THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod —- za pravico in resnico — od boja do zmagal GLASILO SLOV KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV._ MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No. 94.) CHICAGO, ILL., PETEK, 14. MAJA — FRIDAY, MAY 14, 1926. LETNIK XXXV. INGRES STROKOVNIH ORGANIZACIJ JE IZDAL POVELJE ZA PRENEHANJE STAVKE IZ SIMPATIJE. — PREMOGARJI OSTANEJO ŠE NADALJE ZUNAJ; VR-ŠILA SE BODO POGAJANJA. London, Anglija. — V sredo, majia, se j'e končala geneza stavka v Angliji, ki je baiala devet dni. , Roditelji kongresa strokov-"h organizacij, ki so začeli gi-lanie za stavko iz simpatije Premogarjev, katerim so Stoiki hoteli prikrajšati njih ^služek in podaljšati delovne llte> so obiskali ministrskega ^dsednika Baldwina in člane fi%ovega kabineta, izjavili so llIn> da je stavka končana, »o tega koraka jih je prive- dla lzJava, da se pogajanja za se naj pripravi za AMDNDSENPREKO SEVERNEGA TEČAJA ¥ ALASRO. ,®sitey premogarske krize ne obnovila, dokler bo tra-ala generalna stavka. Takoj e bilo poslanih nebroj brzo-na vse unije po celi deželi, katerih se je obvestilo sleher-delavca, ki je član org.ani- tim0 en teden trajajo- ^ Počitku se bo zopet priče-1 z delom, kolesa se bodo za-]j e'a in pozabljeno bo gorje, ega je prizadjala gene-7 stavka. ^ Pugh, ki je predseduj strokovnih organizacij, je av'l Baldwinu in ostalim mi-fj 0fti. ki so bili skupaj zbra-Palači na Downing cesti, ja Se z delom pričelo, zato Se obnovi s pogajanji za re-^^spora med premogarji in OJ j0 J,ll]'e- Kakor vsi znaki kaže-t>ftudi ta kmalu končana. logarjev je 1,120,000 zu-rufim generalni stavki je r6v-Val° okr°£ 5,000,000 delav-Hj,' Natančno število ni bilo p01'ugotovljeno. s emier Baldwin je sam po-"ito ^?vico v poslansko zbor-je med drugim tudi Vda mir'ki je prišel z g, g0> ,ie mir in zmaga zdrave-bazuma. Rekel je tudi, da C Pričelo z delom v duhu C?cije ~~ pozabljeno bo l)o v — zdravi razum nas b do napredka. c0 s anci so napolnili zbornici se ie 80 bile P°lne' v ve' vse gnetlo ko je prišel bin „5 v zbornico. Kakor so Krasno vreme spremlja A- mundsen-Ellsworthovo polarno ekspedicijo, katera je z lahkoto prišla na tečaj. — Nove zemlje niso našli. Oslo, Norveško. — "Letimo preko polarnega ledu." Tako se je glasila brzojavka, katero je poslal kapitan Amundsen v torek dopoldne iz Norge, zračne ladije, na poti preko tečaja proti Alaski. Še bolj razveseljiva pa je bila druga brzojavka. ki se je glasila, da so že preko tečaja, kar je bilo v sredo ob zgodnji jutranji uri. S tem, da je ameriški poročnik R. Byrd z lahkoto, v kratkem oasu preletel razdaljo od baze do tečaja, navdaja z upanjem kapitana Amundsena in ostale člane ekspedicije, da ni več nobene težkoče priti na severni tečaj. Koliko je bilo truda, koliko stroškov in žrtev že, FRANCOZI POGNALI RIFI-JANCE IZ GOROVJA NAD REKO KERT. Rabat, Maroko. — Franco- sko uradno poročilo se glasi, da so francoske čete, ki operirajo na levi strani rek Kert, zasedle Dhebel Touhount in Tize-nine, dosegli so vrhove gorovja zapadno od Iskditene in pognali Rifijance v beg. MRS. ALFRED J, BROSSEAU. SPLETKE ROJALISTOV ¥ NEMČIJI ODKRITE. Berlinska policija je izvršila napade na rojaliste in jih veliko število aretirala. — Na skrivnem so kovali zaroto, da bi prevrgli republiko. Berlin, Nemčija. — Nemška republika je bila v nevarnosti. Poročajo, da je obstala med rojalisti v Nemci ji, struja, ki je delovala nato, da bi se prevr-glo republiko, proglasilo predsednika Hindenburga diktatorjem, ki bi najprvo odstopil od predsedništva, zavrgel Da-wesov načrt in locarnsko pogodbo. Načelnik policije v Berlinu je podal izjavo, da so napadi ELSSWORTHOV 46 ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO V ZRAKU. V četrtek. 13. maja so praznovali nad večnem ledu na vodilnem zrakoplovu Norge rojstni dan Ellswortha, tovariša kapitana Amundsena, ki so na poti proti Alaski. Ellsworth je star 46 let in strasten raziskovalec. * • W REVOLBCIJOMRJI V MEHIKI AKTIVNI. Iz Jugoslavije DR. KOROŠEC IN DR. KULOVEC NA SHODU V SUBOTI-CI, KATEREMU JE PREDSEDOVAL MIŠKO PRČIČ, BIVŠI NARODNI POSLANEC. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. "Daughters of the American Revolution" imajo novo predsednico, Mrs. Alfred J. Bros- Zvezne čete zasedle državo Guerrero, kjer so nameravali uporniki zavzeti pristanišče v Acapulco. — S pomočjo aeroplanov zasledili upornike v gorovju. V Shod Dr. Korošca v Subotici. Na shodu dr. Korošca in dr. Kulovca v Subotici, loateremu je predsedoval Miško Prčič, bivši narodni poslanec, je bilo veliko število udeležencev, ki so burno odobravali govor dr. Korošca. Med drugim je rekel dr. Korošec, da iz sedanje krize sta samo dva izhoda, ali volitve ali pa nova vlada proti korupciji. Rekel je tudi, da SI. Ljudska stranka ne proda avtonomije. Dr. Korošec se je dotaknil tudi sporazuma med Ra-dičem in Pašičem, rekel je sledeče : Pašič in Radič sta se sporazumela, da bosta izvajala narodni sporazum, in sicer da bi se komu posrečilo priti na stanovanja častnikov in ne-na skrajno severno točko naše katerih rojalistov bili vspešni, zemeljske oble. V zgodovini se dognalo se je po zaplenjenih bo čitalo, da je bil prvi Ame- dokumentih, da je bilo vse pri-rikanec, ki je krožil nad sever- pravljeno za politično .akcijo — V r nem tečajem. Prva zastava na tečaju je bila ameriška. Amundsenqva ekspedicija je preskrbljena z vsem potrebnem; z živežom za celih osem tednov. Opremljeni so z radijo aparati, prvo brzojavko so poslali ko so se nahajali nad polarnim ledom. Seboj imajo tudi skije, orožje, spalne vreče, štiri šotore — Amundsen ima v svoji kabini tudi slika norveškega kralja in kraljice, katero je dobil ko se je pripravljal na nevarni polet. Maj. Scott je tudi podaril kapitanu štiriperes-no deteljico, skrbno hranjeno v okvirju — Italijani, ki so tudi čLani ekspedicije, pa imajo pri sebi podobo Matere božje. Ekspedicija je tudi pripravljena za neugodno vreme. A-mundsen se dobro zaveda, kako težka naloga še čaka ekspedicijo, ko se bo Norge približevala Ameriki. Celokupno moštvo Norge, je bilo v veselem razpoloženju, ko so se odpravili na pot. Nobenega strahu niso imeli — Byrd je pokazal kako lahko se pride na severni tečaj. Upamo, * j6"^°Pisna. Znano je bilo, da b0 drzno ekspedicijo sprem- celo to se je odkrilo, da so nameravali z oboroženo silo napasti mesto samo. Na podlagi teh dokumentov so aretirali večje število zarotnikov. Med aretiranimi se tudi nahaja pol. pi. Luck, predsednik Olympia atletskega kluba — rojalist, pri katerem so tudi našli važne listine. Najvažnejše dokumente so pa našli na domu glavnega urednika Deutsche Zeitung, v katerih so podrobnosti načrta cele zarote. Predsednik Hindenburg zani-kuje vsako zvezo z zarotniki, pravi, da on ni vedel ničesar o temu. Glava celega gibanja pa je polkovnik Nicolai, ki je bil za časa svetovne vojne načelnik Mexico City, Mehika. Mehiki je že tako, da ne sme --------, ------ -------------.biti brez notranjih nemirov. Že, seau iz Greenwich, katero nam !nekaj dni sem se čuti uporniško' brez nas. Dejansko nista imela predstavlja gorenja slika. Prej- [gibanje; sprva se je mislilo, da Programa. Njuni Koraki ctoKa-šna predsednica je bila Mrs. jse gre le za roparske napade, Anthony Wayne Cook. Js* Preseneteni in slabe \ Vsi stavka — tako so bili :oaoe^eteni in dobre volje, te. da je konec stav- \ bii0° Pa Premier govoril, elimecl Poslanci kot bi se-% 'a elektriki — radost je ' ;>0PiR. ko se je napovedala ge- KRIŽEM SVETA. — Hongkong. -1— Kapitana Gallarza in Loriga, ki se nahajata na poletu od Madrida do Manila, sta sedaj na najbolj nevarnem delu poleta, to je 700 milj od tukaj do Aparri, na Fi-lipinah. — Norfolk, Va. —Nad Lang-ley letalnem postajališču se je zgodila nesreča, dva letalca, ki sta se šele učila sta z letali skupaj trčila v visočini 2500 čevljev, oba letala sta bila zelo poškodovana in padla na zemljo, letalca sta se rešila s pa-dalno pripravo. — Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil na 835 Weed cesti. Škode je napravil nad $200,-000. Ena oseba se pogreša, domneva se, da je ostala v plamenu. — Oneonta, Ala. — R. R. Buckner, zvezni agent, je nameraval aretirati "moonshjner-je," vnel se