Jlaš t&dmS^ kulturno - politično glasilo- svetovnih in domačih dogodkov LETO XI./ŠTEVILKA 31 CELOVEC, DNE 6. AVGUSTA 1959 CENA 1.50 ŠILINGA Za splošni napredek Duri na Koroški velesejem so se zopet široko odprle in reka obiskovalcev, domačinov in tujcev, sc je danes, ob otvoritvi razlila po obširnem, 130 tisoč kv. m. obsegajočem razstavnem prostoru, da si ogleda številne razstavljene izdelke, lllizu 1000 firm letos razstavlja na velesejmu, nadalje so tri posebne razstave. Vse to nima namena zgolj tešiti radovednosti gledalcev, povečini tudi ne prinesti razstavljalcem takojšnje koristi, ampak je glavna »aloga velesejma v tem, da nudi podobo sedanjega splošnega stanja koroškega gospodarstva in avstrijskega lesnega gospodarstva, kajti naš koroški velesejem je obenem osrednji lesni velesejem za vso Avstrijo. Po drugi strani pa je naloga velesejma, da obiskovalcem nudi pogled v bodočnost, da jim daje koristne napotke za izboljšavo, modernizacijo in racionalizacijo lastnega gospodarstva. Zato stoji v ospredju letošnjega velesejma zopet gozd in poljedelstvo, katerima se pridružuje kot tretji obrt, ki tudi v moderni industrijski družbi Se vedno gre pomembno mesto. Posebna razstava ,,Iz gozda do potrošnika”, ki kaže pot lesa od korena pa do končnega industrijskega izdelka. Modema industrijska tehnika vedno veča možnosti za porabo lesa v gospodarstvu. Zato je prav, da si tudi naši gospodarji ogledajo to razstavo. Cene lesa so se zadnje čase nekoliko popravile in prav je, da se sedaj s toliko večjo pažnjo posvetimo naši „zeleni hranilnici”. Boljšo nego nam bo poplačal gozd z večjun donosom. Tudi kmetijstvo je danes v nenehnem razvoju in posebno zaradi vedno napredujoče integracije spajanja evropskega gospodarstva v večje prostore, kot so na eni ..Evropska gospodarska skupnost” (EWG) ter pred kratkim ustanovljena „mala svobodna trgovinska cona” sedmorice h kateri je pristopila tudi Avstrija. Ta razvoj stavlja naše kmetijstvo pred nove, težke probleme. Po drugi svetovni vojni je naše kmetijstvo izvršilo veliko nalogo. S pridnostjo, odprtim očesom v bodočnost in modernizacijo je tako povišalo svoje donose, da krije večji del domačih pre-hranbenih potreb in tako štedi dragocene tuje valute za druge nabavke. Vendar kmetijstvo doslej pri odločujočih ni našlo zadostnega razumevanja in je bilo mnogokrat navezano samo nase, na lastno iznajdljivost in predvsem na pridnost tistih, ki so kljub vabam mesta ohranili zvestobo zemlji. V mnogih ozirih je kmetijstvo celo moralo doprinašati žrtve za drage stanove. Posledica naraščujočc integracije gospodarstva v Evropi je jmtrebna vedno večja delitev dela, to je: vsaka dežela in vsaka gospodarska panoga mora proizvajati to, za kar ima po naravi, tehniki ali spričo izvežbanih delovnih moči najboljše pogoje, kajti le tako lahko proizvaja z najnižjimi stroški in vzdrži konkurenco drugih. Resnica pa je, da nas narava ni obdarila z naj-boljšimi pogoji v vseh pogledih, kajti v drugih deželah imajo ponekod bolj radodarno zemljo, ugodnejše klimatske pogoje in zato lahko ceneje proizvajajo. Prav zato pa mora današnji kmečki gospodar gledati, da sc osredotoči na najbolj donosne panoge, da gospodari na čimbolj moderen, racionalen način, s katerim zniža stroške, posebno s pomočjo smotrne uporabe strojev, kajti dandanes je človeška sila postala dražja kot vse drago. Na marsikatero izmed teh vprašanj Im našel odgovor na letošnjem velesejmu. Tudi v obrti gre čas naprej in današnji obrtnik mora biti težak boj proti konkurenci industrijskih izdelkov. Kljub mnogostranski koristnosti masovnih industrijskih izdelkov pa so obrtniku ostala ohranjena nekatera področja, pri katerih še vedno igra veliko vlogo osebni okus, specializirano znanje, lepa oblika, skratka kulturni faktor. Kajti človekove potrebe za življenje segajo iz snovnega v duhovno območje. To je le nekaj kratkih besed o letošnjem velesejmu, ki se je iz skromnih začetkov — nekdanjega jesenskega praznika celovškega Olepševalnega društva — razvil v reprezentativno razstavo koroške pridnosti in podjetnosti ter avstrijskega celotnega lesnega gospodarstva. Je to gospodarska prireditev, ki ima vsedržavni in tudi mednarodni pomen, kajti na njem se prijateljsko srečujejo gospodarstva treh držav — Avstrije, Jugoslavije in Italije. Hrušcev v Ameriko - Eisenhourer v Rusijo Ameriški državni predsednik je povabil Nikito Hruščeva sovjetskega ministrskega predsednika in dejanskega »gospodarja vseh Rusij«, na obisk v Ameriko, kar je ta takoj sprejel, obenem pa je on povabil Eisenhowerja na obisk v Sovjetsko zvezo. Danes, ko vsakdo poleti kam potuje, pravzaprav ta dva obiska ne bi smela zbujati posebnega presenečenja. In vendar sta ga, in sicer upravičeno, kajti s tem se končuje doba politike med dvema blokoma, ko so se mednarodna vprašanja reševala na konferencah s številnimi udeleženci, začenja pa se doba neposrednih stikov med vodilnima silama obeh svetovno-političnih blokov med Ameriškimi združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Prvi trenutek izgleda, da je s povabilom v Združene države zmagal Hruščev, ki je že več Jet ponavljal željo, da bi prišel v direkten razgovor z Ameriko, vendar je treba ta dogodek vrednotiti iz širših vidikov, kot pa zgolj po prvem videzu propagande. Dvogovor Washington-Moskva Razlogi za direktne razgovore so precej priprosti, kot jih je označil Hruščev: Ako se Amerika in Rusija zmenita, nihče ne more začeti vojne. To ni nič novega, kajti že pred nekaj leti, ko so Angleži, Francozi in Izraelci začeli vojno proti Egiptu, so morali svoje čete ustaviti sredi zmagovitega /napredovanja po egiptovski puščavi pri Suezu, ker sta tako Sovjetska zveza kot Združene države zahtevali takojšnjo ustavitev sovražnosti. Po drugi strani je pa tudi res, da je vsaka sama tako močna, da je nihče ne more ustaviti, ako bi hotela začeti vojno, razen — strah pred popolnim uničenjem sveta. Atomsko oboroževalno tekmovanje zadnjih let se vedno huje zajeda v narodna gospodarstva velesil, pa tudi tistih sedaj drugorazrednih sil kot Francija in Kitajska, ki so s pospešenimi atomskimi raziskavami hotele izdelati lastne atomske bombe in tako doseči vstop v izbrani »atomski klub«, ki doslej zajema samo Združene države, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Vse to je pripomoglo, da je položaj postajal neznosen tako za eno kot za drugo stran in v tej splošni razdraženosti ni bilo moč doseči soglasja niti o manjših vprašanjih kot je na primer Berlin in nemška mirovna pogodba. Ameriška vlada se je doslej izogibala direktnega razgovora s Sovjetsko zvezo iz dveh razlogov. Prvič: Eisenhower bo le še kratko časa na svojem mestu, kajti ustava mu prepoveduje tretjo kandidaturo, po drugi strani je pa kljub spoštovanju do njegove osebe postalo jasno, da na to mesto spada ne vojak, ampak politik. Drugič: Ameriki je po velikih naporih uspelo, da se je povezala z državami zapadne Evrope v Atlantski pakt, ki je ob podpori ameriške atomske in letalske sile bil v zadnjih letih najtrdnejši garant miru. Zavezniki Amerike upravičeno zaskrbljeni, da pri sestanku v dvoje Amerika — Sovjetska zveza, ne utegne priti do kravjih kupčij na njihov račun. Zato je tudi odmev o ameriško-ruskih obiskih v evropskih prestolnicah precej različen. Ženevska konferenca zaspala Uradne vladne izjave so sicer oba obiska pozdravile, vendar srca vseh prizadetih v Evropi pa razjeda črv dvoma. V Washingtonu so zato takoj izjavili, da pri obeh obiskih ne bo nobenih političnih pogajanj, ampak samo »izmenjave misli«. Prava pogajanja bodo šele kasneje ob sodelovanju vseh prizadetih. Najbolj s tesnim srcem gledajo na razvoj Nemci, kajti tista krava, ki utegne plačati stroške teh obiskov utegne biti nemško zedinjenje, oz. njegova odložitev za nedoločen čas. Spričo novega razvoja dogodkov je tudi konferenca zunanjih ministrov bila vsaj na zunaj rešena, kljub temu, da se ministri štirih velesil niso mogli sporazumeti o nobeni stvari. Vsekakor so pa spričo novega razvoja razgovori v Ženevi postali odveč. Da pa grenka kaplja ženevskega neuspeha ne bi motila splošnega, četudi ponekod navideznega veselja o novem ameriško-ruskem prijateljstvu, ki ga pa še ni, je bilo v Ženevi sklenjeno, da konferenco znova prekinejo. Datum njenega nadaljevanja 'bo pa določen po rednih diplomatskih zvezah. Zelo diplomatska beseda za — neuspeh. Nixon na Poljskem Po duševno in telesno precej napornem obisku v Sovjetski zvezi, se je ameriški podpredsednik Nixon podal na Poljsko. V duhovnem pogledu je bil njegov obisk v Sovjetski zvezi zaradi tega precej naporen, kajti imel je opravka s Hruščevim, ki kmečko zvitost združuje s prevejanostjo brezobzirnega politika Stalinove šole. O Nixo-nu so pa tudi v Ameriki mnenja precej deljena. V telesnem pogledu pa je bilo potovanje po Sovjetski zvezi zategadelj naporno, ker je moral v nekaj dneh z letalom, avtomobilom, ladjami in motornim čolnom premeriti ogromne razdalje, od Moskve pa globoko notri v Sibirijo. Zato pa je bilo njegovo bivanje na Poljskem toliko prijetnejše. Poljski uradni krogi so ga sprejemali z izbrano ljubeznivostjo, ki dokazuje, da je Poljska, posebno pa Varšava še vedno »vzhodnoevropski Pariz«, ljudstvo pa je njegov obisk izrabilo za množične demostracije simpatij v prid Zapada in Amerike. Že ob prihodu v Varšavo ga je večtisočglava množica potrpežljivo čakala dolge ure, kajti čas njegovega prihoda sploh ni bil napovedan, in ga naravnost obsula s cvetjem. Kamorkoli je šel, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo in dajalo s tem na posreden način duška svojemu srdu proti sovjetskim tlačiteljem. Vendar ima tudi ta Nixonova zmagoslavna pot po Poljski svojo senčno plat. Obisk tega visokega ameriškega predstavnika zbuja v poljskem ljudstvu brezupna upanja na svobodo. Zato je znani ameriški komentator Lippmann upravičeno vprašal ali en upor na Madžarskem še ni bil dovolj. Jasno je namreč, da zapadni svet tudi v primeru upora na Poljskem ne bi mignil z mezincem, kot ni v prejšnjem stoletju, ko so carji zatirali Poljake. Značilno je, da se kardinal Višinski, primas Poljske ni udeležil gala sprejema, ki ga je Nixonu priredila poljska vlada, dočim je Nixona pri obisku varšavske katedrale sprejel'le dekan stolnega kapitlja. Razmerje med katoliško Cerkvijo in poljsko komunistično vlado se je namreč v zadnjem času znatno poslabšalo. In na to dejstvo je hotel kardinal svetovno javnost opozoriti s svojo odsotnostjo. Molitev za avtomobiliste je sestavil sv. oče Janez XXIII. Je spričo vedno številnejših prometnih nesreč res potrebna. Minuli teden je bila objavljena v rimskih nabožnih listih. -KRATKE VESTI - V združenih državah so stopili v stavko kovinarji, ki zahtevajo zvišanje plač spričo podražitve življenjskih potrebščin. Zaradi ohladitve visokih peči in mirovanja topilnic bodo tudi razne druge industrije, ki pridelujejo železo, oz. ga pri svoji proizvodnji uporabljajo, morale ustaviti delo, ako ne bo dosežen pravočasno sporazum med sindikatom kovinarjev in podjetniki. Obe strani pozivata predsednika Eisenhoverja, da poseže vmes, toda ta se še obotavlja. Stavka zaradi splošnih gospodarskih interesov ne more predolgo trajati in to dejstvo utegne edino pomirjevalno vplivati na razburjene duhove na obeh straneh, kar Eisenhower dobro ve. Stavke železarjev so vselej težka obremenitev za celotno državno gospodarstvo. 60 milijonov mark bo zapadnonemška vlada izplačala norveškim državljanom kot odškodnino za škodo in predajanje za časa nacizma. Bivši gaulajter Koch, za časa Hitlerja neomejeni gospodar nad življenjem in smrtjo milijonov Poljakov, je vložil prek svojega odvetnika pritožbo na vrhovno poljsko sodišče proti obsodbi na smrt, ki je bila nad. njim izrečena zaradi v procesu dokazane mu odgovornosti za smrt 300.000 Poljakov med drugo svetovno vojno. Osnutek zakona o rabi nemškega jezika v uradovanju na Južnem Tirolskem je potrdila posebna komisija italijanske vlade. Kot poroča poluradna avstrijska agencija APA, nova ureditev sicer ne zadovoljuje vseh tako dolgo nepriznanih zahtev Južnih Tirolcev, vendar jih v široki meri upošteva. 