Novice Gospodom slovenskim državnim poslancem! Ko ste bili pred jednim letom izvoljeni v državni zbor, ste prevzeli z izvolitvijo težavno pa častno dolžnost, delati za srečo naše domovine in boriti se za pravice našega, povsod zatiranega naroda. Ta sveta dolžnost, ki je tem večja, ker je slovenska delegacija tako maloštevilna, naložila pa Vam je tudi veliko odgovornost, katere niste dolžni le svojim volilcem, ampak vsemu slovenskemu narodu in torej tudi nam slovenskim akademikom. Mislimo torej, da nismo neopravičeni, ako mi, katerih očetje so vas volili kot svoje zastopnike v državni zbor, ki so Vam izročili skrb »za duševni in materijelni razvoj našega naroda; ako mi, ki bomo sami enkrat morali prevzeti veliko nalogo, voditi krmilo našega narodnega čolniča in delati za prospeh, slobodo in slavo naroda; ako mi, kakor se spodobi svobodnim, če tudi mladim možem, povemo odkrito svoje mnenje o Vašem javnem delovanju v državnem zboru y vseučiliški akciji, prepuščajoč sodbo o splošni politiki Vašim volilcem. V srce nas je bolelo, ko smo videli, da se pri proračunski razpravi koncem oktobra nihče izmed slovenskih govornikov ni zavzel za slovensko vseučilišče v Ljubljani, če prav so brle italijanske zahteve tedaj že znane. Pozneje, ko se je vsa slovenska akademična mladina, pozabivši vse strankarske ozire, v redki slogi navdušeno izrekla za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za to idejo neumorno delovala, ko so se ji v nepričakovani solidarnosti pridružili slovanski visokošolci šestih vseučilišč avstrijsko ogrske monarhije, ste pač vložili nujni predlog. Med tem časom ste se pa s prav malimi častnimi izjemami nezadostno ozirali na gibanje slovenskih akademikov in niste nikakor gojili tistega prijateljskega medsebojnega razmerja, ki vlada med poslanci drugih narodov in njih akademično mladino, posebno v tako važni zadevi, kakor je slovensko vseučiiiško vprašanje. Kljub temu, da smo se vsi soglasno izrekli proti temu, da se odkaže predlog brez javne razprave nauč-nemu odseku, ste se še vedno trudili izogniti se javnemu razpravljanju, ne da bi navedli za to dovoljnih vzrokov. Kar se je pa zgodilo dne 2. grudna v državnem zboru, je osramočenje vsega naroda od njegovih lastnih zastopnikov, kar je tem bolj neodpustljivo, ker ste s tem žalili čutila vsega slovenskega naroda, ki se je tako sijajno in navdušeno izrekel soglasno za slovensko vseučilišče. Ravno radi tega, ker bi se mogli opirati, kakor morda še nikdar, na odločno voljo vsega naroda, smo trdno pričakovali, da se neustrašno z vsemi parlamentarnimi sredstvi zavzamete za ustanovitev slovanskega vseučilišča, ki pa ne samo da tega niste storili, temveč ste še uklonivši se rahli vladini in naših neprijateljev zahtevi umaknili oziroma zapostavili svoj predlog. Vlada, ki ne upošteva potokov krvi, katere je prelil naš vedno domoljubni narod, gotovo ne bode upoštevala Vaše male usluge. S svojo obžalovanja vredno popustljivostjo dali ste le sami orožje v roke našim sovražnikom in ste s to svojo taktiko izgubili spoštovanje rojakov in nasprotnikov. Slovenski narod, ki Vam je izročil svoje pravice v hrambo in varstvo, zahteval bode od Vas odgovora za Vaše delovanje. Tudi mi, njegovi sinovi, ki smo dosedaj molčali, ne moremo več dalje ostati mirni. Vprašamo Vas, kake garancije ste dobili, ki opravičujejo Vaše korake?! Ta odgovor je do sedaj tak, da nas tem bolj sili izreči Vam svoje nezaupanje. V Gradcu, dne 4. grudna 1901. Slovenski akademiki graški. — Osebne vesti. Zoameniti slovenski pesnik in