> K m Q D 1 u V) < u o Nikomur ni prav, kdor je sebi preveč všeč. Italijanski pregovor Številka 17 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150,-SIT 27. Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ . Poštni urad 9020 Celovec petek, aprila Ž001 CITAT TEDNA Koroški Slovenci bi lahko bili uspešni in srečni, če bi bili samozavestnejši in bolj optimistični. dr. Michael Gutownig KHD zlorablja ljudsko štetje proti Slovencem Srečanje otroških in mladinskih zborov je preteklo nedeljo popoldne, 22. aprila, v Kulturni dom v Pliberku privabilo številno občinstvo. Na popoldanskem pevskem koncertu so nastopili: domača skupina Mlada Podjuna (na sliki), otroški zbor Katarina iz Šmihela, otroški zbor SPD Srce iz Dobrle vasi, otroški zbor Didldumdaj iz Rožeka ter otroški in mladinski zbor Amabilis iz Galicije. Nekaj točk so oblikovali tudi učenci Glasbene šole. Vsi zbori so naštudirali vsaj eno pesem iz Ciganove zbirke otroških pesmi. To nedeljo, 29. aprila, pa bo na sporedu drugi del Srečanja otroških in mladinskih zborov v Selah ob 14.30 uri v farnem domu. Prisrčno vabljeni! Foto: F. Opetnik POLITIKA Zmerjanje upornikov Kärntner Abwehrkämpferbund zmerja upornike proti nacizmu kot zločince. Stran 4 IZ NAŠIH OBČIN Poplava denarja Deželni glavarje pliberško društvo Grenzlandheim presenetil z milijoni. Stran 6 KULTURA Policaji brez dela Gledališka skupina SRD Bilka - Bilčovs je uprizorila satiro o policajih. Stran 11 ŠPORT Nazaj v koroško ligo? Položaj SAK na tabeli v regionalni ligi je po remiju proti Lendorfu neizgleden. Stran 15 2 Politika Politika 3 Komentar O dialogu in polni meri /časnik „Kärntner Woche” je prejšnji te-vyden objavil obširen intervju z Bernardom Sadovnikom. Tenor vprašanj, ki jih je glavna urednica Gerlind Robitsch zastavila predsedniku NSKS, je bil: mar aktualna razprava o dvojezičnem uradnem jeziku in topografskih napisih, sprožena s strani narodne skupnosti, ne povzroča novih konfliktov in ne ogroža miru v deželi? Sadovnikov odgovor je bil dokaj stvaren, v evropskem duhu, usmerjen v prihodnost. Poudaril je, da obstajajo jasne pravne osnove, ki zanj ne morejo biti vprašanje kompromisa. V tem smislu vztraja pri zahtevi, da je treba uresničiti tudi določila glede uradnega jezika in dvojezične topografije. „To bi bila pravilna pot v prihodnost. Končno moramo videti, da nudi dvojezičnost v regiji Koroška-Slo-venija-ltalija velike možnosti.” Nadalje poudarja: „Skupno z vlado moramo ustvariti zavest, da se ljudem ni treba bati dvojezičnosti - vendar se to ne uresničuje. Potrebujemo ofenzivno manjšinsko zaščito ravno tam, kjer je narodna skupnost zastopana v zelo nizkem številu.” Zaradi teh izjav je bil predsednik NSKS deležen agresivnih napadov nem-škonacionalnih krogov. Drugi spet morda niso tako agresivni kakor KHD, kljub temu pa nič manj negativno ocenjujejo prizadevanja, ki merijo v vsestransko enakopravnost narodne skupnosti. In tako se mora soočati z neposrednimi ali prikriti očitki, da ogroža sožitje in mir v deželi. Sadovnik je nastopil predsedniško funkcijo v upanju, da bo mogoče rešiti odprta manjšinska vprašanja v duhu odkritega dialoga - dialoga, ki resno jemlje tudi zaščitna določila v korist narodne skupnosti. Pričakovali bi, da bi ga odločujoči državni in zvezni politiki, ki se javno prav tako priznavajo k politiki dialoga, pa tudi posamezni mediji, aktivno podprli ravno v času, ko se na Koroškem še posebej agresivno zaletavajo proti narodni skupnosti in njenim zajamčenim pravicam. V resnici pa molčijo ali pa se posredno ali neposredno, namerno ali nenamerno, postavljajo na stran nasprotnikov manjšine. Če v zadnjih tednih vedno pogosteje slišimo grožnje, da je mera polna, ker manjšina s svojimi „ekstremističnimi” zahtevami baje preobremenjuje večino, lahko pride trenutek, da bodo tudi pripadniki manjšine začeli ugotavljati, da je zanje mera polna. Nenazadnje čakajo na izpolnitev (restriktivnega) zakona o narodnih skupnosti celih 24 let, državne pogodbe pa, odkar imamo 2. republiko. Janko Kulmesch KHD in KAB zloroljata ljudsko štetje 2001 ■ Enotna lista prijavila pri okrajnem glavarstvu Velikovec Feldnerja in Schretterja. ■ I spešna Voukova pri-I tožba pri ustavnem so- >■/ dišču leži nemškona-cionalnim Korošcem oz. Hei-matdienstu (KHD) in Abwehr-kämpferbundu (KAB) zelo v želodcu. Zato so pred ljudskim štetjem, ki se bo začelo prihodnjo sredo, 2. maja, in bo trajalo do konca meseca, načrtno sprožili gonjo proti narodni skupnosti. Kakor v času ugotavljanja manjšine, skušajo tudi tokrat prepričati ljudi: če nočete biti Slovenci, obkrožite v rubriki „pogovorni jezik” nemško. Enotna lista je zato prijavila predsednika KHD in KAB, Feldnerja in Schretterja, pri velikovškem okrajnem glavarstvu. Zakon o ljudskem štetju obvezuje vsakega, da navaja resnične podatke in da se ne manipulira iz kakšnih nemškonacionalnih motivov, kot to lahko sklepamo iz propagande KHD/KAB. V takem primeru lahko okrajno glavarstvo izreče denarno kazen do 30.000 šil. ali zaporno kazen do 6-ih mesecev. Predsednika NSKS in ZSO, Sadovnik in Sturm, v stališču za NAŠ TEDNIK odločno obsojata to gonjo. Sadovnik: „Od zvezne vlade bi pričakoval, da bi pozvala vse tiste državljane, ki govorijo več jezikov, da naj to tudi navedejo, kot to zahteva zakon o ljudskem štetju.” Apeliral je, da se naj ne damo provocirati od KHD/KAB, in podkrepil, da pri ljudskem štetju ne gre za ugotavljanje manjšine, temveč pogovornega jezika. „Ta pa je lahko eden, dva ali več.” Sturm je menil: „Predlagal bom NSKS poziv nemškogo-vorečim Korošcem, da naj obkrožijo