300.000 dolarjev so poklonile Združene države za pomoč političnim beguncem v Avstriji kot njihov prispevek za »svetovno begunsko leto.« To leto so začeli Združeni narodi z namenom, da napravijo konec bedi tistih, ki morajo — 15 let po koncu vojne — še vedno bivati po zasilnih taboriščih. Gornja vsota bo služila za pomoč potrebnim beguncem, da se vključijo v gospodarsko življenje v Avstriji. Pri živem telesu je zgorelo 48 vojakov, ko so gasili gozdni požar 130 km južno od mesta Constantine v Alžiru. Požar se je zaradi silne vročine tako naglo širil, da so se vojaki nenadoma znašli od vseh strani obkoljeni po ognju, še preden so utegnili se umakniti ali priklicati pomoč. Dostop do romarskega svetišča Marijino selo (Maria Zeli) je zopet povsem prost, ker so delavci popravili poslednje poškodbe, ki so jih povzročile nedavne poplave. Sedaj je to božjepotno svetišče zopet moč od vseh strani doseči z vsemi razpoložljivimi prometnimi sredstvi. Slon je izmaknil poštni paket iz avtomobila v Leobnu, ko je poštar ustavil svoje vozilo na cesti in je šla mimo karavana cirkusa Althof z vsemogočimi živalmi. Debelo-kožni štirinožec je z rilcem segel skozi odprto okno avtomobila z naglico, ki bi delala čast kakemu dvonožnemu tatu. Se preden so cirkuški uslužbenci mogli poseči vmes, je 1 Metni slonovski bikec raztrgal omot. Toda bil je razočaran, kajti namesto sladkarij so bili notri fotografski aparati, ki jih je jezno treščil na tla, da so se razleteli na kosce. Škoda je pokrita z zavarovalnino. »Noč dolgih nožev«, so krstili pretep, ki se je pred nekaj dnevi odigral v Ca-congu, predmestju glavnega mesta Francoskega Konga Brazaville. Ker sta se dve zamorski plemeni bili sprli in so pripadniki enega očitali drugemu, da so umazanci, so slednji užaljeni z dolgimi noži, kot jih pri nas ponavadi rabijo kuharice, napadli svoje črne očrnjevalce časti. Pri tem so bili štirje zamorci zabodeni do smrti, 43 pa je zadobilo težke rane in nihajo med življenjem in smrtjo. Politični teden Po svetu ... Kljub konferenci zunanjih ministrov v Ženevi, ki je mesece in mesece dajala časnikarjem snovi za dolge stolpce in strani, ni pa mogla dati človeštvu vesele vesti o spravi med sprtimi velesilami, se tudi v mednarodni politiki pozna, da smo v dobi dopustov. Vendar pa ostaja še dovolj perečih in nerešenih vprašanj, o katerih se da pisati. Pred preobratom v Alžiru? Francoski državni predsednik De Gaulle si doslej še ni mogel privoščiti dopusta, kajti položaj v Alžiru mu ne pusti spati. Minuli mesec je francosko vojaško poveljstvo sprožilo novo, po številu se že ne ve več točno 'katero, po obsegu pa brez dvoma največjo ofenzivo proti arabskim upornikom in že so se nekateri veselili velike zmage. Toda bolj ko se je železni in ognjeni obroč v Kabiliji (pokrajini, ki je ognjišče upora) ožil, toliko daljši so postajali obrazi Francozov v Alžiru. Namesto tisočev upornikov so francoski vojaki v svojem s tako veliko mujo sklenjenem obroču našli samo ostanke orožja in opreme, ki so jo u-porniki odvrgli na umiku. Izgleda, da se je upornikom zopet posrečilo izviti se iz smrtonosnega objema po številu in bojni opremi znatno močnejših francoskih sil. Pa to je že stara taktika upornikov v gve-rilji ali »mali vojni«, ki pa lahko prinese velike odločitve. Uporniki od časa do časa zberejo svoje sile in nenadoma ter z veliko premočjo napadajo osamljene sovražnikove postojanke ter jih naglo uničijo, kadar pa nasprotnik zbere svoje mnogo močnejše sile, se pa uporniki pred odločno bitko prebijejo skozi obroč nasprotnikovih čet in tako pade sicer uničujoči udarec — v prazno. Sedaj so francoske čete začele novo, pravijo da poslednjo in odločilno ofenzivo, ki ima ime »Operation Binoculars« ali »Podvig daljnogled«. Glasniki uporniške vlade v Kairu pravijo, da bo tudi ta udarec padel v prazno in izgleda, da tudi marsikateri trezni Francoz misli tako. Upati je le, da bi ta operacija, kakorkoli že izpade, res omogočila obema strankama stvaren pogled v prihod-njost. Pravijo, da De Gaulle že dalj časa namerava stopiti v poganja z uporniki, da pa je ujetnik lastnih pristašev, alžirskih »ultras« ali gorečnikov, to je bogatinov, ki se boje za svoje privilegije, in pa »paraš«, to je bojevitih mladih vojakov-padal-cev (Falschirmjager) pod vodstvom fanatičnih polkovnikov, ki mislijo, da bodo s svojo trmo in terorjem ustavili tok zgodovine. Pravijo, da krogi okrog De Ganila računajo tudi z neuspehom tega novega podviga, nakar namerava državni predsednik začeti pogajanja z uporniki. Vprašanje je samo, če mu ne bo za hrbtom izbruhnil nov upor fanatičnih Francozov v Alžiru in težko bo naperil francosko orožje proti Francozom. Vsekakor je pa alžirsko vprašanje rakasta rana, ki jemlje Franciji še tisto moč in veljavo v mednarodnem svetu, ki bi ga še sicer mogla imeti. Tudi pri Angležih ni vse zlato, kar se sveti Minuli teden je v Nairobiju, prestolnici Kenije, ene izmed najvažnejših kolonij, ki jih še ima Anglija v Afriki, bil predčasno upokojen vojni in policijski minister Cussack. V zakonodajnem svetu (parlamentu) je namreč črnska opozicija predložila resolucijo, v kateri očita Cussacku odgovornost za hude pretepe črnskih internirancev v taborišču Hola. Pazniki so jih tako pretepali, da so nekateri na posledicah zadobljenih poškodb umrli. Resolucijo je angleška večina sicer zavrnila, vendar je bil Cussack čez noč odpoklican. Položaj Kenije je v toliko različen od drugih angleških posesti v Afriki, ki jih angleška vlada sama navaja k samostojnosti, da se ondi najboljša zemlja nahaja v rokah belih, po večini angleških naseljencev. Kenija namreč slovi po svoji rodovitni zemlji in izredno milem podnebju. Zato so upokojeni angleški generali, admirali in visoki uradniki radi hodili tja preživljat večer svojega življenja kot lastniki plantaž, to je nasadov. Delali so zanje zamorci, za mal denar seveda. Pred nekaj leti so se zamorci uprli, pri čemer so sami zagrešili vrsto grozovitosti. Upor, znan pod imenom Mau Mau, je bil zadušen v krvi. Angleži so preselili stotisoče zamorcev plemena Kikuyu v- oddaljene predele. Tam so jim odmerili novo, še neobdelano zemljo in jim celo nudili nekaj pomoči pri obdelovanju, dočim za gradnjo poslopij ni bilo treba kaj posebnega storiti, kajti zamorci so itak navajeni živeti v pripro-stih kolibah. Poskus je v glavnem dobro uspel in Ki] vrsti. Čeprav je še mlad, sc ic že drugič moral postaviti v bran za svoj narod. Njegov sedanji odpor proti nasilju in premoči komunistične Kitajske je globoko pretresel stotine milijonov budističnih vernikov po po vsej Aziji in jim razgalil pravi obraz komunizma. Najprej moramo vsaj v najkrajših pote-'/ah orisati Tibet 'in njegovo zgodovino. Tibetanci so po številu majhen narod. Vseh skupaj je tri milijone, in še od teh jih manj kot pol živi v današnjem Tibetu; okoli milijon 700 tisoč jih namreč živi v obrobnih deželah, katere so Tibetu že vzeli sosednji narodi. Le ogromnosti dežele, ki meri okoli 2 milijona kvadratnih kilometrov, in pa leži na najvišji planoti sveta, ki se tlviga do 5 tisoč metrov visoko in katero oklepajo in režejo še mnogo višja gorovja, se ima Tibet zahvaliti, da si je dolga tisočletja v večji ali manjši meri ohranil samostojnost. Mnogokrat v dolgi zgodovini so vdrli v deželo tuji osvajalci: Mongoli, Mandžuji, Gurki, največkrat pa Kitajci. Kitajske vojaške posadke so Tibetanci pregnali vselej tedaj, kadar je bila Kitajska notranje slaba. Leta 1907 sta se carska Rusija in Anglija sporazumeli, da nobena ne bo segla po Tibetu, a odtlej je po njuni pogodbi Tibet veljal za samostojno deželo pod vr-hovnostjo Kitajske. V deželi pa je slej ko prej dejansko vladal vsakokratni Dalaj lama. Začetek lamaizma Dalaj lame so vladali v Tibetu že od leta 1557, ko je neki mongolski kan izročil vladarski pečat vodilnemu menihu sekte »Rumenih klobukov«. Ta se je prepirala za duhovno in posvetno oblast s sekto »Rdečih klobukov«. Obenem je tega »lamo«, kar pomeni »višji« in je naslov za budistične duhovne, povzdignil v Dalaj lamo. Beseda »Dalaj« pomeni »morje modrosti«. Odtlej Tibetanci, ki se držijo »lamaizma«, to je hierarhične oblike budizma, častijo v Dalaj lami na novo utelešenega Budo. V teh štiri sto letih, ki so od tedaj pretekla, ja zaslovel zlasti peti Dalaj lama, ki je dal zgraditi orjaško »Potalo«, zimsko palačo v glavnem mestu Lhassi. On je tudi uvedel »Pančen lamo«, to je drugega veljaka v Tibetu. Svojega učitelja je namreč hotel počastiti tako, da mu je dal naslov »Pančen lama«, to je »učitelj lame«, ter mu je dal v oblast drugo največje tibetansko mesto šigatse. To je bila za Tibet ne-- sreča, kajti nastalo je tekmovanje, ki so ga izkoristile zunanje sile. Navadno je bilo tako, da je Dalaj lamo podpiral, kdor je bil na oblasti v Indiji, Pančen lamo pa kitajski vladar. Zgodba o današnjem Dalaj lami se začne z njegovim prednikom, trinajstim Dalaj lamo, enim največjih Dalaj lam v zgodovi- ni, ki je dolgo in dobro vladal. Leta 1933 je umrl ali po lamaističnem nauku »odvrgel odev svojega telesa, da bi privzel drugo telo.« Tibetanci so verovali, da se je njegova duša preselila v novorojenčka, potem ko je 49 dni prebival v pravljičnem jezeru Čb Kor Gye. Truplo trinajstega Dalaj lame so menihi balzamirali, mu lice pozlatili in so mumijo posadili v svetišče palače Potale tako, da gleda na jug. Kako so našli sedanjega Dalaj lamo > ' ■ ' MK 41.■ i Zdaj je bilo treba najti novorojenčka, v katerega se je utelesila njegova duša. Začelo se je večletno iskanje, ki je danes postalo ena izmed neskončnih tibetanskih legend. Začasni regent, ki je prevzel vlado, je šel k jezeru Č6 Kor Gve in se zagledal v vodo. Prikazal se mu je trinadstropni samostan z zlato kupolo in spredaj vijugasta pot, vodeča k kmečki hiši, kakršnih v Lhassi ne poznajo. Toda zaman so menihe poslali iskat na vse strani. Končno je preročišče v najstarejšem tibetanskem samostanu povedalo, naj iščejo še v kitajski pokrajini Tsin-ghai, kjer živijo mnogi Tibetanci. Odpravili so se torej v Tsinghai. Tu so menihi govorili s Pančen lamo, ki se je bil tja zatekel zaradi spora s prejšnjim Dalaj lamo a jim je kljub temu želel pomagati. Povedal jim je imena treh dečkov, ki bi prišli v poštev. Prvi deček ni več živel, ko so prišli lame do njegovih staršev. Drugi je zbežal pred njimi kričeč od strahu. Ko pa so pri- šli do doma tretjega dečka, so menihi ostrmeli. Vse je bilo na' tanko tako kakor v prividu; vijugasta pot, kmečka hiša in zadaj samostan z zlato kupolo. Nasproti jim je prihitel majhen deček s klicem: »Lama, lama!