List 5. Grenek sad koalicijske politike na Primorskem. Prijenljivost vlade in koalicije proti primorskim Italijanom rodi vedno lepše sadove. Sedaj, ko so zmagali v Piranu, da se je zopet napravil jedino italijanski napis pri okrajnem sodišči, dvojezični pa vrgel kam mej staro šaro, si Italijani upajo vse. Prepričani so, da bodo s kričanjem in silo vse dosegli. O dogodkih v isterskem deželnem zboru smo že poročali. Deželni zbor se je sicer zaključil, a to je le sprva bilo nekoliko pretreslo Italijane, a bili so pa zopet dobili pogum. Videč, da s sedanjim deželnim zborom izhajati ne more, ga je te dni vlada razpustila, a bodo se pa povrnili zopet stari poslanci. Dokler bode v Trstu sedanji namestnik, so isterski Italijani brez skrbi. Vladni organi bodo že skrbeli, da Italijani obdrže svoje gospodstvo. Osrednja vlada pa tudi nič odločnega storiti ne more, ker ima po koaliciji zvezane roke. Njen obstanek je odvisen od Koroninijevcev in pa od levičarjev, kateri pa podpirajo in zagovarjajo primorske Italijane. Položaj bi se jedino premenil, ko bi se razdrla koalicija. Glasilo naših slovenskih koalirancev je samo priznalo, da je osoda koalicije odvisna le od peščice glasov in da jo lahko razbijejo Slovenci v Hohenwartovem klubu, ako le izstopijo. Grof Hohenwart ima najbrž še toliko sile, da zvrti sedanjo vlado, pod katero se pojavljajo taki proti-avstrijski pojavi na Primorskem, kakor se niso nikdar poprej. Ker pa naši koaliranci trpe tako stanje in se niti niso upali resne besede govoriti s predsednikom zbornice poslancev, ki je vodil italijanske poslance okrog ministrov in opravičeval in zagovarjal Italijane, so odgovorni za vse dogodke, ki se sedaj vrše na Primorskem. Ti dogodki pa niso naperjeni le proti Slovanom, temveč tudi proti državi. To, da so Italijani zasmehovali in rogali se vladnemu zastopniku v deželnem zboru v Poreči, je Politiški oddelek. razžaljenja tistega, katerega vladni zastopnik v zboru zastopa. Čitatelji ,,Novicu pa tudi vedo, kako predrzno je tržaški mestni zbor sklenil tožiti škofa tržaškega pri papeži v Rimu, ker ne pospešuje iredentizma. Hudo jo je pa naletela duhovščina, ki je na to škofu -izrekla svojo udanost. V tržaškem mestnem zboru se je zahtevalo, da se začne disciplinarna preiskava proti duhovščini, kolikor jo je v občinski službi, ker se je upala škofu izrekati udanost. Župan je tudi obljubil, da bode začel stvar pre-iskavati. Tako je pričakovati, da bodo gospodje pri tržaškem magistratu v kratkem sešli, da bodo imeli sodbo nad duhovščino, katera ne zmatra za svoj prvi poklic, povsod podpirati Italijane proti Slovanom. Mi mislimo, da kakšnih posebnih posledic vse to ne bode imelo, a karakteristično je pa, da se baš pod koalicijsko vlado Italijani kaj tacega upajo. Znano je, da Italijani nimajo posebnega poguma. Ko bi ne imeli trdne zaslombe pri tistih strankah, ki sedaj odločujejo osodo Avstrije, bi se gotovo ne upali tako predrzno postopati. Vrhunec svoji predrznosti so pa storili s svojim korakom v deželnem zboru, da so sklenili poslati na državni zbor in na vlado peticijo, da se duhovnim pastirjem odvzamejo matice in izroče civilnim oblastvom. Da pa znamo ta korak ceniti, moramo pomisliti, da liberalci že dolgo mislijo na to, da bi uveli kake proticerkvene reforme v Avstriji, kakor so jih na Ogerskem. Podržav-ljenje matrik bi bilo seveda le začetek velike akcije, ki bi se končala s civilnim zakonom. Prepričani moremo biti, da Italijani tega koraka niso storili popolnoma na svojo roko, temveč so se dogovorili z nemškimi liberalci. Neposrednega vspeha ta peticija ne bode imela, a s časom utegnejo priti druge za njo od raznih drugih stranij. Posebno se bode to zgodilo, ako z volilno oziroma davčno reformo, liberalci si utrdijo postojanke v državnem zboru. Podržavljenje matrik bi imelo dvojni pomen, zlasti v Trstu. Na jedni strani bi se s tem naredil začetek novi proticerkveni politiki, na drugi strani bi pa to bilo sredstvo za potujčenje Slovanov. Tudi na Ogerskem je ------ 42 ------ bil poslednji ozir precej odločilen. Slovanska imena oseb in krajev se bodo ložje pomadjarizovala. Marsikaterega slovanskega rodbinskega imena ne bode moč spoznati, ako bodo ogerski vladni organi vodili matrike. Jednako bi bilo tudi v Trstu, ko bi se ondotnim civilnim oblast-vom, zlasti občinskim uradnikom izročilo vodstvo matrik. Slovanska imena bi dobila italijansko obliko. Pomenljiva in italijanske namere dobro razsvetljujoča je okoliščina, da je baš v isti seji deželni zbor sklenil, da se imajo uradno rabiti le italijanska krajevna imena, naj so tudi kraji slovenski. Radovedni smo, če bodo naši koaliranci sedaj, ko vidijo, kakšen plod rodi pokroviteljstvo Italijanov po koaliciji, govorili odločno besedo in zahtevali, da se odstrani v Trstu vlada, katera daje potuho liberalnim Italijanom. Upanja nimamo, ker v tem slučaji bi najbrž koalicija raz-pala, kar se pa naši konservativci najbolj boje, ker bi utegnili se povrniti grof Taaffe, ž njim pa volilna reforma s takim razširjenjem volilne pravice, ki bi se jako približevala občni volilni pravici. Najbrž bodo rajši pustili stvari svoboden tek, če tudi se jasno že kažejo prikazni, da se pri nas pripravlja isto, kar vznemirja sedaj duhove v drugi državni polovici. Sedaj je čas, da konservativci sploh z odločnimi koraki pokažejo, da so res za red in državne koristi, s čemur se tako radi ponašajo in zastavijo svojo besedo za red in avstrijanstvo ob Adriji.