PD Kranj Franci Ekar in Emil Herlec, planinski vodnik PD Kranj pa so vzorno skrbeli za pohodnike. Pohodi bodo prihodnja leta še ostali, proslave pa bodo v dolini, na Beli in v Preddvoru, saj mnogi borci ne zmorejo več na Kališče. Danes Sava: LTH Kranj, 20. junija — Sava iz Kranja in LTH iz Škofje Ix)ke igrata kvalifikacijske tekme za vstop v območno člansko ligo zahod. Prva tekma se je končala neodločeno 1 : 1, danes pa bo povratna tekma v Stražišču. Začela se bo ob 17.30. če. Blizu 40 stopinj je kazal termometer, kar je s Kranjem, kjer se temperatura zraka vrti med 15 in 20 stopinjami, velika razlika. Do 800 metrov je šlo še kar v redu, potem pa sem zakuhal in pregorel. Najmanj 20 sekund bi šel lahko boljše, če bi bilo vse normalno. Do olimpijskih iger me čaka še miting ob dnevu borca v Kranju, 20. julija državno prvenstvo na Reki, potem pa slovensko prvenstvo, medtem ko na balkansko prvenstvo verjetno s Petričevičevo ne bova šla. Tvegano je zaradi hrane in zaradi tega lahko hitro zgubiš teden dobrega treninga. O formi ne morem govoriti. Lahko rečem, da vadba poteka normalno, v redu.« Je za olimpijske kandidate dobro poskrbljeno, da lahko vadite, ali pa so spet znani problemi, ko tisti, ki je najbolj odgovoren, odpade? » V Kranju ni problemov, prav tako tudi v Sloveniji ne. Zatika pa se v Beogradu, pri osrednjih zvezah. Slišim, da nekateri športniki dobivajo neke dodatke, vitamine in podobno, jaz pa niti ene stvari še nisem dobil. V tem pogledu s pogoji med pripravami ne morem biti zadovoljen.« » Cilj je realen. Plavati bi moral okrog 15 ; 15. 15; 17 in to ne bi smelo biti problem. Lahko pa se seveda marsikaj zgodi, da ne prideš do finala. Po moji oceni okrog 14 plavalcev konkurira za osem mest v finalu. Henkel, Pfeipfer in Dassler so po moje v prednosti, drugi pa se bomo borili za preostalih pet mest v finalu. Tekmoval bom tudi na 400 metrov, kjer pa želim doseči le čim boljši rezultat.« To bo že vaša tretja olimpiada. » Prva je bila moskovska. Dvanajsti sem bil na 1500 in 18. na 400 metrov prosto. V Los An-gelesu sem bil šesti na 400, kar je zame izredno vreden izid, in 12. na 1500. Možnosti za Seul sem pa že povedal.« V Seul greste od plavalcev samo Anamarija Petričevič in vi. Nima nihče drug šans? Darjan Petrič: »Treniram o°r malno s to razliko, da je vrh«' nec forme načrtovan za Se^' kamor razen mene zanesljiv potuje od plavalcev le še An*' marija Petričevič iz Splita. - fv to: G. Šinik » Midva greva zanesljiv? Potencialnih kandidatov PaJj; še nekaj. Če bi jaz odločal, kip*' slal Igorja Majcna. Njegovi z8? | nji rezultati ga v njegovi discf; plini uvrščanjo med 30 najbov. ših na svetu. Sicer pa bo zadflr priložnost za doseganje olimptf skih norm državno prvenstvo-' J. Košnje* Kranj pomaga svojih olimpijcem Kranj 20. junija — i kranjske občine je kar p*' športnikov, kandidatov z8 olimpijske igre v Seulu. To je plavalec Darjan Petrič, ki ze zanesljivo potuje v Seul, **' leta Goran Kabič in Širno" Rudež in kolesarja Aleš P8' gon in Aleš Tahmajseer. K«r Zveza telesnokulturnih °rJ ganizacij občine Kranj z8 ugotavlja, da osrednje zve«e ponavadi ne poskrbijo za s»0' lidne poprave olimpijski") kandidatov, pa tudi matičn' klubi ne morejo prevzeti te* ga bremena, se je odloči'8 posebej pomagati olimp'J' skim kandidatom iz kranj' ske občine. Vsakemu je n8' menila po dva milijona y1' narjev. Tega denarja nis" prejeli športniki, ampak ki11' bi, katerih člani so kandida' ti. Poteza je bila dobro spre* jeta. ZTKO pa upa, da bo denar res porabljali za tisto, zJl kar je bil namenjen! Memorial Maje Prelovšek Plutova in Štrukljeva zmagali Kranj, 17. julija — V spomin na pionirko Majo Prelovšek or^. nizira namiznoteniški klub Merkur iz Kranja spominsko tekm0 jf nje pionirk v namiznem tenisu. Letošnjega, četrtega memorial8 je udeležilo 30 pionirk iz deset slovenskih klubov. f) Pri starejših pionirkah je v finalu Alenka Plut (NTK MerK" premagala Majo Tilinger (Olimpija) z 2 :0. Tretja je bila Živa S1 kelj (NTK Merkur), četrta Klavdija Korošec (NTK Beltinci) in P^ Zdravka Soklič (Partizan Ljubno). V memorialni disciplini ml**Ig, pionirk je zmagala Živa štrukelj (NTK Merkur), ki je v finalu t premagala Klavdijo Korošec (Beltinci). Tretja je bila Anja Bre11, . (NTK Olimpija), četrta Petra Fojkar (NTK Triglav), peta pa Ve'1 Brenčič (NTK Olimpija). Planinski tabor pod štiritisočaki M Kranj, 18. juniju — Med 16. in 24. julijem organizira Planin*^ društvo Kranj planinski tabor v podgorju Dauphineje na meji f1^ Švico in Italijo. V času taborjenja so predvideni vzpon na P»z (3912 metrov), na Bernino (4055 metrov) in Ortler (3899 metrov)^ obisk St. Moritza in Dolomitov. Ker so vse ture visokogorske, jc,^ trebna temu primerna oprema in oprema za kampiranje. Vsa P0^ nila in podrobnejši program izleta lahko dobite v pisarni Planin* ga društva Kranj (Koroška 27, telefon 22-823), ob sredah, četrtk'n petkih tudi popoldne. Prijave bodo zbirali do 8. julija. ^ Na slikah od leve proti desni: cilj teka na UM) metrov (v ospredju Kranjčana Konc in Fister), Tone Kaštivnik meče kopje, Branko Vi-vod med skokom v višino. Veterani se ne dajo — Blizu 70 atletov veteranov se je v soboto zbru-lo na kranjskem stadionu na tretjem slovenskem veteranskem atletskem prvenstvu. Udeležba je bila še posebno pri ženskah slabša, vendar je bila vseeno prireditev prijetna. Izven konkurence so tuko pri moških kot pri ženskah nastopali tekmovalci stari od 30 do 34 let. sicer pa so bili tekmovalci razdeljeni v tri starostne skupine: A od 30 do 34 let), H (od 35 do 39 let). C(od 40 do 49 let) in D (nad 50 let). Najboljši s kranjskega prvenstva bodo konec tedna odšli na 6. evropsko veteransko atletsko prvenstvo v Veroni v Italiji. Nu republiškem prvenstvu so na HM) metrov v posameznih kategorijah zmagali Kopač (Mošnje), Peneš (Triglav). Makarovič (Gorica) in Sluga (Ljubljanu), v teku na 400 metrov Ritonju (Olimpija). UuM (V. le nje), Žerjav (Ljubljanu) in I ju ker (Celovec), v teku na I5 |tfr Anič (Velenje), Tešunovlč (Velenje), Žerjav (Ljubljana) in »jjjjJj (Celovec), v teku nu 5000 metrov pa Kopne (Mošnje), škof (Ce,.Vf/ Sitar (Mošnje) In S. Sitar (Mošnje). V višini je tekmovul suii*»1 Hj ko Vivod (Celje) v skupini C, v skoku v duljino so v skupinah eV> I) zmaguli Kepic (Cerklje). Udovi* (Kranj) in Ilerne (Pivka),* $\v' kopja Klunčnik (Duplje), Kuvnnk (Celje).Zuložnik (Domžal«').'%)>'' gu (Ljubljunu). v metu disku Klunčnik (Duplje), Pečur (LjufJO' nova (Tržič) v teku na 800 SIIU.) v teku na 3(MN) im liličevu (TRG) v suvun IM) metrov, žukljevu (Predoulje) In r V radovljiški občini je petinsedemdeset divjih odlagališč odpadkov Kosovne odpadke odvažajo le občasno Radovljica, 17. junija — V radovljiški občini je po ne preveč zanesljivih ocenah vključeno v organiziran odvoz odpadkov prek 80 odstotkov vseh gospodinjstev oz. vsa večja naselja. Izjema so le nekatere vasi v zgornji bohinjski dolini, vsa naselja na območju krajevne skupnosti Podnart ter manjša naselja in posamezne kmetije. Primerjava med krajevnimi skupnostmi, kjer je odvoz organiziran, in med tistimi, kjer ni, pa kaže, da med njimi — vsaj kar *adeva število divjih odlagališč — ni bistvene razlike. [Še več: stanje je (glede velikosti odlaga- odvoz komunalnih odpadkov, tudi kosovnih, Jjšč in sestav odpadkov) celo slabše v večjih krajevnih skupnostih, ki šo skoraj v celoti vključene v organiziran odvoz. Radovljiški sanitarni inšpektor Justin Zorko meni, da 80 za to vsaj trije razlogi: kosovni odpadki ^ odvažajo le občasno (ob očiščevalnih akcijah) oziroma v odvisnosti od tega, koliko Je V krajevni skupnosti na razpolago denarja in koliko odvozov kontejnerjev je vštetih v smetarino. Način plačevanja odvoza kosovnih odpadkov je neenoten. Gospodinjstva imajo premalo posod, zato odlagajo od-Padke v okolico ali tudi v kontejner, odvoz Pa mora (neupravičeno) plačati še krajevna skuDnost... bi morali vračunati v smetarino, kosovne, odpadke odvažati vse leto in ne samo v času očiščevalnih akcij, v organiziran odvoz pa vključiti vsa naselja v občini (izjema naj bi bili le manjši zaselki in posamezne kmetije). Kontejnerji naj bi bili v lasti »komunale«, ki naj bi tudi odločala, kakšna vrsta posode za odpadke naj bi se uporabljala na posameznih območjih in pri posameznih objektih. Ker večina divjih odlagališč nastane na mestih, kamor graditelji odlagajo izkopni material, inšpektorji tudi predlagajo zavodu za planiranje in urejanje prostora, da v lokacijskih dovoljenjih in potrdilih priglasitvi del določijo pogoje za odlaganje odpadnega materiala. Po zakonu o ravnanju z odpadki morajo občine tudi določiti primerno lokacijo za odlaganje tovrstnega materiala, za sanacijo divjih odlagališč pa sta po občinskem odloku o komunalnih odpadkih odgovorna kmetijska zemljiška in komunalna skupnost. C. Zaplotnik seH 0,.v inšpekcijski