je boj, Buckner je zadobil tako težke poškodbe, i, ^ stavko neka druga si \v} * ^ bila premagan-a po ^Vn?.ameti zmernih delav-°d,teljeV. °T°K PRODAN ZA Qi $6,000,000. Hec „ c H*; ' Otok Anticosti, ki ^ V zaliv" St. Lawren- ljala sreča. Predno se je dvignil Norge v zrak, je g&dba na parniku lleimdal igrala, veselo razpoloženje je bilo med člani ekspedicije, priredili so jim tudi pojedino, na kateri se je veliko govorilo in nazdravljalo eks-pediciji. V sredo jutro se je že razne-k raDer ,"ttyagamack: fuip sla vest, da je Norge bil ob 1 R k°ttvj>anija od fran- Juri zjutraj nad severnim teča-Wft,nntori'a Menierja, za !jem in da leti dalje v smeri pro' I SiJ:^ Stir jaških milj t. , ay&gamack Pulp nemške tajne policije, kateri pa da ^ podlegel. se nahaja sedaj v Turčiji. Tudi _ Chicag0( m _ Trije b£m_ njegov dom v Berlinu so preiskali. Razume se, da so v to z.aroto zapleteni višji častniki; dogna-o se je tudi, da je imel Nicolai pri ministrstvu za obrambo svoj ozadevni urad. Dokumenti po-kazujejo, da so se nameravali zarotniki za dosego svojega cilja poslužiti protipostavne politične .akcije. Poročilo tudi pravi, da je kancelar Luther .odstopil, ker demokrati nasprotujejo delovanju kabineta; v katerem sluča- ^ * Kubtt> ~~ Tukaj Je Ves železničarji iz Promet je ustav- ti Alaski. Radio signali iz Norge poročajo o krasnem vremenu, katerega se ekspedicija zelo veseli. Zemlje niso videli nobene, kakor je tudi ni videl poročnik Byrd. ki so v Mehiki običajni, a kakor posnemamo po zadnjih poročilih, mora že biti nekaj hujšega, kajti 15,000 vojakov je pod orožjem v državi Guerrero, kjer je pristanišče Acapulco, katerega so se uporniki hoteli polastiti pred enim tednom. Poslani so bili letalci na poizvedovalno službo, ki so ugotovili, da se zbirajo uporniki v Guerrero gorovju, kjer so deljeni na več oddelkov in se pomikajo proti obrežju in obnož-j ju gorovja. Vojni minister Joaquin Ama-ra, je dobil od predsednika Callesa ukaz, da mora na vSaki način upornike obkoliti in jih prisiliti, da se podajo. General Amarillas, poveljnik Y.aqui čet, ki je na čelu četam v ogroženem ozemlju, se je izkazal nesposobnega in bo odstavljen, na njegovo mesto pa pride drugi poveljnik, ki bo sposoben, voditi operacije proti upornikom. --o POBEGLI JETNIK RANJEN. Ottawa, 111. — James Price, ubežnik, ki je eden izmed sedmih zločincev, ki so pobegnili iz statevillske jetnišnice je še na prostem, a kakor pravijo ljudje, ki so ga videli, je ranjen. Farmarji so v velikih skrbeh z.a svoje družine in so spremenili domovja v trdnjave. Kjerkoli se pojavi kakšen tuj človek, vse beži in se zapre v hiše, tako velik je strah, ki ga ima ljudstvo pred ubežnikom Veliko farmarjev trdi, da so videli Price-ja — baje ima po- že Stražišar staro vojaško granato, ki pa še ni bila izstreljena. Tolkla in razbijala sta jo neprevidneža in ker se ni hotela razleteti, sta jo nesla domov. Tam sta jo trdno privila v velikega francoza in sta jo začela odpirati. Granata pa je, in to ravno, ko je skočil Stražišar po neko orodje, razletela s silnim pokom. Delci granate so zadeli Uršiča v trebuh in pa v obe roki in nogi in je dobil precej nevarne poškodbe, tako da so ga morali odpeljati v bolnico. Njegov tovariš pa je ostal k sreči nepoškodovan. — Tudi je napravila granata, ki je bila srednjega kalibra, pre<-cejšno škodo na poslopju. zujejo, da sta se sporazumela samo, kdo in kako bo izvršil prevaro. Vlada je skušala varčevati, toda ni mogla izvesti varčevanja. Pašič in Radič sta tekom devetih mesecev ljudstvu samo naložila nova bre mena. Beseda sporazum je bila samo trik od Radiča in Pa-šiča. Od varčevanja nimamo ničesar, pač pa nam je sporazum natovoril 2 milijardi več. Iz te vlade so Radiča odstranili, kar je najboljši dokaz, da pomeni sporazum medsebojno preganjanje. Nadalje je dr. Korošec govoril o opozicionalnem bloku in o stališču tega bloka do vlade. Dejal je, da mi nismo Ra- zadnji dičevci, da bi prodali avtonomi-, __0- jo. Kdor hoče z nami, mora biti j Otrok s tremi rokami, čistih rok. Ko smo bili na via- Na veliko soboto se je rodilo di, smo začeli borbo proti ko-'v vasj Miljana pri Mostarju v rupciji, toda smo padli vsled Hercegovini dete, ki ima tri Radičeve brbljavosti. Mogoča r0^e> Dete je slabo razvito, obe sta dva izhoda, ali volitve ali ro] VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft ČEŠAREK šla pastirja Anton Uršič in Jo-^45s w. 42nd St. new york, n. y. —H Amerikanski Slovenec Cnr| in Mj»tar«jil tloTMuki list f Ameriki. Ustanorljea 1«U lHl Izhaj« dan raxua acdtlj, pon- Mikttv hi 4»vov M »ruaJUK. Izdaja In tiaka] EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva In aprarej »49 W, 22nd St., Chicago, I1J, Telefon: Canal 009J. -15.00 _ 2.50 Naročnina 1 Xa čelo leto ____ Ca pol leta _ Za Chicago, Kanada U ErreM Za celo leto ., .. .. 6.00 Za pol leta ................8.00 Tk« first m»4 th« oldest Bi» venian newspaper in America Established 1891, Isaasd dally, except SoadaTi day. had tbs dajr altar bs Udari. Pnblished by! EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication pfficsj 1849 W. 22nd St., Chicago, III 'Phone: Canal 0091, Subscription For one year _ For half a year___ _$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Eur*»*i For one year . .... - . 6.00 For half a yea? __ 3.0Q DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl ua ■Tedni&tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izid« list.—Za sadnjo Številko! v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vaiega naslova na lista znači, do kedaj imata Bit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata listo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office Kt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Boj za sredozemsko morje. Sredozemsko morje je bilo že od pamtiveka torišče krvavih bojev med narodi in državami, ki so se borile za svetovno go-spodstvo. V starem veku so se borili za premoč na tem morju Rimljani s severoafriškimi državami, v,srednjem veku razne italijanske trgovske republike s svojimi tekmeci na vzhodu in zapadu, danes pa se trgajo za gospodstvo nad njim Francozi, Angleži in Italijani. Zainteresirani pa so na tem boju tudi Nemci (Trst — Hamburg) in Rusi (Carigrad). Francozi so si ustanovili v severni Afriki približno v 100 letih ogromno kolonialno posest, da si -osigurajo dovolj surovin za svojo industrijo in pa dovolj dobrih francoskih državljanov. Prebivalstvo evropske Francije iz znanih vzrokov ne narašča in tako je Francija prišla na idejo, število svojih državljanov p6-množiti s pridobivanjem tujih rodov pod svoje okrilje. Francoska kolonialna politika ni usmerjena le na gospodarsko stran,, ker ima čisto francosko prebivalstvo doma dovolj kruha in zaslužka, ampak poskuša vzgojiti vse svoje kolonialne viltovance v zavedne francoske državljane. — Kulturna misija Francozov v kolonijah obstoji predvsem v širjenju znanja francoskega kot državnega jezika in v skrbni negi ljubezni do Francije, katere člani in državljani niso samo belci, ampak tudi črnci, ki uživajo v kolonijah popolno enakopravnost, čim so francoski državljani. Zato Francozi tudi ne gledajo posebno lepo onih evropskih priseljencev v svojih kolonijah, ki se ne dajo radi in hitro po-francoziti, dasiravno so jim kot delovne moči dobro došli, am-"pak imajo rajše Poljake in Jugoslovane, ki se dajo po njihovem mnenju mnogo preje pofrancoziti, kakor n. pr. Italijani. Težnja po kolikor mogoče tesni zvezi med matico in kolonijami pa narekuje Francozom željo po kolikor mogoče varni zvezi med Evropo in Afriko preko Sredozemskega morja. Bodoča Velika Francija naj sega do sredine Afrike, ne da bi kdo mogel motiti zvezo. To hrepenenje Francozov je rodilo vojno z Abd-el Krimom in podpre naj to hrepenenje silno in nepremagljivo letalstvo. Vojna v Maroku za Francijo nima samo imperialistične tendence, da zavojujejo ves Maroko in si ^rilaste njegove bogate naravne zaklade, ampak ima še drugo, mnogo važnejšo tendenco: spraviti Gibraltar ob njegovo strateško vrednost. Rif leži nasproti Gibraltarju in če dobe Francozi v svoje roke o-brežje, ki leži nasproti Gibraltarju, lahko oni še bolj ogrožajo angleško *pot v Indijo, kakor Angleži zvezo Francije s severno