« Bil je dveletni sinček kmečke družine, po imenu Lhamo Dhon-dup. Menihi so kasneje povedali, da je Lhamo prestal vse preizkušnje: za vsakega od njih je povedal naslov in razločil je služabnike, ki so bili nalašč preoblečeni v menihe. Imel je tudi vse potrebne telesne znake, to je velike uhlje in bradavice na telesu. Veselje nad najdenim Dalai lamo je bilo nepopisno. A laže je bilo najti Dalaj lamo nego dobiti ga ven iz Kitajske. Tedanji vojaški gospodar Tsinghaia je zahteval najprej 30 tisoč dolarjev za dovoljenje. Ko pa so lame plačali ta znesek in prišli z dečkom do meje, so jih ustavili; dve leti so trajala'pogajanja, preden so potem, ko so odrinili še 90 tisoč dolarjev, pripeljali tedaj štiriletnega Dalaj lamo v Lhasso. Prihod v palačo Potalo je bil za dečka konec otroških let in iger. Starši so prišli z njim v Lhasso, toda videl jih je le redko. Njegovo vzgojo in šolanje so vzeli v roke učeni menihi, in vse dni se je učil po starih verskih knjigah lamaizma in zamotanih verskih Obredov. Brez iger s tovariši svojih let in v družbi resnih lam je Dalaj lama duševno zgodaj dozorel. Ko mu je bilo štirinajst let, je moral prestati važno preizkušnjo, to je do- Dalai lama je v preprostem plašču pribežal v Indijo, kjer so ga sprejeli vladni zastopniki. „Potala”, zimska vladarska palača v Lhassi kazati svoje znanje v verskih razpravah z učenimi predstojniki obeh velikih samostanov v Lhassi po imenu Drepung in Sera. O prizoru v samostanu Drepung je svetu kasneje poročal Avstrijec Harrer, ki se je bil kot vojni ujetnik v Indiji zatekel v Lhasso in se naučil tibetanskega jezika. Na tisoče rdečeoblečenih lam je čepelo na dvorišču, ko jim je Dalaj lama pridigal iz verskih knjig, še z jasnim deškim glasom, toda mirno in samozavestno kot odrasel učenjak. d udi v debati s samostanskim predstojnikom, je bil staremu možu povserti kos. Vendar vladarske oblasti še ni izvrševal, ker je bil premlad. Državo so namesto njega upravljali regenti vse do leta 1950, ko je prišla za Tibet huda nevarnost. Kitajska hinavščina Ko je bila Kitajska državljanska vojna končana, je namreč rdeča Kitajska začela uveljavljati kitajsko vrhovnost nad Tibetom, ki je bila dotlej širideset let skoraj le na papirju. V takšnih vprašanjih mladi Dalaj lama dotlej ni imel besede, študiral je, se zanimal za zahodno znanost in tehniko, toda, kakor pravi Harrer, ki ga je poučeval v takih rečeh, bil je pri vsem svojem navdušenju za tehnične reči popolnoma predan misli, da je res utelešeni prejšnji Dalaj lama, torej »živi Buda«. Ko je leta 1950 kitajska vojska vdrla v Tibet in se bližala Lhassi, se je tibetanska narodna skupščina obrnila na Združene narode. Ko pa od tam ni bilo pomoči, je vlada vprašala državno preročišče, kaj naj stori Dalaj lama. Nasvet se je glasil, naj zbeži. Nato je Dalaj lama sam prevzel oblast kot vladar I ibetancev in se takoj umaknil do indijske meje, od koder je na daleč začel pogajanja s Kitajsko. V maju leta 1951 sta Tibet in Kitajska podpisala sporazum, da bo Tibet ohranil svojo avtonomijo z Da-(Nadaljevanje na strani 5) ' FRAN ERJAVEC: 249 koroški Slovenci (III. del) Po nekaterih pokrajinah (n. pr. v Švici, v severni Italiji) so francoske armade premagale male krajevne oblastnike iz združevale pokrajine v večje, narodnostno enotne državne celote, kar je potem prav tako le pospeševalo prebujanje narodnostnih čustev, a zlasti v Italiji je razen tega romantika vzbujala narodni ponos, zato se je ravno tu najprej in najmočneje razvila tudi težnja po narodnopolitičnem zedinjenju. Francozom je pomenjal pojem n a r o d a nekak skupek posameznikov, povezanih v smislu Rousseaujevih naukov z »vzajemno pogodbo«, a za Nemce je začel ravno pod vplivom romantike pojem narodnosti pomenjati živo enoto, temelječo na nekakem skupnem narodnem duhu, ki se izraža v vsem načinu živ-Ijenja, v jeziku, v ljudskih pesmih in v umetnosti. Tako se je razvilo pri Nemcih in vzporedno potem tudi pri vseh srednjeevropskih narodih, ki so stali pod njihovim kulturnim vplivom, čisto drugačno pojmovanje narodnosti nego v revolucionarni Franciji. Francoska revolucija je oznanjala svobodo posameznika, nemška romantika pa popolno vključenje posameznika v narodno skupnost. Ker je že sam pojem naroda in narodnosti vseboval nekako zavest narodne skupnosti, je kaj lahko razumljivo, da je postajala potem vladarjem in vladajoči visoki aristokraciji sumljiva in mrzka že sama beseda »narod«, ker so z njo nekako istovetili tudi težnjo po demokraciji: »Narod! to zveni jakobinsko!« Posebno nazorno se je videlo to na Ogrskem, kjer se je plemstvo za časa Jožefa II. ogorčeno upiralo germanizatoričnemu centralizmu, a čim je zmagala francoska revolucija, je višje plemstvo iz mrž-nje proti demokratičnim težnjam in iz strahu pred kako osvoboditvijo njihovih tlačanov rajši sprejelo germaniza-torični centralizem cesarja Franca II. kot pa prebujajočo se narodno zavest. Francoska revolucija ne pomenja le zmage idej, ki sta jih negovala razumarstvo in prosvetljenstvo, temveč je njiju neposredne cilje še daleč prekoračila s tem, da je oznanjevala človeštvu tudi novi ideal svobode, osvoboje-nja otl vseh dotlej vladajočih sil in od okorelega »reda«, ki je tiščal prosvetljenskega človeka k tlom in ki je izgubil vso svojo upravičenost, čim se je človek zavedal svojega lastnega dostojanstva in moči. Preperele vladne oblike so se rušile in pokopavale pod svojimi razvalinami vso socialno zgradbo, ki so jo izoblikovala stoletja, kajti novo naravno pravo ni trpelo več poleg sebe nobenega »podedovanega prava« tlotlej vladajočih slojev. Samo ob sebi je razumevno, tla so se ti sloji zato zgražali nad novimi svobodnjaškimi gesli revolucije in so morali že iz nagona gole samoohranitve postati nepomirljivi nasprotniki ne le revolucije same, temveč tudi prosvetljenskih idealov, ki so vodili v to revolucijo. Toda — kakor smo videli — je razvoj francoske revolucije začel celo sam že zgodaj teptati te svobodnjaške ideale, oziroma jih zlorabljati za divjanja krvavega terorja in za uvajanje nove despotije. Ravno to je pa potem moralo povzročiti tutli med prosvetljenskim izobraženstvom globoko razočaranje in duhovno krizo, v kateri je obupalo nad dotedanjimi prosvetljenskimi gesli in se notranje razdvojeno zatekalo v romantiko. Naznačeno živahno duhovno valovanje, ki je razgibalo vso zapadno in severno kulturno Evropo, je pa dobilo v Avstriji čisto svojske oblike. Kakor že vemo, je na- stopil tu po prosveti jenski dobi Marije Terezije in Jožefa II. in do neke mere tudi Leopolda II. reakcionarni policijski absolutizem Franca II., ki je s kruto roko na eni strani dušil dih svobodne znanosti, na drugi strani pa kaj pisano gledal ce!6 prerojena verska čustvovanja novih romantikov. On se je trdovratno upiral kakršni koli reformi in je spričo svoje nezaupnosti celo s svojimi ministri občeval.le pismeno ali pa preko svojega kabinetnega ministra, neumnega grofa Colloreda. Že ta je tudi organiziral tisti zloglasni policijski sistem, ki ga je pozneje samo prevzel M e 11 e r n i c h. On je že z omenjenimi smrtnimi obsodbami (gl. III. poglavje) prisilil k molku vse opozicionalne duhove in druge nemške državice so potem le bolj ali manj verno posnemale avstrijski zgled. V smislu odloka z dne 23. IV. 1801. so zaprisegli vse državne nastavljence, da ne pripadajo nobeni tajni družbi in da ne bodo tudi nikoli pristopili in naslednje leto so določili, da smejo radi »nevarnih načel rastočega revolucionarnega duha« dobiti v državnih knjižnicah Voltairova, Rousseaujeva in Helvctiusova dela le osebe, ki jih rabijo za obrambo »vere in države«. Organizirali so celo armado tajnih ovaduhov, ki so strogo nadzirali zlasti vse izobraženstvo in celo oficirje ter sejmarje, ker so slutili, da prodajajo razne predmete (tobačnice, prstane, križce i. dr.) s tajnimi znaki framasonov in karbonarjev. Posebno ostro so nadzirali seveda tudi ves tisk, da ne bi »zapeljeval Najvišjih podanikov« in neprestano so po-ostrovali cenzuro, na mejah najstrože pazili, da se ne bi vtihotapljal tak tisk iz inozemstva, a francoski časopisi so bili prepovedani vsi, 1. 1808 pa sploh vsi inozemski listi, celo leposlovni, in enako tudi vsi na roko pisani časniki; čitalnice in knjižnice so pa kratko in malo zaprli. (Dalje prihodnjič) CELOVEC f Msgr. Johann Lamprecht Minuli četrtek je v Celovcu postal žrtev prometne nesreče msgr. Johann Lamprecht, ravnatelj škofijske Finančne zbornice. Ko je šel preko ceste ga je podrl neki avtomobilist. Pri padcu je msgr. Lamprecht zadobil hudo rano na glavi in težke notranje poškodbe. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer je minulo soboto umrl. Rodil se je leta 1889 v Wurmlach v Ziljski dolini, gimnazijo je obiskoval v Celovcu, nakar se je odločil za duhovski stan. Po dovršenih študijah v celovškem bogoslovju je bil leta 1912 posvečen za mašni-ka. Kratko dobo je nato kaplanova 1 v Grei-fenburgu in v Šmohorju. V letih od 1913 do 1915 je izpolnjeval svoje študije na Dunaju, po povratku pa je postal dušebriž-nik v Paternionu nato pa je bil pozvan za prefekta v Marijanišče. Obenem je postal katehet na vajeniški šoli, kasneje pa na celovški realki. Deloval je kot verouči-telj na celovških srednjih šolah, do leta 1944, ko je bil upokojen. Toda bil je še poln življenjskih sil, zato ni hotel preživeti ostanka svojega življenja v brezdelju. n ms tiaJkomkem Prevzel je s L marcem 1944 vodstvo škofijske Finančne zbornice, ki ji je ostal na čelu do smrti. Čudna je usoda. Msgr. Lamprecht je pravzaprav bil na dopustu v Švici in ga nameraval samo prekiniti za dva dni ob koncu meseca, za ultimo, kot se temu pravi v gospodarskem jeziku, da sam izvrši najvažnejše zadeve. Od pisalne mize je takorekoč odšel naravnost k Stvarniku po plačilo. Njegov nenadni odhod je odprl veliko vrzel, kajti pokojnik ni bil le mož velikega gospodarskega znanja, ampak je v njem bilo tudi toplo, razumevajoče človeško srce. Tudi nekdanji slovenski dijaki, ki so bili njegovi gojenci, ko je bil prefekt v Marijani-šču, se ga s spoštovanjem spominjajo kot umerjenega, strogega a tudi pravičnega moža. Poslednja pot “h Nolteja Černiča V soboto, dne L avgusta 1959, je nepregledna množica ljudstva spremljala uglednega moža logaveške fare in občine na domače pokopališče. Že ob hiši žalosti, v Logu ob jezeru se je zbralo mnogo ljudstva, ki je prihitelo na raznih vozilih iz vseh delov južne Koroške, in domačih faranov, ki so prišli peš iz sosednih vasi. Pred hišo je domači župnik g. Franc Repnik ob asistenci g. dekana Koširja blagoslovil krsto in od pokojnega se je poslovil v imenu Ljudske banke v Vrbi šolski inšpektor v pokoju g. Albert Scharf. Zahvalil se je pokojnemu za njegovo vzorno in vestno sodelovanje v nadzornem odboru Ljudske banke v Vrbi, kjer je rajni pred vsem zastopal interese in koristi okoliških kmetov. Nato se je razvil žalni sprevod proti Vrbi in pri hotelu Excelsior zavil na Logo ves. Dolga, dolga vrsta mož je spremila ranjenega na tej poti, katero je tolikokrat prehodil po opravkih zase in za druge. V logaveški' cerkvi se je vršilo žalno o-pravilo z mašo zadušnico, katero je bral domači g. župnik. Nato so gasilci nesli iz cerkve krsto na pokopališče, da jo dajo na kraj, ki je bil določen kot zadnje bivališče temu velikemu možu. Po pogrebnih obredih je g. župnik Repnik spregovoril o možu, ki je bil vzoren spremljevalec svoji ženi skozi 26 let, nenadomestljiv oče hčerki Milici, gospodar na domu, kakor jih ima logaveška fara le malo. Iz močvirja je zrasla domačija, da je tako svoj lastni dom postavil tik ob jezeru in mu vendar dal tako trdne temelje, da jih tudi pretresljaji časa niso omajali. Arnold Černič pa ni bil le mož, oče in gospodar na svojem lastnem gruntu, on je bil tudi v vsem javnem življenju predan skrbi za blagor skupnosti. Nad 36 let je bil član občinskega odbora in občinskega sveta in tako mnogo pripomogel k. napredku logaveške občine. Desetletja je bil član cerkvenega odbora in tako raznim dušnim pastirjem v Logi vesi pomagal v skrbi za hišo božjo. Bil je tudi mož globoke vernosti, ki naj bo vzor vsem faranom. Da so farani zato Noltija tudi tako cenili in ljubili, dokazuje ravno pogreb, kakršnega logaveška fara še ni videla, je dejal g. župnik. Za g. župnikom je spregovoril v imenu občine g. župan Ulbing, ki se je rajnemu v imenu občinskega odbora, občinskih na-stavljencev in v imenu beljaškega okrajne- | Gradbeno in stavbeno kleparstvo. ^ galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov Helmut Grossnegger Kleparski mojster Klagenfurt, Villacherring 51 Tel. 42-90 ga glavarja v obeh dež. jezikih toplo zahvalil za vso požrtvovalno delo v občini. Pokojni Nolti pa ni bil le gospodar, marveč tudi prosvetar, posebno še pevec. V imenu prosvetnih delavcev se je od pokojnega poslovil g. Janko Ogris starejši. Naglasil je pred vsem, da naj ne bo spomenik na grobu zadnji dokaz našega velikega spoštovanja za pokojnega, naj bodo spomeniki v nas in posebno še v logaveški mladini, ko bomo posnemali delo pokojnega moža. Od zadružnika Černiča se je poslovil g. Kramar-Janšej in se mu zahvalil za njegovo nesebično delo kot predsednik Posojilnice in hranilnice ter gospodarske zadruge v škofičah. V imenu požarne hrambe je govoril o-krajni komandant Kointsch iz Vrbe. Kot