slovensko. S tem bi postala vsa zadeva absurdna.” Namen gonje KHD in KAB: ljudsko štetje 2001 naj bi izkazalo čim manj Korošic in Korošcev s slovenskim pogovornim jezikom. Tako hočeta KHD in KAB preprečiti „slovenizacijo Južne Koroške,” ali drugače povedano: ■ Sadovnik razočaran nad avstrijsko zvezno vlado, ker molči v škodo manjšine. NERESNA SPÖ IXoroški SPÖ ni poma-Wgati. Ambrozy poziva v izjavi za tisk FPÖ in zastopnike manjšine, naj skrbijo za druge stvari kakor za table. Zanj so pomembnejši gospodarski odnosi s Slovenijo in varnost meje. Nedvomno so tudi ta vprašanja zelo pomembna. Kdor pa hkrati docela zanika, da je treba rešiti tudi manjšinska vprašanja, je politično neresen, objektivno pa koristi nemškim nacionalistom. Kdaj bo koroška SPÖ to razumela ? Očitno nikoli. -Kuj- onemogočiti korektno izvedbo razsodbe ustavnega sodišča. Po tej morajo občine z 10-odstotnim deležem slo-venskogovorečega prebivalstva na vsak način- uvesti slovenski uradni jezik. Velikovec. Temu namenu je služila tudi prireditev KHD in KAB pretekli torek, 24. aprila, v velikovški Neue Burg. Na njej so sodelovali Feldner in Schretter ter deželni glavar Haider. Vabili so tudi vse župane okraja Velikovec, prišli pa so le trije: Pfeifer (Dobrla vsa), Polessnig (Djekše) in Blaschitz (Velikovec). Obisk sam ni bil ravno ■ Haider grozi, da bo treba revidirati sklepe ustavnega sodišča v parlamentu. najboljši (pribl. 350, v glavnem starejša in srednja generacija), zato pa je bilo toliko bolj protislovensko nastrojeno ozračje. Tenor diskusijskih prispevkov je bil: smo za dialog, zahteve narodne skupnosti, zlasti še glede dvojezičnega uradnega jezika in topografije, pa so nesramne, ker je Koroška nemška. Deželni glavar Haider je napovedal, da bo prišlo do uresničitve sklada o dvojezičnih vrtcih, razširjenega radijskega sporeda s pomočjo ORF in postavitve manjkajočih dvojezičnih napisov po uredbi, ki je bila sklenjena že pred 24-imi leti. Hkrati si je privoščil izjave (glej aktualna intervjuja na strani 3), ki so več ko zaskrbljujoče in lahko pomenijo zaostritev narodnopolitičnega ozračja, ki si ga koroški Slovenci vsekakor ne želimo. Predvsem velja to tudi za njegovo napoved: „Če se bo še naprej skušalo z odločitvami ustavnega sodišča sprožiti nemir na Koroškem, potem ostaja samo ena pot: v dunajskem parlamentu urediti zadeve z ustavnim zakonom tako, kakor si to predstavljamo na Koroškem. To lahko korigira odločitev ustavnega sodišča.” Pa še to: na velikovški prireditvi je bilo več ko očitno, da je deželni glavar deležen vse podpore vodstva KHD/KAB in njegovih pristašev. Janko Kulmesch OTROŠKI VRTCI Kmalu naj bi se uresničili Pretekli torek, 24. aprila, se je predsednik NSKS Sadovnik srečal s predsednikom koroškega deželnega zbora Freuenschlagom, kj je hkrati tudi predsednik koroške FPÖ. Sadovnik NAŠEMU TEDNIKU: „Freuenschlag mi je zagotovil, da se nadaljuje politika dialoga. Napovedal je, da bodo pri naslednji okrogli mizi - ta naj bi bila še meseca maja - zaključili vprašanje sklada za dvo- in večjezične vrtce. Zakon je že gotov in je bil izdelan na osnovi predloga, ki ga je izdelala Delovna skupnost privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev.” AKTUALNA POGOVORA „Nekonstruktiven dialog” Sadovnik/Sturm odgovarjata na Haiderjeve napovedi in ki smo jih slišali na prireditvi KHD v Velikovcu. Dr. Marjan Sturm Bernard Sadovnik trditve, I aider je napovedal: „Dia-p"l log ima tudi meje. Ne I I bom dovolil postopne slovenizacije. Od vsakega Korošca lahko pričakujemo, da zna nemško. Ce se kdo hoče na občini, ki nima uradnika z znanjem slovenščine, posluževati slovenskega uradnega jezika, mu bomo to omogočili z mobilnim tolmačem v okviru deželne službe. S tem je razprava o dvojezičnosti z mize. ” Kaj pravita k temu? SADOVNIK: Takšni ukrepi niso Praktično izvedljivi. Zakon zahteva, da se mora slovenski uradni jezik uveljavljati v občini sami. Ker pa je dežela za tiste občine, Ki nimajo uslužbenca z znanjem slovenščine, ponudila jezikovne tečaje, se strinjam, da se kot Predhodna rešitev zagotovijo slovenski prevodi pisnih vlog s strani manjšinskega biroja deželne vlade. S tem bi se lahko tudi na teh občinah uveljavljal slovenski uradni jezik. Na vsak način pa taka provizorična rešitev ne more postati trajna. STURM: Odvisno bo od nas samih, ali se bodo ljudje posluževali slovenskega uradnega jezika. Sicer pa ima večina občin nekoga, ki zna slovensko. Tam, kjer tega ni, bo moral nekdo že obiskati kak tečaj. Posebej jasen je bi! deželni glavar glede dvojezične topografije. Zanj razširitev tozadevnega določila pod nobenim pogojem ne pride v poštev. SADOVNIK: Prvi korak je zelo jasen: to, kar smo se lani zmenili, da je treba uredbo iz leta 1976 docela izpolniti, se mora tudi izvesti. V ostalem pa zame velja, da v nobeni pravni državi ne more biti več kategorij manjšinskih pravic. To pomeni: tam, kjer je pravica do slovenskega uradnega jezika, mora veljati tudi pravica do dvojezične topografije. STURM: Če reče to Haider v funkciji deželnega glavarja, je to problematično. Navsezadnje se bo morala uveljaviti pravna drža- va oz. bo to treba uveljaviti na ustavnem sodišču. „Če se bo še naprej skušalo z odločitvami ustavnega sodišča ■ sprožiti nemir na Koroškem, potem ostaja samo ena pot: v dunajskem parlamentu urediti zadeve z ustavnim zakonom tako, kakor si to predstavljamo na Koroškem. To lahko korigira odločitev ustavnega sodišča. ” Kaj pravita k tej Haiderjevi izjavi? SADOVNIK: Nihče v pravni državi ne more staviti pod vprašaj pravnega sistema, ker bi s tem vzeli