in srednjo Afriko. To so Angleži dobro razumeli in bržkone Abd-el Krimu tudi dobro pomagali z municijo, topovi in denar-jem. In svojega letalstva ne pomnožuje in ne izpopolnuje Francija le zaradi bodočega napada na Anglijo ali Nemčijo, ampak predvsem za utrditev zvez$ z Afriko. A v Afriko pa sili tudi Italija, a čisto iz drugih razlogov kakor Francija. Italija ne išče v Afriki toliko novih državljanov za svoj sanjavi "impero," ampak išče v Afriki kruha za prebitek svojega prebivalstva, ki ga doma rediti ne more. Visokodoneče imperialistične besede, ki jih tako zelo ljubi g. Mussolini, so samo lepa krinka za prikrivanje uboštva v Italiji. "Svet hočemo zstvojevati," pravi g. Mussolini na glas, na tihem na pristavlja: "Za naše reveže, da bodo imeli kaj jesti." Lahi to gesto dobro razumejo, razumejo jo pa tudi drugi in Lloyd George je nedavno zapisal doslovno: "Pustite Italijane, paj spremene puščavo v polje, da bodo imeli kruh in laški imperializem ob Sredozemskem morju ne bo nikogiur nevaren." Italija pa ne sili samo v Afriko, ampak tudi v Azijo. Italijanske skomine po južnem obrežju Male Azije je občutila že bivša Avstrija. Na maloazijskem in sprednjeazijskem ozemlju pa sta interesirani tudi Anglija in Francija, najbolj pa Turčija. Francoski mandat nad Sirijo, angleški nad Palestino in angleška uzurpacija Mosula so stvari, ki zelo posegajo druga v drugo, vsi tamkaj se odigravajoči dogodki pa kažejo očitno tendenco An- glije Francoze in Turke kolikor mogoče daleč odriniti od Sredozemskega morja, eventualno na majhno korist Italije. Turčija ob Sredozemskem morju Angliji ni varna dovolj, ker vstane lahko za njenim hrbtom — Rusija. Preprečiti pa Rusiji dostop do Sredozemskega morja je stara vodilna misel vse angleške diplomacije. SLOVENSKE VESTI IZ WAU-KEGANA. Waukegan, 111. Le malo kedaj se kaj čita iz naše naselbine v našem priljubljenem katoliškem dnevniku Amer. Slovencu. Zato hočem zopet nekoliko opisati naše dogodke, ki so se in se bodo v bližnji bodočnosti dogodili. Začeti hočem pri stvari, katera je najbolj važna in najbolj pomenljiva za vsakega katoličana in to je dan prvega sv. obhajila, ki se je vršilo pri nas dne 2. maja za otroke naše slovenske farne šole Matere Božje. Pristopilo jih je slovesno k mizi Gospodovi 250. Gotovo je, da bo ta dan ostal za vedno neizbrisen iz mladih src, v katere so prejeli Gospoda Zveličarja prvikrat. Zakaj, dan prvega sv. obhajila je dan veselja in radosti. Ta dan pa ni dan veselja in radosti samo za one, ki gredo k prvemu sv. obhajilu, pač pa tudi za stariše in celo župnijo, ko vidi nove bodoče Kristusove vojščake prihajati k mizi Gospodovi, zlasti za stariše, ko vidijo med temi svoje las.tne hčere in sinove prejeti Gospoda v njih srca. Zakaj stariši dobro vedo, da bo sv. obhajilo za njih hčere in sinove velika opora in tolažba v vseh poglavjih njihovega življenja. Življenje je polno križev in težav. Nihče ni brez njih. In kje najde človek tolažbo, če ne pri Gospodu Jezusu? Veliki francoski cesar Napoleon I. je bil nekdaj v družbi svojih generalov. Izmed teh mu je eden stavil vprašanje, kateri dan je bil oziroma se je počutil najbolj srečnega in veselega v svojem življenju. KAJ JE NOVEGA MED SLO VENCI V CANONSBURGU? Canonsburg, Pa. Po dolgem in mrzlem zimskem času nastopila je zaželje-na zelena vesela vigred. Ptički pojo .drevje cvete, trava bujno zeleni, torej se vse veseli krasne spomladi. Dnevi postajajo vsak dan gorkejši. Živo srebro je že visoko okrog 80 stopinj, kar je znamenje, da gorkejše vreme se bliža. V tukajšni cerkvi sv. Patri-cka, kamor spadamo tudi mi Slovenci, je bila v petek, dne 7. maja ob 3. uri popoldne pode-sedanja šola je premajhna, jo ljena gv> birma_ Sv> birm0 je je treba nadomestiti z novo in večjo. Poleg šole bomo zgra- prejelo nad 240 otrok različnih narodnosti, med njimi tudi več- dili pa tudi lepo cerkveno dvo- |je števii0 si0venskih otrok, rano in še druge prostore za Kakor mnogokje drugje, ta-našo mladino, društva itd. S,ko s0 tudi pri nas v tovarnah tem se bo v naši naselbini na-'kazalce na uri za eno uro po. redilo velik korak naprej. Kaj pa glede evharističnega kongresa, ki se bo vršil prihodnji mesec v Chicago. Ali se bo maknili naprej in imamo tako-zvani poletni "Day light saving time." Delavci moramo biti zadovoljni, ker gospodje hočejo ameriško javnost o krasoti države Minnesote v poletnem- času, ki je v resnici ena izmed najlepših s svojimi številnimi jezeri, katerih je skupno okrog j 10,000. Namesto, da hodijo A-merikanci celo v Evropo na po-jčitnice v poletnem času, dobe jVse to doma na našem severu okrog naših lepih jezer, kjer je 'najpripravnejše za ribolov in j druge zabave. Veliko letovi: ščarjev je dospelo v Minnesoto [že lansko poletje in vsi so bili očarani na divno lepoto države Minnesote. Je res težko dobiti .za poletje lepšega kraja kot je pri nas. Pri nas na Elyu ima že |več Slovencev svoja zemljišča ob jezerih. Tako ima naš ugled ni rojak Mr. Jos. Mantel prav udobna letoviščna stanovanja ob takozvanem Belem železnem jezeru, kjer se lahko riba-koplje, vozi s čolnom itd. naša naselbina tudi kaj udele-! tako> ne oziraje se na nas de-žila evharističnega kongresa?j lavce> če smo zadovoljni ali ne. Gotovo da, saj to je naša prva j Pozor> prijatelji dramatike prilika, da se take velike med-J in iepega petja v naselbini in narodne katoliške .prireditve okoiicj. Dne 29. maja vprizori lahko udeležimo, ker smo v bližini. Za nas starejše je to tudi gotovo zadnja prilika za tako večjo stvar kot bo to. Zato vsi Slovenci iz Waukeganaj n~-ih pevski zbor nastopi pred Slov. Dram. Klub "Soča", združeno s Slov. Pevskim Društvom "Ilirija" veselico, spojeno z igro "Pogodba" v dveh deja- in North Chicago pojdimo 20. junija na evharistični shod v Chicago, da s tem javno pokažemo naše trdno versko prepričanje in trdno vero v Gospoda Jezusa v presv. Evharistiji. — Kar se tiče vožnje je nam jako lahko. Skozi naše mesto vodijo dve železnici, Northwestern in North Shore. In če se kupi več, tiketov skupaj, se dobe za polovično ceno. Za eno osebo stane za v Chicago in nazaj $1.08. To je jako majhna svota in zato ne bo nikomur žal, da jo izda za to izredno priliko. — Zato vsi, prav vsi na evharistični shod v Chicago ! A. K. -o- ZAHVALA NAROČNIKOM IN SLOV. VESTI IZ PUEBLO. Pueblo, Colo. Vsem novim naročnikom, ki so se naročili na list Amer. Slovenec tekom j,ubilejne kampanje naznanjam, da sem že prejela krasno nagrado: lep fono- graf, ki se mi jako dopade. — Gotovo je mislil ta, da bo mo-l Hvala vam vsem, ker ste mi s gočni cesar mu odgovoril, da( tem pomagali do tako lepe na-oni, ko je postal vladar franco-j grade. S tem ste pokazali, da ske države, ali pa mogoče, v ljubite svojo rojakinjo in ste katerih izmed onih dni, ko je.se prav pridno naročali. Le ta-njegova mogočna vojska pre- ko naprej, le pridno berite ta magala sovražnika. A cesar mu dobri, pošteni katol. list Amer. tedaj, četudi že odpadel od ka-J Slovenec. Hvala pa tudi vsem toliške vere, ali pravičen pa še starim naročnikom, da ste tako vedno, odgovori takole: "Ta- radi obnavljali naročnino, ker krat, ko sem prejel prvo sv. ob- s tem ste mi pa pomagali do hajilo, ta dan sem se počutil! tretje glavne nagrade: srebrne najbolj srečnega in veselega v kupe. Hvala vsem! V zakonski stan so stopili: ženin Joe Hrovat z nevesto Jo- mojem življenju." Imamo tudi mnogo naših rojakov Slovencev po širnih ZdrJsephine Kastelic, drugi par: državah, ki so odpadli od ve-! ženin Anthony Gradishar z nevesto Frances Dremelj/ Obema paroma obilo božjega blagoslova, sreče in zdravja v novem stanu! Srčno pozdravljeni vsi okrog Amer. Slovenca, kakor tudi vsi njegovi vrli naročniki širom Amerike! Josephine Meglen, zastopnica ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." re, ali pa postali mlačni in če bi njim postavil to vprašanje in če bi hoteli biti v tem pravični, bi morali isto odgovoriti. — Dan prvega sv. obhajila je pre-vzvišen, da bi mogel človek pozabiti, čeprav odpade. Poročati hočem tudi, da se ho v najkrajšem času začelo z delom nove slovenske šole v naši naselbini. Zakaj naša do- igro in zapoje "Delavski pozdrav," med prvim in drugim dejanjem "Lepa naša domovina" in "Večernico." Po igri