službi ocenjujejo, da nJ?anji način financiranja in odvoza komu-. nih odpadkov ni uspešen (saj med dru-hk*1 sP°dbuja »divje« odlaganje odpadkov), rati tudi predlagajo (boljše) rešitve. Ves Največja divja odlagališča Na Bledu sta (bili) največji divji odlagališči odpadkov pri ribogojnici v Zaki in na brezini Save (Dobe), v Radovljici pri separaciji in ob pokopališču, v krajevni skupnosti Lesce ob cesti Hraše-Rodine, med Hrašami in Teksasom, na nabrežini Save in v bližini konjeniškega hipodroma. V Zgornjih Gorjah je največ odpadkov na robu Krnice v smeri proti Pokljuki, v Begunjah v gramoznici Krpin in v Preski nad Drago, v krajevni skupnosti Brezje ob nabrežini Save (Dobro polje) in Noše, v Mošnjah na učni poti ob Zgoši, v Kropi pri kamnolomu ob bazenu. V krajevni skupnosti Zasip je najbolj problematično odlagališče Stegne, v Ribnem jama gramoznice, na Bohinjski Beli odlagališče ob Savi na zgornjem koncu Bele ter na brezini Save (vojašnica), v Podnartu smetišče pod Češnjico in peskokop nad Podnartom. Na Srednji Dobravi ni divjih odlagališč, v Kamni gorici pa ni veliko odpadkov, ker jih odnese voda. V krajevni skupnosti Stara Fužina je največje odlagališče v smeri proti Vojam, v Bohinjski Bistrici pri nogometnem igrišču, ob hudourniku Belca in na Lipu, v krajevni skupnosti Srednja vas nad Je-reko, v Srednji vasi in na Češnjici, na Lancovem pri Romih, pod Vornom in pred Pesjakom, v krajevni skupnosti Ljubno pri čistilni napravi, problematični pa sta tudi odlagališči Suhi potoki in Cegelnica. V krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše imajo divje odlagališče odpadkov v Gorjušah in ob cesti na Koprivnik. V popis niso zajeta odlagališča v potoke in hudournike (Jereka, Podjelje, Kamna gorica...), krajevne skupnosti in šolska mladina pa so z očiščevalnimi akcijami nekatera od navedenih odlagališč od inšpekcijskega pregleda pa do danes že odpravili (pri ribogojnici na Bledu, Dobe ob Savi...). GORENJSKA NOČNA KRONIKA maček gleda škofa Hrupen rojstni dan . davijo, da še maček sme gle-aati škofa. Eden od delavcev v ^niku urana Žirovski vrh pa Sl ni dovolil, da bi ga sodelavec °Pa ?»ie?ih osob. ki M veči-un v samLzljei° Ppi zasebnikih b°ljše uEP domovih. Nekoliko Je bil° stanje pn upošte- vanju odloka o javnem redu in miru: le v dveh primerih gostinci niso upoštevali obratovalnega časa in so točili pijače prek rednih ur. V tej akciji so izrekli 54 pisnih opozoril, hujših kršitev pa ni bilo. Prometni varnosti so posvetili največ pozornosti. Zato, ker je na cesti vedno več nezgod in kršitev cestno-prometnih predpisov zaradi vožnje z motornimi kolesi, so preverjali prav mope-diste ter seveda tudi ostale udeležence v prometu. Ustavili so 527 vozil, 90 koles z motorjem; v veliko primerih so bila kolesa z motorjem tehnično pomanjkljiva, bilo je precej voznikov brez vozniškega dovoljenja. Med voz- niki osebnih vozil jih je kar 288 ali več kot polovica kršila predpise: 12 voznikov je bilo brez dovoljenja, kar 17 voznikov je bilo pod vplivom alkohola, 9 vozil je bilo tehnično neprimernih... V dveh vozilih so celo odkrili neprijavljeno carinsko blago, dva video rekorderja in televizor ter kombinirano pištolo. Precej pozornosti so v akciji posvetili tudi požarni varnosti, črnim odlagališčem odpadkov in avtomobilskih delov. »Zato, ker je vedno več prometnih nezgod, bo nadzor še naprej poostren,« pravi komandir Postaje milice Jesenice Jože Mencin. »Ugotavljamo, da so kr- šilci največkrat prav domačini, ki so na prometnih jeseniških cestah premalo strpni in premalo upoštevajo cestno-prometne predpise ter prometno signalizacijo. Pridružujemo se skupni slovenski akciji, ko naj bi vsaj za 10 odstotkov zmanjšali število prometnih nesreč, zato bomo s takimi akcijami nadaljevali. Letos so se prometne razmere sicer nekoliko izboljšale, saj je manj hujših prometnih nesreč, vendar prihaja turistična sezona, ko bodo morali biti pešci in vozniki na prometnih cestah in predvsem ob konicah veliko bolj previdni.« D. Sedej NASONČNI STRANI AL? Se oproscamo! v'jati K"1"" (Dobro, dobro...),« smo slišali (v petek) pona-pa: . na "Medu enega od nemškogovorečih turistov, ko je iku-nabit- Sčino Prebiral, kaj piše v treh jezikih na lični tabli, tr„0 '"a ogradi, za katero gradbeniki že nekaj časa gradijo W in center- ,n kaJ piše? Nekako takole: spoštovani gostje, stite^ate zarud' grudnje morebiti kakšne sitnosti, nam opro- V0rnT° Je ob ropotu težkih gradbenih strojev, hrumenju to-pr, 'Jakov, (delovnem) vpitju gradbenih delavcev, ovirah v gH ,ilelu"' vs«kukor hvalevredna poteza blejskega turistični-g0st.ruStvu In dokaz, kako malo je včasih treba, da nam tuji Soka °Pros*Uo tudi gradnjo sredi turistične sezone — in tudi ka*z'"a se znamo tudi na sončni strani Alp nedaleč od Bal-°a vljudno opravičiti. C. Zaplotnik Trčil v steber Kranj, 18. junija - Ko je peljal po regionalni cesti iz Kranja proti Šenčurju, se je ponesrečil 42 letni Anton Zorman iz Kranj;!. Zapeljal je namreč s ceste in trčil v nosilni steber prometnega znaka. Zatem se je zaletel še v betonski propust, ki regionalno cesto povezuje z njivami. Voznik, ki je kazal zunanje znake alkoholiziranosti, je med nesrečo padel iz avtomobila in se hudo ranil. Izdihnil pred prihodom reševalcev Mojstrana, 19. junija - Nad Krmo, v Visokem draškem vrhu, sta zakonca Andreja in Igor Gruden iz Goričan, plezala v smer Poševna zajeda. Bila sta v navezi, vendar sta se že po dveh raztezajih razvezala in nadaljevala prosto vzpenjanje. Igorju se je nenadoma odkrušil kamen, izgubil je ravnovesje in strmoglavil 70 metrov v globino. Hudo ranjen je obležal na skalah, žena pa se je odpravila v dolino po pomoč. Vendar je ranjenec pred prihodom gorskih reševalcev iz Mojstrane že umrl. S helikopterjem so ga odpeljali v dolino. Otrok umrl med prevozom v bolnišnico Škofja I .<>ka, 18. junija - V križišču Suške ceste s prednostno cesto, ki vodi proti Škofji Loki, se je ponesrečil 7-letni Bojan B. iz Škofje Loke. Na velikem ženskem kolesu se je otrok pripeljal v križišče, ne da bi se pred prednostno cesto ustavil. Tedaj je iz Škofje Loke pripeljal z osebnim avtom 31-letni Iztok Dolinar. Ko je opazil otroka, je močno zavrl, vendar je vseeno trčil v kolesarja, da ga je odbilo po cesti. Hudo ranjenega so ponesrečenega otroka odpeljali v bolnišnico, vendar je umrl že med prevozom. En »blagoslov« premalo Ko v tovarnah nabavljajo nove stroje, naprave ali opremo, ponavadi o vrsti in tipu odločajo tehnologi, finančniki in direktorji. Prvi preverijo, ali bo stroj tehnološko ustrezal načrtovani posodobitvi proizvodnje, drugi pogledajo v mošnjič-ke, če bo za naložbo dovolj denarja, tretji dajo prvim in drugim še končni »blagoslov«, da je stroj, naprava, oprema vsestransko v redu... Pa ni vedno tako! Ko stroj namestijo, se na primer, izkaže, da je pretirano hrupen, da prekomerno trese, da seva v okolje preveč toplote, da je zaradi neustreznega zavarovanja nevaren za delavce... Ker poti nazaj praktično ni, so delavci primorani na takem stroju delati vse dotlej, dokler ga ne nadomesti nov in sodobnejši. Primeri takšnih in podobnih nakupov, na katere opozarjajo v KŽK-jevi temeljni organizaciji Mesoizdelki, bržčas pri nas niso redki in kažejo na to, naj bi v tovarnah vključevali v »nakupovalne ekipe« poleg tehnologov, finančnikov, komercialistov in direktorjev tudi strokovnjake s področja varstva pri delu — ljudi, ki bi bili pri sklepanju kupčij pozorni predvsem na to, kako vpliva nova tehnologija na delavčevo okolje, ali strojna oprema ustreza našim predpisom o varnosti ali ne... Marsikdo nam bo ob takšnem razmišljanju očital, da še spodbujamo že tako številna potovanja vodilnih delavcev in strokovnjakov v tujino in zapravljanje deviz (po tem smo menda postali rekorderji), pa vendarle: tudi nezgode pri delu, zdravljenje in neozdravljive posledice (invalidnost) so zelo drage in našo družbo stanejo veliko, izjemno veliko. C. Zaplotnik Z goljufijo do denarja Kranj, 17. junija — Na Temeljnem sodišču Kranj so obsodili 46-letnega Franca Ružiča iz Veščice (občina Murska Sobota) na dve leti in deset mesecev zapora, ker je od predlanske jeseni do januarja letos ogoljufal najmanj 21 občanov iz Ljubljane, Kranja, Križev, Vrhnike in Železnikov. Sodba še ni pravnomočna. Ružič je bil skoraj dvajset let zaposlen v ABC Pomurka, pred osmimi leti pa je delovno razmerje (po sporu v delovni organizaciji) prekinil. Od tedaj dalje se ni več redno zaposlil, pač pa je občasno pomagal pri obrtnikih in si tako služil denar za preživljanje. Ko se je razvezal z ženo, je ostal še brez strehe nad glavo. Lansko spomlad se je zaposlil pri kmetu v Križah, vendar je delo kmalu opustil, ker je menil, da dobiva preskromno plačo. Tedaj je ostal tudi brez denarja za preživljanje, zato je začel goljufati, predvsem rojake iz Prekmurja, s katerimi je najhitreje navezal