pisatelj, umirovljeni profesor gosp. Josip Stritar na Dunaju je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda. — Poštni oficijal v Ljubljani gosp. Ivan Lapa j ne je imenovan poštnim kontrolorjem. — Župan občine Voloska Opatija g. dr. Andrej Stanger je dobil od grškega kralja viteški red sv. Silvestra. — Praktikant vseufiiliške knjižnice v Pragi gosp. dr. Ivan Žmavc je imenovan amanuensom istotam. — Poštar v Radovljici gosp. Fran Pa v 1 oš i č je imenovan višjim poštarjem. — Ravnatelj učiteljišča v Gorici gosp. Šfcefan Križni 6 je imenovan strokovnim članom goriškega deželnega šolskega sveta in deželnim šolskim nadzornikom za jeden rajon. — Volilo. Pred nekaj dnevi umrla zasebnica Neža Bolka iz Ljubljane je zapustila učiteljskemu konviktu 400 K. — Obrtni shod, kateri se vrši v nedeljo, dne 8. t m. ob 2. uri popoludne v „Mestnem domu", obeta biti velikanski, in to je prav. Pripravljalnemu odboru prihajajo od raznih krajev naše domovine pozdravi in obeta se velika udeltžba. Kakor se vidi, je ta korak nekaterih tukajšnjih požrtvovalnih obrtnikov, da se skliče veliki obrtni shod s tako važnim vsporedom, dobil povsodi odmev, čas je pa tudi, da se obrtniki idramijo in pribite v nedeljo v Ljubljano, domači pa tudi ne zamude velevažnega shoda. Na noge obrtniki, pridite gotovo in tofino vsi v „Mestni dom". — »Slovenske zadruge« je izšla 12. štev. Ta mesečnik, ki izhaja v Krškem in se tiska v Celji, prinaša razprave o zadružni gospodarski organizaciji na Slovenskem in članke o narodni vzgoji ter zagovarja zjedinjenje slovenskih političnih strank na gospodarskem, šolskem in političnem polju. Naročnina tega lista je 4 K, oiiroma 2 K na leto Izhajal bode tudi 1. 1902. ¦— »Slovenec« pred sodiščem. Danes in jutri se se pred ljubljanskim porotnim sodiščem vrši zanimiva kazenska obravnava zaradi žaljenja časti. Tožena sta odgovorni urednik „Slovenca" Ivan Rakovec in izdajatelj „Slovenca" dr. Evgen Lampe. Tožbe proti njim so vložili občinski svetniki ljubljanski, potem župan Hribar, poslanec dr. Tavčar, gospa Pranja dr. Tavčarjeva in „Žensko telovadno društvo". — Šupevčevo hišo v Prešernovih ulicah je, kakor je bilo povedano v seji obč. sveta, kupila Mestna hranilnica za 76000 kron. Hiša se podere, in se na njeno mesto sezida lepo uradno poslopje za mestno hranilnico. S tem bolo končno tudi Prešernove ulice regulirane, kar je postalo jako Siran 486. nujno potrebno, ilasti odkar je stekla električna železnica. — Piklovo posestvo za frančiškansko cerkvijo je kupil primarij dr. Gregoric. Tam se zgradi pet velikih hiš. — Adresna knjiga za Ljubljano. V Zalogi knjigo-tržca Q. Fischer iziSla adresna knjiga za leto 1902 je urejena prav tako, kakor za letošnje in za lansko leto. Poleg natančnega zapiska vseh cest, ulic in trgov z vsemi hišami in njihovimi posestniki vred, ter zaznambo, v katero faro da spadajo, obsega knjiga tudi zapisek vseh hiSnih posestnikov občin Gornja Šiška in Spodnja Šiška, dalje zapisek vseh obla-stev in njihovih funkcijonarjev, vseh javnih in privatnih zavodov, Sol, društev, prometnih in zavarovalnih zavodov, imenik vseh trgovsko - riodno protokoliranih firm, imena vseh še živečih častnih meščanov ljubljanskih prebivalcev in njih stanovanja. Knjiga je spretno urejena in vseskoz zanesljiva. — Tiskovna pravda. Pri mariborskem porotnem sodišču je bil umirovljeni župnik gosp. Fran Šegula obsojen na mesec dni zapora zaradi nekih člankov v „Slovenskem Gospodarju" in Siidsteierische Presse". -- Razpor mej Nemci v Ptuju. Urednik „Pettauer Zeitung" in „Štajerca" g Kalchberg je prišel v navskrižje z županom Ornigom in njegovimi pristaši ter začne s 1. decembrom izdajati svoj poseben list „Deutsches Wochenblatt" fiir Untersteiermark. — Darila vdove Kalister povodom smrti soproga Frana Kalistra. Blagorodna gospa vdova Kalister je povodom smrti svojega gospoda soproga velikoduSao obdarila razna narodna društva Obdarovani so: Delavsko podporno društvo.......3000 kron Tržaško počiporno in bralno društvo .... 