zapoje pevski zbor še par slovenskih pesmij in potem se razvije prosta zabava in ples. Za plesa željne je preskrbljena izvrstna godba. Za bolj stare pa sladka in dobra kapljica in za otroke tudi ne bo nič manjkalo, bo dovolj slaščic, sode in kar otrokom najbolj ugaja, to je sladoled. Torej bo za vse O. K. preskrbljeno. Veselica bo v veliki in lepi dvorani društva "Postojnska jama." Torej na veselo svidenje! Član dram. kluba. -;-O-n- KA JPRAVI STARI "NASELJENEC O "AMER. SLOV.?" Ely, Minn. Dragi g urednik Am. Slov.: —Ne vem, kako je to, da so naši poročevalci tako zaspani. Iz vseh krajev vedno čitamo v našem priljubljenem najstarejšem slovenskem listu Am. SI. krasne dopise, katerih ima ta list vedno največ in kar sem že večkrat opazil, da drugi nekateri listi iz njega potem pona-tiskujejo dopise. Naj bo že kakor hoče, eno je pa resnično, da Amer. Slov. zasluži danes prvenstvo med vsemi drugimi našimi listi v Ameriki. V naši naselbini je to sedaj najbolj razširjen list. Ljudje so z njim jako zadovoljni, ker prinaša vedno največ raznoterega pod-učnega in zanimivega berila. Posebno so se mi dopadli zadnje čase lepi podučni članki "Za naše gospodarje." Le večkrat kaj takega v list, ker to je nam v poduk. Slovencem po drugih naselbinah pa priporočam, da še bolj razširjajo ta hvalevredni list. Minnesotski lastniki letovišč so začeli z veliko oglaševalno kampanjo, ki se imenuje "Ten thousand lakes campaign." Namen te kampanje je seznaniti ri Priporočal . bi tudi Slovencem, če kje* katera družina more u-trgati si kake tedne v vročih poletnih dneh, naj pride na Ely in našla bo najlepši kraj za svoje počitnice. I Smrtna kosa tudi pri nas vedno streže po življenju zdaj 'enemu, zdaj drugemu. Te dni je preminula Mrs. Steve Ruka-vina v 36. letu starosti. Zapušča soproga in pet otrok. Pokopana je bila iz slovenske i cerkve sv. Antona, i Gospa Štorklja se tudi kaj rada ustavi na Elyu. Te dni se je ustavila pri družini Mr. in Mrs. Frank Meden in jim pustila zalo hčerko za spomin. Starišem čestitke! Mnogo tudi čitamo v 'tem listu o evharističnem kongresu, •ki se bo vršil junija meseca v Chicago. Ker bo prišlo mnogo uglednih rojakov iz domovine na kongres,, bi bilo dobro, da bi jih pripeljali tudi v Minnesoto, kjer se je takorekoč ameriška Slovenija začela. Zlasti slovenski škof Dr. B. A. Jeglič mora priti, da bo videl narav-J no lepoto naše države in zem- čutljiv. Žarkometar prosi za Pre' mirje. — Žarkometar sanja za svojim "deskom," da se mi jezimo nad njegovimi oslarijami, ki zijajo precej hudo iz njegove kolone. Don't worry! G. Mo-lek naj kar lepo pošilja v svet produkte svojih ovodenelil' možganov. Da bi se mi jezi'1 nad brezplačno reklamo, pej|e no, pejte ! Norci bodo pač nekje drugje. Stavim, da če bi mi P1'0" sveti ponudili svoje oglase, d* jih enostavno odklonijo. Ce ji" pa od .časa do časa potipljefflf za pravo žilo ,pa nam odmerijo prostora brezplačno, kolikor hočemo. Zato žarkometarjeVh pogojev, ki so območeni s kr°' kodilskimi solzami, ne spi'®Je' mamo. Žarkometar, le naprej s tvojimi oslovskimi produkti' * * * "Veliki klerikalni izgred — Kje pa, kje? — V Parizu to godi. Da, rdeča tetka lZ Lawndale je- dobila to novj čisto gorko, da, veste, cl® gorko, ja, ja, pa jo je objavi * Tetki delajo "klerikalci'' ^ hude preglavice. Kaj bo se, pride vročina! "Učeni" uredniki, ki streljajo kozle po rdeči tetki, praviJ^; da jim naročajo razni ta] ^ in dopisniki, da naj kar on' mi (to so "učeni" uredniki)0 govorijo mesto njih. Mi k.; ^ pristavimo še to, da snlt']l0. davno vedeli, da je vse, si podpisane razne "Žlobn - t, garje," "Marele," "Kobi1^ in druge take "jeshai'je '. ^ vano v znani rdeči kovaču'01 lje, V katei-i počiva že toliko' prijatelj iz New Yorka,^8. slovenskih misijonarjev, ki so Peter neko skrivno žilo 1,1 pred nami širili Gospodov nauk; ga zato potipa, poskoči.J ^. d11' Lawndale. Saj so v pisu ene in iste fraze i» kar je jasno, da jih kuje \ eden in isti kovač ir.ečkac- * * * • ],. Peter Zgaga je tudi Te dni mi por^f^ čes { bi ga sam rogač vščnmi^ji in terčka bomo o priliki P°_ ^ za nj'o, pa magari P^^gc begne v Cleveland ali y _ ^jb-in odtam pošlje v hirajoč1 po teh krajih. Pozdrav vsem čitateljem sotrudnikom tega lista! Stari Elycan. -o- SLOVENCEM V DETROITU. žurnal zopet kak dopis- ^sem dragim rojakom in ro-'. v. . , ,.,„.- bla£oSl11; . , . . 0, . c i božja izredno obilni <> jakmjam, Slovencem m Sloven- , T r>a Sv"' , r! j • l iz nebes. Imeniten je v° ^ Detroitu, imam sporo-! .. , vga . ' , sij on zlasti letos, ko ^ ___no novico. G. župnik hr-1 ,arn cvetU' i x , .. t ■ • i hska srca po celem pe- karn v čiti važno novico. G. župnik hrvatske župnije sv. Jeronima so Jme povabili, da pridem binkošt-ni teden letos dajat dobrim de-jtroitskim rojakom sv. misijon. S posebnim veseljem sem se od- o lu&euiuui veseljem oeni ac uu- . . , • „0 , . „ . . . i pohod med nami na zval temu vabilu in se ze pri-! * ...... ..... Wim,re tekfl1 sebno v Ameriki, kar _ ^ jo med seboj, da pripi'a™ 0 p, jemu Zveličarju čim ne samo za njegov tri^ j bllV pravi j am med vas. za misijonsko pot; evharističnem kongres«' e. prihod/ ■ več tudi za njegov ry . , ••• 1 I VCl. HIU1 JlJ^fe"' • A al_ ----- ----- Začetek misijona bo . x , v Tr„i;un sret I . j *. . .... umrjoce duše. VeliKa = na binkostno nedeljo pri veliki . .. , . v„lr„ tol'SJ i J ^ sijonskih dni čaka i*1' sv. masi. ft vkratkenTtudi Vas, dj $ 1 ca" 1.........— — nrič«1" Prav iskreno vabim vse Slo-| jaki, ,trdno sem pr j gebe. / vence in Slovenke, da bi se vsi brez izjeme prav pridno udeleževali misijonskih pridig in drugih misijonskih pobožnosti. lzpodbujajte med seboj drug drugega, da bo udeležba od prvega do zadnjega dne lepa in za detroitske Slovence častna. Misijonski teden je zmerom za vsako faro posebno milosti polni čas, ker takrat rosi roka je ne boste pahnili Začnite prihajati taj<°Jjn ,,;>• četku v obilnem s tevilu v'e3 polnite cerkev skozi pri vsaki misijonski pn y/ Natančnejši spored - ^ bo oznanil takoj p" Pf »0 gi, zato naj je nihče - ,e dh — Na veselo svl° sv. Jeronimu! Vaš 0flt* misijonar iz Rev. John Miklavčič: SPOMINI Torej pa ta lepi kraj so nas večkrat peljali naši učitelji. Dobro mi je še v spominu, ko sem bil star 9 let, sem prejel prVo sv. obhajilo. Takrat so nas učitelji tudi peljali v Grngrob .Ker je bilo poleti in poleti je vroče imvročiivi povzroča v (jlovekU, Zlasti če mnogo hodi, žejo. Mi prvoobhajanCi smo skakali in skrite piske lovili- jn druge igre imeli. Žejni smo postali. V Ci'ngrobu je pa ravno pred cerkvijo globok vodnjak in v njem tako dobra voda kot v Jakobovem vodnjaku v Samariji, kjer je naš Gospod enkrat obsedel in čakal na .samarij-sko že'no, kateri ji? razkril njene grehe in je njo in mnogo drugih v mestu Samariji pridobil za se in svoj nauk. Veste, kaj so naši dobri .učitelji napravili? Eno celo veliko posodo vode so dobili iz vodnjaka in v to vodo so nekaj vina vlili. O kako je bila ta voda dobra! Sploh je pa pri nas doma povsod dobra voda, ker okrog in okrog Škofje in Stare Loke so precej visoki hribi. V teh hribih izvirajo vse vode in studenci. Ta voda se navzame moči od raznih rudnin in kamenja in je jako zdrava za piti. V nižavah pa tudi mora biti pod zemljo dosti vode, saj imamo v mestu več jako dobrih vodnjakov. Na glavnem trgu je največji . Najboljšo uitno vodo pa dobiš v "šterni" pri lepem znamenju v spodnjem Karlovcu. Te vode ljudje iz mesta in obeh Karlovcev mnogo vzamejo. Imeli smo in mislim, da imajo še sedaj nalašč za vodo narejene vrče. S temi vrči smo hodili skoro vsak dan po vodo v sp. Karlovec. Rabili je niso ljudje za kuho, ampak samo za pijačo. Kadar je kdo malo obolel, takoj ao mu prinesli te vode in kot so ljudje govorili, da je marsikdo ozdravel, kdor je v bolezni pil mnogo te vode. Poglavje o vodi najbo zaenkrat končano — pride pa še v.oda na vrsto. Na dan prvega sv. obhajila'smo v Cerngrobu imeli različne igre. Iskali smo pa tudi piške. Teh namreč so učitelji več tjeboj prinesli in so jih skrili po grmovju. Otroci smo jih iskali in kdor je kako našel-, je bila njegova. Jaz nisem bil toliko srečen, da bi bil piško dobil. ' Kaj ne, na tenv svetu vse mine, pa naj bo veselo ali žalostno, dolgo ali kratko. Tako