stike in so mu tudi najbolj verjeli in zaupali. Nekaterim je natvezil, da je voznik prekmurskega mesnega podjetja in da jim bo po nižji ceni priskrbel meso, drugim se je zlagal, da se mu je pokvaril avto in da potrebuje denar, tretjim je pripovedoval, da rabi posojilo (za različne namene) in da iim bo vrnil denar v najkrajšem ča» su. Ljudje, ki so nasedli njegovim za lase privlečenim besedam, so mu kot predplačilo ali kot posojilo izročili skupno več kot 342 tisoč dinarjev, za meso in denar pa so se lahko obrisali pod nosom. Ružiča so 26. januarja letos priprli, pred nedavnim pa se je na kranjskem sodišču zagovarjal za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije. Za to je predvidena kazen do pet let zapora, sodišče se je odločilo za dve leti in deset mesecev, občanom, ki jih je ogu-ljufal, pa bo tudi moral povrniti škodo. Za istovrstno kaznivo dejanje je bil že pogojno obsojen pred sodiščem v Murski Soboti. Sodišče je zanj našlo le eno olajševalno okoliščino (skrb za otroka), sicer pa je ocenilo, da gre za vztrajnega goljufa, ki bi se sicer lahko preživljal na pošten način z delom pri kmetu v Križah, vendar se je raje odločil za drugačno pot. Troje steklih živali na Jesenicah Jesenice, 21. junija - Ob koncu tedna so na Jesenicah spet zapazili stekle živali. V petek, 17. junija, je lovec ustrelil steklega psa, naslednjega dne so domačini obvestili milico o poginulem mačku, za katerega so sodili, da je obolel za steklino, istega dne pa so na Hrušici ustrelili mačko, ki je prav tako kazala znake te bolezni. Vzorce obolelih živali so poslali v analizo. Igor ta in Igor oni Poklical nas je neki Igor iz Godešiča, ki se je ob zadnjem zapisu iz gorenjske nočne kronike čutil užaljenega, kajti nič dolžen nič kriv je zdaj deležen pikrih pripomb. Naj se njemu in še kakemu Igorju z Godešiča opravičimo, saj v kroniki nismo mislili njega ali kateregakoli Igorja z Godešiča, temveč prav točno določenega Igorja, ki je imel 3. junija opraviti na nogometni tekmi v Zireh! Zgledi vlečejo, zlasti slabi Na tem mestu smo med letom že nekajkrat temeljito okrcali šole zaradi pomanjkljive vzgoje za varnost otrok in mladoletnikov v prometu. Tik pred počitnicami pa se je čas obrniti še na drugi »naslov«, k staršem. Tem namenjajo svoj poziv prek zavoda za šolstvo, šol in vrtcev tudi gorenjski prometniki, ki jim ni vseeno, da se zlasti čez poletje število žrtev prometa med otroki zelo poveča. Starši uče drugače kot šole: bolj nazorno, bolj učinkovito, z zgledom. Če so dobri nauki staršev uglašeni z njihovim obnašanjem na cesti, potem je vse v najlepšem redu. Vendar večinoma ni tako. Mnogo staršev vpričo otrok grobo krši prometne predpise. Kot vemo, na žalost najbolj vlečejo slabi zgledi. Tako jo starši mahnejo čez cesto kar tam, kjer ni prehoda. Kot vozniki izsiljujejo prednost, noga jim pretežko »leže« na plin, rdeča luč na semaforju jim ni zadosti sveta. Zvedave otroške oči vse to opazijo, si zapišejo v spomin in starše kasneje posnemajo. Če jim taisti starši ob tem strogo zabičujejo, da se gre čez cesto po »zebri«, predtem pa je treba pogledati levo in desno, da je treba spoštovati prometne znake in biti previden, ob njihovem obratnem ravnanju noben nauk nima zadostne teže. Kopica suhoparnih naukov gre skozi eno uho noter skozi drugo ven, ob licemerski vzgoji pa zbledi še tisto, kar se otroci nauče v vrtcu in šoli. Tako se »izročilo« prometne (ne)kulture prenaša iz roda v rod. Mnogim staršem prav tako ni veliko mar, kako se na cesti vedejo njihovi že domala odrasli otroci. Kupujejo jim ta čas zelo modna prevozna sredstva, mopede, ki jih mnogi sploh še nimajo pravice voziti; dovoljujejo jim vožnjo na takih konjičkih, ki jim manjka celo osnovne naprave; o tem, da mladež množično krši prometne predpise, najbrž niti ne vedo. Ob drobnih pripetljajih brzda le zamahnejo z roko, vsaj kadar gre za »nepomembno« srečanje z miličnikom. Šele ob nesreči se mnogi zavedo, da več starševske skrbi niti pri odraščajočih otrocih ni odveč. D z ureja CVETO ZAPLOTNIK GLAS 12. STRAN RAZVEDRILOi Torek, 21. junija • »Pijača se je tako podražila, da še za hrano ne bomo več imeli« Vsevprek se piše in komentira le o demokraciji, ki prodira in mora prodreti. Malce je le nerodno, ker naj bi DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM že imeli in je zategadelj ljudstvo ob vseh teh silnih razpravah nekoliko zbegano: mar je bil proklamirani demokratični socializem le parola, slepilo in namerna laž? Ko prebiraš sredstva javnega obveščanja in njih vsakodnevne komentarje, se ti zdi, da naroda pod milim soncem ne zanima nič drugega kot prenova sindikatov, stavkovna pravila, finančni primanjkljaji kulture, dnevne novosti z borze ukrepov naše vlade, priprave na velike in male kongrese družbenopolitičnih subjektov, podružbljanje v JLA, MDB, SMB... Ob taki politizaciji družbenega življenja naj bi naši anketiranci z rokava stresali pobude ob naslednjem vprašanju zares širokega političnega diapazona: Kaj mislite o napredku, reformah, stavkovnih pravilih in prenovi sindikata? O nedavnih efektih slovenske demokratizacije si nismo iskali mnenj, saj ni, da bi še naši odkritosrčni sogovorniki vznemirjali javnost. Janez L. zasebni kmetovalec: »Ne rečem; cesarju, kar je cesarjevega, ampak kar Je preveč, je preveč. Za pol litra piva v oštariji moram oddati že sedem litrov mleka, za traktor zrediti štirinajst bikcev. Bog se usmili take vlade in takih ukrepov!« Ferdinand Z., upokojeni pedagoški svetnik: »Kakšen napredek! V šolstvu smo poleg vsega eksperimentiranja le toliko napredovali, da smo vsaj za silo opismenjevali. Če ne bi bilo Marije Terezije, »tečerce« 19. stoletja, bi bili še danes nepismeni...« Janko P . vaški enolog: »Pijača se je pa zdaj, hk, tako podražila, da še za hrano na'mo več imel', hk, hk!« Mirsad Č., zidar iz Bosne: »Ne mogu ti je ovako, na brzaka, pa bolan! Valja ti odgovorit uz meze i kafiću. A ne tako, zbrda zdola o tako krupnim pitanjima pa da posle svršim ko Fikret i Hakija!« Brat ko V., funkcionar: »Izteka se mi funkcionarski mandat in kam, te vprašam? Ponuja se mi stolček, ponuja, a kaj, ko me barabe z okraja niso podprle.« Lado Š , sindikalni aktivist: »Daj mi mir s stavkovnimi pavili in sindikalno prenovo! Ko so v obratu zvedeli, da v sindikalni bagajni ni niti za posrani piknik več, so šli s »šraufencigarjem« name. Jaz se takle sindikat ne grem več! Naj bo predsednik, kdor že hoče!« D. Sedej Čvek Veto Nancy Reagan Med bivanjem na Finskem je ameriški predsedniški par dobil uradno povabilo, da postane častni član Društva saunistov, kar je največja čast na Finskem. Prva dama Nancv Reagan je bila navdušena, da Ronnv postane Vitez saune, toda, ko so ji pojasnili, kako poteka ceramonial, je njeno navdušenje splahnelo. Da bi ga v sauni simbolično trepljali z brezovo vejico, bi še prenesla, toda ni se strinjala s tem, da bi ga pri ceremonialu z rokavico masirale mlade maserke. Takoj je postavila veto... Vojna proti gostom Britanskim lastnikom restavracij je prekipelo: v Britaniji je postala prava moda, da ljudje rezervirajo mizo za večerjo vsaj v dveh ali treh restavracijah. Tako so se gostje zadnji hip odločili, kam bodo šli in vsaj dva lastnika restavracij sta ostala dolgih nosov. V računalnik so zatorej vnesli vse tiste goste, ki imajo to čudno navado in tako so sestavili črno listo gostov, ki rezervirajo, a ne pridejo. Intervenirajo celo sodišča, ki kaznujejo tiste, ki se tako obnašajo. Ruski avtomobili na britanskem tržišču V Veliki Britaniji se povečuje prodaja avtomobilov, ki prihajajo z Vzhoda. Kupujejo jih tisti, ki izključno zahtevajo nizko ceno. Najbolje se prodaja sovjetska Lada-riva s štirimi vrati, ki stane v Bri- taniji le 3.325 funtov, kar je za 800 funtov manj kot stane najcenejši »mini«. Češki model »škoda-este-la« je še cenejši: stane 2.897 funtov, kar je daleč pod ceno enakih modelov zahodne proizvodnje. Brižitka išče moža Že pet let živi Brigitte Bardot, stara 53 let, sama v svoji beli vili v Sant Tropezu, kjer domuje skupaj s 40 mačkami in devetimi psi. Od tedaj, ko jo je zapustil neki mladi novinar - kajpak zaradi mlajše -se sploh več ne kaže v javnosti. Samo včasih se v svojem majhnem džipu prikaže na ulicah. Pravi, da zdaj njeno življenje pripada živalim in da ljudi vidi samo še od daleč. Kljub temu je potožila neki prijateljici, da bi se rada poročila, a prijateljica je skeptična: »To sploh ne bo lahko. Moški zbežijo od nje zato, ker nočejo živeti v zasebnem živalskem vrtu. Njen novi izbranec bi že moral biti ognjevit ljubitelj živali..