posamezniku temeljne človekove pravice, da se, ko se čuti ogroženega, lahko pritoži pri ustavnem sodišču. Če bo država začela jemati vsako pritožbo pri ustavnem sodišču kot vzrok za spreminjanje ustavnega določila, se s tem kot pravna država sama osporava. Pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov izhajajo iz avstrijske državne pogodbe. To pa je mednarodni akt, ki ga Avstrija ne more enostransko razveljaviti. STURM: Tega Avstrija ne more. S tem da je podpisala evropsko okvirno konvencijo, se je obvezala, da ne bo poslabšala veljavne pravne zaščite. Če bo šla v to, bo sama internacionalizirala manjšinsko vprašanje, ker bo v okviru Sveta Evrope sprožila kontrolne mehanizme. Sploh pa se mi zdi ta logika zelo čudna: da je zakon o narodnih skupnostih napačen, tega ni sklenila manjšina, temveč ustavno sodišče. Haider grozi, da ima dialog tudi svoje meje. SADOVNIK: Dialog je predvsem v težkih situacijah instrument, ki ne zaostruje, temveč pomaga razrešiti tudi težka vprašanja in kon-trarna stališča. To naj bi bil še naprej smisel dialoga med manjšino in deželno vlado. Dialog, ki od vsega začetka omejuje pogovor, nikoli ne more biti konstruktiven. STURM: Tisti, ki trdijo, da ima dialog svoje meje, naj to razčisti z ustavnim sodiščem. Janko Kulmesch Sodelovanje deželne vlade s KHD na internetu Koroška deželna vlada ponuja na svoji domači strani v internetu direktno povezavo (link) naslednjim političnim ustanovam: SPÖ Koroška, koroška ÖVP, deželnozborski poslanski klub FPÖ, koroški Zeleni - in Kärntner Heimatdienst (cilji KHD, pregled, obveščevalno glasilo). Tako omogoča deželna vlada KHD čim učinkovitejšo propagando za njegove znane izpade proti slovenski narodni skupnosti, npr. ko skuša sedaj pred ljudskim štetjem „netiti” nemir v upanju, da bo čim manj ljudi nakrižalo slovenščino kot pogovorni jezik. Nekateri morda mislijo, da so v času odprte družbe takšne usluge deželne vlade izraz pluralnosti in neposredne povezanosti z bazo. V resnici pa je to nedopustna enostranskost - in izraz miselnosti, ki je za odnose med KHD in deželnimi oblastmi vse drugo kakor nova. -Kuj- 4 Politika/Intervju ABWEHRKÄMPFERBUND Zmerjanje upornikov proti nacizmu I V'ärntner Abwehrkämpfer-IX bund (KAB) si je za kraj let-I \nega občnega zbora tokrat izbral Šentjakob v Rožu, ki se je odvijal preteklo soboto, 21. aprila, in ki sta ga s svojo navzočnostjo počastila tudi deželni glavar Haider ter domači župan Obiltschnig. V ospredju so bile aktualne manj-šinskopolitične teme. Hkrati so si privoščili žaljiv napad na partizane, ki so se z orožjem uprli nacistični okupaciji, mnogi od njih pa so pri tem izgubili tudi življenje. Po njihovem mnenju so bili to zločinci. Predsednik NSKS Sadovnik je proti temu takoj ostro protestiral. V izjavi za medije je pozval KAB, da se naj „pri vseh še živečih upornikih proti nacističnemu režimu za ta spodrsljaj opraviči”. Opozoril je na dejstvo, da so pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki so se aktivno uprli nacističnim oblastem, mdr. omogočili avstrijsko državno pogodbo. Nadalje je poudaril: „Ta pristop KAB k razreševanju zgodovinskih dogodkov pokaže, da hočejo bagatelizirati resnično dimenzijo množičnih umorov in drugih zločinov, prav tako pa tudi pregnanstvo in koncentracijska taborišča.” Pozval je KAB, naj v prihodnosti prepušča raziskovanje zgodovine zgodovinarjem na osnovi dostopnih deželnih arhivov. Ostro je proti obdolžitvam KAB protestirala tudi Zveza koroških partizanov skupno z ZSO, SPZ, Zvezo slovenskih žena in Zvezo slovenskih izseljencev. V protestni izjavi poudarja: „S takim ravnanjem je KAB odgovoren za ponoven nemir v deželi.” ~7ares čudna, ta naša Koroška /—.ter njeni „domovinski združenji” KHD in KAB. Za nacistične vojake (vključno še posebej prizadevne SS-ovske zločince), ki so padli za „ Volk und Führer", trdijo, da je bil to „Heldentod" in da so umrli za domovino. Temu nasprotno zmerjajo upornike proti zločinskemu nacizmu za zločince. Pa se še čudijo, če jim v tujini očitajo, da nimajo razčiščenega odnosa do nacizma in njegove preteklosti. -Kuj- Čas za večjezičnost, ki ne slabi narodne skupnosti ■ Dr. Michael Gutownig. Kot otrok je s staršema govoril samo nemško, z babico samo slovensko, v šoli pa je bil prijavljen k enojezičnemu pouku. Babica mu je posredovala tudi slovensko narodno zavest. ^^rihaja iz Sveč, rodil se je J-^leta 1970, kot otrok pa je doraščal dvojezično: z babico je govoril samo slovensko, s staršema pa samo nemško. Leta 1976 začel obiskovati ljudsko šolo na Bistrici v Rožu. Bil je to čas hudih narodnopolitičnih napetosti, ko je ortstafel-šturmu leta 1972 sledilo ugotavljanje manjšine leta 1976. „Zaradi teh političnih napetosti se moja starša nista upala, da bi me prijavila k dvojezičnemu pouku,” pripoveduje dr. Michael Gutownig v pogovoru za NAŠ TEDNIK. In nadaljuje: „Ko sem obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo, sem izgubil stik z institucionalizirano slovenščino. Živa pa mi je ostala narodna zavest - po zaslugi babice, ki se ni hotela pustiti prepričati, da bi govorila z mano samo nemško.” Po maturi se je odločil za poklic ljudskošolskega učitelja z dvojezično kvalifikacijo. „Bilo je zelo težko. Medtem ko so ostali kolegi maturirali iz slovenščine, sem se jaz moral šele na Pedagoški akademiji naučiti pisne slovenščine in slovnice.” Po Pedagoški akademiji je na celovški univerzi začel študirati komunikologijo (Medienpädagogik) in pedagogiko. Hkrati je opravljal svoj poklic - sprva kot učitelj na ljudskih šolah Lipa, Kostanje in Goriče, sedaj pa dela