se je tudi približal konec šolskega leta. Zopet je g. nadučitelj vprašal v t. raz-gredu, kdo meni iti v Lj,ubljano v šolo. Jaz sem se zopet oglasil. To pot se ni več norčeval učitelj, ampak molče je zapisal moje ime. Ker sem že prejšnje leto napravil izpit za srednje šole, mi ga sedaj ni bilo treba delati. Predno sem pa šel od doma, sem poskrbel za šolnino 20 goldinarjev. Kdo mi jih bo dal? Nisem se v tem vprašanju mnogo pomišljal, ampak obrnil sem se na Devico Marijo, naj mi ona dobi dobrega človeka, ki naj bi skrbel za me in mi pomagal. Neki dan sem šel k sv. maši iz namena dobiti dobrotnike. Ko molim po povzdigovanju, naj mi Bog in Marija pomagata, mi kar pred oči stopi nunski samostan in nato za-slišim notranji glas: K nunam pojdi, prosi jih in one ti bodo pomagale. Domov pri-šedši, vzamem zadnje šolsko spričevalo in kar odhitim proti samostanu. Nune in gospodje meni do tedaj niso bili nič znani. Sicer sem res skoro vsako nedeljo šel v nunsko cerkev k sv. maši ob pol 10. a da bi se bil bolj zanimal za samostan, mi še na misel ni prišlo. Sedaj pa me Bog kar naenkrat pošlje tja. Pozvonim na porti. Sestra Senensin pride in me vpraša, kaj bi rad. Povedal sem ji, da bi rad šel v Ljubljano v šolo a nimam 20 goldinarjev za šolnino. Prosim jo, da bi mi nune pomagale. Ona je povedala gospej materi-de Ilenaldi je bila bolna, zato-je klicala Mater Katarino Majhnih; minut so se zbrali v posvet g .oče Jeriha in še ena nuna. posvetovali so se dolgo časa- - .. ^ ^ mi reče g. oče Jeriha r Fant le '^jj Vjj^f M. K" 4 mi 11. oomo pomagali, jva^- •■ ^e. w da sen. dobil take blage dobr^ ^ sem imel slabo obleko, so mi ni},ll|.l liliji, le napraviti novo in rekle so ni1'jfi^1' jo samostanu tudi stanujem spodi'^ jj v^i Mati jo bila tako vesela, ko ^tfe^V' povedal, da se je veselja jflk^'.^p'^ji nalo sem šel z drugimi loškimi " ^jl ,j v Ljubljano. Stanovanje -Sl'nl ^ po*y Mestnem trgu pri eni blagi " j(0t y ženici. Ona je skrbela zn ""'^ju-mati. Nas je bilo več na stano^ ^ ^ nami je bil tudi en gotov Jan 0 jJlCii'1J kje doma,. Bil jc zelo velik no prijazen. • ; Italijanski fašizem pred razkolom. Kdor je sledil razvoju fašiz-j liji, "uomo di fegato,' to je člo-Bia po umoru Matteottija, je vek, pripravljen na vse in za Moral priti do prepričanja, da je ves sestav fašistovske stranke tako neenoten in nemogoč, da se v taki formi fašizem absolutno ne more vzdržati, ako noče, da se stranka razcepi. — Razcep v strankah drugih držav je vse nekaj druzega kot v Italiji. Drugod je stranka enostavno izraz političnega prepričanja dela prebivalstva samega, v Italiji pa fašistovska stranka ne predstavlja več političnega prepričanja, ampak državno oblast samo in kar je še važnejše — tudi oboroženo NEKATERE ZANIMIVE ŠTEVILKE. V Nemčiji, katero je poraz v svetovni vojni okrnil z.a Gornjo Šlezijo, Šlezvig in Alzacijo Loreno, izkazuje štetje iz lan- vse in to svojstvo je ravno ob priliki umora poslanca Matteottija potisnilo Farinaccija v o-spredje notranje italijanske po-j skega leta še vedno okrog 63 litike. Treba pa je priznati, da| milijonov prebivalcev. V zad-je tedaj napravil Farinacci fašizmu veliko uslugo. Prevzel je nase ves odij Matteottijeve .a- ŠIROM JUGOSLAVIJE. Velike priprave se vršijo za Orlovski dan v Rimu ob priliki mednarodne prireditve katoliških telovadcev, ki bo od 31. avgusta do 15. septembra. Slovenci bodo imeli poseben vlak. Kraljev dvorec v Sarajevu. fere in s tem rešil fašizem velike nevarnosti. Postal je naenkrat slaven mož. Ko pa je Farinacci, po last- USTAVLJENE POROKE. Večkrat se je tudi v naših krajih dogodilo, da se je tik pred poroko skesal on ali ona. Nekaj takih zanimivih slučajev navajamo tu po angleških listih. Ko sta neki Deneck in njegova nevesta stala pred županom, da bi ju poročil, je v tre- Na podlagi vladnega sklepa nji izdaji svoje zgodovine na- jso začeli v Sarajevu s prezida- vaja Albert Wirth nekatere za- |vo "Konaka," v katerem sta jnutku, ko bi ta imel izi-eči od-nimive podatke iz gibanja pre- ;bili dosedaj nameščeni župani- ločilne besede, ženin precej na bivalstva v nemških deželah za |ja in mestno poveljstvo. Zgrad- iširoko zazdehal. Župan je bil Kanada. Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada. prejšnje čase. Tedaj, tako trdi, jba se preuredi v dvorec za kra-ko je rogovilil na severu Armi- Ija, kadar bo prihajal v Sara ni j, to je leta 15. pr. Kr. je bi- ni izjavi "razmatteottil" Itali- l0 v teh pokrajinah že 5 milijo-jo in ko se je proces v Chietiju nov prebivalstva. Leta 1500. tako "uspešno" končal, je smatral svojo vlogo z,a končano silo. Vsak količkaj važnejši, ter je odstopil kot glavni taj-sPor v fašizmu je v Italiji skrajv nik fašistovske stranke. To meno nevaren, kajti vsak spor se sto pač ni bilo več primerno za mora nujno razčistiti edino-le tako velikega moža. Zato je jih je bilo 15 milijonov, a tridesetletna vojna, lakota in kužne bolezni so zmanjšali v 17. stoletju število na 8 milijonov. Toda že leta 1720. se je število podvojilo. Za leto 1800. posta- jevo. Himen. — V litijski podruž-ni cerkvi sta se poročila ga. dr. med. Greta Lebinger iz Litije s stavbenim inženerjem Francem Celottijem iz Ptuja. V Ljubljani je zopet otvor- presenečen in postal nejevoljen. Denecku se je še enkrat zazdehalo in ko je radi tega med sorodniki nastalo mrmranje, je izjavil: "Premislil sem se, ne bom se poročil ne." Toda računal je brez krčmarja. Nevesta je skočila za odhajajočim ženinom ter ga pričela klo- Čitatelji "Am. Slovenca" se seve zanimajo za delavske razmere v Kanadi. Seve, amerikanski delavec ne more misliti ina-če kot v delavskih terminih ali zapopadkih, katerih pa mi tukaj skoro ne poznamo, kajti delavca v amerikanskem smislu tukaj ni, ker industrijskih podjetij skoro ni. Naš delavec kuje, ker je pri volji roditi najbolje pridelke, če jo oratar le pripravi za to. Zemlja in živina delate zastonj, ne zahtevate več plače kot malo pozora. Kar po prvi letini se čuti farmar že samosvojega. Zavest, ki je potrebna za uspešno farma-nje. Včasih mu tudi spodleti. Letina je slaba, mogoče iz last- silo, ker nad fašizmom tre-| Farinacci sklenil, da se posveti vi 26 milijonov, za 1871. že 41 nutno ni moči, ki bi mogla v( kazenskemu zagovorništvu, saj j milijonov. Leta 1880. so jih na- stava je jako poučljiva za ljudstvo. Razstavni prostor je na velesejmskem prostoru pod Tivoli jem. Umrl je v Ljubljani g. Ferdinand Stare, sodni svetnik v pokoju, v 81. letu svoje starosti. jena stalna higienska razstava, jfutati, da je kar zvenelo, njeni Razstava je na novo preureje- jtrije bratje pa so ga obdelovali j da" da""drugim' življenje. Rad na in dopolnjena. Taka raz- j tako, da je pričel kričati ter je farmar in gospodar. In ta je ;ne krivde, slabega vremena, ne-največji ponos Kanade. Njego- [pravilnega obdelovanja in bo-vo delo je pravi blagoslov, kaj- jlezni ali pa tudi iz tega, kar ti on pridela življenje— hrano, za neštete ljudi. V tem pomenu se vidi razlika med delavcem in delavcem. Tiso.čeri delajo v zlatih rudokopih in postanejo bogati navadno v svojo in drugih pogubo; farmar pa dela, spornih slučajih posredovati} je izpit napravil ravnokar v j šteli 45 milijonov. Predvojna uspešno. Kot nekak protiutež sličnim pojavom je ustvaril Mussolini milico. Toda tudi ta institucija, akoravno dobro or- Matteottijevem procesu, in si-i Nemčija je štela 67 milijonov proti ( cer z "briljantnim uspehom".; prebivalstva. — Prebivalstvo Za vzor si je vzel grškega go-j Nemčije se je v zadnjih 200 le-vornika Derr.ostena! j tih številčno početvorilo, če tu- Farinacci pravi, da je pro- di je dežela zdaj znatno okr-Canizirana, ima svoje slabej stovoljno odšel, ker smatra svo- njena, strani, ker je predvsem stran- jo nalogo za končano. To pa ni y Ameriki cenil-0 resnično. Splošno je znano, da prebivalstvo na 115 milijonov. Zanimivo je dejstvo, da je v Ameriki naseljenih v mestih nad polovico prebivalcev. S poljedelstvom se ukvarja le 45 odstotkov. V državi je danes 18 mest, .v,;,-* ., .... t -, v. , i i ki štejejo nad 400,000 duš. — Jlicmka jako prijetna in ma- stvu lezi ravno tragična stran; Nekatera izmed teh gQ zadnja karskega značaja. Njena prisega kralju ne spre- je imel Farinacci v Mussolini-minja na stvari ničesar. Poleg, ju, še bolj pa v notranjem mi-teSa je prostovoljna in milični- nistru Federzoniju nevarnega ki dobivajo po 18 lir na dan,' nasprotnika, kateremu se je častniki pa toliko več. j končno posrečilo, da je Fari- Dokler vlada mir, je služba naecija izpodrinil. V tem dej lo naporna. Marsikateri si je cele zadeve; ,.