« Michael Jackson v preobleki Ameriški pop pevec Michael Jackson je imel turnejo po Italiji in Rimu. Najbogatejši zvezdnik ameriške pop scene se je humano odrezal, ko je v neki otroški bolnišnici podaril otrokom milijon dolarjev. Pravijo, da je potem odšel v hotel, si nataknil umetno brado in lasuljo, si naprtal nahrbtnik, da bi si neopazno lahko ogledal Kim. To je verjetno edini način, da ga ne nadlegujejo na vsakem koraku. Medtem ko se je sprehajal, je po Rimu krožil njegov opazni beli avtobus, ki je luksuzno opremljen in ki so ga oboževalci trumoma spremljali. ZA JMISO! Čeravno je pričujoči prostorček odmerjen popularni glasbi, se tokrat ne bomo mogli izogniti politiki. Verjetno so vam znana vsaj osnovna dejstva v zvezi z nedavnimi aretacijami v Sloveniji. Potemtakem poznate tudi delo Odbora za varstvo človekovih pravic in sklepe slovenske mladinske organizacije. Dan pred zasedanjem slovenske skupščine, torej 21. junija, bo v Ljubljani od 18. ure naprej veselo. Najavljena je namreč prireditev, s katero naj bi tako nastopajoči kot obiskovalci izrazili solidarnost s priprto trojico in javno pokazali svoj odnos do vsega, kar se dogaja ob in za tem. Ne zamudite! V. B.. Foto: M. Kunšič Naveličani graditelji Graditelji, vključeni v kranjsko stanovanjsko zadrugo, imajo možnost in priložnost, da pridejo po naročilnice v zadrugo trikrat na teden, ko so uradne ure. V predsezoni, v sezoni in posezoni — in razlike! A kaj, ko je graditeljev veliko in gradbena sezona je gradbena sezona. Pred vrati čakajo po dve uri in več vsi jezni in naveličani, ko izgubljajo dragocen čas. Mar se res ne bi dalo premisliti, da bi imeli sezonski in posezonski čas uradnih ur: poleti malo več, pozimi pa malo manj? Čakalnica ali kadilnica V svetli in urejeni čakalnici z lepimi klopmi na avtobusni postaji Radovljica je bilo najprej prepovedano kaditi, zato ni bilo pepelnikov. A ne dolgo! Že nekaj dni po otvoritvi tega prostora so ga neučakani kadilci zasvi-njali s čiki, žveplenkami, škatlicami in odurnimi izpljunki. Res se Je težko bosti z. . ., a vseeno bi kazalo kdaj pa kdaj opozoriti s strani osebja predrzneže, naj se držijo reda In naj spoštujejo napisano prepoved kajenja. Kadilci so spet premagali nekadilce! Tudi proslave so drage Na predsedstvu tržiškega sindikata so se prejšnji teden pogovarjali tudi o (že minuli) prvomajski proslavi. Ugotovili so, da so porabili tako velike denarje, da bodo morali resno razmisliti, kako bo s prvomajskimi proslavami v prihodnje. Nekdo je celo predlagal, naj bi za drage denarje, ki so jih odšteli nastopajočim, raje nastopili kar člani sindikalnega predsedstva. Bojijo se le, da bo program kratek, obiskovalci pa se bodo zaradi krčev v želodcih odrekli tudi »sindikalnemu golažu«. Cestarjem spomenikov ne manjka Ko so se prejšnji teden na skupščini Turistično poslovne skupnosti na Bledu pogovarjali o pripravah na svetovno prvenstvo, je tajnik turističnega društva Cene Resman iz Bohinja povedal, da je prihodnja jesen skrajnji rok, da se popravi (asfaltira) 4 kilometre slabo urejene makadamske ceste do Doma Savice Ta cesta je po njegovih besedah »slovenski nacionalni spomenik« (je v pristojnosti republiške cestne skupnosti). Je tudi slovenska nacionalna sramota, saj si Triglavski park s slapom Savice, ki ga na leto obišče okoli sto tisoč obiskovalcev, zasluži lepši pristop. Cenetu Resmanu In drugim obupanim bohinjskim turističnim delavcem sporočamo, da imajo slovenski cestarji že na stotine takšnih in podobnih spomenikov in da jim (lahko predvidevamo tudi ta ne bo padel na dušo! PRIJAZEN gorenjski SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NE ROZA LUKMAN Že trinajst let je prodajalka v Eliti in sicer v Elitinem Modnem salonu pri Prešernovem gledališču v Kranju. Še preden se je odločila za Elito, v osnovni šoli, si je želela, da bi bila trgovka. Tudi zdaj, po toliko letih službe, ji ni žal. »Pravzaprav sem razmišljala med dvema poklicema: vzgojiteljica ali pa trgovka. Vesela sem, da je potem tako naneslo in da danes delam v trgovini. Pravijo, da moraš biti rojen za neko delo, za poklic, da ga potem resnično dobro opravljaš. Ne vem, najbrž je res... V naši stroki je tako, da k »prijaznemu nasmehu« sodi potem tudi obvezno svetovanje in pri modi oziroma konfekciji tudi presoja, ali obleka, ki jo nekdo pomeri, pristaja po velikosti, vzorcu, barvi___« Vas ne moti, da ljudje včasih bolj brskajo, sprašujejo in si zgolj ogledujejo izdelke? Se ne jezite, da potem, ko jim pokažete in predlagate, kaj bi jim pristajalo, nič ne kupijo?« »To sodi v poklic, v delo prodajalca. Tako smo na primer letos oblekli pri nas številne matu- rante, največ v suknjiče in če; nič več v včasih obve^ obleke. Sicer pa smo imeli' imamo še vedno tudi lepe ob* ke.« Za sedanje podražitve Pray Roža, da so tudi za trgovce, *[ delovne organizacije, kakršneJj Elita, velika preizkušnja. Veli^ jih je, ki se težko odločijo za" kup; zaradi denarja. . . Nepis^ pravilo, da ima kupec ved prav, bo zato vse bolj pomen no, še bolj pa dober, stroko^ nasvet pri odločitvi... . ZABAVNA GLASBA Obvezna smer s Slovenijo Skupina Obvezna smer iz Kranja deluje z neumornim tempom. &^ hovim že ponarorodelim Popotnikom in Za praznike spet bom dom*- « hita Utrip srca inMaj tudi na višku popularnosti. Veliko prahu je dvi9 j nesodelovanje, odpovedano tik pred izborom za popevko Evrovizije^ L bi morala Obvezna smer nastopiti s skladbo Velkavrha—Hrušovarja L*\jj je reči ljubim te, ki so jo posneli v prvi verziji. »Ker z drugo verzijo "j Kovačič ni bilo načrtovanega uspeha, ampak celo »katastrofa«, sem f1 ^ iz te skladbe, o kateri se je toliko govorilo zaradi škandala, potegni"^ klamni učinek s predstavitvijo v TV oddaji Zdravo. Poslej se bo ta PeK imenovala By,by Dublin ali celo »Evrovizijska«, uvrščena pa bo na ^ tretjo kaseto Obvezne smeri, ki jo že snemamo. V studiu Akademik bljani smo že posneli polovico kasete in bo najverjetneje naslovljen* , bodočem hitu Moja Slovenija, za katero je besedilo napisal Ivan S^jJ glasbo pa jaz, predstavljena pa bo tudi kmalu na radiu Ljubljana na * 202. Prvi vikend smo nastopili kot gostje tudi na Pop delavnici na Vrri,J. kjer je bil finale in smo se srečali tudi s Tadejem Hrušovarjem in medsebojne odnose. Druga kaseta Na veselici je prodana že v mH nakladi, tretja pa bo izšla v septembru letos Najnovejše naše meloo'^ Mojo Slovenijo, bomo predstavili prvič v živo, na Nežinem vikend% Jezerskem, ki bo v soboto, 25. in nedeljo 26. junija, ob Planšarske*1^ zeru,« je povedal za Gorenjski Glas vodja Obvezne smeri Toni Kap1* Drago P'r Male gorenjske vasi Možjanca Piše: D. Dolenc Cesta bo prva na vrsti Pa res ni nič čudnega, da se ljudje pritožujejo čez cesto na Možjanco. Že v dnu, v Tupaličah te pozdravi kup spranega peska na cesti, ki ga hudourniki priže-no po klancu navzdol in potem se loviš od roba do roba, se izogibaš jarkom in hudourniškim brazdam vse do vrha. Veliko srečo imaš, če se ne srečuješ s kakšnim avtomobilom ali traktorjem. Malokje je toliko široka cesta, da bi oba brez praske prišla drug mimo drugega. Cesta na Možjanco bo res morala biti prva v planu. Za drugo leto se dogovarjajo v krajevni skupnosti Preddvor, mi pove Franc Štirn, Harižov, ki je odbornik za Možjanco. Delali jo bodo postopoma, vsaj po nekaj sto metrov na leto jo bodo utrdili in asfaltirali, pa bo enkrat vse 2,5 km poti urejene. Možjančani ne drže križem rok, pa tudi lustniki vikendov v zgornjem delu vasi ne. Pred dobrimi tremi leti so napeljali nov vodovod z Zapečnikove planine, prej jo je ob sušnih dneh vedno primanjkovalo. Lani so napelja- ureja DARINKA SEDI vali telefone, ki so pred kratkim so zazvonili. Pred nekaj dnevi so tudi cerkvene zvonove preuredi li nu elektriko. Malo nerodno je bilo, ko so prejšnji teden zvonili s tamalim zvonom in so ljudje spraševali, kdo da je umrl. No, zdaj v cerkvi že zvoni veliki zvon. Več vikendov kot hiš Majhna vasica je Možjanca, prvotnih hiš je vsega 10: Koder-man, Jergan, Rožič, Štern, Er-javc, Bajt, Jaki, Hariš, Prgav, in Mežnar. V stari Jaklnovi bajti je zdaj vikend, Jaklnov Joža je dal njive v najem, Jerganov je v domu na Turnu, povsod drugod pa je malo kmetije. Mežnar ima le eno kravco, drugod pa po 4 do 5. Najmočnejši kmetiji sta Prgavo-va in Šternova, kjer imajo po H do 8 glav živine. Tudi na Mož-janci ni več čiste kmetije. Od vsuke hiše hodi kdo v dolino na delo, da se vsaj malo lažje živi. Napredek je čutiti povsod. Pri vsaki hiši kaj prenavljajo, grade nove hiše, nove hleve, po vasi so položili usfalt. Radi bi, da bi tudi vas imela lepši izgled, podobno ' kot so si zgoraj uredili vikendar i ji. Okrog 30 Dočitniških hišic je že na Možjanci, za celo vas, eden lepši od drugega. Prvi si ga je naredil pokojni arhitekt Marjan Šorli. Lep razgled je z vrha Možjance, od Kamnika do Tržiča se vidi, tudi mir je tu gori in dober zrak, ljudje so prijazni. Vse je v Preddvoru Ta dan zlepa nisi dobil človeka doma. Vse je bilo na travnikih, vse je hitelo sušit seno, ga spravljat v kozolce. Jože Reber-nik, Jaklnov, ki je edini doma na televiziji spremljal izbor špor- tnikov za Seul, mi je zato povedal