zadnji govornik je stopil ob odprti grob g. dr. Mirt Zwitter, da vzame slovo od Noltija v imenu slovenskih koroških rojakov. Černičev dom je bil odprt slovenski pesmi, slovenski besedi, bil je odprt vsakemu rojaku, ki je iskal tam nasveta in pomoči. Ta dom pa je bil tudi odprt vsakemu tujcu, ki je iskal v naši lepi koroški deželi oddiha in počitka. Pokojni Nolti je bil človek v polnem pomenu besede in to ga je dvignilo preko domače občine in fare in seznanilo z rojaki širom dežele. Kako zelo pa ga je cenila domača fara in občina, mogoče najbolje pove ena sama beseda. »Stric Nolti«, smo mu pravili stari in mladi. Strica Noltija nisi nikdar zastonj vprašal za nasvet in nisi nikdar zastonj prosil pomoči. On nam je bil vsem Logavešanom zares stric, kakor je bil dober mož svoji ženi, ljubeč oče svoji hčerki in skrben upravitelj svojega imetja. Naj se spočije v domači tako ljubljeni zemlji; žalujočim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Novosti z velesejma Zopet velika razstava Tovarne LEITGEB, ki so lani obhajale .75-let-nico obstoja — kot stno že takrat obširno poročali — dokazujejo s svojini povečanim proizvodnim programom lesno-vlaknastih plošč, da je v današnjem stavbarstvu ta snov postala naravnost neobhodno potrebna. „Brcz LEITGEB-ovih plošč pač nc gre več”, mora priznati vsak, ki sc je na razstavi prepričal o uporabnosti tega gradbenega materiala pri notranji opremi in zunanjih gradbenih delih. LEITGEB-ovo velesejmsko poslopje, ki je bilo zgrajeno lani iz proti vremenskim neprilikam odpornih LEITGEB-ovih gradbenih sestavin, je bilo celo dolgo leto izpostavljeno vplivu dežja in sonca, mraza in megle. Toda prav njen sveži, nespremenjeni izgled nazorno dokazuje odpornost tega načina gradnje, kakor tudi visoko kvaliteto uporabljenega materiala. Na razstavi je videti predvsem novoizdelane plašče, ki nalikujejo lončenini. Z njimi so prekrite orjaške ploskve, kar dokazuje, da pri montaži teh plošč ni posebnih tehničnih težav in da jih je z lahkoto moč namestiti tako kot to predvideva ustrezni načrt. Tako prekrite ploskve skorajda ni moč razlikovati od prave lončenine. LEITGEB-ova lončcninasta plošča (Kachelplatte) je na razpolago v 8 prijetnih barvah in njena površina je iz visokovrednega po vžgalnem postopku vtisnjenega emajlncga laka. Hrbtna plast plošče je odporna proti vlagi, a kljub temu jo je moč zlahka limati. V skoraj življcnski velikosti zgrajena hišica vam končno pokaže praktično uporabo vseh LEITGEB-ovih plošč. Zunanje stene obstoje iz proti vremenu odpornega LEITGEB-ovega gradltenega materiala v kosih, ki jih je moč sestavljati. Odlikujejo jih velika izolacijska lastnost in trdnost. Notranji prostori so obloženi z odgovarjajočo vrsto LEITGEB-ovih plošč, ki ustreza namenu prostora. V stanovanjskih prostorih je videti tudi stisnjene plošče z različ- V središču Ko velesejem v Celovcu zopet odpira svoje duri in se množice obiskovalcev ozirajo po novostih, je skoraj vedno njihova prva pot k FUNDER-jevemu razstavnemu paviljonu, ki je pravcata hiša. To je gotovo vedno kaj novega in zanimivega na ogled. Letos sta predvsem dve vrsti vlaknastih plošč, ki pritegneta gledalca: FUNDER-jeva emajlna plošča in Dekor-plošča. Že večkrat posnemana emajlna plošča je letos razstavljena kar v 10 različnih barvah. Vsaki gospodinji začne srce hitreje biti, ko zagleda čedne kuhinjske in kopal-nične obloge iz Funderjevih emajlnih plošč z lončeninastimi vzorci. Ta plošča je zaželena, preizkušena in občudovana. To JCataLilka p posvetno dr tisto & a (Jlehasitiri vabi vse rojake na proslavo 50-letnice smrti ljudskega pesnika in pevca Franca Ledra—Lesičjaka, ki bo v nedeljo dne 16. avgusta 1959, ob pol 3. uri popoldne pri S oš tar ju v Globasnici! Bogat spored! Po proslavi narodna zabava z veselimi godci. Kdor išče kvaliteto gre k leitiil- lanesch KLAGENFURT Volkermarkterplafz 1 PASSAP-Automatic ORION Doppelbett Pletilni aparati, s katerimi lahko sami pletete Predvajanja dnevno v Celovcu l><'i SATTLER am Heul>lau in na Koroškem velesejmu Šotor (Zelthalle) 3 nimi vzorci raznih barv. Delovni prostori gospo- 1 dinje in higienske naprave so obložene z lončenino in jih je zato zlahka moč čistiti. Tla so iz LEITGEB-ovega ploščnega parketa, ki se je v večletni rabi posebno izkazal. Stropi so iz raznobarvnih trdih in mehkih plošč. Kes čedno pohištvo te hišice je tudi izdelano iz LEITGEB-ovih plošč, s čemer je zopet prikazano široko polje uporabe tega materiala tudi pri izdelavi stanovanjske oprave. Pri tem je treba posebej omeniti LEITGEB-ROCOLOR, neuničljivo mizno oblogo, s katero so obložene vse ploskve, ki služijo za delo. Tako strokovnjaku kot vsakemu interesiranemu obiskovalcu nudi letošnja LEITGEB-ova razstava popolen pregled vsestranskih možnosti uporabe tega odličnega gradbenega materiala, ki ji je ime LEITGEB-ova plošča in mu pokaže, da ga more v lastnem domu tudi koristno uporabiti. Tudi letos vozi „LEITGEB-EXPRESS”, čigar dobiček gre v priti otroškega naselja Imst. zanimanja so velike besede. Toda, ali trdijo preveč? Mnogi milijoni kvadratnih metrov emajlnih plošč so v zadnjih letih zapustili tovarno v št. Vidu ob Glini. In kaj je pred kratkim rekla neka navdušena odjemalka: »Funderjeva emajlna plošča nudi čistočo za polovično ceno!« FUNDER-jeva Dekor-plošča, druga ljubljenka v že 17-glavi družini Funderjevih plošč, ni samo trpežna, ampak tudi prijetna za pogled. Od lani pri Funderju niso mirovali, ampak so ustvarili številne nove vzorce. Ob tej veliki izbiri prideta še tako izbirčna gospodinja kot tudi arhitekt za notranjo opremo kaj zlahka v zadrego. Prvikrat izdaja letos FUNDER lastno »Velesejmsko slikanico«, ki bo v besedi in podobi kaže to, kar je na velesejmu moč videti in mu tako ohranja trajnost. Je tudi koristna podlaga za razgovore in posvete; vsakomur nudi koristne napotke, ki jih lahko takoj uresniči. Redkokdaj si je kaka snov tako hitro utrla pot v industrijo in stanovanjsko gradbeništvo, poljedelstvo in gospodinjstvo, v izdelavo vozil in pohištva, kot prav FUN-DER-jeve plošče. Zaradi njihove vsestranske porabnosti, primernosti za obdelavo, zaradi njihovega lepega lica in seveda zaradi njihove ugodne cene, so FTNDER-jeve plošče postale* ena izmed najčesteje uporabljenih snovi današnjega časa. Zato nikakor ni pretirano, če rečemo: FUN-DER-jeve plošče se vsak dan znova uveljavljajo. Zato bo tudi letos Funderjeva posebna razstava privlačnost za občinstvo, iiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii LEPA PRILOŽNOST za pošteno in umirjeno dekle. Dve gospe v Graz-u I žele sprejeti v svoje snažno gospodinjstvo samostojno dekle. Veliko prostega časa in dopusta ter solidna plača. Poizvedbe pošljete lahko (tudi slovensko pisane) dosedanji gospodinji Grubelnik Pepci, Gnu, Hal- j lerschloBstr. 30 ali pa na upravo ..Tednika”. Opel Olypia Rekord - 5-sedežna limuzina s 4 durmi bo že v jeseni naprodaj. Doseže 132 km na uro in porabi 8, 9 litrov bencina. V kratkem času prodanih nad pol milijona vozov. Kmetijske stroje razstavlja Paternioner Opel 01ympia Rekord v izvedbi, ki jo izdelujejo od avgusta 1957 (nova karoserija s panoramsko šipo), stoji na prvem mestu med avtomobili v Nemčiji. Njegovo sorazmerno visoko udeležbo na cestnem prometu je videti na prvi pogled. Pa tudi pri izvozu nemških voz srednje kategorije prevladuje ta uspešni tip tovarn v Russelsheimu. Kljub temu pa je presenetljiva vest, da so tovarne v Russelsheimu, predvsem's pomočjo novega tovarniškega kompleksa K-40, ki je bil dograjen komaj pred tremi leti, do konca junija 1959, torej v kratkih 23 mesecih, izdelale in prodale tudi 395.000 voz znamke 01ympia, ki je le v nekoliko priprostejši obliki glede opreme in zunanjega videza kot Rekord. Če prištejemo še Caravan in Opel brzi-poltovornik, — ki sta v konstrukcijskem in proizvodnem pogledu najbližja sorodnika Rekorda, potem je bila s 524.000 vozovi polmiilijonska meja znatno prekoračena. S tem so tovarne v Russelsheimu po skrbni pripravi in podrobnih tehničnih preizkusih le nadaljevale staro Opelovo tradicijo, kajti že pred vojno sta bila vozova 01ympia in Kadett na razpolago tako kot limuzina z dvemi ali pa s štirimi durmi. Po vojni pa je želja širokih plasti kupcev po limuzini s štirimi durmi postajala vedno močnejša. Opelovi vozovi so namenjeni za potrebe širokih plasti ljudstva, zato bi bilo odveč na dolgo razpravljati o prednostih voza, ki ima dvoje duri in tistega, ki ima štiri. Uporabniki se nahajajo v različnih položajih in zato so tudi njihove zahteve, ki jih stavijo na svoj avtomobil, različne. Tako si eden izbere voz z dvojnimi duri, drugim pa — posebno taksijem in obrtnikom ter družinam — nudi limuzina s štirimi durmi mnoge prednosti. Pri Opel 01ympia Rekord je tako pri izpeljavi z dvojnimi durmi kot pri izpeljavi s štirimi vrati, zunanje lice ostalo po-}X)lnoma isto. Lepota in harmonija vozove oblike je v polni meri ohranjena; le pozorni opazovalec bo pri enem opazil samo dve, pri drugem pa štiri kljuke za odpiranje vrat. Razsežna vrata, prave duri, ki se široko odprejo, omogočajo lagodni vstop tudi na zadnje sedeže te limuzine za pet oseb. Tako kot dvodurna limuzina je tudi novi voz s štirimi durmi opremljen s ključavnico za volan, gornja stran armaturne ploskve je oblazinjena in s sna-žilcem za šipo. Poleg že preizkušenega in znanega 1,5 literskega 4-cilinderskega motorja bo na razpolago novi Opel 01ympia Rekord tudi z 1,7 literskim motorjem. Voz z 1,7 li-terskim motorjem, ki bo imel 55 konjskih sil (PS) pri 4300 obratih v minuti, bo dosegel hitrost do 132 km na uro! Posebna prednost tega voza pa je njegova poskočnost. Limuzino z 1.7-literskim motorjem je moč v 20 sekundah spraviti od mirovanja na brzino 100 km. Posebej je treba poudariti še nizko porabo goriva. Rekord-limuzina s štirimi durmi bo že v jeseni naprodaj. Takoj pri vhodu na desno razstavlja na letošnjem velesejmu znana celovška firma PATERNIONER, ki si je postavila za nalogo, da kmetu postavi pred oči najmodernejše, kar je pač današnja tehnika ustvarila, da kmetu in kmetici olajša delo ter omogoči gospodarjenje ob znižanih stroških. Središče te smotrno razporejene razstave tvori STEVR traktor, ki je nosilec vseh priključkov in naprav obširnega Steyrovega poljedelskega sistema. Nadalje pa ondi kmet najde tudi najmodernejši strojni park, kar ga pač nudi danes tovrstna industrija. Stroje za delo na polju, v hiši, hlevu, in shrambi, za vse letne čase. Ondi so razstavljene nove naprave za gnojenje, za obdelavo in nego tal, stroji za spravljanje sena in predvsem pa stroji za žitno žetev. Tu velja predvsem omeniti dva mogočna samopremična kombajna, najmodernejši kombajn COLUMBUS, tvornice Claas, kakor tudi imenitni istovrstni izdelek MASSEY-FERGUSSON. Družbo jim delajo stroji za spravljanje krompirja in pese SAMRO, pa tudi tehnično izpopolnje- ni stroji za pripravljanje krme, molzilniki in stroji za predelavo mleka, stikalnicc in drugi stroji za nego in izkoriščanje sadja, naprave za gospodinjo, kot globokohladilne naprave, pralni stroji, pinije * in podobno. Vsako gospodinjo bodo zanimali štedilniki in peči HOVAL, na posebni razstavi Simensovih izdelkov. Nudi bogato izbiro HOVAL štedilnikov in kotlov, ki ne potrebujejo posebne reklame, kajti HOVAL-Simensov ogrevalni sistem se je zaradi svoje prednosti na Koroškem že itak udomačil. To so na kratko samo najvažnejše reči letošnje Paternionerjeve razstave, vendar boste pri osebnem obisku gotovo našli še marsikaj drugega koristnega. ..............................n........Hiiiimmmi IZREDNA PRILIKA V okolici Pliberka, se odda za dalj časa, na prometnem kraju v najem trgovina in gostilna. Tozadevne dopise na upravo lista pod „Izredna prilika". S\ Cpr6ltit$eli & K O H L E N G R O S S H A N D £ L OLFEUERUNGEN ZIEGELWERK KLAGENFURT, Karfreitstrasse 14 Telefon 28-23, 28-24 Dcrtai Uuna . . . (Nadaljevanje s 3. strani) laj lamo na čelu. Kitajska pa bo zastopala Tibet na zunaj in skrbela za njegovo varnost in napredek. Dalaj