na Zveznem pedagoškem inštitutu v Celovcu, kjer je odgovoren za stalno strokovno izpopolnjevanje dvojezičnih učiteljev. Pol leta je študiral tudi v ZDA, pol leta v Firencah (Italija). Poudarja, da je bilo to študijsko leto zanj še posebej pomembno. „Začel sem bolj ceniti domače strukture, hkrati pa se začel za- BF if A_:-. % Šolska komisija je zamudila, da bi rešila tudi vprašanje ravnateljev. Zame je nesporno: za dvojezične šole lahko pride v poštev samo dvojezični ravnatelj. DR. MICHAEL GUTOWNIG vedati, da lahko vplivajo te zelo nevarno: na eni strani je treba videti, da so strukture koroških Slovencev v primerjavi s podobno velikimi narodnimi skupnostmi (npr. Bretonci, Retoromani, Lužiški Srbi) organizacijsko bolj razvite, na drugi strani pa ostaja nevarnost, da se zatekamo v stalno tarnanje in samopomilo-vanje, namesto da bi delovali z optimizmom. Koroški Slovenci bi lahko bili uspešni in srečni, če bi bili samozavestnejši in bolj optimistični." Leta 1997 je dr. Michael Gutownig zaključil študij z magiste- ■ Pisno slovenščino si je s trdim delom osvojil na Pedagoški akademiji. Disertacijo je posvetil dvojezičnemu šolstvu - v vsakem primeru pa zelo senzibilno razmišlja o vprašanju preživetja narodne skupnosti. rijem, pred nekaj tedni pa je sledil doktorat. Disertacijsko delo je posvetil problematiki dvojezičnega šolstva. Dal ji je naslov: Čas za večjezičnost. Kaj Vas je motiviralo za disertacijo na temo dvojezično šolstvo oz. na katera vprašanja ste skušali v njej najti odgovor? DR. GUTOWNIG: Hotel sem najti odgovor na naslednji vprašanji: prvo - kaj motivira starše tistih otrok, ki začnejo obiskovati ljudsko šolo brez znanja slovenščine, da prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku? (Ti otroci predstavljajo 3/4 - večino vseh prijavljenih.) Drugo vprašanje, ki me je zanimalo: zakaj večina staršev na veljavnostnem manjšinskošol-skem področju (dve tretjini) ne prijavi svojih otrok k dvojezičnemu pouku? Na obe vprašanji sem iskal odgovor, s tem da sem delal intervjuje s starši, učitelji in zastopniki šolskih oblasti. Kakšni so Vaši zaključki iz njihovih odgovorov? DR. GUTOWNIG: Kar zadeva prvo vprašanje: Starši, ki prijavijo svoje otroke, ki ne znajo slovensko, tega ne delajo iz narodnopolitičnih razlogov, temveč ker vidijo možnosti in koristi, zlasti na gospodarskem področju in v dejstvu, da živimo v alpsko-ja-dranskem prostoru. Hkrati vidi sedanja generacija staršev v slovenščini del svoje družinske identitete. Zavedajo se, da so bili njihovi predniki slovenskega porekla. Generacija pred njo tega ni videla oz. ni hotela videti. Z razliko do nje se je sedanja generacija staršev emancipirala od Intervju 5 starih klišejev. Spoznala je, da z odrivanjem lastne preteklosti oz. identitete ni mogoče biti uspešen v življenju. Kljub temu pretežna večina oz. dve tretjini staršev na veljav-nostnem manjšinskošo/skem področju ne prijavi svojih otrok k dvojezičnemu pouku. DR. GUTOWNIG: Načelno je treba ugotoviti, da želijo vsi starši, tako prijavljenih kakor neprijavljenih, da se njihovi otroci učijo v ljudski šoli povprečno tri jezike. Z drugimi besedami: Starši neprijavljenih otrok se Prav tako ne zapirajo večjezičnemu pouku. Tudi zanje ne velja več dogma, da se je treba učiti samo nemščine. Ti starši pa vidijo večjo perspektivo v angleščini, ker je to svetovni jezik, in v italijanščini kot sosednjem jeziku, ker je italijanski prostor večji kakor slovenski. Slovenščine si želijo kot četrti jezik, vendar je to v Praksi neizvedljivo. Ta štiri jezična jezikovna ponudba na dvojezičnih ljudskih šolah je že danes stvarnost. DR. GUTOWNIG: S tem da so na ljudskih šolah uvedli tudi angleščino in italijanščino, je prenehala polarizacija med slovenščino in nemščino. Drugače Povedano: nismo več v situaciji, v kateri si se pod pritiskom moral odločiti, ali si Slovenec ali Nemec. To pa hkrati pomeni, da je slovenščina v konkurenci z večjima jezikoma. in kaj pomeni to za slovensko narodno skupnost? DR. GUTOWNIG: Starši prijavljenih zahtevajo zelo visoko kvaliteto dvojezičnega pouka. Ta kvaliteta se izkaže, če zna učenec po štirih letih govoriti slovensko in se zna sporazumevati v slovenščini, npr. na dopustu v Sloveniji. Če ne vidijo tega učinka, so razočarani in drugega otroka ne bodo več prijavili k slovenščini, temveč se odločili za drug jezik. V tem sklopu bi tudi poudaril, da se osebno ne osredotočam na številke, ki po-nazorujejo procentualne prirastke prijav v preteklih 15-ih letih. Pomembneje se mi zdi, da se prijavljeni v štirih , letih naučijo slovensko. Trenutno jezikovno znanje po štirih letih dvojezičnega pouka - govorim vedno o prijavljenih, ki začnejo obiskovati dvojezično šolo brez znanja slovenščine - ni vedno optimalno. Obstaja več primerov, da te učenec v 4. razredu, ki ga po slovensko vprašaš po njegovem imenu, pogleda z velikimi očmi, ker ne razume prav tvojega vprašanja. Bolje en ali dva odstotka manj prijav, zato pa se vsi starši, ki prijavijo otroka k dvojezičnemu pouku, strinjamo s tem, da se otrok nauči slovensko. To pa tudi pomeni, da po- trebujemo pouk slovenščine ih nemščine v isti meri. Kako odstraniti te deficite? DR. GUTOWNIG: Za narodno skupnost pomeni to, da mora razmišljati o obliki komunikativnega pouka, ki odgovarja sodobnim zahtevam. Veljavni pedagoški model, po katerem naj bi se odvijal dvojezični pouk v razmerju pol-pol, temelji na komunikativnem pouku, ki izhaja iz predpostavke, da začnejo obiskovati dvojezični pouk v bistvu učenci z znanjem slovenščine. Danes pa 3/4 prijavljenih začne obiskovati