za vso vas. 34 prebivalcev sva naštela. V vasi razen domače cerkvice, ki pa daje le »urne« maše, kot pravijo, pa ob sema-njih dneh, nimajo nič. Trgovina, šola, gasilci, gostilna, cerkev, vse to je najbližje v Preddvoru. Otroci hodijo v šolo peš. Po bližnjici po stari poti na Možjanco, mimo Hariža, je četrt ure blize kot okrog |)o cesti Tudi starejši se najraje spuste po tej poti v trgovino po opravkih. Če gredo v nabavo, gredo seveda z avtom ali traktorjem. Danes je veliko Možjanca leži 678 m visoko, na zavarovanem robu ravnice v zahodnem stopničastem slemenu Krvavca. I .epa izletniška točka, vendur če se namenite tja, pojdite raje po peš poti iz Tupalič. drugače, se spominja Harižova gosodinja Pavla. Z volovsko vprego so včasih hodili v dolino ah pa peš. Tako je denarja manjkalo, da je bila vsa srečna, če je tudi v rokah lahko kaj prinesla domov. Danes, ko so po službuh, je drugače. Srnjaki - neljubi gostje Mleko oddajata le dva kmeta, Steni in Koderman, drugi ga imajo le za dom. morda ga kakšen liter vzamejo vikendarji. Največ pridelka je od prodaje živine. Kakšen rep vsak priredi na leto v hlevu, du je za kakšno popravilo v hiši, za nabavo novega stroja, priključka. Od lesa je bilo nekaj več pred leti, ko jim je polomil boste vihar in je vse križem ležalo. Takrat so si tudi pri Hurižu kupili muli traktor, zdaj pa lesa ni. Hudo ga je napa del tudi lubudar. Včasih so sejali veliko žit, ječmen, oves, rž, sorš-co, to je rž in pšenico skupuj, du je bilo že namešano za krušno moko. Zdaj seje jo le še kakšen oves, kujti jeleni in srne so tu stalni gostje /. meter in pol viso ko ograjo je ograjen Harižov zel nik, pu je oni dun jelen notri skočil in vse pomendral. Zduj imajo skoruj vse posejano s travo, da je krma za živino. V bregu so truvniki, njive, le ponekod se svet toliko zravna, da lahko obdelujejo s truktorji Posebno Na Jože Rebernik, Jaklnov, mi plete slamnate peh»rKji* »sjalnic«, košare /a sejunj*jjl je bil moj glavni vir mini i'1" Možjam-i. loto: I). Dole"* vrhu, kjer gre mimo pot v ^ no, so lepe njive. Tu sejejOjjf a kaj ko je tu tako rado vno, du vse poleže, ko se | noč, pa srnjaki kar letajo tja. 1-etos so popasli še krO r pripoveduje Hari/.ovu l>ttV'j^j t I • • I . * It ■ I i l -. ,.• III t I |< I 1 i. M' V'\ ^ vse robove, na roko, če *f $ drugače. Vsaka pest • '>uj*/ in PO, ko |a ves junij de/ ,,u^*i/ uamesto, da bi bilo seno MH leno, je vse sprano, sivo^^/ ,21 .junija 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ^SmSSMEUGLAS OSNOVNA ŠOLA ANTON TOMAŽ LINHART W240 RADOVLJICA Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja OŠ A. T. Linhart Radovljica razpisujemo prosta dela in naloge: 1. PREDMETNI UČITELJ - smer gospodinjstvo za nedoločen čas 2. PREDMETNI UČITELJ - smer tehnična vzgoja - matematika za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: Pod 1. in 2.: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz določil Zakona o osnovnih šolah Rok prijave 8 dni po objavi. Nastop dela s pričetkom šolskega leta 1988/89. 3. ČISTILKA ŠOLSKIH PROSTOROV za nedoločen čas Pogoji: dokončana osnovna šola najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Rok prijave je 8 dni po objavi. Nastop dela po dogovoru. tih alples INDUSTRIJA POHIŠTVA Češnjica 54, 64228 ŽELEZNIKI ALPLES, industrija pohištva Železniki, objavlja na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za delovna razmerja naslednja dela in naloge: KOVINOPLESKAR II Pogoji: — IV. stopnja izobrazbe - KV kovinopleskar — 1 leto delovnih izkušenj Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples v 8 dneh po objavi. BFS NADA Gorenjska 6 64240 RADOVLJICA Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo. IPO - DIREKTORJA DO Za individualnega poslovod. or. je lahko imenovan kandidat, ki poleg pogojev, predpisanih v 511 čl. Zakona o zdr. delu izpolnjuje še naslednje pogoje: — da je KV delavec frizerske stroke z najmanj 5 - letno prakso ali srednješolsko izobrazbo, — da ima organizacijske sposobnosti in smisel za kolektivno delo Mandat traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: BFS NADA, Gorenjska c. 6, Radovljica, Razpisna komisija. Komisija bo kandidate obvestila v 8 dneh po sklepu. LOVSKA DRUŽINA STORZIC vabi ob otvoritvi novega doma lovcev LD STORŽIČ, ki bo v soboto, 25. junija 1988, ob 16. uri NA VELIKO LOVSKO VESELICO, ki bo po otvoritvi na prostoru pred novim domom. VESELICA BO TUDI NASLEDNJI DAN, V NEDELJO, 26. junija 1988, S PRIČETKOM OB 15. URI streljanje za srnjaka kegljanje za srnjaka bogat srečelov z glavnim dobitkom muflonom lovski golaž medvedov brlog s posebno ponudbo V soboto vas bo zabaval ansambel TRIGLAV, v nedeljo pa ansambel BONUS! IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni AKUSTIKA v Radovljici na Linhartovem trgu 10 imajo dobro izbiro televizijskih in radijskih aparatov, videorekorderjev, glasbil. Široka izbira anten in pribora, kaset in plošč za različne okuse in drugo. Prodajalna je odprta vsak dan razen sobote od 12. do 19. ure, ob sobotah do 8. do 12. ure /O fcbljanska banka Temel|na banka Gorenjske Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske nagrajuje IŠČEM IDEJO Prava mala poživitev so vsako pomlad za delavce Ljubljanske banke likovna in literarna dela, ki se zgrinjajo v banko z vseh gorenjskih šol. Koliko igrivih misli, koliko mladih spoznanj, koliko veselja do življenja, pa tudi kritičnih besed je v njih. Mladi znajo opazovati življenje okrog sebe, kljub mladosti vedo ali vsaj slutijo, kaj je prav in kaj ni. Vse bolj se dviga njihov glas proti onesnaževanju našega okolja, proti vojnam po svetu, lakoti in trpljenju narodov, znajo pa pokazati tudi toliko lepega vedrega, vzbujajo toliko upanja na lepše, svetlejše dni. Z užitkom smo prebrali vsa njihova literarna dela, nekatera bodo objavljena tudi v Gorenjskem glasu, likovna pa so prav te dni na ogled v avli centralne Ljubljanske banke v Kranju. Ne pozabite si jih ogledati. I Bled za vrsto odličnih prispevkov, Lidija Peter-! man, 7. r. OŠ Bratov Žvan Gorje za pesem Iščem idejo, Nuša Rozman, 8. r. OŠ Stane Žagar Lipnica za duhovito delo Naš Mihec pa gasilec, Darja Ša-tej, 8. r. Bratov Žvan Gorje za delo Denar jeva družina, Blaž Markelj, 8. r. OŠ dr. Josip Plemelj Bled za pesmi, Sergeja Stušek, 3. r. CSUI Jesenice za delo Pišem knjigo, Sabina Berlec, 1. r. CSUI Jesenice za Sonetni venec in Mateja Debelak, 2. r. Gimnazije Kranj za delo Včasih je človek strahotno sam. Nagrade niso velike, le po 20.000 dinarjev, pa še te navadno gredo v razredno blagajno, nekaj ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Bos _ «nkeC °natečaJa Tud. 2naljan ^olar z Bleda je že stari bam,„ natečaja Ljubljanske Zanimiv spis o denarjevi družini je napisala Darja Šatej iz Gori j. Tildi mladi pesniki so se predstavili: Blaž Markelj z Bleda je prebral svojo pesmico Sanjaj. nat V at komisiji nista imeli lahkega dela. Goren^a) Liub|janske banke - Temeljne banke farnih h , £ priS1° 243 "kovnih m okrog 300 lite-Cev o Pri likovnih delih je sodelovalo 10 vrt-ajašoi de". 14 osnovnih šol s 164 deli in 1 sred-^Ve »Si 9de" p" literarnih pa 15 osnovnih šol in Lik J1 Soli Skj sijČ?na komisija, ki so jo sestavljali akadem-^kec in ^r tu fc) AVTČli >4 NAROČILNICA UGANKARSKI SLOVAR: 23.2O0 di" Priimek in ime.......................................• Točen naslov:.......................................R Številka osebne izkaznice........izdane pri SO.....•'■ Podpis: frUUOGLASi M:27 960 IgjRMl STROJI Pfodam pralni STROJ gorenje, star 4 !g™J[erlan, Trojarjeva 18/a 9570 podani barvni TV gorenje, ekran 65. JUri| Zupan, Žiganja vas 70/c, Duplje __9583 ^odam rabljen pralni STROJ gorenje. ^Vrba 11, tel.: 80 171_9584 Vodarn RADIOKASETOFON tip vare-5 2 x 50 w(dvojni kasetar). Tel.: $dJL _ 9597 r^dam TELICO v A kontroli 8 mese-ev brejo, traktorsko ravnalno desko, e'ni stroj 30 cm širine, dva elek-°torja 3 KW 2800 obratov, čadež, 9599 skobelni 'fom Srečanje radiestezistov Slovenije Ljubljana, junija — V četrtek, 23. junija, ob 17. uri bo v Festivalni dvorani v Ljubljani srečanje radiestezistov in bioenergetikov Slovenije. Predavali bodo najbolj znani jugoslovanski radiestezisti in bioenergetiki, kot so dr. Boris Farkaš, prof. Milka Petro-vec, ing. Božo Južina, ing. Metod Cufer, Stane Andrej Oblak, dr. Polona Stroj man in France Jesenovec. Organizator predavanja DU Univerzum iz Ljubljane vabi na predavanje vse, ki se zanimajo za ti dve mejni znanosti. D. D. !^Qu 17, Škofja Loka PlLMam 85 litrsko Dencinsko ŠKRO-LNico za škropljenje sadja in drugih Klepec Vilko, Mlakarjeva 73, cST^Uf 9600 J^AKTOR torpedo 6006, ugodno pro-Janez Rode, Šmarca. Bistriška 9626 flrn črno-bel TV, star dve leti. Tel.: '__9632 ^dam TRAKTOR zetor 5245. Tel.: 55^__9639 Vih,ram kamkorder Panasonic M 5 in tIi REKORDER Panasonic MG 21. j£!