lama se je vrnil v Lhasso in skušal izhajati s kitajskimi uradniki. Toda materializem nove Kitajske in miselnost Tibetancev, ki jim popolnost duše več pomeni kot vse tehnične pridobitve, se tako močno razlikujeta, da je že skraja nastalo nasprotje, ki je zdaj prišlo do vrhunca. Najprej so že pred štirimi leti segli po orožju možje obmejnega nomadskega plemena Khamba. Napadali so kitajske vojake in kmete, ki so prihajali iz Kitajske in poseljevali zemljo, odvzeto samostanom. Odpor proti novim gospodarjem se je širil po vsej deželi. Kitajci so pritiskali na Dalaj lamo, naj pomiri ljudstvo, toda on je zahteval od njih, naj spoštujejo tibetansko vero, omiko in šege. Letos v marcu se je vnel boj v sami Lhassi zaradi tega, ker je kitajski poveljnik zahteval, naj Dalaj lama sam pride k njemu. Po tridnevnih bojih so Kitajci upor zatrli, toda svojega glavnega namena niso dosegli. Že prej, 17. marca, je Dalaj lama neopažen odšel iz Lhasse in je v varstvu bojevnikov po dolgi poti v nočnih pohodih, skupno z materjo, sestro, dvema bratoma in številnim spremstvom srečno prekoračil visoko himalajsko gorovje. Prišel je v Indijo, ki mu je dala zavetje. Nihče ne ve, ali in kdaj se bo vrnil v skrivnostni Tibet. Neueste Rekord-Nachrichten! I k .. o želji 15 dkg rezancev. Meso zrežemo kakor za golaž. Zelenjavo očistimo, operemo in zrežemo na rezance, krompir pa na cm debele ploščice. Vse naštete sestavine denemo v lonec in dolijemo toliko vode, da so pokrite. Pristavimo na močan ogenj, da hitro zavre, nato potegnemo na kraj in naj vre pokrito in počasi. Preden damo jed na mizo, jo pokusimo in osolimo. Na koncu zakuhamo, če želimo, še domače rezance. Če je jed pregosta, jo nekoliko razredčimo z vročo vodo. Poletna shramba za živila Shramba za živila, ali kakor jo še imenujemo, jedilna shramba, je eden najvažnejših gospodinjskih prostorov. Mojstri, ki postavljajo hiše, na ta prostor včasih pozabijo, pa tudi gospodinje same mu ne posvečajo dovolj pozornosti. Če hočemo prihraniti čas, trud in nepotrebna pota, smo primorani, da kupimo nekaterih živil malo več. Za najmanjšo zalogo pa je potrebna primerna shramba, kjer se blago ohrani nekaj časa nepokvarjeno. Mnogo živil in gotovih jedil pa se pokvari, ker jih ne shranimo prav ali ker jih nimamo kje shraniti. Lahko trdimo, da slaba oziroma neprimerna shramba dostikrat povzroči več škode kakor nevednost ali površnost pri kuhi in to posebno v toplem letnem času. Shramba leži pravilno, ako je obrnjena proti severu. Okno bodi zamreženo, da shrambo lahko pridno zračimo, ne da bi se bali, da pride vanjo kak nepoklican gost. Prostor naj bo opremljen s policami, ko- Za vsako cesfo, za vsako potrebo GroBhandler fiir K&rnten u. Ostfirol HEINZ KNOCH KLAGENFURT VlIlacherstraBe 213 Ugoden položaj na lesnem trgu ne ceste, so plačevali na spodnjem Koroškem smrekove in macesnove plohe 450 do 460 /dingov, za borove plohe pa od 350 do 360 šilingov za kubični meter. Poročila o cenah za brusni les si deloma nasprotujejo, po informacijah, ki smo jih dobili, so plačevali meter tega lesa po 310 šilingov, če je bil naložen na vagon. Položaj na lesnem trgu je na splošno kar ugoden. Posebno izvoz rezanega lesa, obdelanega lesa za gradnjo, jamskega lesa, brzojavnih drogov in kolov ter gozdnih palic je letos presegel izvoz lanskega leta v tem obdobju. Seveda je bilo treba tujim kupcem nekoliko popustiti pri cenah in naša lesna industrija je zavoljo tega nekoliko v težavah. Trenutno je opaziti na italijanskem trgu, ki je za Koroško še prav posebno važen, nek zastoj zaradi počitniškega razpoloženja, kar pa je za tačas že običajno. Žage pa imajo še vedno dovolj naročil, da jim ni treba biti v skrbeh, kako bodo našle stik > pričakovano ugodno jesensko sezono. Cene so ostale na Koroškem tako pri šibkem lesu kot pri specialnih sortimentih . J ikoro nespremenjene v primerjavi s prejš- lezni. Informacije daje Kmetijska zbornica njim mesecem. Od trdne, za avtomobile voz- v Celovcu. 13. avgusta živinski sejem v Št. Vidi) ob Glini Prihodnji sejem goveda simentalske pasme bo 13. avgusta v St. Vidu ob Glini. Na sejem bodo pripeljali 40 bikov in 90 močno brejih krav. Vse živali bodo iz kmetijskih obratov, kjer ni tbc in Bangove bo- der razvrstimo posode z živili, shranke in drugo. Ako imamo moke polno vrečo, je ne postavimo na tla, ker bi postala vlažna. Denemo jo na podstavek iz lesenih letev, da je vreča od tal. Za vkuhane shranke je omara zelo praktična. Zadostuje pa tudi polica, kamor zložimo kozarce v lepem redu, vse opremljene z napisi. V večji shrambi, kjer je dovolj prostora, prideta prav tudi miza in tehtnica. Če je taka shramba precej hladna, delamo v njej tudi razno testo in mrzla jedila, za katera je v kuhinji pretoplo. V shrambi je dobro imeti še tablico in kredo, kamor zapisujemo živila, katerih zaloga gre h koncu in jih je treba ponovno kupiti. Poleti pa naj velja shrambi še posebna pozornost! Zalogo živil moramo pregledati vsak dan, sicer se rado zgodi, da se nam to ali ono pokvari in moramo marsikaj zavreči, ne da bi nam koristilo. Živila, ki ne čakajo dolgo, n. pr. presno maslo, jajca, slanina, spadajo pravzaprav v posebno shrambo. Zelo primerna shramba je ponekod klet, kjer naj bodo police malo odmaknjene od zidu, da ne postanejo vlažne. Surovo maslo se ne bo pokvarilo, če ga položimo v ustrezno posodo, napolnjeno s hladno vodo, katero pogosto menjavamo. Posodo pokrijemo z gazo ali redko tkano čisto krpo. Glede svežega mesa se ravnajmo po naslednjih navodilih: Položimo ga v omarico iz goste mreže, katero obesimo ali postavimo na betonska tla. Če je shramba dovolj hladna, a so v njej lesena tla, tedaj s pridom uporabimo marmornato ploščo, ki ni več v modi na umivalnikih ali nočnih o-maricah. Na tako ploščo polagamo vsa živila, ki naj bi bila na hladnem, kakor mleko, sadje i. t. d. Krajši čas pa očuvamo meso tudi na podoben način kot surovo maslo. Nekatere gospodinje s pridom uporabljajo krpe, namočene v kis, ki pa naj ne bodo preveč vlažne. S kisom odpravimo tudi morebitni vonj, če je okvara samo površna in ni segla v globlje plasti. 1 a namen ima tudi izpiranje s hladno raztopino hiper-mangana. V tem primeru je treba meso potem še dobro oprati s čisto vodo. Kosti je najbolje takoj ob nakupu pre-vreti in potem dobro pokrito posodo spravili v hladni shrambi do naslednjega dne, ko pripravljamo juho. Za daljši čas je mogoče uspešno preprečiti okvare mesa, če šc sveže dobro prepečemo in spravimo v masti. v dobro pokritih posodah. ! a način konzerviranja mesa priporočamo poleti, zlasti pri zakolih prašičev, ko mesa ne moremo hitro porabiti. Sedaj pa najvažnejše pravilo: nobene jedi šc tople v shrambo! Ako smo kako jed skuhali vnaprej ali če nam je ostala, jo najprej predenemo v drugo čisto posodo in, ko se je popolnoma ohladila, jo šele postavimo v shrambo, sicer se gotovo pokvari in z njo ostala živila, ki so v istem prostoru. Vse to so seveda zasilni pripomočki, dokler si gospodinja ne more nabaviti hladilnika. Dober hladilnik je neprecenljiv! Šoferski kotiček Avstrijski osrednji statistični urad je iz- dal statistiko o motornih vozilih v Avstriji leta 1958. Statistika je zanimiva, ker ne pove samo, koliko motornih vozil vseh vrst je bilo koncem lanskega leta v Avstriji, am-pa tudi, kdo jih uporablja. Nihče se ne bo čudil, da je v uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu od 99.562 traktorjev, ki so jih registrirali pri samostojnih poklicih, 93.056 traktorjev, nadaljnjih 3059 v industriji in obrtništvu, 895 v trgovini, 854 v prometni stroki, 575 pri raznih oblasteh in uradih, 258 v gostinstvu, 239 pri javnih ustanovah, 28 pri državnih železnicah, 27 pri pošti, 25 pri svobodnih poklicih, 1 pri policiji in 429 v ostalih panogah gospodarstva. 1403 traktorje in vlačilce so registrirali pri odvisnih poklicih, od teh 225 v kmetijstvu in gozdarstvu. To pomeni okroglo 93% celotnega števila, kajti kmetijstvo in gozdarstvo se vse bolj in bolj poslužuje mehanične vlečne sile in opušča živalsko. Kako pa izgleda pri nas glede drugih motornih vozil, recimo avtomobilov? To-pogledno pa kaže statistika, da uporabljajo od 154.447 zabeleženih osebnih avtomobilov samostojni v kmetijstvu in gozdarstvu 23.542 osebnih avtomobilov. Nesamostojni v kmetijstvu in gozdarstvu — to so verjetno upravniki kmetijskih obratov in gozdarski uradniki — imajo 2585 osebnih avtomobilov od 131.604, kolikor so jih registrirali pri delojemalcih. Od okoli 432.000 kmetijskih obratov poseduje le 5% osebni avtomobil. Kmečkega prebivalstva pa je v Avstriji več kot 20%. Torej imajo kmetje le delček osebnih avtomobilov v primerjavi z ostalimi gospodarskimi krogi. Ako seštejemo osebne avtomobile samostojnih kmetov in lastnikov gozdov ter nesamo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BODI NA CESTI PREVIDEN 1 iiTiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiuiiiiiHiiiniiiiiiiiiiin|i stojnih delojemalcev v kmetijstvu, dobimo skupno 26.127 avtomobilov. Od 282.580 osebnih avtomobilov, ki so jih zabeležili koncem lanskega leta v Avstriji, jih je le 9% v posesti kmetov in lastnikov gozdov. Ker pa predstavlja kmečko prebivalstvo v Avstriji več kot 20% vsega prebivalstva, vidimo, da kmečko prebivalstvo pri nas ni niti polovico tako oskrbljeno z osebnimi avtomobili kot ostali sloji prebivalstva. Pri tem pa bi bili osebni avtomobili ravno na deželi, kjer prometne razmere še zdaleka niso tako dobre kot v mestih, mnogo bolj potrebni. Ta primerjava jasno kaže, da je na deželi še velika potreba po motornih vozilih, kar je za pristojne industrijske in trgovinske kroge gotovo zanimivo. Samo po sebi je umevno, da gre pri tej sorazmerni zaostalosti le za vprašanje dohodkov. Razvidno pa je tudi zdravo mišljenje kmetov, ki predpostavljajo gospodarstvo osebni udobnosti. Presenetljiva je tudi preiskava glede števila motornih koles in rolerjev (kuterjev) v kmetijstvu. Od 73.893 takih motornih vozil jih je v lasti kmetov 33.172 in pri nesamostojnih 111.812 od 255,454. To pomeni, da je kmečki element soudeležen pri tej vrsti vozil povprečno s 44% na celotnem številu registriranih motociklov in kuterjev. Vzrok za to je verjetno relativno nizka cena teh vozil nasproti cenam osebnih avtomobilov. To pa spet pomeni, da jih sili pomanjkanje denarja k nakupovanju cenejših prevoznih sredstev, deloma pa da je želja podeželske mladine po motorizaciji vse močnejša. Hladilnike, pralne stroje, električne motoije in vse električne predmete I0HAN LOMŠEK ŠT. LIPŠ, TIHOJA 2, DOBRLA VES Odplačilo je mogoče na obroke. Zahtevajte cenike, poSljem po želji brezplačno. P * I * S * A * N * O * B * R * A * N * J * E dana Raua Prinašamo črtico siciljanskcga pisatelja Luigija Capuane, ki spada med najboljše opisovalec svojega rodnega otoka v Sredozemskem morju, kjer se srečujeta Afrika in Evropa, kjer pod vročim soncem rastejo tudi vročekrvni značaji. Vendar pa je znal zajeti v svoje zgodbe tudi mnogo preprostosti m dobrine, kajti svojo zemljo in ljudi je opazoval z očesom hudomušnega a ljubečega sina. Pa še eno pojasnilo! „15arhancra” (dobesedno .,Crna brada”) je v Italiji zelo razširjena knjiga, ki prinaša razna prerokovanja, vraže, sanjske razlage in podobno. Primerjali bi jo lahko vražarskim pratikam, ki so nekdaj tudi bile precej razširjene po naših krajih. Na Siciliji in v južni Italiji sploh, je naziv don enakovreden našemu gospodu, vendar gre tako laikom kot duhovnikom. »Barbanera« je prihajal vsako leto v začetku novembra in don Rocco (po naše Rok) je nestrpno prebiral knjižico, ki je stran za stranjo in za vsak mesec posebej napovedovala nesreče novega leta. In Rocco je bil trdno prepričan, da se vse napovedi vselej uresničijo. Njegova vera v o-zvezdje, ki je bilo narisano na naslovni strani knjižice, je bila trdna kot kamen. 