3000 „ Dijaška kuhinja..........3000 „ „Moška podružnica sv. Cirila in Metoda . . . 2000 „ Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda . . , 2000 „ Dijaško podporno društvo v Trstu .... 2000 „ Trgovsko izobraževalno društvo .....3000 „ Tržaški „Narodni dom"........3000 „ Zavod „sv. Nikolaja.........500 „ Vse te svote so darovane kakor nedotakljiva glavnica. S temi darovi je blagorodna gospa najlepše proslavila spomin svojega blagopokojnega soproga ter je neprimerneje ustregla intencijam, katere je blagi pokojnik izvajal vse svoje življenje. Eodi jej prisrčna hvala v imenu obdarjenega naroda in nas! — Umrl je v nedeljo profesor na gimnaziji v Gorici ^osp. Andrej Kragelj v starosti 48 let. Pokojnik je služboval nekaj časa v Ljubljani in je bil tu obče priljubljen, ter si pridobil mnogp prijatelj. Kragelj je bil vrl učitelj in vesel družabnik Slovenskemu dijaštvu je storil posebno veliko uslugo s tem, da je v prozi preložil Odisejo in Ilijado. Bodi mu ohranjen prijazen spomin. — V Ljubljani je umrl ravnatelj predilnice gosp. I Mejer. — Utopljenca so našli v Ljubljanici pri Vevčah. Truplo, ki je ležalo kakih 14 dni v vodi, so prinesli v mrtvašnico pri sv. Urhu v Dobrunjah. Utopljenec je kakih 40 — 50 let star in ima na sebi slabo črno obleko. Kdo je utopljenec, se še ne ve. — Dvakrat padla iz drugega nadstropja. Pred časom je padla iz drugega nadstropja v ulici Vacano v Gorici 4letna hčerka nekega uslužbenca pri Steinerju. Zgodilo €0 ji ni nič. V ponedeljek pa je zopet padla na tla iz drugega nadstropja in zopet tako srečno, da se ji ni pripetilo nič posebnega. Ima paČ posebno srečo! — Stara mati — dojilka svojega unuka. V „Naši Slogi" Čitamo o nastopnem nenavadnem slučaju. V neki župniji na Koprščini se v neki slovenski rodbini dogaja često, da mora stara mati podojiti svojega malega vnučka. Mati otroka mora Često v Trst po svojih opravkih, kamor prihajajo -dan na dan ženske z mlekom. O i tu se vračajo še le po- poldne, včasih šele proti večera. Ob nenavzočnosti matere o'rokove prevzemlje njena mati skrb za dete, a ta posledoja ima tudi malo dete Tako doji stara mati istodobno sinčka in vnuka, kar je vsekako redek slučaj, ker niste veČ posebno mladi ni ena ni druga mati. — Zopet obsodbe na smrt. Pred mariborskim porotnim sodiščem sta se te dni vršili dve obravnavi, ki sta razkrili kaj žalostno sliko iz kmetskega življenja. Obtoženi sta bili pri prvi obravnavi 24letna Marija Ker če k iz Spodnje Polskave zaradi detomora iu njena 46 let stara mati Katarina Ker ček, zaradi umora. Mati in hči sta se pečali z jednim in istim hlapcem, s katerim je mati imela tudi otroka. Ko so se pri Mariji Kerček pojavili nasledki občevanja z materinim ljubimcem, sta se mati in hči dogovorili, da ubijeta otroka, ko pride na svet. To sta tudi izvršili. Ubili sta otro-čiča z udarci s pestmi in truplo prav površno zakopali, tako da so po mnenji Katarine Kerček psi in mački truplo požrli. Obe obtoženki sta bili obsojeni in sicer Marija Kerček na 4 leta, njena mati Katarina Kerček pa na smrt na vešalah. — Pri drugi obravnavi