„. . , i , . . . j .. i leta neverjetno narastla. Me- Poskrbel pri milici ugodno me- Vse to potrjujejo zadnji res-: ^ ^^ ^ ^ §e n- ime_ Ječe. Stvar pa postaja vsa m dogodki, ki so se vršili v Tr- ^ Q() dug_ ^ 1910 Jugacna v slučaju resnih k on- stu kjer so se morali celo ka- a daneg Jktov. Veliko vprašanje je,1 rabmjerji umakniti pred silo, g ^ ^ četrtem megtu p0 ve_ o se izplača tvegati za 18 lir, Fannaccijevih pristasev Go- New York šteje 6,103, ZT svoje Življ^e spod Farinacci se čuti krute gg4; Chi 2)995>044; Phi. %nko, do katere vezejo edi- prevaranega in užaljenega tei Ma 1 979 364; Detroit 10- o —: + rlirn' TO varli too-5i Inrli i7.lrnriST.il nri- 1 ' ' Obmejna straža je ustrelila pri Reprči na avstrijski meji v Prekmurju nekega tihotapca, čigar identiteta se ni dala ugotoviti. Kljub vsemu preganjanju se tihotapstvo vendar še ne da zatreti. V belgrajskih policijskih zaporih sedita dva roparja in madjarska špijona, ki imata na prositi, naj ga puste v miru, da se bo poročil. Ko sta župan in tajnik upornega ženina rešila iz rok besnih bratov, se je nahajal v takem stanju, da so ga morali oddati v bolnico, kjer je imel dosti časa premišljevati svoje zdehanje ob-tako svečani priliki. V Neversu na Francoskem je bila v cerkvi zbrana nevesta s svojimi družicami in sorodni- Vam hočem sedaj povedati. Imam človeka tukaj, ki bi imel biti po mnenju vseh, najbogatejši človek v okolici. Ima dva seetiona — 1280 oralov — dosti konjev in živine, navrh še izvanredno srečo pet odraslih fantov in pa prav neumno že-sem gledal v Ameriki in tudi !no, ki vse komandira! Vsi se občudoval transkontinentalne |njej uklanjajo; ker pa ona prav vlake a la Great Northern, Chi-jnič ne dela, tako njej tudi v5 cago-Milwaukee, etc., ker so J tem oziru sledijo. Ima popolno bili tako imenitno sestavljeni z mašinerijo za poljedelstvo in velikimi močnimi lokomotivami ; bilo je veselje gledati, kako so se vili po ravninah in skoz predore. Krasan pogled, če človek še pomisli, da tak vlak z vsem kar vleče seboj stane milijone. Jeseni pa sem stal na kolo- ki. Ženin pa se je malo zamu- dyoru v Regini Vse je bilo ne_ dil. Ko je prišel, je našel svojo nevesto vso v solzah in radi njegove zakasnelosti mu je pričela očitati vse mogoče reči. Ta vihravi sprejem pa ženi- kako mirno in pogrešal sem navadne vlake, ki so tam čaka- se tako večinoma na mlatenje zanaša. Lansko leto sam ni imel niti 300 akrov pod plugom. In on tudi ni tak kakor tisti, ko je rekel: "Gospod, jem res ne malo, ampak pijem veliko," nikakor ne, le neznansko nemaren je! Pa on ni sam tak, srečal sem jih še več, ki so enaki onim v starem kraju, da sicer gospodarja igra, pa nič nima. vesti neštevilne zločine, ropar- nu ni bil prav čisto nič všeč. ske napade, umore in tatvine. | Obrnil se je ter ne da bi rekel Lopova, ki sedita v dveh sosed nih celicah, sta se sporazume-. ,la s trkanjem na zid ter pri- "o-le osebni interesi. Izven dvo-j je radi tega tudi izkoristil pri-ma Je, da bi si v tem slučaju liko Mussolinijevega odhoda 11,242,044; Cleveland 936,000; St. Louit 821,000; Baltimore Los Pittsburgh ^ika večina miličnikov poiska- Tripolis in pričel po gornji Ita- Bogton m000 a drugega varnejšega in do- liji besno propagando za m- A ]es Pkanosneišeca nosla. kot po- transigentni -fašizem. Stvar je| Francisco 557,000; ma toliko, kohko je ob te Buffaio Milwaukee priliki resno izbruhnil spor, r dajlti se v nevarnost za borih 8 lir dnevno. v ^e davno se pojavljajo v fantovski stranki velika na-sPr°tja. Na eni strani so zmer-p fašisti, katerim načeljujejo "ederzoni, Tur.ati in drugi, na ,/ugi strani pa Farinacci, ta ,.enfant terrible," ki je s svo-^ nepremišljenim govorjenem pripravil fašizmu marsikatero neprijetnost besedico, odšel iz cerkve. Nevesta ga ni videla nikdar več. V zahodni Angliji pa se je čela istočasno kopati s svojima-dogodilo to-le: Med dvema za-žlicama v zid luknje. Obenem ročencema je bila določena sta žagala dan za dnem z navadnim nožem za kruh svoje poroka na gotov dan. Vse je bilo pripravljeno, ko je na okove. Naporno delo je trajalo predvečer poroke nevesta pre-5 mesecev. Policija je prišla še jela kratko ženinovo obvestilo, pravočasno tičkoma na sled. | da on neko drugo dekle bolj Ponesrečen hlapec. — Pri ]jubj ter da se ne misli poro stavbnem po li. Kmalu slišim žvižg od daleč[ Toraj mora farmar prijeti za in že zagledam dim iz stroja delo trdo kedar je potreba in mogočnega trena, ki je prihru- jbiti previden, to tem lažje, ker mel kot hudournik. Spredaj vi- hudo delo ne traja dosti čez 4 dim dve krasni, veliki mašini, za njima pa se'vleče tren skoro brez konca. Mogočno je šel skozi to lepo postajo ne da bi nas strojevodja le pogledal, tako je bil ponosen na svoj vlak in prav tako, vozil je pšenico. Mislil sem si: "Kaj je vse zlato proti temu, kajti brez tega bi moral do smrti stradati." Če imajo Amerikanci kaj, na kar . 4,m ,„ , , so ponosni — je zlato, ampak , , . , .. f. t. {TJ 509,000; Washington 497,000; ^avonem PP^epu_ Slograd , čiti. ^vesta je bila seveda sil- Kanada jih prekaša,-ona ima med m.ladimi faf'.kl *f° F3: Newark 452^00 ; Minneapolis |V Spodnji Siski je sluz, 1 kot n0 potrta ter je, da skrije svojo žito _ življ -e, Prvo gluži rinaccijevi pristaši m stanmi^ 4 New Orleans 414,000 l^njski hlapec Josip Žumer.; boiest in jezo, za nekaj časa -im bolj v pogub,jenje kot do- fasist! Mussolmija » Tuiatija,; ^ nati 4Qg 0Q0> |Med opravljanjem živali je en odpotovala iz onega kraja Ko, brQ> drugo pa v življenje. Ka- sedanjega glavnega tajnika ta- konj podivjal m začel biti o- se je vrnila, je zvedela, da je. nadski farmar ima ves vzrok šistovske stranke. Na Japonskem izkazuje zad-|krog sebe_ Pri tem je zadel njen nezvesti ženin ono dekle bit} ponosen . • domovi Kako se bo ta spor razvil m; nje štetje malo pod 60 milijo- 2umra s kopitom v trebuh. Po- tudi zapustil in kmalu se je s kakimi posledicami, trenutno ni. V zadnjih petih letih je zne- §kodba je težka in nevarna, še ni mogoče prorokovati, dasi- sel prirastek 6.7 odst. Na leto i j^gična smrt mladenke. Mož je predstavnik najin ravno se že z vso gotovostjo za-; da to 750,000. Vsled zadnjega trjuje, da namerava Mussolini potresa je mesto Tokio naza-uporabiti proti Farinacci ju nje- dovalo na drugo mesto. Danes pričel dobrikati zopet svoji prejšnji izvoljenki. Prilika za Na Ptujski gori se je pripetil a | maščevanje je bila dana. Ni ga vsled neprevidnega ravnanja odbila, pač pa se z njim zopet z orožjem grozna nesreča. — zaročila in kmalu je bil dolo- "ransigentneišega fašizma in gove lastne metode- 0d 1,azv°- ne šteje prav dva milijona, do- Tamkajšnji posestnik in pasi-, gen dan poroke. Ko sta stala Pristaš takozvanega skvadriz-1 teKa spora pa je odv5sn,a tu'l čim šteje Osaka 2,114,000 duš. |joniran lovec J. Skrile je čistil pred oltarjem in je duhovnik ma' ki je istoveten s predobro di ^daljna ^da slovanske inj prebivalstv0 Kitajske je v svojo lovsko puško v veži. V izrekel stavek: "Ali hočeš tu- ^animi "kazenskimi pohodi", nemške narodne manjšine v 15Q ]etih naragtlo za več kot trenotku, ko je njegova dvaj- kaj navzočega X. X. za svoje- pl'oti vspiri i.