ljudsko šolo brez znanja slovenščine. Učitelji se zelo trudijo, da bi tudi pri pouku slovenščine dosegli čim večje uspehe, vendar jim to onemogoča veljavni sistem pouka. Kakšen naj bi bil posodobljeni mode! komunikativnega pouka? DR. GUTOWNIG: Treba je razmišljati tudi o modelu potapljanja, po katerem bi bil učni jezik slovenščina, nemščina pa bi se poučevala kot predmet. Slovenska narodna skupnost že ima s takšnim modelom pozitivne izkušnje, pa čeprav smo se sprva bali, da ga starši ne bodo sprejeli. Konkretno ga izvajajo na Slovenski gimnaziji, Dvojezični trgovski akademiji, Mohorjevi ljudski šoli in v večjezičnih otroških vrtcih. Izkazalo seje, da Narodna skupnost mora začeti razmišljati o obliki komunikativnega pouka, ki odgovarja sodobnim zahtevam. Veljavni pedagoški model, po katerem naj bi se odvijal dvojezični pouk v razmerju pol - pol, temelji na komunikativnem pouku, ki izhaja iz predpostavke, da začnejo obiskovati dvojezični pouk v bistvu učenci z znanjem slovenščine. Danes pa tričetrt prijavljenih začne obiskati ljudsko šolo brez znanja slovenščine. DR. MICHAEL GUTOWNIG imajo vse te šole in vrtci zelo visoko kvaliteto in da je vsako leto več prijav. Iz teh izkušenj sledi, da je treba iskati možnosti, kako adaptirati ta model tudi za potrebe ljudskih in glavnih šol. Kakšno vlogo pripisujete za prihodnost manjšinskega šolstva narodni zavesti? DR. GUTOWNIG: Ta je zelo pomembna. Narodna zavest je samozavest vsakega individualista, ki s ponosom reče: tukaj sem doma, že stoletja govorimo tudi slovensko in nemško. S tega zgodovinskega vidika se je treba najprej učiti slovensko in nemško - in to v družini. Za konec še vprašanje, ki zadeva aktualno manjšinskošol-sko razpravo: kako ocenjujete kompromis, ki so ga sprejeti v dunajski šolski komisiji? DR. GUTOWNIG: Za učenje v teamu je pomembno, da sta oba učitelja enakopravna. Kakšne bodo posledice za razvoj dvojezičnega šolstva, pa bomo šele videli. Na vsak način pa se je zamudilo, da bi rešili tudi vprašanje ravnateljev. Zame je nesporno: za dvojezične šole lahko pridejo v poštev samo dvojezični ravnatelji, ker enojezični ravnatelj ne more izpolniti nadzornih dolžnosti v dvojezičnih razredih. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Letošnja razstava je posvečena otroškim stikam. POSEBNA RAZSTAVA Galerija Werner-ja Berga odpira vrata 1. maja Pliberk. V torek, 1. maja, bo odprla vrata Galerija Wer-nerja Berga. Letošnja razstava je posvečena slikam otrok z naslovom „Kinder“. Odprtje bo ob 10. uri dopoldne. Otroci bodo lahko na razstavi sami risali in dobilo darilo. Za pliberški jormak pa galerija vabi otroke k sodelovanju na umetniško tekmovanje. Galerija Wernerja Berga bo letos odprta do 15. novembra. Več informacij lahko dobite tudi na internetu pod naslovom www.berggalerie.at. ČISTILNA NAPRAVA Globašani gredo v nedeljo na ekskurzijo Globasnica. Referat za varstvo okolja vabi občane, da se udeležijo v nedeljo, 29. aprila, ogleda zadružne čistilne naprave za čiščenje odplak v Althofnu pri Grabštanju. V Althofnu so podjetni vaščani v lastni režiji zgradili decentralno čistilno napravo in to precej ceneje kot pri centralni varianti. V Althofnu imajo zdaj bistveno nižje pristojbine kot v ostali občini. Prijave sprejema pristojni referent, podžupan Bernard Sadovnik osebno (telefon: 0664 53 64 773). Če bo zadosti zanimanja, bo občina organizirala prevoz z avtobusom. Iz naših občin Celo društvo Grenzlandheim presenečeno zaradi milijonov Deželni glavar je društvo Grenzlandheim poplavil z milijoni, s katerimi v Pliberku v prvem trenutku niti sami niso prav vedeli kaj početi. Grenzlandheim je bit deležen nepričakovane finančne dotacije v višini 3 mio. šilingov, ki bodo zdaj manjkati v občinski blagajni. Pliberk. Za sanacijo Grenz-landheima je deželna vlada z glasovi FPÖ in ÖVP sklenila dotacijo v višini 1,5 mio. šilingov, ki so iz lonca plebiscitnega daru. Dodatno dobi Grenzlandheim od referenta Wurmitzerja še 3 mio, torej v celoti 4,5 mio. šilingov. Občina Pliberk je sicer želela plebiscitni dar nameniti drugim projektom (računalniki za otroške vrtce, cesta v obrtni coni, otroški vrtec), toda deželni glavar Haider in deželni svetnik Wurmitzer sta se odločila drugače. Čeprav občina Pliberk za Grenzlandheim sploh ni zaprosila za podporo, gre denar v poslopje, v katerega slovenska narodna skupnost desetletja sploh ni imela dostopa in v Pliberku še danes velja kot „spomenik netolerance in neprebolele zgodovine“. Medtem ko je društvo „Grenzlandheim Bleiburg“ nepričakovano finančno darilo presenetilo in je šele na hitro moralo spisati projekt, Kulturni dom že leta čaka na podporo s strani dežele Koroške. Predsednik društva Kulturni dom Pliberk ek. sv. Fric Kumer vidi v Haiderjevih in Wurmitzerjvih odločitvah nadaljevanje desetletne tradicije v narodnostni politiki na Koroškem in v občini. Fric Kumer: „S Kulturnim domom smo postavili v lastni iniciativi projekt, ki je usmerjen v prihodnost in je odprt za obe narodni skupnosti, še posebno pa za mladino. Kljub temu še do danes nismo dobili podpore od dežele Koroške.“ Že leta se trudi društvo Kulturni dom na deželni ravni za podporo, na različnih uradih in v različnih referatih je vložilo prošnje, do danes brez uspeha. Prvi odgovor je prišel očitno zdaj v tej obliki, da je dežela dala Grenzlandheimu praktično brez prošnje in brez projekta milijonsko podporo. Razočaranje na občini. Tudi na občinskem uradu v Pliberku je razočaranje po odločitvi deželne vlade veliko, saj bo denar, ki je šel v Grenzlandheim, zdaj manjkal pri financiranju drugih projektov. Župan mag. Raimund Grilc (ÖVP) je sicer dejal, da mu je deželni svetnik Wurmitzer obljubil denar iz drugih virov, kar je pa podžupan Štefan Visotschnig (SPÖ) označil kot „senčno boksanje". Visotschnig: „Wurmitzer je Grilca pohodil, da ne rečem ignoriral, posledice pa bo morala nositi naša občina.