je bila tožr^na 361etna omožena Marija Vertič iz Podbreža pri Mariboru, ker je utopila svojega tri tedne starega otroka. Mož obsojenke je v blaznici. Marija Vertič ima dvoje zakonskih otrok, za katera pa njej ni treba skrbeti. Meseca avgusta je povila nezakonskega otroka in sicer v hiši neke sorodnice. Ta je obsojenki prigovarjala, naj ostane z otrokom pri njej, toda Marija Vertič je silila v Ptuj, da bi šla tam v službo. Mikalo jo je lahkomiselno življenje, kateremu je od nekdaj udana. Res se je nečega dne odpravila v mesto. Na potu je otroku zavezala usta, privezala nanj kamen in ga vrgla v vodo, kjer je utonil. — Najnovejše starine v Pompeju je izkopal nek posestnik med Pompejem in morjem. Imel ]e namreč namen, z izkopanimi starinami si pridobiti premoženje. Izkopal je poslopje z več prodaialnicami. V jedni prodajalo! našlo se je veliko vinskih vrČev, druga pa je bila mizarska delavnica in v tretji našlo se je veliko ribiških priprav. Na dvorišču bila je pekarija. Dognalo se je, da je to poslopje bila kmečka gostilna na potu iz Pompeja na morsko obrežje. V gostilni se je našlo 70 do 80 mrtvaških okostij, iz česar je sklepati, da so se beguni iz Pompeja hoteli v gostilni okrepčati, a bili so od lave prehiteni. — Kaj je provzročilo nesrečo. V Elberfeldu na Nemškem popravljali so delavci telefonsko žico ter jo razpeli preko ceste, vender ne tako visoko, kakor bi bilo zahtevati. Prišel pa je mimo v diru voznik s polnim vozom steklenic s pivom. Ker pa tanke ostre žice ni mogel videti popred in je bila ista ravno toliko visoko, da so konji zamegli iti mirno pod njo v žico pa se je ujel na voru sedeči voznik in mu je ista v hipu prerezala vratno Žilo, da je na mestu ostal mrtev. No delavci so pač imeli dovolj pive potem, samo menda jim ni posebno dišalo — Bavarskemu umobolnemu kralju Otonu se je stanje zopet poslabšalo. Prej je bil rad v družbi; ljubil je pogovore s svojimi dvorniki in je tožil mnogokrat o samoti. Zadnji čas se je spremenil. Najrajši je sam in ne mara niti več v druščini jesti. Jedila vzame skrivaj sam in jih odnese v svojo sobo. Oto rad pije, a pijače dobi močno namešane z vodo. Oton je strasten kadilec svalčič, a niti tega mu ne puste zdravniki in sme le malo kaditi Izprehaja se umobolni kralj najrajši sam. Da ne more razun s svojim, od princa - regenta mu odkazanimi dvorniki, z nobenim drugim Človekom izven dvora občevati, nastavljene so okrog njegovega gradu goste vojaške straže. Kakor znano, bil je svoj čas kralj Oton odločen zagovornik katoliških načel in sovražnik vsenemške pruske ideje. Ni li žrtev framazonstva? Stran 487. — —' — Koliko tehta muha? Neki nemški „učenjak" ni imel nujnejšega dela, kakor tehtati muhe, in je spoznal sledeče: Navadna muha tehta 35 mg. 28 muh 1 g, 28.000 muh pa 1 hg. V Berolinu so stehtali celo mušjo nožico, ki je tehtala 0'9 mg\ perotnica mušja pa je tehtala 2*5 mg, — Idenficirani burkež. Bilo je te dni v mestu Thion-ville na Francoskem. Tam je bil ravnokar cirkus postavil svoj Šotor. Na pošto pride „pajazzo" tega cirkusa in vpraša, ali je došlo nanj priporočeno pismo. „Kako Vam je ime" ? „Jaz sem B. S , burkež tukajšnjega cirkusa". „Tu je res tako pismo na tak naslov", odgovori uradnik. „A vi se morate legitimirati, da ste res ta oseba, drugače vam pisma ne morem isroČiti". Burkež hitro dokaže, da je prava oseba. Pred uradnikom naredi salto mortale, se postavi na glavo in mu naredi nekaj obrazov. „Ste že pravi, brez dvoma", reče smeje se uradnik, in mu izroči pismo. — Revolucija radi cilindra. Y