'Kadarkoli je njegov brat don Lucio pri mizi začel pripovedovati o novicah, ki jih je bil v »Circolu« (kavarni) bral, je don Rocco vzkliknil: »Barbanera« je to že napovedala! Potres... »Vendar ni bilo nič rečeno kje? Na ta način bi še jaz postal prerok,« je pikro pripomnil don Lucio. In tisto ozvezdje je med bratoma postalo novo jabolko razdora, kot da že ne bi bilo dovolj drugih med njima, začenši z različnimi lastnostmi, s katerimi ju je obdarila hudomušna mati narava. Don Lucio je bil velik, meril je nad dva metra, don Rocco je pa bil pritlikavec. Suh, dolgin, oblečen vselej v naguban zimski površnik, ki ga je skorajda čudežno ohranjeval z vztrajnim krtačenjem in skrbnim čiščenjem že kar ducat let, z visokim cilindrom, ki ga je zamenjal vsako tretje leto z novim, ter bambusovo palico, je don Lucio zbujal vtis sila resnega človeka, ta-/ ko da je premotil vsakogar, ki ga je prvič videl. Toda samo tako dolgo, dokler ni don Lucio odprl ust. — Vi ste večja živina, kot pa ste dolg, — mu je večkrat dejal dr. Lopiro v lekarni »Pri grbavcu«. In ni se motil. Don Rocco pa je bil majhen, okrogel, rdečeličen, z naprej štrlečim trebuhom na nekoliko slokih nožicah, kot jih imajo sicer cirkuški jahači, s plavimi a bedastimi očmi in čelom, ki so ga prekrivali gosti in ščetinasti lasje; že sama njegova pojava je vsakomur zgovorno pričala, kako malo možganov tiči v tej mali, hruški podobni glavi. Imel pa je navado, da je malo govoril in še to le o kmetijskih zadevah. Medtem ko se je življenje dona Lucia gibalo med lekarno »Pri grbavcu« in kavarno, kjer se je spuščal v brezsmiselna modrovanja o politiki in občinskih zadevah, se je don Rocco bavil z gospodarstvom dveh majhnih posestev, ki sta tvorili njuno skupno premoženje. Skrbel je, da so bile njive JU LES VERNE: 87 Potovanje na ^ Medtem pa je luna že pokazala svojo pravo, podolgasto obliko. Postala je podobna ogromnemu jajcu, obnjenemu z drobnejšim koncem proti zemlji. Kajti luna je bila v prvih dneh svojega nastanka tekoča ali raztezna masa, ki je imela obliko pravilne krogle. Ko pa jo je zemlja s svojo privlačnostjo pritegnila nase, je dobila pod vplivom težnosti podolgasto obliko. V vlogi satelita je izgubila prvotni čisti obris krogle; njeno težišče se je premaknilo in iz tega so nekateri učenjaki zaključili, da sta se voda in zrak verjetno zbrala na nasprotni strani lunine oble, ki je z zemlje nikdar ne vidimo. Ta sprememba luninih oblik je bila izrazito vidna samo nekaj trenutkov. Razdalja med kroglo in luno se je zelo hitro krčila; čeprav je bila hitrost krogle znatno manjša od začetne hitrosti, je bila pa še vedno 8—9-krat večja od hitrosti brzovla-kov. Ravno zaradi poševne smeri izstrelka se je Michel Ardan še vdajal upanju, da bodo vendarle kje zadeli ob lunino ploščo. Ni mogel verjeti, da ne bodo dospeli! Na, to mi ne gre v glavo, je dostikrat ponavljal, d oda Barbicane je znal položaj bolje presoditi in ga je z neizprosno logiko neprenehoma zavračal. pravočasno posejane in požete, da so bili sadeži oljčnih gajev pravočasno spravljeni. Don Rocco pa je bil tudi upravitelj skupne blagajne in je svojega, v denarnih zadevah lahkomiselnega brata držal na bolj kratkih vajetih. Ta je namreč posebno rad zapravljal denar za sladkarije, ki jih je naročal pri nunah v starem samostanu. Te so po vsej okolici slovele zaradi okusnih slaščic, ki so jih znale peči. Po mnenju dona Rocca so bile tiste borne lire, ki jih je brat izdajal za sladkarije, velika potrata; pa saj je samo on vedel, koliko truda je bilo potrebno, da jih je bil spravil skupaj. In tako je v sladki užitek dona Lucia vedno padla grenka kaplja prepira z bratom pri mizi. Tisto leto je pratika »Barbanera« prišla prav v času enega izmed takih prepirov. Don Rocco je ponavadi bratu sproti razlagal prerokovanja in napovedi. To pot pa je — Ne, Michel, ne. Luno lahko dosežemo samo s padcem, padamo pa ne. Centripe-talna sila pa nas od nje neustavljivo oddaljuje. To je rekel s takim poudarkom, da je Michelu Ardanu skopnelo poslednje u-panje. Izstrelek se je bližal severni polobli lune: tisti, ki je zarisana na selenografskih zemljevidih spodaj, kajti zemljevide rišejo navadno po sliki v optičnih instrumentih, ti pa predmete zaobrnejo. Tak je bil Beerov in Moedlerjev zemljevid »Mappa seleno-graphica«, ki ga je študiral Barbicane. Na tej severni polobli so bile vidne neizmerne planjave z redkimi, osamljenimi gorami. Opolnoči je bila luna polna. V tistem trenutku bi morali potniki nanjo pristati, če bi jim tisti nesrečni meteorolit ne bil pokvaril smeri. Kraljica noči je torej dospela na določeno mesto natančno takrat, kot je to napovedala zvezdama v Cambridgeu. Matematično povedano je bila v perigeju in v zenitu 28. vzporednika. Opazovalec, ki bi se postavil na dno orjaškega topa, naperjenega navpično na nebo, bi zagledal luno v topovem žrelu. Topova os, podaljšana v neskončnost, bi predrla luno na sredi. Ni treba posebej poudarjati, da v noči od 5. do 6. decembra niso niti trenutek počivali. Kaj bi v bližini tega novega sveta sploh mogli zatisniti oči? Ne. Vsa njihova čustva so se zlila v eno samo misel: videti! Saj so bili zastopniki zemlje, sedanjega in preteklega človeškega rodu in človeštvo je šel tako daleč, da je pratiko zaprl s ključem, da mu s tem pokaže, kako zelo je hud. Don Lucio je torej ni mogel prebrati niti kadar je don Rocco bil zdoma. Don Lucio, ki je znal biti tudi posmehljiv, ga je vprašal: »Kaj napoveduje »Barbanera« za novo leto? Morda konec sveta.« Don Rocco ga je samo prizanesljivo pogledal in molčal. Nekaj tednov kasneje pa zagleda don Lucio na mizi pred seboj eno izmed tistih tort, zaradi katerih sta se bila tolikokrat sporekla. »Kaj ti je? Ali si znorel?« »Podarila mi jo je prednica, da se mi zahvali za neko uslugico,« je odgovoril don Rocco. Naslednji teden je bila na mizi pogača. »Kaj pa je. Ali je tudi to darilo?« »Jej in se ne brigaj za drugo.« Don Rocco odslej ni več nikdar ugovarjal donu Luciu, nasprotno, trudil se je, da ugane in mu vnaprej izpolni vsako njegovo željo. In ker je don Lucio imel eno veliko poželenje, ki se mu ni mogel upirati, in to so bile sladkarije, si niti ni več upal vprašati: »Kako pa to?« kadar je zagledal sladkarije pred seboj, ampak je tiho jedel. Pač pa ga je nekaj pri tem vendarle skrbelo. Njegov brat mora gotovo biti blizu smrti, tako zelo se je naenkrat spremenil. (Nadaljevanje na 8. strani) skozi njihove oči gledalo lunine pokrajine in prodiralo v skrivnosti zemeljskega satelita! Srce jim je bilo od razburjenja in molče so hodili od enega okenca do dru-gega. Vse, kar so videli, je Barbicane natančno zabeležil. Za opazovanje so imeli daljnoglede, za primerjavo pa zemljevide. Prvi opazovalec lune je bil Galilei. Njegov pomanjkljivi daljnogled je luno samo 30-krat povečal. Vendar je v tistih lisah, s katerimi je lunina plošča posejana »ko pavov rep z očesci«, prvi prepoznal gore in izmeril nekaj vrhov, katerim je prisodil pretirano višino ene dvajsetinke premera lunine oble, to je 8800 metrov. Galilei ni na podlagi svojih opazovanj narisal nobenega zemljevida. Nekaj let pozneje je neki astronom iz Gdanska z imenom Hevelius — s postopkom, ki je bil pravilen samo dvakrat ha mesec, namreč v času prve in druge kvadrature — znižal Galileijeve vrhove na eno šestindvajsetinko luninega premera. S tem je pretiraval v nasprotno smer. Vendar moramo biti temu učenjaku hvaležni za prvi zemljevid lune. Na tem zemljevidu pomenijo jasne in okrogle lise okrogle gore, temne lise pa prostrana »morja«, ki so v resnici samo planjave. Tem goram in tem »vodnim površinam« je dal zemeljska ime- (Dalje prihodnjič) sama dosti.« Vljudno se je zahvalila vojščaku in snubec je odšel iz gradu. Komaj je bil slišal trgovec, kako je vojščak slabo opravil, je šel zopet k prodajalcu in zahteval modro vrtnico. »Če jo najdeš, ti obljubim, da boš bogat in mogočen, zakaj tedaj bom cesarjev zet, če je ne najdeš, te pa ubijem.« »Daj mi tri dni časa,« ga je milo prosil bazarski prodajalec, »za gotovo ti bom našel modro vrtnico.« Trgovec mu je dal tri dni časa. Ubogi prodajalec je prav dobro vedel, da modrih vrtnic sploh ni, pa je tretji dan šel k svoji ženi in ji potožil, kaj ga teži. Žena pa je bila zelo pametna. Naročila je čarovniku, naj pripravi tekočino, vanjo je pomočila steblo bele vrtnice, in glej, vrtnica je postala modra. Trgovec je hitel z modro vrtnico v carsko palačo. In spet vpraša cesar svojo hčer: »Glej to krasno modro vrtnico! Ali je ta snubec opravil svojo nalogo v tvoje zadovoljstvo?« Princesa vzame vrtnico v roko, nato pa reče: »Ne! Ta vrtnica je bila umetno pobarvana. Svojo belo barvo je spremenila v modro. Če bi se ptice ali metulji usedli nanjo, bi morali poginiti. Vzemite vrtnico nazaj!« Trgovec je moral osramočen oditi iz cesarske palače. - Tretji snubec je bil zelo spreten državnik. Poklical je k sebi najboljšega umetnika v deželi in mu rekel: »Naredi mi čašo iz najfinejšega porcelana, mehkih barv in dovršene oblike, in naslikaj nanjo modro vrtnico.« Umetnik je delal tri mesece čašo in je izdelal najlepše, kar je kdaj ustvaril. Državnik je bil zelo vesel čaše in je ves srečen hitel v grad. Cesar je spet velel poklicati hčer, ji predstavil snubca in jo vprašal, če je ta prav opravil svojo nalogo. Princesa vzame delo v svoje drobne roke in reče: »To je najpopolnejša umetnina, kar šem jih kdaj videla. Shranila jo bom, zakaj ta čaša je vredna, da bo nekoč v njej modra vrtnica.« Tudi ta snubec je bil razočaran. Vendar se je princesi prisrčno zahvalil, ker je sprejela njegov dar in je odšel. Kmalu zatem je šel neki popotnik mimo cesarske palače. Nič še ni slišal o modri vrtnici, marveč je šel svojo pot naprej, brenkal na lutnjo in pel pesmi, ki se jih je ravno spomnil. Bil je večer in ker je bil utrujen in je sonce tako krasno zahajalo, se je usedel na zid cesarskega vrta, brenkal in pel, včasih pa prisluhnil regljanju žab in šumenju reke. Ob vrbah senčnih stojim in gledam, kako tone večer. Od reke sem slišim ljubo ime, ki doslej ga nisem še čuk In iz trave dišeče vzleti ptica, nad reko šumečo hiti. V njenih srebrnih valovih vidim lesk nežne modrine, kot je še nisem videl nikoli. Tedaj zasliši, kako se za njim odpirajo vrata in iz vrta stopi vitka postava. Odpelje ga v senco cipres in pod Zvezdami si Šepetata tisoč stvari, medtem pa ju je zagrnila tema kot srebrna megla. »Brž ko se bo zdanilo, bom šel k tvojemu očetu in prosil za tvojo roko,« je rekel on. »Ah«, je vzdihnila neznanka. »Jaz sem cesarjeva hči in sem zahtevala, da me sme poročiti samo tisti, ki mi prinese modro vrtnico.« Popotni fant se nasmehne: »Ta reč je kaj preprosta. Našel bom modro vrtnico.« Zdanilo se je in fant je ob poti utrgal belo vrtnico ter jo nesel v cesarsko palačo. »Tale tuji pevec ti prinaša to, kar misli, da je modra vrtnica. Ali hočeš pogledati, če je morda prava?« reče cesar in se smeje. Princesa vzame v jutru utrgano vrtnico in ne da bi se obotavljala, reče: »Da, to je modra vrtnica, ki sem jo hotela imeti.« Vsi na dvoru so ugovarjali, kajti vrtnica je bila bela in ne modra. »Jaz pa vem, da je vrtnica modra,« reče princesa in prijazno doda: »Morda ste pa vi vsi slepi za barve.« Cesar je odločil, da je treba vrtnico imeti za modro, da ima princesa prav in da nihče ne sme dvomiti o tem, niti zvezdoslovci niti znanstveniki niti njihovi učenci ali preroki. Princesa in popotni pevec sta se poročila in sta živela srečno v hiši ob morju, z vrtom, polnim belih vrtnic, ki sta jih vse svoje žive dni imenovala »modre«. Cesar pa je bil zadovoljen, ker je vedel, da je njegova hči srečna, in je rad poslušal pesmi svojega zeta. Modra vrtnica Pred davnimi časi je živel na Kitajskem cesar, ki je imel dva otroka, sina in hčer. Sin je bil že oženjen in žena ,mu je rodila zdravega dečka. Hči pa še ni bila poročena in cesar jo je želel omožiti z enakorodnim moškim, preden umre. Ta hči je bila daleč naokoli znana zaradi svoje lepote. Imela je lepe rjave oči, njen smeh pa je zvenel, kot bi peli srebrni zvonovi. Noge je imela tako vitke kot nobena druga. Ni pa bila samo lepa, ampak tudi pametna in modra in je pela pesmi velikih umetnikov kot nihče drug v vsej deželi. Poročiti se pa ni hotela. Brž ko se je razvedelo, da cesar išče svoji hčeri snubca, so kar po vrsti prihajali mladi snubci v cesarsko palačo. Minister je vse sprejel in jih peljal v posebno sobo, kjer jim je povedal, da bo cesarjevo hčer dobil tisti, ki ji prinese modro vrtnico. Tako je tudi ona sama predlagala. Začudeni snubci so se spraševali, kje bi mogli najti modro vrtnico. Večina se je takoj odrekla snubitvi. Nekateri so poskušali srečo, a so se tudi kmalu odrekli. Navsezadnje so ostali le še trije snubci. Eden izmed njih je bil bogat trgovec, šel (Kitajska pravljica) je v največji bazar in zahteval modro vrtnico. Trgovec se mu je kar naprej priklanjal in se mu oproščal: »Modre vrtnice še svoj živ dan nisem videl.