“ Pretekli teden je pliberški župan najavil, da bo odstopil, če Pliberk ne bo dobil dodatnih dotacij iz drugih loncev in je to najavo nato nekoliko omilil. „To je tudi moral, ker bi sicer res moral odstopiti, ker dodatnega denarja ne bo," tako podžupan Visotschnig. Zastopnik EL m. sv. Jurij Mandl upa v interesu občine, da bo lahko župan držal obljubo. Mandl tudi pričakuje, da se bo Grilc zavzel pri kolegi Wurmitzerju za enakopravno financiranje Kulturnega doma. Silvo Kumer : 1 1 ih : Dobrla vas. V dobrol-skem samostanu, v katerem sta občinski urad, občinski otroški vrtec ter kavarna, trenutno sanirajo zidovje, ki je močno trpelo zaradi vlage. Dela opravlja dobrolsko gradbeno podjetje Lukas Würfler. Stoletju staremu zidovju je grozil razpad, tako da se je občina morala odločiti za obnovo, predvsem bodo odslej temelji na suhem. Projekt financira z izrednimi dotacijami tudi dežela Koroška. Kmalu bo zidovje starodavnega samostana v Dobri/ vasi spet na „suhih tleh". Kmetijstvo 7 Prvi gratulant je bi! zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej, ki je čestitat dobitnikom kolajn Rozi Polesnig, Mariji Wautsche, Bernardi Kordež in Ivi Müller (z leve). Foto: Kumer Ptuj: šest zlatih kolajn za „dobrote z naših kmetij“ Na letošnjem 21. sejmu „Dobrote slovenskih kmetij“ na Ptuju so se naši koroški kmetje spet izkazali z zelo kakovostnimi izdelki. Ptuj. Čeprav zaradi nevarnosti bolezni slinovke in parkljevke letos naši kmetje niso smeli sodelovati s mesnimi izdelki na sejmu na Ptuju, so kljub temu pobrali šest zlatih kolajn. Za uspeh so poskrbeli naši oljarji in proizvajalci domačega kruha. Uspešni oljarji so člani društva podjunskih oljarjev in svoje bučno in sončnično olje stiskajo pri Šulnu v Vogrčah. Letošnji koroški nagrajenci so: ■ Krista in Marko Trampusch iz Doba pri Pliberku: zlata kolajna za bučno olje, bronasta kolajna za sončnično olje * Iva in Joško Müller iz Vogrč: zlata kolajna za bučno olje, srebrna kolajna za sončnično olje ■ Rozi Polesnig iz Vogrč: zlata kolajna za bučno olje, zlata kolajna za sončnično olje * Marija Wautsche z Letine pri Šmihelu: zlata kolajna za sončnično olje ■ Bernarda Kordež iz Male vasi pri Globasnici: zlata kolajna za pirov kruh, bronasta kolajna za rženi kruh Koroški koordinator dipl. inž. Peter Krištof s Kmetijske zbornice je bil z uspehom naših kmetov dokaj zadovoljen, saj je to po njegovem ponovni dokaz, da pridelujejo naši kmetje izredno kakovostne izdelke, ki se lahko kosajo tudi v mednarodnem merilu. Na sejmu na Ptuju so koroški kmetje že leta stalni gostje, sodelovanje pa zdaj uradno teče na ravni slovenske in koroške kmetijske zbornice in KIS. Silvo Kumer DANES Občni zbor Kmetijske zbornice Hrastovica. Danes v petek, 27. aprila, bo od 9. ure naprej na gradu na Hrastovi-ci pri Celovcu zasedala Koroška kmetijska zborncia. Na dnevnem redu občnega zbora je med drugim letni računski zaključek za leto 2000, v katerem je zbornica poslovala izravnano, to se pravi brez izgube. Občni zbor je javen in se ga lahko udeleži vsakdo. AKCIJA DEŽELE Bon za 100,- šil. pri nakupu 3 kg govejega mesa Od 27. aprila do 5. maja 2001 traja takoimenovana „bonusna-akcija za goveje meso“, ki jo financira dežela Koroška. Vsako koroško gospodinjstvo je po pošti prejelo bon, s katerim dobi pri nakupu 3 kilogramov govejega mesa bon v vrednosti 100,- šilingov. Namen akcije je, da potrošniki na eni strani spet zaupajo domačemu govejemu mesu, na drugi strani pa se bi s tem tudi znižale rezerve govejega mesa. Potrošnik mora izpolniti bon in ga pri nakupu oddati pri mesarju. Vogrče. Pretekli konec tedna je domači vogrški inštalaterski mojster Martin Polesnig vabil na dan odprtih vrat. Polesnig se je v treh letih, odkar ima svoje inštalatersko podjetje, uveljavil predvsem kot specialist za bio-kurjavo. Polesnig: „Zaradi visoke cene olja je povpraševanje za kurjavo na lesne sekance trenutno izredno veliko.“ Polesnig se je na tem področju specializiral in se za to vrsto kurjave tudi posebno izobraževal. Diplom mu bodo vigredi podelili na ministrstvu na Dunaju. Na dnevu odprtih vrat je bilo prav za bio-kurjavo največ povpraševanja, kot specialist pa je Polesnig obiskovalcem seveda lahko dajal informacije iz prve roke. si-ku Martin Polesnig (desno) je že tretjič vabi! na dan odprtih vrat. ULi i nvth aut aem PRÜFSTAND Tri dni pred volitvami so kandidati javno debatirali v Šentlipšu. Z leve: Jakob Strauss, Walter Schmacher, vodja diskusije Kimeswenger, Joža Nabernik in Wolfgang Kristan. Foto: Kumer Solidarnost v vrstah SPÖ je odločila volitve župana Jakob Strauss je presenetljivo že v prvem volilnem krogu dobil absolutno večino in je novi župan v občini Žitara vas. Vodja občinskega urada i/ Globasnici Lojze Opetnik „Uradniki so obvezani, da obravnavajo podatke anonimno!