-; odločno fa-iItaliji> kl Je sedai PPP° .,maj 100 odstotkov. Štetje izvršiti v setletna hčerka stopila v vežo,'ga zakonskega moža?" je ne- 1 izročena na milost in nemilost] - - - • *-------------■ 1 - -- vsem, ki niso__________ lovskega prepričanja. Fari- *• i. 1 • ui ^acci i« d 1 ,vi • • „J fašistovski oblasti, v^ je slab politik 111 naiven( _o_ ^ vek ter ni preveč podkovan sl°vnici italijanskega jezika ''acun njegovih jezikovnih k'tu ^ Se Zbi;,e v ltaliJi marsi" d °ra šala. Toda gospod Fari- v Ita- Cl le, kakor se belgijski kabinet resig-niral. Bruselj, Belgija. — Kabinet, • kateremu na čelu je Prosper Poullet, ki je nastopil delo 17. tej ogromni in neurejeni drža- se je nenadoma sprožila puška Vesta par sekund molčala, po-vi bi bilo nekaj ogromnega, in krogla je deklico zadela v tem' pa z zaničljivim pogledom Zato pa tudi nimamo uradnih prsa. Deklica se je zgrudila na;na ženina odgovorila: "Ni- misijonarji s pomočjo kitajske splošno sožalje smrtni slu- junija leta 1925 je odstopil. Čebele iz porto rico pošte, ki je edini upravni or-1' Trije zagonetni gan, ki točno funkcionira. Za čaji. — V Borkovcih v Slavo-, n0 ponižanje, zapadne predele štetje ni po- ;niji je umrUamkajšnji občmski nolnoma zanesljivo. Po teh po vanje, ker so vsi vedeli, da je ženin v polni meri zaslužil jav- mesece. Če bi ti farmarji, ki so svoj čas v Washingtonu gozdove izsekavali in požigali, da so si malo zemlje pridobili za kmetijstvo, bili tedaj začeli tukaj na prazni in brezgozdni preriji z enako podjetnostjo, morali bi biti bogatini! Zanimalo bo bralce tudi, da če dalje gre potovalec od juga proti severu, tem prijaznejši se mu ljudje in mesta zdijo. Mesta so gotovo čednejša in modernejša. Vzrok je, da so to nova mesta popravila napake* katere so starejša mesta na jugu ali vzhodu napravila. Mesta so prostorna in opremljena z najnovejšimi ugodnostmi, kolikor se take dajo upeljati. Ljudje so si prijaznejši, ker jih ni veliko in so bolj na drug druzega navezani. Življenje farmarja v Kanadi je naravno bolj enolično, rekel bi skoro dolgočasno. Posestva stanovanjem, orodjem in živi- so navadno velika, vsaj ne manj no, že čuti, da bo dobro za nje- ,kot 160 akrov, in to je bolj iz-ga, če mu je tudi ljubi Bog na- pema kot navada. Večinoma so klonjen. Nikdo ni tako odvi- farme od pol seetiona gor. Ker sen od blagoslova nebes kot je I pa vsak farmar raje, kolikor ravno naš kanadski farmar! Ta j mogoče, sredi posestva stanu-zeml.ja ga s strmljenjem priča-1 (Dalje na 5. strani.) no. Ne samo to, on je tudi lahko ponosen nase in na svojo farmo. Farmar, ki je ponosen na svoj uspeh, in če je še tako majhen v začetku, je pravi mož za ta poklic. On je ponosen r.n svojo neodvisnost, kajti, kakor hitro se je založil s potrebnim okrog sveta v 25 dneh. P0°I,k ,n Pripeljal seboj 3 milijone teh živalic. Od tukaj "Jo >»neti. datkih bi znašalo prebivalstvo Kitajske, brez Mongolije, Tibeta in Sin-Canga 440 milijonov. V nekaterih predelih, večinoma po vsej vzhodnoazijski ravnini je naseljenost znatno gostejša, kot po najbolj obljudenih deželah* v Evropi: Belgiji in Angliji. Radi tolike množine ljudstva je pač mogoče, da se v tej deželi tako rada 0-glasi lakota, kar je redna posledica slabih letin, katere rode poplave. Ko bi imeli v deželi kaj zanesljivih prometnih sredstev, bi to k olajšanju veliko pomoglo. Te težke socialne razmere močno vplivajo, da se iz dežele ob spodnjem toku Konga ljudstvo kar trumoma seli v Mandžurijo. Bolje je ob Yangsekiangu, kjer se bolj in bolj utrja industrija in daje ljudstvu stalnega zaslužka. V teh krajih so že močno razvite delavske organizacije, kar je za Kitajsko, ki je bila do zadnjega čisto poljedelska, nekaj čisto novega. Najbolj cvete delavska organizacija v Šangaju, čebelice na razne države čebelarjem, ki jih že- kjer se mrzlično razvija indu Istrija vseh panog. upravitelj Vereš. m* 8v°jem ^ Snyder> katerega vidimo na »liki s panjem čebel domu v bližini San Juan, Porto Rico, je prispel v njegovi smrti je umrl njegov oče, tretji dan pa še mati. V petih dneh so bili v rodbini trije smrtni slučaji. O Verešu, ki je bil svojedobno v preiskovalnem zaporu zaradi sumnje, da je zažgal hišo, krožijo raznovrstne vesti. Osumnjičen je, da je povzročil celo vrsto požarov. Splošno se domneva, da so u-mrli vsi trije nenaravne smrti. Usoden skok z vlaka. — Lo- V severni Angleški pa je bi-Dva dni po i0 nedavno tega nekoliko dru- gače. Ženin in nevesta sta se na potu k poroki pričela šaliti, kdo od njiju bo, ko bosta mož in žena, njegove škornje sna-žil. Iz šale je postala resna de- | bata in ko sta prišla do cerkve- J | nih vrat, sta bila skregana. Ko je duhovnik zastavil vprašanje: "Ali hočeš tukaj navzočo I. I. za svojo zakonsko ženo?" se je ženin obrnil k nevesti ter jo vprašal: "Ali mi boš čistila gar Adam Durman iz Velinja škornje ali mi jih ne boš?" — v Bosni je na postaji v Bosan- «Ne bom jjb ne!" je odgovori-skem Novem skočil z vlaka, ki ja nevesta izzivalno. "Grem pa , | se še ni bil ustavil, tako ne- domov," je ženin odgovoril, se j | spretno, da se je sprožila nje- 0brnil ter odšel. Nevesta je j gova puška in g(, Nebesa naš dom. okusna oblika. U»njC' $K ............. obreza .............. Priprava za smrt. Nebeška hrana. oletf za .60 1,50 1.00 { .50 .95 nika, premišljevanj" "'i^fi mezne dni v me»c.cU.' .i'1 zlata obreza, 2 kni^1"" X NaroČilu je treb» ^ 1" potrebno svoto v . *ty ordru ter j« P®* J ^^ KNJIGARNO AM .51° 1849 W. 22nd Chicago« Str"11 III. sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ^njenih Državah CEHU 7 • JAT TflT TT T Inkor. v drž. 111. Neverne Amerike OMIlLlZJ dULlM ILL. Inkor. v drž. Pa. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Pr«lscdnik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. • Podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. Podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. 7 ni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Jj'Pisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Rajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. "Uhovni vodja............:...REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. ttr 31- decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam s., "J'hovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku "•■161.41, Pro: -simo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-sv ustanovii° moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se s«f in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. 'varuje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se po[a zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D.S.D. Jolbt, 111. . Ijzbeiiim potom opozarjam društva DSD. na pomož-'Akcijo za zbiranje prosto-darov za evharistični gres, ki je že pred durmi. ()j^Sem cenjenim društvom so (j,( P°slana iz glavnega ura-5oi^1.0silna Pisma in nabiralne cei}1 ,ln zraven pismo, v katere Vse natančno raztolma-Pa h'. zva^'aJ da se gre. Kaj so ištva storila v tej zadevi, He KANADA. (Nadaljevonje 3. strani.) je, je potem sosed precej daleč proč. Moj najbližji sosed je pol milje, drugi pa eno miljo od mene. Ker ima pa skoro vsak svoj avtomobil, samota ni tako občutljiva in ima tudi neko privlačnost zase, ker je človek tembolj prost. Automobil ima res svoj poseben pomen za farmarja, je edino sredstvo družabnega pospeševanja in življenja. V nedeljah jih štejem do 40 pred cerkvijo. Res, se vprašam, odkod pa so ? Iz vseh krajev do 60 milj proč. V svoji podfari imam poleti redne obiskovalce iz Amerike, kajti moja fara meji na Ameriko, North Dakoto. Nortgate, Sask., spada v mojo faro. Ce je poleti res dolg dan, je še dostikrat prekratek. Za zimo pa pride telefon in radio prav. Dosti farmarjev se poslužuje radio zavoljo žitne cene, ki se naznani vsak dan. Kakor cenjeni čitatelji iz teh vrstic vidijo, sem Vam podal le površen opis kanadskih razmer, s katerimi smo dosegli le malo. To pa zategadelj, da imate malo pojma in mal vtis, da je tukaj drugače kot je pri vas. To je ravno, kakor človek, ki pride v štacuno, pa vidi dosti blaga in si bolj natačno pogleda blago, katero želi. Pozneje pridemo nazaj na vse te točke in še druge, ravno kakor bo potreba. Da morete razun tri prste. Ponesrečenca so pr#JT ALWAYS PAYS TO AD-peljali z rešilnim vozom v bol- VERTISE IN "AMERIKAN-nico. SKI SLOVENEC". ampak nekoliko sli-stvaV nekatera narod mali, so tudi med'njim. poljedelstva in družabnega živ-1 vstali nasprotniki in razgovar-i ljenja v Kanadi tudi malo po-jajo dobro misleče ljudi, češ,j znati njene postave in političen za to ni treba nič dajati, in s in historičen razvoj, je ob sebi takimi besedami slabijo voljo umevno. Nje zgodovina je zelo dobrih ljudi. Bodimo dostojni in nikar se poslušajmo takšnih, ki ne vejo, ali pa 'nočejo vedeti namena, za katerega se gre. Opozarjam vsa cenjena društva, da naj gledajo, da bodo nabrane svote vse poslane v gl. urad do 10. junija, tako da bo vzela in delajo zjvočasno nabrano sv.oto na bla-W i m°čmi> da