^60-253__9643 .,r°dam barvno TV montreal senzor. RAZNO PRODAM Prodam jadralno 47-339, popoldan PADALO. Tel.: 9573 akrar, 52 cena ugodna. Tel. 74 228 9659 Prodam belo poročno obleko št. 38. Tel.: 37-850, popoldan_9578 Prodam "kimpež" na gumi kolesa, sko-raj nov. Zbilje 1/c, pri cerkvi 9579 Prodam novo emajlirano kopalno kad in kombinirani otroški voziček. Tel.: 33-044, Kranj 9581 Prodam diatonično 4-vrstno HARMONIKO, staro eno leto in MOTOR MZ TS 150. Tel.: 68-625, popoldan 9660 ŠOTOR Jarše za 5 oseb prodam za 25SM. Tel: 81-040, dopoldan 9664 OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED ca 9raa Obrtno gradbeno podjetje GRAD Bled, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: pERSONALNI REFERENT - STROJNI KNJIGOVODJA 2a določen čas s polnim delovnim časom nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ~~ srednješolska izobrazba ekonomske smeri *"~ zaželene delovne izkušnje na podobnih delih Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtno gradbeno podjetje GRAD Bled. Grajska 44, Bled. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku roka 2a vložitev prijave. SLOVENSKE ŽELEZARNE VERIGA Alpska c. 43 o4248 LESCE Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne skupnosti sku.pnih služb razpisuje delo V0DJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA fa vodjo finančno - računovodskega sektorja se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev l2Polnjujejo še naslednje pogoje: da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri -da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, j** da pasivno obvladajo angleški ali nemški jezik, "~~ da z imenovanjem soglašajo DPO. . °dja finančno - računovodskega sektorja bo imenovan za 4 e*a po poteku mandata je lahko ponovno izbran. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili pošljejo na naslov: Veriga Lesce, kadrovska služba, Alpska c. 43, 64248 Lesce, Popisom »vloge na razpis« najkasneje v 10 dneh po objavi. SREDNJA LESARSKA ŠOLA K4220 .Škofja Loka Kidričeva 59 1 ^'sija za stanovanjske in kadrovske zadeve SREDNJE ^ARSKE ŠOl,E Škofja Ix)ka razpisuje tale prosta dela in Komi halogo- ^UClTEUA MATEMATIKE Nedoločen čas s polnim delovnim časom; la dC!TEUA NEMŠKEGA JKZIKA đ°locen čus s polovičnim delovnim časom; Za.dC,TEIJA KEMIJE 'avk° .en k*s s polni"1 delovnim časom - nadomeščanje de-e* ki je na porodniškem dopustu; 4 UClTEIJA TAPETNIŠTVA (8 ur tedensko); ^^JBORANTA KEMIJE IN BIOLOGIJE °'očen čas s polovičnim delovnim časom. Ustj?e'a 'n naloge od 1. do 4. se zahteva visoka izobrazba hJr e2r»e smeri, za dela in naloge pod 5. pa višja izobrazba atrezne smeri. *st<>P dela 1.9.1988. SAno'dati naJ Pošljejo z dokazili na naslov: SREDNJA 1.1 Vi o A ^olA Škofja Ix>ka, Kidnčeva 59, v 10 dneh po obja-zbii. lzk'r' bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem ,ranju prijav. Prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 42, tel.: 26-640, popoldan 9589 ŠOTOR Korčula, rabljen 2 sezoni, prodam za 28 SM. Tel.: 62-048, popoldan _9594 Prodam otroško KOLO na 5 prestav. Tel.: 75-416 _9595 Prodam dva športna VOZIČKA Tei.: 38-825_9596 Prodam IMV prikolico 465 export s centralnim ogrevanjem, primerno tudi za zimski čas. Tel.: 50-284, dopoldan, 51-420, popoldan (Markič)_9615 Prodam JADRALNO DESKO mistral. Tel.: 50-450_9620 Prodam tovorno prikolico, velikost zaboja 300 x 150 cm, primerna za manjši traktor. Tel.: (061)627-039_9623 Prodam GAJBICE in RADIATOR aer-termic. Tel: 46-240 9633 Ugodno prodam moško kolo EXCLU SIVE na 10 prestav. Tel.: 39-250 9636 Ugodno prodam govejo KOŽO, 5 kvad. m. Tel.: 79-657, ali Podnart 52 9652 GRADBENI MATERIAL Prodam rabljeno OPEKO bobrovec in "kimpež". Virmaše 47, Škofja Loka 9572 Prodam 2,5 kub. m kamniške krem TE-RANOVE. Tel.: 62-745_9605 Prodam delovno mizo s "šraufstokom" rabljena okna in vrata. Mlekar- ska 10, Kranj_9627 Prodam 80 vreč PERLITA in trdilec. Tel.: 66-591_9629 Ugodno prodam trojna vrata Anigre, širine 70 in 2 jogija, širine 90 Tel.: 78-252 9645 STAN. OPREMA Prodam novo etažno centralno 10 odstotkov ceneje. Ale Bajrektarevič, Frankovo n. 73, Škofja Loka, tel.: 60-924, dopoldan _9587 Prodam opremo za sobo ( 2 postelji, miza, dva stola, omara 3 m). Anton Kufčer, Finžgarjeva 18, Lesce 9588 Prodam kuhinjsko napo-novo in dvojno korito z odcejalnikom, novo. Ber- nik, Stara Loka 143_ 9592 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2), okroglo mizo, 4 kuhinjske pletene stole, dvojno pomivalno korito s ploščo. Tel.: 37-381, popoldan 9598 Zaradi selitve prodam poceni komplet kuhinjo. Pašič, Revolucije 2/a, Jesenice, ogled v večernih urah. 9619 Prodam ŠTEDILNIK (4plin, 2 elek). Tel.: 33-862_9631 Prodam SPALNICO Greta, še zapaki rano za 900.000 din. Arh, tel.: 44-154, popoldan 9635 Poceni prodam sedežno garnituro (trosed + 2 fotelja). Matevž Ovsenik, Polica 7, Naklo 9644 Prodam ŠTEDILNIK (2 + 2) in HLADILNIK. Tel.: 70-456 ali 70-015_9656 Poceni prodam zakonsko posteljo z jo-giji in otroško osteljo s predali. Tel.: 75-202, po 17. uri 9663 STANOVANJA Prodam komfortno polopremljeno STANOVANJE v centru Kranja ( 50 kvad m) Tel: 38 005 9264 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom 61 kvad. m v Škofji Loki-Frankovo naselje. Šifra. ŠKOFJA LO KA _9618 30-letni moški, zaposlen, išče SOBO v Kranju, za življenje na kmetiji nudi pomoč. Šifra: ČIMPREJ 9622 POSESTI Prodam PARCELO v Sevški dolini Tel: 61-397_9591 Nedograjen VIKEND v bližini Kranja, nujno prodam. Tel : 36 173 9662 POZNANSTVA Samski, zaposlen z manjšim pose stvom, želi spoznati samsko ali vdovo od 40 do 47. let. Šifra: LJUBLJANA OKOLICA 9658 ZAPOSLITVE Honorarno delo na terenu! Kataloška prodaja in pridobivanje novih članov ter visoke provizije! Izbira terena po dogovoru Zaželjen prevoz Tel.: (064) 41 136_ 8883 če ste z Gorenjske ali bližnje okolice, pa nimate zaposlitve, ali pa imate fi nančne težave, se oglasite v torek na tel.: 73 349, po 20 uri, zaslužek neomejen!_9316 Skupina ZIDARJEV sprejme vsa zidarska dela. Tel : 37 474 9549 Samostojna likarica in sobarica išče službo vestna Helena Florjanič, 4 julij 49, Tržič_ 9602 Nudim redno ali honorano popoldan sko delo v Naklem Tel : 25 457, od 15. do 18. ure _ 9603 Redno ali honorarno zaposlim delavca kovinske stroke za delo na programski stružnici Šifra: KOVINAR 9606 Prevzamem vas zidarska dela Tel 27-295_ 9648 V sodelovanju z angleško firmo nudi mo prodajo odličnega artikla Pogoj srednješolska izobrazba Tel 51 542, v sredo od 9 do 17 ure 9650 Zaposlim vodovodnega INSTALATERJA ali priučenega Kapš, Jamova ul. 7 Bled, tel : 77-456 9666 Nadira vas šef, sekira vas žena! Sedite v avto in preživite vikend v prijetni akviziterski družbi, ki vam bo pomagala iz finančnih zagat. Na tel.: (064) 24-971, se vam oglasimo vask delovni dan med 10. in 12. uro 9667 Vsi, ki ste končali leta 1968 v Kranju poklicno kovinarsko in elektro šolo, dobimo se v petek, 24.6.88, ob 16. uri na Šmarjetni gori, da proslavimo 20 letnico zaključka šole. VOZILA PEUGOT 205 GRD, dizel, star 1 leto, prodam. Tel.: 23-082_ Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Informacije v torek od 15. do 18. ure na tel.: 37- 105 JUGO 45, letnik 1986, ugodno prodam. Tel.: 61-339_ Prodam TAM 5000 prenovljen, registriran, z dodatnim motorjem-kasonar. Te!.: 85-556_9574 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, registriran do aprila 1989. Tel.: 62-647, popoldan 9576 Prodam nov TOMOSOV AVTOMATIC AMS 3 in komponente TOSHIBA. So-fronievski, Kidričeva 11, Kranj 9580 Prodam Z 850, letnik 1981. Tel.: 39-338 _9585 Prodam Z 126 P, letnik 1979. Tel.: (061) 612-700_9586 Prodam VW 1200, letnik 1976, registriran do novembra. Rajko Berce, Dež-manova 4, Lesce 9590 Prodam R 4, letnik 1981. Tel.: 66-268 ___9593 Prodam osebni avto Z 850, letnik 1984. Tel.: 82-189_9601 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, nere-gistriran. Zdravko Štrukelj, Sp. Desnica 6 9604 Prodam Z 101, letnik 1981. Strahinj 110, Naklo _9609 Prodam odlično ohranjen VW 1300, starejši letnik, registriran celo leto, brez motorja. Tel.: 74-097, Lesce 9610 Prodam MOPED TOMOS KOLIBRI. Ogled popoldan. Janez Bregar, Sp. Besnica 105/a 9612 Prodam OPEL KADETT B. Bodešče 33 Bled, tel.: 78-811 _9614 Prodam JUGO 55, letnik 1984, registri-ran do maja 1989. Tel.: 83-885 9616 Prodam Z 101, letnik 1977. Slavko Doli-nar, Oprešnikova 31, Kranj 9617 Prodam GOLF JL, letnik 1980. Tel : 68-689_9625 Prodam FIAT 127, letnik 1978. Tel.: 38- 024_9628 Prodam GOLFA JGL, letnik 1982, dobro ohranjen. Tel.: 74-951, vsak dan zvečer 9637 BT 50 in AVTOMATIK, prodam. Tel.: (064) 28-525_9642 Prodam Z 750, letnik 1974. Tel.: 37-304 _9646 JAWO 350, letnik 1979, prodam. Lun-der, Koritno 57 Tel.: 77-358 9653 Ugodno prodam Z 101, staro tri leta. Benčič, Visoko 119, Šenčur 9654 Ugodno prodam DIANO, registrirano do marca 1989. Tel: 35-146 9655 Nov kombi-bus TAM 80-A 5 (8+1 