« Trgovec pa mu je velel, naj mu priskrbi modro vrtnico, naj stane, kolikor hoče. Trgovec je obljubil, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči. Drugi snubec je bil vojščak. Zajahal je čilega konja in zdirjal s sto jezdei v deželo petih rek: tam je vladal kralj, ki je imel najdragocenejše zaklade sveta. Vojščak je terjal iz te zakladnice modro vrtnico in grozil kralju, da mu pokonča deželo, če mu je ne da. Kralj, ki se ni hotel vojskovati, bil je miroljuben človek, je izročil tujcu dragoceno vrtnico iz samih draguljev; in snubec je s tem draguljem odjezdil iz tuje dežele. Šel je v cesarsko palačo, takoj so ga peljali k cesarju, kateremu je pripovedoval o svoji dogodivščini. Cesar je poklical hčer. »Glej hrabrega junaka z vrtnico. Ali je izpolnil svojo nalogo?« Princesa vzame žlahtni kamen v svoje drobne roke. Nato reče: »To ni vrtnica. To je safir, žlahtni kamen. Takih reči imam Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, registrirana zadruga z omejenim jamstvom Ob priliki letošnjega Koroškega sejma v dneh od 6. do 16. avgusta 1959 razpisujemo Nagradno žrebanje za zadružnike včlanjenih zadrug. Izžrebane bodo kot ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU r. z. z o. j. Celovec, Pavličeva ulica 7 1. nagrada: Molzna naprava Alfa Per- fekt 5 S za molžo do 6 krav 2. nagrada: Parilnik za 100 litrov 3. nagrada: 50 m plastičnih cevi AKG, 8 atii, Vz ali % cola Pravico udeležbe imajo vsi člani v Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu včlanjenih Hranilnic, Kmečkih gospodarskih zadrug in Juž-nokoroške gospodarske zadruge, ki v dobi Koroškega sejma kupijo v našem sejmskem šotoru ali v pisarni v Pavličevi ulici 7 kmetijske stroje in naprave najmanj v vrednosti šil. 1.000.— (entisoč šilingov). _ Včlanjene zadruge so iz udeležbe izključene. Izključena je tudi pravica do pravnega postopka. Izžrebale se bodo z našo tekočo številko in žigom označene, od naročnika pravomočno podpisane naročilnice. Žrebanje bo v. petek, dne 21. avgusta 1959 v prisotnosti javnega notarja, vendar z izključitvijo pravnega postopka. Dobitniki bodo objavljeni v časopisih »Naš tednik — kronika« in »Slovenski vestnik« ter dodatno pismeno obveščeni zaradi prevzema nagrade. EINICHER KLAGENFURT razstavlja na KOROŠKEM VELESEJMU, dvorana 12 DELAVNICO V MALEM ZA TEBE s 24 priključki za VRTANJE, ŽAGANJE, POLIRANJE, BRUŠENJE, STRUŽENJE i. t. d. Obiščite predvajanja modernega »W OLE« orodja za raznovrstno uporabo. gospod ZAHVALA V najgloblji žalosti, ker nam je umrl naš nepozabni mož in oče. v Arnold Černič se vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani in nam s pismi in brzojavkami izrazili sožalje, iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa izrekamo domačemu dušnemu pastirju č. g. župniku Repniku za ljubeznive besede tolažbe ob grobu, preč. g. dekanu Koširju, predstavniku okrajnega glavarstva v Beljaku, gospodu županu in pri pogrebu celokupno navzočemu občinskemu odboru občine Loga ves, požarnim hrambam, ki so pok. izkazale poslednjo čast, predstavniku orožniške postaje na Vrbi in moškemu pevskemu društvu Vrba. Najlepše se tudi zahvaljujemo pevcem slovenske pesmi, v katerih krogu je pokojnik rad pel vse svoje življenje. Prav tako se zahvaljujemo vsem govornikom za lepe poslovilne besede v imenu društev in zadrug. Obenem pa se zahvaljujemo iz srca vsem darovalcem številnih vencev in šopkov in vsem, ki so ljubljenega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Milica Černič, hčerka v imenu vseh sorodnikov. Terezija Černič, soproga Vxe\vcoicUta dana ilbcta (Nadaljevanje s 7. strani) Poldrugi mesec je minil brez prepira in brez jeze med bratoma. Don Lucio je opazil, da brat ravna z njim z neke vrste nežnim pomilovanjem. In tudi njega je zajemalo ganotje: V lekarni »Pri grbavcu« je večkrat celo rekel: — »Moj brat bo kmalu umrl, tako se je spremenil, da ga skorajda ne prepoznam več.« In ko je vsak dan pri mizi zagledal sladkarije, se je sicer vdal slastni skušnjavi, vendar ga je pri jedi mučila slaba vest, kar mu je kvarilo ves užitek. »In ti? Zakaj pa ne ješ?« »Dve solzi sta se rodili iz oči dona Rocca in strkljali po polnih, rožnatih licih. »Kaj pa ti je? Kaj se je zgodilo?« (Konec prihodnjič) JZmdMsdtuteitsckaii Auf ihrem Ausstellungsstand zeigt die Landmaschinenfirma Valentin Paternioner die verschiedenen Typen und Grossen von STEYR-TRAKTOREN mit den Maschinen und Geraten des STEYR-Agrarsystems sowie INTERESSANTE NEUERUNGEN auf dem Gebiete der BODENKULTUR, ERNTEEINBRTNGUNG und VERARBEITUNG. Eine cigene Abteilung fiir Hausvvirtschaft enthiilt MELCHWIRTSCHAFTSGERATE ' KČHLANLAGEN WASCHMASCHINEN usw. SIEMENS - HOV AL - SONDERSCHAU zeigt die schon bestens bekannten und erprobten HOVAL - ZENTRALHEIZ UNGSHERDE HOVAL - THERMKESSEL und - Minithermkessel und fiihrt an Hand schematischer Darstellungcn in das Siemens-Hoval-Heizsy stem ein. Ein Besuch lohnt sich daher zur unverbindlichen Beratung. MESSEGELANDE - HAUPTALLEE rcchts. UnetcetM un Vceis! Vom Erzeuger zum Verbraucher! FREMDENZIMMER-AUSSTELLUNG zahlreiche Modelle, modem, formsehon, ab S 1480.- Kostenlose Beratung und Zustellung -bequeme Teilzahlung (V&lkeM-JtloML KLAGENFURT, Villacher Ring 47 ■ Telephon 57-25 TRGOVINA Z ŽELEZNINO VSEH VRST NA VELIKO IN NA DROBNO VINZ. ZVVICK EISENGROSSHANDLUNG KLAGENFURT Lagtrhaus Siidbahngtirtel 10 Tel. 42-60 Dctailjjcschaft Alter Platz 29 Tel. 29-86 Fernschreiiber- 04/408 Fachgeschaft fiir Motel- und UaiishallM»erate Alter Platz 17 tel. 38-53 Železo, pločevina, kovinske cevi, cevi iz umetne snovi, žičniki, žica, orodje, obloge, kuhinjska in hišna posoda, štedilniki in peči, električni štedilniki, plinske naprave, pralni stroji List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Nai> tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. .Odpoved en mesec naprej. — Lastnik i* izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrclec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Pel. štev. uredništva in uprave 43-58. Kotošlu udesejm AVSTRIJSKI LESNI SEJEM od 6. avgusta — 16. avgusta 1959 Karntner Messe Klagenfurt Koroška velesejem Celovec AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM - OESTERREICHISCHE HOLZMESSE od 6. do 16. avgusta 1959 130.000 kvadratnih metrov razstavne ploskve POSEBNE RAZSTAVE: L Od gozda do potrošnika 2. Avstrijska žagarska industrija 3. Obrt in kultura Ravnateljstvo velesejma v Celovcu, Magistrat, tel. 66-80 in 36-81 ter pri vseh potovalnih pisarnah. — Na železnicah 25% popusta; 50% popusta pri poštnih avtobusnih linijah na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem (tudi pri priključnih linijah k železnici). (jfaisutc ftA i/ei&seifnu FBRMEg Ui og-tct-safo i/ NAŠEM LISTU! iMMtnikU Htolkttti KLAGENFURT, SIRIUSSTRASSE 6 Mleko in mlečni izdelki iz 60 podružnic Spodnjekoroške mlekarne Obiščite ,,Mlečni paviljon" na velesejmu I Najcenejši zajtrk - Najboljša malica I Največja izbira I ! Matthias Najnižje cene I Letno blago in perilo Moritz pri . » ! ' Umetni mlin in žaga jC. Hutmet BREG PRI ; GRABŠTANJU Klagenfurt [ Rain bei Grafenstein Celovec ( i [ telefon 28-44 i i Alter Platz 35 KONZUMNA ZADRUGA Celovec-Klagenfurt, St. Peter StraBe 5 s svojimi podružnicami se priporoča! Kdor dobro računa, kupuje v KONZUMU Obiščite naš paviljon na velesejmu. Smo v razstavni dvorani (Halle) št. 16. Izborna kapljica po zmernih cenah ! m Hiti Trgovina' umetniških slik in okvirjev samo pri P] Hans Treffer /jt.Sekerka Klagcnfurt-Cclovcc KLAGENFURT 10.-0ktoberstr. Burggassc 8 (neben Kino Prechtl) TAUNUS 12 IVI * IB 38 PS 1172 eem GerSumig, Komfortabel, wirtschaftlich — In uber 80 Landern der Brde bewahrt. — 3- Gang-Vollsynchron-Getriebe — Auf Wunsch: Sperrsynchronisiertes 4- Gang-Getriebe. AUTOHAUS KAPOSI & (0 Klagenfurf, Verkauf: Herrengasse 10 Tel. 4424 Service, Werkstatte u. Ersaizteillager VillachersiraBe 51 Tel. 47-75, 58-32 Pisano branje iz Fordovega kraljestva 85.000 DM premij so izplačale Fordove tovarne v Kolnu delavcem in nastavljen-cem za predloge za tehnične izboljšave. Neka posebna bistra buča si je s svojim predlogom zaslužila najvišjo nagrado 5.000 DM (30.000 šil.). Taunus 12 M je na prvem mestu povpraševanja kupcev v zadnjih mesecih. Zato morajo sedaj novi naročniki čakati nekaj tednov na dobavo zaželenega voza. Od leta 1952 je bilo izdelanih znatno nad 200.000 vozov tega tipa, ki se je tako dobro obnesel. Proizvodnja v Fordovih tovarnah se je povečala za 20% v prvih 5 mesecih tekočega leta v primeri z isto dobo prejšnjega leta. Prirastek proizvodnje v višini 47% je Fordovi tovarni v Kolnu v letu 1958 zagotovil prvo mesto, v celotni zapadnonem-ški industriji glede povečanja prirastka, ki je v primeri s prejšnjim letom povečal za celih 23%. Delež Forda na zapadno-nemškem avtomobilskem trgu se je od 7,7% v letu 1957 povečal v letu 1958 na 8%- Izvoz Fordovih vozov iz Kolna je znatno narastek Njihov delež na celotni prodaji je znašal 45%, dočim je bil prejšnje leto le 40%. Nek FORD-model je natančno pred 50 leti dosegel prvo mesto na ameriški kontinentalni dirki, ki je vodila na 6000 km dolgi progi, po prašnih cestah, blatnih poteh in kar počez po travnikih skozi Združene države in Kanado. Zmagovalec na vozu model T, ki ga je ustvaril genialni Hen-ry Ford, je imel 17 ur naskoka pred svojim najbližnjim tekmecem. Da je premeril to dolgo pot, je rabil 23 dni. Sedaj so v Ameriki priredili vožnjo na isti progi. Pri tej priložnosti so se srečale preteklost, sedanjost in bodočnost: Staro progo sta prevozila naslednik nekdanjega modela T, 50-milijonski voz Fordovih tovarn, tip »Galaxie« in poskusni model »Levacar«, ki ga imenujejo »voz bodočnosti«. Ogtosui v našem listu / mmsak Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadl&kaus KERN Klagenfurt. Burggatte Ugodna plačila na obroke Radio in televizija, najnovejše pri KERN-u V dveh predelih (kojah) v novi vele-sejmski dvorani razstavlja »Radiohaus KERN« in ondi bo vsakdo našel to, kar si želi. Prav posebno pa velja omeniti veliko. izbiro raznovrstnih televizijskih aparatov (Fernsehen) od vidne ploskve 43 cm pa do 63 cm, kjer prihaja najbolj do izraza dejstvo, da more ta vodilna in najstarejša trgovina te stroke na Koroškem zadovoljiti vsak okus. To dokazujejo tudi stotine zadovoljnih odjemalcev. Nudi tudi radijske aparate, magnetofone, gramofone in prenosljive tranzistorske radijske aparate v veliki izbiri, ki gotovo zadovolji vsako željo. V oddelku za šivalne stroje sta dve izkušeni predvajalki, ki sta ju poslali tovarni »Rast & Gasser« in »Gritzner«, da kažeta pri praktičnem delu vse prednosti in potankosti njihovih tehnično skrajno izpopolnjenih »Automatic« in »Zickzack«-šivalnih strojev. Z mopedi, rolerji, kolesi in avtomobili »Puch 500« pa Radiohaus KERN dokazuje, da more tudi glede teh artiklov zadovoljiti še tako zahtevnega odjemalca in nudi povrh zelo ugodne pogoje za odplačila ha obroke. JOSEF MAVERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM afiernit vmammmmmm Celovec-KIagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3., t.42-76 Lasten kamnolom Izvedba vseU stcesniU del za cecUve, stolpe in gadove Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji Dobra in varna streha - pri Mayerbruggerju Pri