bi nabrali, gajnika centralnega odbora slo-% tae,naJ'več mogoče denarja! venske sekcije. kri namen, in druga1 Upam, da to upoštevate in društva so potem odbor lahko oddal pra- so pa zopet bolj pocas- vam geum veliko vspeha. ^štv, h / ; H, T b0disi eno ali drugo,1 A veiJ°.da bo to storjeno o pra-1 Z bratskim Pozdravom 2ahSU' potem 1)0 vse dobro.' George Stonich, dasiravno je naš si. gl. predsednik DSD. V Mathilda Ludwig VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI - v.tšo korist da slih)1"80- kons.1 -i0, tla Pridete v našo trgovino in sc prepričate, itii |Jn" "^Kenejši, v. najboljšimi oblekami, nogovicami in drugi-tiillt. , ,sc'"ami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govo- 10 slovenski. " p. 2202 WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILL. Phone: Canal 1277. zanimiva in se bere kot kak Carl Mayev indijanski roman, samo s to razliko, da se pri Carl Mayu nazadnje navadno dobita in tako vse srečno izide — pri Kanadi pa ne. (Dalje prihodnji petek.) -o- LINCANJE ČRNCA. Labelle, Fla. — Henry Patterson) črne, je bil zaposlen pri jetniškenl delu,- ob cesti; napadla ga je druhal, kateri nadzorniki niso bili kos in ga lin-čala. Črne je bil od obdolžen, da je napadel neko belo žensko. Nesreča. — 291etni delavec Anton Perat, stanujoč v Goriški ulici št. 3, usiužben pri "Slo-gradu" v Šiški, je žagal na dvorišču podjetja drva na cirku-larni žagi. Po neprevidnosti je prišel z roko preblizu žage, ki mu je odrezala na desni roki Metropolitan State Bank je najvarnejša in najbolj zanesljiva banka v naši soseščini. Je blizu in vsled tega zelo prikladna za vaše bančne posle. Sprejema vloge in plačuje od istih po 3% na leto. Ima na razpolago za oddati v najem varnostne predale (Safety Boxes). Pošilja denar na vse dela sveta po zmernem dnevnem kurzu. Prodaja zemljišča, izvršuje kupne in prodajne pogodbe. Posojuje denar na hiše in razne bonde. zemljišča, prodaja Zavaruje proti ognju »nesrečam, tornado, automobile, vss kar se zavarovati- da. V vašem interesu je, da se je poslužujete! Metropolitan State CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. Prvi poštenjak: Štejem si v dolžnost, da povem vse svoji ženi ko pride domu, kaj sem dobrega — pa tudi kaj sem slabega storil za časa njene odsotnosti. Drugi poštenjak: Kaj — nimaš nič sosedov? Najboljše delo za manj denarja' Noben eg a izgovora za slabe zobe. -asi nuli> Pa tudi stroški za dentistovo delo so tako *ko ,v. T""11'' da ne sm'eli delati zapreke. Tudi 8o 0 bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob h u,i' p* HHHBH Žajlc 1 ' 'u en zob, ali več, ki so pokaženi, no odla- M,jte' . T sveti za svoja naziranja začeli nisem bil že v ljudski šoli, a to-operirati z "dokazi" babjih liko pameti mi je Bog dal, da pretepov. Tudi Collinwoodsld 'za me kaka sličnost še ni isto-Štrigelj ne sme izoštati; bi bi- vetnost. ^^ lo škoda slave. Sicer pravi pre- j Vaša in gospoda Morgans govor, da ena lastovica še ne mošnja sta si morda podobni pomeni poletja, a gotovim lju- Ali je Vaša mošnja M organov« dem očividno en babji pretep mošnja?« prav vse dokaže. Smentano so ^ p0 svoji duši sega človek v potrebni dokazov in skromni angelski svet. Ali bi ne zmaja čez vso mero. [vsak pameten človek z glavo, * * * [ko bi jaz trdil, da je človek an- Zelo občutjivi so — fini ravno gel ? ne vedno. | "Kaj je nič ?" ste vprašaji- Pri Prosveti ne morejo poza- Poglejte to "kontradikcijo" i" biti kake bolj ostre besede, ki odgovor je Vam na dlani. Bote pogostoma zdrkne v gnječi bor- 'morali bolje streljati in be. Sami so pa precej bi-ezob- da ne ustrelite samega sebe. zirni, ne samo v besedah, tem več tudi v načinu borbe. m A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Ne kupujte drugje; dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. Vprašanje kakega samomora je zelo kočljivo in je treba rabiti taktnosti in nežnosti človeškega sočutja. Od sto samomorov jih bo devet in devet deset izvršenih v duševni zmedenosti. Druga zadeva je zopet glede predpogojev. Duhovniki očividno take obzirnosti ne zaslužijo v očeh nežnega žarkometarja. On stavlja pertinentno vprašanje o uzro-kih samomora predstojnika na Rakovniku in papeža Aleksandra VI. Stvar je brezobzirna in impertinentna tudi glede uzro-ka: ". . . ali iz dolgega časa "slovenščina?) ali zato, ker je verjel v Krista?" Stvar ni niti pertinentna, še manj obzirna ali fina, pač pa precej sirova in impertinentna. * * .*. Prva izmed "neštetih" kontra-dikcij. Prve tri so bile pod ničlo, g. Molek je obljubil "neštete," in zdaj je tu ena, ki pa je bila že parkrat na tapetu. Ilehe, g. Molek, ravno sem naletel v neki poznejši številki Prosvete, kjer se hvalite, da ste se Vi že v ljudski šoli izne-bili vseh nemčizmov. Se še povrnem na stvar. V tem morate biti izreden talent, ker vsaj mene se ta nemška roba še zdaj drži. Ker ste v slovnici pravi kerlc, gotovo mislite, da ste v vseh strokah. Ako imate o sebi tako mnenje, blagor Vam. Jaz Vam tega mnenja, žal, ne morem pripoznati vsaj ne glede filozofije, ker prvič nimate nobenega pojma o snovi in obliki, t Hi * * * Kje in kaj je "missing link" j "t !i Kakor poroča Prosveta s' n 72, je profesor Dr. W. Patte" na visoki šoli v Dartmouthu n«' šel na Norveškem neko^oka®, nino "podkvene rokavice, baje predstavlja "manjkaj0 člen." . 0. V Denver se je pa te dnii P vrnila neka ekspedicija iz A ke, in člani te ekspedicije z* tujejo z.vso resnostjo, da so repnic" šli v "bušmanih "manjkajoči - člen.' veš, kam bi se obrnil in Kaj je nič, gospod Molek ■ Človek »• ziF' č Že To ni samo gnilo, temve podahne. , . - G. Molek pravi, da 'aZe ' Zahtevam dokaz. Pa Prl dokazom na dan ? Kaj . "Glej ga, Jureta," dokazuj nak, "ali je po vaši mora" P^ id« \ j«' vilno, da človek laže in 0 lja, da se kar kadi?" ak° k laži je toraj "dokazano, ^ se očitanje še enkrat P0'10, ^li se pridene še opravljanj*' ste se tega tudi že v . naučili? Kakšna morala j ^ to, da se očitek kratkom* p. novi brez sledu kakega ^ ? Maslo ima na glavl 1 •i i (Holy Family Societ št. 1. D. D. D. Jolietf J"^ Ustanovljeno 2. nov. J * Geslo: "Vse za veto, a^ narod, vsi za en«ga' za vse " Odbor za leto \ iž, k io k ČITATELJII DR. H. ROSENBLITH iz Przemysla, Avstrija; špecijalist že 25 let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2101 W. ROOSEVELT ROAD Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasl-gura okrevanje. • Dr. H. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in ranocelnilc 8—11 A. M. 2101 W. Roosevelt Rd. 2— 4 P. M. Phone: Canal 3291 7_ 9 zvečer. drugič ne kapirate, da je velikanska razlika med "je" in "ima." "Duša je forma človeškega telesa," sem zapisal jaz, "duša ima obliko človeškega telesa" ste pa zapisali Vi, in zato blagovolite kontradikcijo vtakniti kar v lastni žep. Kar sami naredite, je pristno Vaše. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi bil mislil, da ne veste, da je forma in oblika eno in isto, a prisodil bi bil Vam tudi še tolik6 razsodnosti, da je in ima NI eno in isto. Tudi ljudska šola more človeka pustiti na cedilu. Da človek sega po telesu v živalski svet ,sem zapisal jaz, da se je razvil iz živalskega te- H L/CUC^a ^ujina v/ ouvvi 111 uuiini^ ----M 19 gtof kar je pojasnil že Aristotel, in Predsednik........Geors ^c Podpredsed.....John V Tajnik Paul J. Zapisnikar........Fra"k ^ \ Blagajnik .............. {oSn fll/ Reditelj ............ Mart'" Nadzorni: . ffi Frank Vranichar. J®8*? cel, Louis Mart."'' DR. J. F. KONOPA zdravnik, J PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Arnritoge 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Društvo šteje 507 ^ $0« članic ter 282 otrok. plača v No K, V1 'ftkl slu na mesec se pi"1-" 0 K0 liko društvo, kjer se varujete za posmrtn niško podporo 0 Društvo plača de za vsakega nove« kakor tudi Družba * ' jj ne plača $1.00 , » $2.00 za vsakega n» v 0 didata, ki ga pr>doD y štvo. d? Naš Mladinski oo ^ nudi lepo prilik0'^' 0d<[% jete svoje otroke. jrl p «, raste od dne do o^d v kratkem eden '' ji poj'"* V močnejših. Za vsa nadaljn® obrnite se na odbor- Predsednik: (,cc;t; 815 N. Chicago v ^ Paul J. Laurich. j^eP1^/ way; blagajnik1 gfc j sich, 401 Hutchins« ijoMetu. 111. < 0| Hi \ \\ s % Ki n S S s s