se-dež), vozen z B kategorijo, prodam ali zamenjam za les z doplačilom. Tel.: 25-070_ 9661 Prodam Z 750, letnik 1977, prava registracija 1980, cena 135 SM. Mulalič, Zg Gorje 63_9665 Enajst let staro Z 101, registrirano, prodam za 1 300.000 din. Stroj potre ben manjšega popravila. Kuhar, Na Kalu 13, Naklo, popoldan 9668 Prodam MOPED avtomatik 3 še v garanciji Tel.: 33 644, dopoldan, 25-940, popoldan 9671 KUPIM Kupim 10 dni starega TELETA simen talca. Tel 60-159_9608 Kupim hlode smrekove in hrastove, smrekove plohe in colarice ter hrastove PjoheJJvo^eJ:^6j456__9647 10 cm trde plohe kupim. Tel.: 77 806 9649 OBVESTILA ROLETE, žaluzije nove, večja popravila za privatni in družbeni sektor, TERMO FOL ZAVESE, poleti hladi prostor, po zimi zadržuje topoloto v prostoru Po sebna korist bi bila v podstrešnih stanovanjih. Naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radvoljica, tel.: (064) 75 610 9038 ŽIVALI JARČKE rjave, stare 10 tednov, dobite v Srednji vas 7 Golnik-Bidovec, tel.: 46-038, vsak dani_9250 Prodam 20 50 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9. škofja Loka 9376 Prodam BIKCA simentalca A kontrola. Tel: 64-254_9607 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Po renta. Sv. Duh 44, Škofja Loka 9611 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Lo-gonder. Grenc 2, Škofja Loka 961 j JARKICE hisex, rjave nesnice dobite pri Oman, Zminec 12, škofja Loka _9622 Prodam KRAVO. Ferjan Fani, Partiza-ska 16, Ribno 9630 Ob koncu junija bom prodajal PIŠ-ČANCE PITANCE. Sprejemam naroči-la. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9377 Prodam tri mesece stare JARKICE. Ažman, Suha 5, pri Predosljah 9411 Ugodno prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Ivan Boršič, občeva 17, Lesce, tel.:74-009 9582 OSTALO Varstvo za 16 mesečno deklico potrebujemo izmenično od 5.30 do 8. ure ali popoldan od 17. do 23. ure na našem domu. Planina 2, Kranj, največ 15 dni v mesecu. Šifra: LARA 9333 Najamem garažo na širšem območju Vodovodnega stolpa ali prostor za postavitev montažne garaže. Tel.: 25-211 _9499 IŠTRUKCIJE- angleščina, francoščina. Tel: 40-238_9571 Iščem žensko, ki bi želela paziti otroka v času od 5. julija do 1. septembra. Oglasi naj se pri Jug, Partizanska 40, 5. nad, ali naj kliče tel.: 62-086 9577 Večjo GARAŽO ali opuščen hlev v okolici Bleda najamem za dalj časa. Nudim večje predplačilo. Tel.: 77-317, popoldan 9624 INSTRUIRAM matematiko za popravne izpite v srednjih šolah. Tel.: 21 -623 _9641 Nujno iščem varstvo za otroka. Tel.: 28-412, popoldan 9669 V SPOMIN 21. junija mineva leto žalosti in bolečine, od kar te ni FRANC KERN Nešteto solz ne more ublažiti žalosti in bolečine v naših srcih. Težko je spoznanje, da te ni, a v naših srcih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob. Žena Tončka, hči Marjeta in sin Igor ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega FRANCA RUPARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Alpetouru TOZD potniški promet Kranj, ZŠAM Kranj, njegovim stanovskim kolegom in gasilcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala bratom Zupan za zapete žalostinke in Praprotniku za zaigrano »Tišino«, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Brezje, 17. junija 1988 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE MIVŠEK roj. Jančič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala dr. Trinkauso-vi in medicinskemu ter strežnemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Golnik za skrb in nego med njeno boleznijo, ZZB Planina, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, 11. junija 1988 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas — so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačičeva) Mnogo prezgodaj je odšel od nas dragi sin, mož, oče, brat'in stric ANTON KRALJ iz Loma pod Storžičem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegove bolezni, nam ob smrti izrazili sožalje in sočustvovali z nami v težkih trenutkih, mu poklonili vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej hvala. VSI NJEGOVI mali oglasi tel. 27960 NOVICE Df DOGODKI Gorenjski glas je sponzor letošnjih prireditev Začetek turistične sezone na Bledu Bled, 18. junija — S sobotno prireditvijo, srečanjem treh jezer, se je tudi uradno začela letošnja poletna turistična sezona na Bledu. Te dni so hoteli že polni in čeprav kraj letos nima novih hotelskih kapacitet, pričakujejo uspešno sezono. Simbolično otvoritev sezone so v soboto najavili šele zvečer, ko je padalec prinesel blejsko zastavo in so jo obesili na drog. Prireditev ob začetku sezone pa se je začela že zgodaj popoldne. Pred Park hotelom so se predstavila tri mesta, skupni program pa naslovila simbolično -srečanje treh jezer. Poleg Bleda sta se namreč predstavila tudi Bohinj in Most na Soči. Bohinjci so pripravili svoje kulinarične posebnosti, med katerimi niso manjkale prave domače klobase in zaseka, pa seveda sir. Zaplesala je tudi otroška folklorna skupina Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Blejce je predstavljala godba na pihala iz Gorij, predstavili so nov blejski taksi - več kot petdeset let star mercedes -čipke, pa nepogrešljive blejske kremne rezine. Z bogato kulinarično ponudbo so nastopili predstavniki Mosta na Soči, ki so s seboj pripeljali tudi folklorno in plesno skupino. Vsa tri mesta pa so pripravila svoje stojnice s propagandnimi brošuricami in spominki. »Te dni je na Bledu okoli 28 tisoč gostov, novih kapacitet le- tajnik blejskega turističnega društva Marko Potočnik. Tako bo poleg številnih koncertov komorne glasbe in promenadnih koncertov že ta mesec na Bledu večer jugoslovanskih pesmi in plesov. Tradicionalna prireditev Blejska noč bo v soboto, 21. julija, kmečka ohcet pa se bo začela s predstavitvijo para 30: julija in se končala s poroko 14. avgusta. Vmes bo tudi Idriart festival, v avgustu in septembru pa bodo tudi čebelarski sejem, blejski srček, različna golf prvenstva ter veliko večerov glasbe. Pokrovitelj vseh prireditev je letos naš časopis, Gorenjski glas. V. Stanovnik Kmečke žene so oblikovalcem postregle z domačimi dobrotami. tos sicer nimamo, vendar pa računamo na dobro sezono. Poleg rednih tradicionalnih prireditev bo tudi veliko manjših, spontanih, saj prikazujemo različne glasbene skupine,« je povedal Samoprispevka v Stražišču ne bo Stražišče, 19. junija — Od 3143 vpisanih volilcev v krajevni skupnosti Stražišče se jih je v nedeljo udeležilo glasovanja na referendumu o predlaganem samoprispevku 2388 ali okroglo 76 odstotkov. 2,5-odstotnega samoprispevka za izgradnjo telefonskega in omežja za kabelsko radiotelevizijo pa v prihodnjih dveh letih ne bodo plačevali. Od vseh vpisanih volilcev jih je za predlagani samoprispevek glasovalo 1450 ali 46,13 odstotka, proti jih je bilo 931 ali 29,62 od- stotka, neveljavnih glasovnic je bilo 17 ali 0,54 odstotka, glasovanja na referendumu pa se ni udeležilo 24 odstotkov vpisanih volilcev. V Stražišču so torej v nedeljo zmerili temperaturo glede predlagane uresničitve začrtanega programa. Čeprav se niso odločili za predlagano formulo, bo čas nedvomno slej ko prej narekoval ponovno dogovarjanje in iskanje rešitev za uresničitev. A. Ž. Škofja Loka, 18. junija - Modna revija s prikazom modnih oblačil, pričesk in modnega oblikovanja nohtov, ki so jo v soboto zvečer v škofjeloškem hotelu pripravile tri mlade za-sebnice, je dokaz več, da je danes za uspešno delo na področju mode potrebna tudi takšna reklama. Eta Kafol, Meta Ipavec in Janja Lavička so obiskovalcem prireditve pripravile resnično lep večer, ki so ga popestrili tudi Nace Junkar, plesne skupine in ansambel Pop Design. V. S. - Slika: G. Šinik Velik uspeh jeseniških inovatorjev Jesenice, 20. junija — Tudi letos so se jeseniški inovatorji in avtorji tehničnih izboljšav udeležili šestnajste jugoslovanske razstave izumov, tehničnih izboljšav in novosti na Reki. Jeseničani so na največjo razstavo izumov v Jugoslaviji, na razstavo RAST YU, prišli z desetimi inovatorskimi rešitvami. Dosegli so lep uspeh, saj so prejeli eno zlato, eno srebrno in dve bronasti plaketi. Zlato plaketo sta prejela avtorja Jože Mertelj in Janez Kovač za novokonstruirano valjčno dovodno skrinjo, srebrno Zdravko Jamar in Anton Ravnik za predelavo kislinskega sistema na lužilni liniji 2 za luženje v solni kislini, bronasti pa Jože Mertelj, Edo Dolžan in Slavko Justin za novo kalibracijo valjev ter Janez Černe, Ljubo Galič in Edo Dolžan za predelavo hladilnega sistema za hlajenje delovnih kalibrov nu progi 320. Kranj po letu 2000 i Kranj, junij — Občinski komite ZKS Kranj je dal pobudo za pripravo razvojnega projekta »Kranj po letu 2000«. Pri tem so dodali, naj to ne bo študija, ki bo ostala v predalu, temveč projekt, ki ga bo moč operacionalizirati in uresničiti. Reševanje kopice sočasnih problemov in težav zapirajo