“ 2. maja se prične ljudsko štetje. Od občine do občine to opravljajo različno. Za katero varianto ste se odtočili v vaši občini? OPETNIK: V nekaterih občinah imajo popisovalce, ki hodijo od hiše do hiše, pri nas smo se odločili za drugo pot. Vsem gospodinjstvom smo razposlali obrazce, ki jih morajo občani prinesti izpolnjene na urad ali pridejo s praznimi obrazci, da jim naši občinski nastavljenci lahko pomagajo pri izpolnjevanju. V dvojezičnih občinah je vprašanje pogovornega jezika vedno bito nekoliko pereče vprašanje. Kako je v Globasnici? OPETNIK: Mislim, da nam to ne bo delalo preglavic. Uradniki so zapriseženi, da morajo garantirati anonimnost podatkov. Uradniki pa imamo nalog, da po želji razložimo vprašanja. V konkretnem primeru imajo občani možnost, da obkrožijo en pogovorni jezik ali tudi več. Tako lahko, kar bo pri nas verjetno pogosto, obkrožijo nemški in slovenski pogovorni jezik. Ali so na voljo tudi slovenski obrazci? OPETNIK: Statistični urad nam je obljubil, da jih bomo pravočasno dobili. Iz drugih občin vam, da jih že imajo. Zaenkrat pa so na voljo, kar je nekoliko kuriozno, le v nemščini, hrvaščini in celo grščini. Prepričan pa sem, da bomo pravočasno dobili tudi slovenske obrazce. Silvo Kumer Žitara vas. Volitve župana, ki so bile predčasno zaradi odpsto-pa Herberta Lepitschniga, so se končale z zelo presenetljivim izidom. 41-letni kandidat Socialdemokratov Jakob Strauss je dobil absolutno večino že v prvem volilnem krogu in je z 58,97 % presegel celo rezultat svojega predhodnika, ki je pred štirimi leti šel v volitve z bonusom župana. Politični opazovalci so pred nedeljskimi volitvami računali vsaj z drugim volilnim krogom, saj so Jakoba Straussa doslej v občinski politiki le slabo poznali. Predv- sem kandidatu Enotne liste dipl. trg. Jožu Naberniku so pripisali dobre možnosti, da bi prišel s Straussom 6. maja v drugi volilni krog. Nabernik je na volitvah dosegel 20,21_ % in je o rezultatu menil, da v Žitari vasi zaenkrat še ni mogoče postati župan kot kandidat Enotne liste. Nabernik: „Verjetno bi moral biti pri drugi stranki, da bi me tudi nemškogovoreči občani volili za župana“. Nabernik je bil po obiskih nadomovih, ki jih je opravil po celi občini, sprva bolj optimističen. Povsod so ga prijazno sprejeli in občani cenijo njego- vo strokovnost. Nabernik je skorajda že 20 let v občinski politiki. Po primerjavi volitev zadnjih let pripisujejo presenetljiv rezultat v prid Straussu veliki solidarnosti med socialdemokrati ter tudi dejstvu, da je v okrožjih Žitara vas I in II veliko upokojencev, ki po tradiciji volijo socialdemokrate. Veliki poraženec volitev pa je Wolfgang Kristan (FPÖ), ki je najavil, da bo oddal vse politične funkcije. Rezultat volitev župana: ii Jakob Strauss (SPÖ) 805 glasov -(58,97 %) Joža Nabernik (EL) 276 glasov (20,21 %) Walter Schmacher (ÖVP) 161 glasov (11,80 %) Wolfgang Kristan (FPÖ) 123 glasov (9,01 %) Rezultati v volilnih okrožjih: Okrožje Žitara vas I (Strauss 242, Nabernik 57, Schmacher 41, Kristan 49); okrožje Žitara vas II (Strauss 254, Nabernik 64, Schmacher 54, Kristan; okrožje Šentlipš (Strauss 203, Nabernik 54, Schmacher 33, Kristan 7),# okrožje Rikarja vas (Strauss 106,' Nabernik 101, Schmacher 33, Kristan 10). Novega župana bodo zaprisegli na javni občinski seji, ki bo 4. maja ob 19. uri v Miklavčevem. Silvo Kumer Jakob Strauss je kot edini kandidat ime! volilne plakate. AH je to dodatno pomagalo, da so ga Žitrajčani izvolili za župana? Mir med lovci, zato pa sta si v laseh Holzer in Peketz Prepir med lovci v občini Škocijan se je pretekli torek končal na občinski seji v soglasju. Zato pa sta si še vedno v laseh župan Holzer in podžupan Peketz. škocijan. Od lani jeseni naprej so se prepirali lovci v občini Sko-oijan za občinsko lovišče. V Preteklih desetih letih je bilo občinsko lovišče razdeljeno na dve lovski družbi, Škocijan in Šentvid. Na pritisk lovcev v Škoci-jonu, ki bi radi lovili tudi v 950 ha velikem lovišču okoli Šentvida, se je občinski svet večinsko izrekel za to, da odslej dobi celo občinsko lovišče le ena lovska družba. To pa praktično pomeni, da se Morajo lovci združiti, ali pa da se °be lovski družbi skušata prekosi- ti pri ceni za lovišče in bi tako občina morala dati lovišče tisti družbi, ki bi ponudila višjo najemnino. Do tega konec koncev ni prišlo. Na pritisk občinskega lovskega sosveta, ki zaseda po ključu kmečkozborskih volitev (3 Bauernbund, 2 SJK, 1 SP, 1 FR) so se lovci tik pred torkovo občinsko sejo potem le domenili. Lovci se bodo združili v eno lovsko družbo (Škocijan), v kateri lovcem iz Šentvida pripada določena mera avtonomije, vrhu tega lahko šent- viški lovci naprej lovijo v svojem doslejšnjem lovišču. Rešitev so vsi občinski odborniki podprli. Milan Wutte (GL), ki se je v tem vprašanju posebno angažiral, je rešitev označil za sprejemljivo. Medtem ko so se lovci poboda-li, se župan Albert Holzer (SPÖ) in podžupan Josef Peketz (ÖVP) prepirata bolj kot kdajkoli prej. Holzer je Peketza zdaj prijavil celo pri državnem tožilcu. Peket-zu je očital, daje kot finančni referent nezmožen in da deluje na robu kriminalnosti. Si|vo Kumer V PETEK, 4. maja 2001, ob 20.00 uri LJUDSKA ŠOLA ŠMIHEL Nastopajo: Die welken Nelken Skupina VOX Vsi prisrčno vabljeni A/a občinsko sejo v Škocijan so tokrat prišli številni lovci (na sliki zadaj), ki so z zanimanjem sledili lovski r3zpravi občinskih mandatarjev. Na stiki levo je FPÖ (4), v sredini ÖVP (4), desno pa Gospodarska Usta (3) 'n „divji mandatar“ Heinz Marolt. Foto: Kumer Zveza-Bank: Nujno je treba najti srednjeročno strategijo Občni zbor Zveze Bank. Višji revizor Raiffeisnove zveze dr. Spannberger: „V interesu banke bi moralo biti, da si poskrbi dodatna lastna kapitalna sredstva." „Pri obstoječem lastnem kapitalu Zveza Bank gotovo ne more več razširiti poslovnega volumna. Trenutno lastna kapitalna sredstva ravno še zadostujejo. V njenem lastnem bi moralo biti, da si poskrbi dodatna sredstva." Tako višji revizor Avstrijske Raiffeissnove zveze dr. Hans Peter Sjcannberger v pogovoru za NAS TEDNIK po občnem zboru Zveze Bank (petek, 20. aprila). Hkrati je tudi poudaril: „Podobnega primera, ki se je zgodil pri bivši Posojilnici-Bank Celovec, Zveza Bank gotovo ne bi več preživela.