Londonu Losi vse, kar je moškega, cilindre; celo mladi rokodelski učenec se sramuje iti na ulico brez tega čudnega in neokusnega pokrivala moške glave. Prvi cilinder pa za seboj jako zanimivo zgodovino; bii je namreč povod veliki demonstraciji. L. 1797 se je diznil neki Heterington okrog poldneva na najbolj obljudeno ulico v Londonu s cilindrom na glavi. Ljudje so začeli postajati in gledati za njim, a slednjič so se vstopili okrog njega in začeli hrupno kričati ter ga biti s palicami. O tej demonstraciji je pisal neki takratni londonski list: „Trgovca modne robe, Heteringtona, so zaprli radi motenja javnega miru in ker je dal povod javni demonstraciji, so ga izročili lord-majoru, ki ga je obsodil na kazen 500 funtov šterlingov. Pokazal se je na ulici s takšnim strašilom na glavi, katero je pa sam imenoval svileni klobuk, a ima tako visoko in svitlo „štulo", da je v stanu preplašiti mimogredoče ljudi. Policaji so dokazali, da so žene ob pogledu na to štulo padale v omedlevico, otroci so začeli kričati in plakati, psi lajati in tuliti in zbrana množica je pohodila nekega dečka. Eadi tega so obtoženba prijeli in izročili pravici" — In še dandanes provzročajo cilindri revolucijo — namreč v ženskih srcih — Predsednik Roosevelt je pokazal svoje blago srce. Nekoliko časa, predno je bil prednik Roosevelta pokopan, se je prigodilo sledeče: Neki častnik je zapovedal svojemu oddelku počastiti navzočega predsednika, ta pa ga je zavrnil rekoč: „V srcih, ki so ljubila Mac Kinleja, je on še vedno vladar. Dokler ne bo pokopan, ne želim, da me častite kot predsednika" ! — »Amerikanski« naravni pojav. Uprav „amerikansko" se glasi sledeče poročilo iz Novega Jorka : „Nedaleč od tu so padli z neba veliki meteorji. Vse obnebje so razsvetlili in padli v petrolejsko jezero, katero so užgali. Jezero je gorelo ves dan. — Kaj vse je v Avstraliji nenravno. Neki zdravnik, ki je potoval po Avstraliji, poljubil je na kolodvoru v slovo svojo ženo. Blizu stoječi stražar pa se mu je približal in mu dejal, da mora ž njim k sodniji, ker je nedostojno, poljubiti na ulici ženo. Pri sodniji branil se je zdravnik, da v njegovi domovini na Francoskem ni to prav nič napačnega. Toda sodnik mu odvrne: „Kaj Francosko! Ondi je tako vse polno samih neumnostij, plačajte kazen pet šilingov" 1 Zdiavnik je mirno plačal naloženo mu globo in odšel. — Beli človek je postal zamorec v petih letih v Broonklynu v Ameriki. Piše se Jakob Beliner in je istotam pismonoša. Učenjaki brezvspešno proučujejo ta naravni pojav. Beliner je oženjen, ima sedem sinov, ki so vsi beli in zdravi. Zdravnik Lukas, ki pozna Belinerja nad pet let, pravi, da ne more te premembe razjasniti in ne veruje v zopetno premembo sedanjega zamorca v belega človeka. -- Velik požar je razsajal v Philadelphiji v nekej tovarni za mobilije dne 25. oktobra. Tovarna je bila zidana v deset nadstropij, in je bil ves materijal, kakor vsa narejena roba pod jedno samo streho. Ko je nastal ogenj v drugem nadstropju^ so bile nakrat vse stopnjice v ognji in dimu, da delavcem ni preostajalo druzega, kakor da se rešijo »kozi okna. Vender se kakim 40 delavcem ni posrečilo rešiti, ampak so našli smrt v ognju. Ljudstvo, ki je gledalo ta strahoviti prizor, je od groze vsklikalo. Hiteli so oteti ljudi, kajti ogenj se je neznansko hitro razširjal, to pa vsled tega, ker je bilo poslopje založeno z raznimi barvami, ki razlivajoč širijo tem hitreje ogenj po prostorih. V par urah je bilo vse končano; od velikanske tovarne ni ostalo druzega kot razvaline. Stran 488.