našem pregledu koroškega gospodarstva nikakor ne moremo preiti renomiranc Firme Mayer-brugger v Celovcu (Domgasse 19), ki po vsem Koroškem posebno pa tudi v naših dolinah in hribih s solidnim in trpežnim delom pridobila dober naslov in zaupanje. Dobra streha, ki ne pušča, je prav tako važna kot trden temelj pri vsaki stavbi, pa naj si bo to cerkev ali župnišče, ali pa hiša, hlev in gumno. Zasedaj omenjamo samo nekatera najvažnejša dela, ki jih je firma MAVERBRUGGER v zadnjem času prevzela in izvršila v splošno zadovoljstvo naročnikov. Pokrila je dom za onemogle v Podlazu pri Suhi, občinsko hišo v Šmihelu pri Pliberku, v škocija-nu, gasilske domove na visokem št. Petru na Va-šinjah, kakor tudi v globoki dolini Bele v Železni OUsliU v Cdbvtu, Ifotkskitlfa PRVOVRSTNI OBEDI IN VEČERJE PO NAJNIŽJIH CENAH OGAL KOLODVORSKE CESTE (Bahnhofstrasse) AVTOBUSNA POSTAJA (Autobahnhof) Kapli, kjer je dala streho tudi novi poštni garaži. Cerkveni stolp v Mctlovi ima novo streho, ki je tudi delo firme Maycrbrugger. Prenovila je tudi streho starodavne božjepotne cerkve sv. Hcmc nad Globasnico. Učitelji, ki uče abecedo in uvajajo v življenje našo mladino v Blatu, žive pod varnim krovom nove učiteljske stanovanjske hiše, ki jo je tudi prekrila firma Mayerbrugger. Nadalje je firma Josef Mayerbruggcr prekrila celo vrsto transformatorskih postaj (med drugim v šmarjeti v Rožu). Pri novih vojašnicah v Plilterku je izvršila tudi vsa notranja izolacijska dela. Pa tudi kmetje, obrtniki in hotelirji se radi obračajo na to firmo. Med drugim je prekrila teraso VVuttejcvega hotela ob Klopinjskcm jezeru. Kdor je imel opravka enkrat s firmo Maycr-brugger, postane njen prijatelj, kajti ve, da sc jmmI streho, ki jo je prekrila firma Mayerbruggcr mirno spi. ŠIVALNI STROJI PLETILNI STROJI Grundner KLAGENFURT, VVienergasse 10 nachst der Stadtpfarrkirche! Obiščite nas na koroškem velesejmu v hali štev. 5 OBČUTLJIV UMETNIK Laurence Olivier, slavni angleški igralec, je vložil precej denarja v donosne gospodarske panoge. Na njegovi kmetiji je čreda plemenskih krav, ki dajejo dobro mleko. Ker je izdelava sira še vedno večja od povpraševanja, so trgovci predložili igralcu naj da tiskati na škatlice s sirom svojo sliko. Čeprav so zatrjevali, da se bo prodaja podvojila, je Laurence Olivier zavrnil njihov predlog, češ, da je žaljiv zanj kot umetnika. KLAGENFURT, BahnhofstraBe 6 HERDE DFEN Haus- und KiichengerSte Besuchen Sie unsere Vorfiihrungen auf der KARNTNER MESSE ^ MULTITOOL- Kleinvverkstatte Halle XII ► EMCO-UNIMAT und MAXIMAT-Drehbank Halle XII ^ PYREX, feuerfestes Glaskochgeschirr Halle IV ► MELITTA- Kaffeefilter und -Kannen Halle V ► OFEN - HERDE - Kuchengeraie Halle IV datavati auliz scena •zadeva Zato obiščite trgovino s čevlji WESTRITSCHNIG KLAGENFURT Volkcrmarkter Strassc 13 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN BENCINSKA ČRPALKA Pokažemo Vam v naših razstavnih prostorih na velesejmu PORSCHE-TRAKTORE — WARLHALOWSKI-TRAKTORE, Triebachsen — AEBI-Einachsschlepper mit verschiedenen Geraten — AEBI-Motormaher — MULAK-Geratetrager — LANDMASCHINEN — HAUSHALTS und WIRTSCHAFTSHERDE, kombi-nierte PROPANGASHERDE — KUHLSCHRANKE — TIEFKGHLTRUHEN inallen Grossen — WASCHMASCHINEN STAHLPANZERKASSEN — MAUERSAFES — OPFERSTOCKE — BOROMOEBEL — GELDKASETTEN HANS WERNIG KLAGENFURT MESSESTAND FREIGELANDE Block B — Messestand: Halle IV. k Klagenfurt, Baumbachplatz 2 Največje avstrijsko podjetje za preskrbo z električno energijo Osterreichische Draukraftvverke AG., vas informira v lastnem paviljonu na velesejmu o električnih centralah, gradnji električnih central in načrtih za električne centrale JleMfnicana TESARSTVO FRANZ GASSER BILČOVS (LUDMANNSDORF) 28 KRATKE VESTI Radioaktivni oblaki se raztezajo od severnega tečaja pa do južnega, so ugotovili občutljivi aparati raziskovalnih laboratorijev ameriSke mornarice. Ti oblaki so posledice pred 15 meseci izvršene atomske eksplozije pri otočju Bikini v Tihem oceanu. Bombi je bila dodana posebna snov Volfram, ki se je pri eksploziji razpršila obenem z radioaktivnimi žarki, s katerimi sc je povezala. Z njeno pomočjo so sedaj učenjaki mogli ugotoviti, da radioaktivni oblaki, ki jih proizvajajo atomske eksplozije ostajajo dolgo dobo v ozračju zemlje ter, da se širijo na vse strani. Torej bi posledice smrtonosnih radioaktivnih Žarkov, ki bi jih povzročila množična uporaba atomskih bomb v vojni, zadela tako vzhod kot zapad. Solid Leistungsfahig Altbewahrt NOBEL Altbekannt KLAGENFURT ST. VE1TER STRASSE 15 Telefon 22-58 Kralj Ibn Saud, arabski poten tat, ki je lastnik najobilnejših petrolejskih vrelcev ter vladar ene izmed kulturno in gospodarsko najbolj zaostalih držav na svetu, je s svojim spremstvom prispel v Bad Nau-heim. Ob njegovem prihodu v blestečem ameriškem avtomobilu znamke Cadillac se je zbrala velika množica nauheimskih radovednežev, ki se je predvsem veselila obilnega dežja dolarjev in mošnje kralja z Jutrovega. Slovesnost pa je povzdignila celo vojaška godba novoosnovane zapadno-nemške vojske, ki je svirala brumne koračnice. Ibn Saud je prišel v to nemško zdravilišče, da si leči bolno srce. Čas mu bodo pa krajšale tudi njegove haremske dame, ki so prispele z njim, z zakritimi obrazi. V zdraviliškem hotelu je kralj najel zase in svoje številno spremstvo 34 sob. VSTOPNINA NA LETOŠNJEM VELESEJMU Vodstvo Koroškega velesejma je tudi za letos določilo cene za vstopnino, ki se skorajda ne razlikujejo od lanskih. Dnevna vstopnica za odrasle stane letos 9.— šil. in velja tako za razstavni prostor kakor tudi veselični park. Otroci od 6. do 14. leta plačajo 3. —šil kot doslej. Tudi večerna vstopnina za veselični park je ostala ista kot lani, to je: za odrasle 3,— šil. in za otroke L— šil. Velesejmska izkaznica stane 20,— šil. Podobno kot na velesejmih drugod velja za šest vstopov in je torej sorazmerno znatno cenejša. Velesejmski katalog ima ceno 5.— šil., črtež razstavišča pa 1,— šil. Nova velesejmska dvorana bo letos prvič služila svojemu namenu. Surova stavba je bila pred kratkim dovršena. Nudi G000 kv. metrov razstavne ploskve, v dolžino 88,6 m, v širino pa 47,5 metrov. Nosilci merijo 39 m. Vsa stavba je iz železobetona. GMEINER-FISCHE auf der Karntner Hesse im Vergniigungspark Fischsemmeln Stiick S 1.50 sowie standig frischgebackene Mayonnaisebr6tchen Stiick S 2.50 Seefische und Forellen, teinste Heringc, Russen, Rollmopsc, Fisch-Fischsalat Portion S 2.50 konserven und samtliche Sorten erstklassiger Sardinen — Messe-Telephon 68-72 HotUmp v , Theresienthaler-IftiHnaga i/auevah. tkanina pri RADLNAVR BELJAK - VILLACH T-UmsUa ottnct ZNAKI ZA OCENO FILMOV: I = priporočljiv za vse; la = priporočljiv za odrasle in zrelejšo mladino; II = za vse; III = za odrasle in zrelejšo mladino; IV = le za odrasle; IV = za odrasle s premislekom; IVb = za odrasle z resnim premislekom; V = odsvetujemo; VI = odklanjamo; + ga priporočamo; + + film je res vreden, da si ga ogledamo. BOROVLJE Sobota, dne 8. 8. 59: Wege zu Ruhm (III). — Nedelja, dne 9. 8. 59: Der schvvarze Blitz (III). — Torek, dne 11.8. 59: Schuld und Siihne (IV). — Četrtek, dne 13. 8. 59: Der Hcld von Texas (III). BISTRICA Sobota, dne 8. 8. 59: Schmutziger Engcl (IVa). — Nedelja, dne 9. 8. 59: Es wird alles vvieder gut (III). — Sreda, dne 12. 8. 59: Ku Klux Klan (IV). ŠT. JAKOB V ROŽU Sobota in nedelja, dne 8. in 9. 8. 59: Škandal in Isehl (IV). — Torek, dne 11. 8. 59: Dakota (III). — Četrtek, dne 13. 8. 59: Odongo (111). PLIBERK Sobota in nedelja, dne 8. in 9. 8. 59: Kinder-madehen fiir Papa gesucht (IV). — Torek in sreda, dne 11. in 12. 8. 59: Die Zw61f Geschworenen (III**). FRANZ SCHNABL CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrasse 38 b FURNIRJI FUNDER- IN LEITGEB PLOŠČE POHIŠTVENE OBLOGE RAZLIČNE LETVE i. t. d. Štefan Katz nudi najboljše, vedno sveže pecivo KLAGENFURT, Waidmannsdor£ Siebenhiigelstrasse 75 j^jj^ Ing. Albert Fleischmann krovski mojster Klagenfurt Skladišče: Wulfengasse 2a- Tel. 55-23 Pisarna: Viktringerring 9 - nasproti Kmetijske zbornice se priporoča za vsa strešno-pokrovska dela Najboljše meso in klobase vseh vrst v času Koroškega velesejma, kakor tudi za praznike samo pri Rudolf Sablatnik mesar in prekajcvalec CELOVEC, Siebenhiigelstrasse 81 TELEFON 49-36 Karl Potscher konjski mesar Celovec. Klagenfurt PISCHELDORFERSTR. 12, tel. 55-22 Prevzame tudi zavarovane konje. Če je sila, koljemo podnevi in ponoči. Kupujemo po naj višji dnevni ceni. dak& simmmie je poč žii/Cjettja Praktično in lepo hišno opravo po zmerni ceni, to je geslo firme STADLER, vodilnega pohištvenega podjetja na Koroškem, ki tudi letos razstavlja na velesejmu Letos nudi STADLER -bogato izbiro spalnic, jedilnic, kuhinj, za vsako željo in za vsako denarnico. Novost na letošnji razstavi je kombinacija spalnica-dnevna soba, ki je v današnji stanovanjski stiski posebno za mlade ljudi, ki se poročijo iz ljubezni za res to, kar morda najbolj potrebujejo. Je praktična, jo je moč namestiti v prostorih sleherne velikosti. Postelji sta prostorni, omara pa sestoji iz posameznih elementov, ki je vsak zase že omara. S sestavljanjem jih je moč povečati, kakor to dopušča prostor. Ta kombinacija pa je tudi čedna za oko. Po svoji priprosti eleganci barve in oblike pa pritegnejo nase pozornost vsakega obiskovalca omizja (Sitzgarnituren), katerih stoli se dajo spremeniti v naslanjače. Izdelani so po švedski licenci. Velja še omeniti zelo primerne okvire za sobne rastline in cvetlice, ki so postale danes že skoraj bistveni del stanovanj, saj jim zelenje in cvetje daje življenje. Velja pa omeniti še pestro izbiro zaves in specialne švicarske tkanine z krasnimi vzorci. Stanovanje pač ne sestoji samo iz posameznih kosov mizarskih ali tovarniških izdelkov, ampak šele kadar vsi skupaj, od postelje pa do primernih zaves, tvorijo ubrano celoto, ustvarijo iz štirih sten — človeško bivališče. In prav to je vtis, ki ga človek dobi pri ogledu Stadlerjeve oprave, bodisi na velesejmu, bodisi na sedežu firme v Theathergasse, kajti njen arhitekt, dipl. arch. Klaus Stadler, ki je vsem inte-sentom brezplačno na razpolago za strokovne nasvete, ne vidi svoje naloge v tem, da proda čim več kosov pohištva, ampak, da odjemalcu z nasvetom pomaga pri ureditvi lepega, prijetnega in mirnega doma. d to irts eha i e {^iLVMetueluLtfl VILLACH - Filialen: Wernberg, Mallestig, Tiegersdorf, Arnoldstein, Notsch, Kreuth b. Bleiberg ICmftijska žari nuj a V BELJAKU - Podružnice: Vernberk, Malošče, Rekarja ves, Podklošter, Čajna, Rute pri Plajbergu TISKARNA - ZALOŽBA - KNJIGARNA - PAPIRNA TRGOVINA - VELEKNJIGOVEZNICA - IZDELAVA KLIŠEJEV „(itufuithiau Družba sv. Jožefa Klagenfurt, Volkermarkter Ring 26, tel.36-51 Serie P o d r u ž n i c e : KLAGENFURT, Sternallee 5 KoTSCHACH v Ziljski dolini ŠT. VID ob GLINI VVOLFSBERG NAŠA NOVA ZALOŽB ENA DELA: Canham, »Neue Wege zur Freiheit« — Sr. Eva Maria Kremer, C. P. S., »Der rote Rock« — Strutz, '»Heimat an den Seen« — Strutz, »Mutter« — RoBmanith, »Bilchverk Karntcn«, (nova naklada v globokem tisku). — Dr. Meier: Cerkvena zgodovina Koroške, »Heiliges Karnten«. INTERCONTINENTALE OSTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefon 248 - Tclex 04-530 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 246 THEATHERGASSE 4 TEL. 50-24, 52-62 schon u. modern ■ RIESENAUSWAHL - UBER 100 AUSSTATTUNGEN B DIE BESTEN UND BILLIGSTEN MOBEL 6STERREICHS B BEfJUEME TEILZAHLUNG OHNE ZINSEN B ZUSTELLUNG FREI HAUS IN GANZ KaRNTEN MIT EIGENEN MOBELAUTOS Moderne Einbau- kiichen Schlaf- zimmer unerreicht in Preis und Ausfiihrung Wohn- zimmer- schranke In vielen auscnviihltcn Modcllen Fauteuils und Klein- mobel Polstermbbel und[Klubgarnituren Moderne Raumgostaltung und Plannng der Vfohnung durih eigenen Architekton BESUCHEN SIE UNS UNBEDINGT AUF DER KKRNTNER HESSE 6. bis 16. August 1959 \VIR ZEIGEN IHNEN IN UNSEREM REPRASENTATIVEN, 300 m- GROSSEN eigenen Messepavillon EINE EINDRUCKSVOLLE SCHAU MODERN ER RAUMKUNST M0BELHAUS Stadler KLAGENFURT