razvojne razsežnosti problemov, zato se je podobno kot v Ljubljani in Mariboru tudi v Kranju pojavila zamisel O izdelavi razvojnih projektov, ki bodo narekovali usmeritve in ravnanje po letu 2000. Pri zasnovi takšnih projektov pa bi združili razvojno misleče ljudi, seveda stro kovnjake, projekti pa nuj bi bili celoviti, kar pomeni, da naj bi odgovorili na vitalna vprašanja razvoja in preobrazbe. Pobudo o izdelavi takšnega projekta je pred kratkim dal občinski komite ZKS Kranj, o njej pa bo razpravljala tudi občinska konferenca SZDL. Odgovoriti bodo namreč morali na vprašanje, naj projekt pripravijo le /a Kranj ali za vso Gorenjsko, kakor sodi Medobčinska gospodarska zbornica. Gorenjska je namreč zelo povezana, ima veliko skupnih proble mov, po drugi strani pa je pogosto zelo težko doseči dogovor o skupnih stvareh. Ce jim to pri izdelavi projekta razvoja po letu 2000 ne bo uspelo, bodo morali imeti vsaj sestavljive projekte, kakor bo moral biti gorenjski del slovenskega. M. V. Iz dela OK ZSMS Radovljica Popust za kopanje Radovljica, 17. junija - Radovljiški občinski sindikalni svet in krajevna skupnost Radovljica sta se dogovorila, da imajo delavci (člani sindikata) pravico do 40-odstotne-ga popusta pri nakupu karte /a kopanje v letnem bazenu v Radovljici. Sezonska karta stane 36.000 dinarjev, mese Sna pa 18.000, možno pa je dobiti tudi družinsko karto, in sicer tako, da se za vsakega družinskega člana (zakonca in otroke) doplača še 15.000 dinarjev za sezonsko in 10.000 dinarjev za mesečno karto. V Radovljici so odprli letno kopališče v sredo, 15. junija. Kopanje bo možno vsak dan od desetih dopoldne do sed mih zvečer, vse do 15. septembra Vođa |e ogrevana na 24 stopinj Celzija. C. Z. Iskanje novih poti Radovljica, 16. junija — Na posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSMS je bilo nujveč govora o tem, kako pridobiti za delo v mladinski organizaciji kar najširši krog mladih v občini. Prisotni mladinski aktivisti iz osnovnih organizacij tako iz posameznih tovarn, krajevnih skupnosti kot šol, so uvodoma najprej poslušali poročilo predsedstva občinske konference ZSMS o aktivnostih v času, ki je potekel od izvolitve novega vod stva. Posebni poudarek je bil dan prireditvam v mesecu mla dosti, kjer so bili enotni v oceni, da je potrebno prihodnje leto prireditve razporediti prek celotnega leta in pripraviti sam sprejem v ZSMS kolektivno. Vprašanja, ki jih je kasneje zastavil predsednik OK ZSMS Viktor Oblak so uspela v n la n i s i meri razgibati prisotne. Oblak se je namreč vprašal, kaj mlade v radovljiški občini pravzaprav sploh zanima. Veliko sicer dobro zamišljenih prireditev je namreč naletelo na izredno mlačen odziv pri mladih. V tem smislu so v zaključkih sklenili, da bo potrebno resnejše ugotoviti, kaj so resnični interesi posameznih struktur mladih v občini. Ob sprejetju pravilnika, ki urejuje delovanje mladinskega servi ;.v so se prisotni ob koncu posv ' seznanili tudi z aktivnostmi na področju mladinskih delovnih akcij, kjer je bilo zagotovljeno, da bo konec prihodnjega neteča na ZMDA Ooričko odšlo okrog 25 brigadirjev. Čeravnc je bil sklicuni posvet predsednikov in sekretarjev deležen slabše udeUv.be in zgolj in-formativno organizacijskega smislu so prisotni uspeli lokali ziruti določene probleme mladih in nakazati iskanje novih poti, kar v prihodnje mogoče le daje slutiti aktivnejše delo radovljiške mladine. Prvi koraki so vsekakor spodbudni! Vim, gt|fey Z GLASOVA ANKETA Mini? Zakaj pa ne! 1 Kranj, 20. junija — Svet se vrti in z njim tudi ženska moda. Pred okroglo dvajsetimi leti so moški zadrževali dih na »krpicah«, samo skloniti se je bilo treba, pa so se pokazale hlačke. Zdaj je mini spet tu, lani še v precej sramežljivi, osamljeni izdaji, letos se po ulicah sprehaja že nešteto razgaljenih parov nog. Občudovalci lepote so zadovoljni, ženskam sprememba godi, varčne so ie vesele tudi s te plati, edino tekstilci niso pretirano navdušeni, saj mini pomeni zanje manj prodanih metrov blaga. In kaj o novi modi na pragu poletja menijo sicer modno nekoliko starokopitni Kranjčani oziroma Kranjčanke? Nuša Žalar, uslužbenka: »Mini sem nosila v rosnih letih. Tako pogumnega zdaj gotovo ne bom več, ne bom pa se mu povsem odrekla. Ne vem, zakaj se ženske v nekoliko zrelejših letih ne bi zgledovale po modi. Seveda pa se je treba prej samokritično pogledati v ogledalu. Mini res ni za vse. Opažam pa, da so naše trgovine želo slaba pripravljene na novi modni hit.« Adile L, drugi letnik srednje šole za komercialne tehnike: »Po mi- niju še nisem segla. Vztrajam pri hlačah, ki se jim najbrž ne bom odpovedala. Za mini namreč nimam najbolj primerne noge. Sicer pa mi je všeč. Tudi v Kranju je pogumnih deklet že precej. Mislim, da v modi ne zaostajajo veliko za Ljubljano.« Jelena Polak, četrti letnik srednje ekonomske šole: »Mami je nosila mini, tudi jaz imam že nekaj oblek po tej modi. Ne vem, da bi moški zaradi tega izgubljali glavo ali žvižgali za mano. V miniju ni nič neokusnega, samo noge ne smejo biti pretirano krive. Siva mi v glavnem šivilja ali mami, saj v trgovinah ne dobim nič primernega.« Tončka Benko, upokojenka: »Mini moda je mlade lepa. Mladi ni bodo lepi in naj uživajt saj mi večinoma ni! mogli. Varujejo pa naj zdravje, dokler ga imajo. Mini je bolj za poletje, pozimi bodo dekleta gotovo spet raje nosila hlače.« Igor Bele, pravnik: »Nimam nič proti miniju in proti lepim nogam, oboje rad pogledam. Tudi žena se oblači po modi, torej se miniju, zlasti poleti in na morju, ne bo odrekla.« Barbara Skubic, uslužbenka: »Mini je najlepše, kar je v modi prišlo na plan. Dekleta ga pO' gumno sprejemajo. Mi' slim, da niso toliko pO' membna leta kot pogum. Tudi sama ga nosim. Razen tega bomo z minijem lahko tudi malo prihranile, posebno če bomo same šivale. V trgovinah namreč p° stari navadi capljajo daleč za modo.« H. Jelovčan Foto: G. Šinik Lovci morajo nad lisice Jesenice, 20. junija - Steklina, ki se je zdaj nepričakovano pojavila tudi v jeseniški občini, terja hitro in učinkovito akcijo. Ko so med stolpnicami na Plavžu pobili steklega mačka, so povprašali vse prebivalce v okolici, ki bi lahko prišli v stik z okuženo živaljo. Proti steklini so cepili le deklico, ki je dejala, da se je igrala s potepuško mačko. Pregledali so tudi lisico, ki so jo na Hrušici pobili delavci in jo vrgli v smetnjak, ter ugotovili, da je stekla. Na Jesenicah velja popolna prepoved gibanja psov in mačk, izvedli pa bodo tudi akcijo, v kateri bodo pobili vse mačke in pse, ki se bodo gibali na prostem. Med drugim se bodo tudi temeljito pogovorili z lovci za odstrel lisic tudi izven lovske sezone. Medtem ko so lovci iz. Kranjske gore in Mojstrane vse leto pošiljali uplenjene lisice v preiskavo jih jeseniški lovci niso pošiljali, češ da lisic v tem območju ni. Po vsej ver jetnosti se je okuženi maček zatekel v naselje prav iz obrobja jeseniškega gozda, saj domala ni možno, da bi šlo prav na Jesenicah za urbano steklino, kar pomeni, da bi bil izvor stekline v mestu. Lovce bodo spodbudili k večjemu odstrelu lisic tudi tako, da bodo zagotovili volj denarja za materiali0 spodbude lovcem. Za vsako uplenjeno lisico naj bi dobu' od 5.000 do 10.000 dinarjev tako vendarle pobili lisic«W gozdnem območju okoli Je^ nic, Javornika in KorošK6 Bele. D. Sedel Obnovljena cesta proti bolnišnici — S sredstvi Skupnosti za c* Slovenije in občinske cestno komunulne skupnosti Krunj je Ce??J podjetje uredilo 380 metrov dolg odsek ceste proti bolnišnici nu "\ niku. V soboto dopoldne, pred slavnostno sejo štirih krajevnih sk I nosti pod Storžičem, ko so slovesno proslavili krajevni praznik' proslavili krajevni prazni- , Ob tej priložnosti je v nagovoru poudaril, du so redki primer« J*J| Cesto odprl predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Tor» eri m uspešnega sodelovanju med delovnimi organizacijami in kraj«^ mi skupnostmi, kot je to nu Golniku med Univerzitetnim insfi<'llt!, in krajevno skupnostjo, in da v prihodnje v občini, kljub dana*1^, mu težavnemu položaju, ne kaže odstopiti od zastavljenih cilj1' programih. — A. Ž. HOČEM l/MiIZITI SOillhlKMOSli Most v Jasni že popravljajo -V Jasni v Kranjski gori stoji leseni most, pred katerega so postavili /mik, ki omejuje nosilnost na pet ton. Tolminska in jeseniška občina sta ostro protestirali, kajti na Vršič niso hoteli voziti avtobusi I i/letniki. Planinske koče na Vršiču niso imele nobenega prometa in tudi kranjskogorskih gostov v Bovec, ki živi od poletne turistične sezone, ni bilo. Končno so le dosegli, da so delavci Cestnega podjetja Kranj začeli most obnavljati. Predvidevajo, da ga bodo usposobili za promet do konca tedna, v naslednjem letu pa /gradili betonskega. - Koto: I) Sede j /al,i nrulii,- i nirlik. J I. juniju, ob IS. uri. v l'n\,rno\o fMthHt ' hrunj, na poliluno ptirtUttti _