“ Po poročilu višjega revizorja dr. Spannber-gerja na občnem zboru, ki je sprejel računski zaključek za leto 2000, Zveza Bank „nujno potrebuje tudi srednjeročno strategijo ter organizacijsko in personalno okrepitev." Predsednik upravnega odbora osrednje bančne ustanove koroških Slovencev dr. Ludwig Druml je poročal, da bodo o tem razpravljali še meseca maja na posebni klavzuri skupno s Poso-jilnicami-Bank. Poudaril je, da mora Zveza Bank prestrukturirati notranje strukture. Njen cilj je slej ko prej, da „smo prisotni na avstrijskem trgu in da kot močna bančna ustanova iščemo sodelovanje z državami v bivši Jugoslaviji." Volitve. Na občnem zboru, ki je bil v znamenju živahne razprave o prihodnosti slovenskega zadružništva na Koroškem, so izvolili tudi novo vodstvo. Medtem ko je dr. Druml ponovno kandidiral in bil izvoljen za predsednika upravnega odbora, je prišlo na vrhu nadzornega odbora do zamenjave: ker dr. Apovnik ni več želel kandidirati za predsednika, gaje v tej funkciji zamenjal dosedanji podpredsednik dr. Vospernik. Ostali odborniki so: upravni odbor - inž. Tomaž Ogris (podpredsednik), Engelbert Ojster, mag. Štefan Schellander, Hanzi Karner, Franc Krištof, Lovro Kumer; nadzorni odbor - mag. Peter Waldhauser (podpredsednik), mag. Joachim Lesjak, Janko Ot-towitz, Stanko Pörtsch, Hanzi Warum, Friedrich Schwarz, Hubert Kordež, Melhior Verdel, mag. Rudi Urban in Peter Kuch- ar ml Janko Kulmesch petet P! 27. aprila 200 t Že 17. aprila je obhajala 70-letnico življenja Otilija Gabriel, po domače Šusterca z Brega pri Rožeku. Mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ji po tej poti želi kulturno_ društvo „Markovič" iz Rožeka. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred kratkim je slavil rojstni dan Marko Hafner z Bistrice v Rožu. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in člani SRD Kočna. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Helki Mlinar iz Škocijana, Mariji Polzer iz Vesel pri Šent-primožu in Zofiji Sadjak iz Podjune pri Globasnici. Posebne čestitke pa veljajo Ani Hašej iz Kokja, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pri Fugerju na Ravnah je obhajala pred kratkim osebni jubilej gospodinja Matilda Lepuschitz. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Minuli ponedeljek, 23. aprila, sta obhajala dva člana kulturnega društva „Markovič" osebna praznika: Hanca Kanzian iz Rožeka in Tomi Dobernik, po domače Primik z Reke. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo člani kulturnega društva „Markovič”. Okroglo obletnico je slavil Jože Andolšek - župnik v Apačah pri Galiciji. Slavljencu ob tej priložnosti od srca čestitajo hvaležni farani in mu kličejo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minulo sredo, 25. aprila, je obhajala rojstni dan Melanija Be-gusch iz Sveč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta! Naslednje voščilo je namenjeno Katarini Dolinšek s Suhe pri Rebrci, ki je slavila jubilejno obletnico življenja. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Pred kratkim je v Holbičah pri Škofičah slavila lep osebni praz- nik Danica Thaler-Urschitz. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Ravnah pri Rožeku je praznoval 51-letnico Hanzi Fugger. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Kati Paintner, Hanziju Kajžniku, Tonetu Krušicu, Lubu Urbajsu in Mici Ettinger. Zdravja, osebne sreče in božjega varstva želijo vsi ostali člani, ki se že veselijo prihodnjega srečanja v veseli družbi. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencem na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Matildi Borotschnik z Ladin, ki prav danes, 27. aprila, obhaja rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in članov SPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prav tako danes praznuje ČESTITAMO rojstni dan Kati Pipp iz Žitare vasi. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Domu za ostarele v Beljaku je pred kratkim prelistala 87. list življenjske knjige Roza Papala. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V sredo, 25. aprila, je praznoval rojstni dan mag. Filip Wa-rasch. Občinskemu odborniku EL Djekše iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji iz Celovca in z Djekš ter EL in NSKS. Pred kratkim je obhajal pri Krnskem gradu rojstni dan pisatelj in pravljičar Del Vede. Na mnoga uspešna leta mu kličejo domači z Rebrce pri Železni Kapli in iz Celovca. Okroglo obletnico življenja je v Apačah pri Galiciji slavila Leni Mijošek. Prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in zadovoljna leta! s55 V Selah je praznovala 2Č pomlad Simone Wassner. Cfr stitamo in želimo mnogo sreči in uspeha tudi v prihodnje. Rojstni dan je praznovala tutl Simona Rovšek iz Holbič. Član kvarteta „Rož” ji iz srca čestitaj! in upajo, da se bodo kmalu sp®1 srečali v prijetnem krogu. Čestit kam se pridružuje uredništvi NAŠEGA TEDNIKA. Minulo soboto je v Šentjakob! v Rožu slavila polokroglo oblet nico Cilka Komatz. Iskreno čestitamo in kličemo na mnog! srečna in zadovoljna, predvsem pa zdravja polna leta. s Rojstni dan je pred nedavnih F obhajal Karli Krautzer. Iskreni S čestitamo in želimo vse lepo i" n dobro tudi v prihodnje. n 34. pomlad je praznoval v sre- ^ do, 25. aprila, Hanzi Mlečnik ~ Prisrčnim čestitkam in najboljših željam uredništva NAŠEGA j. TEDNIKA se pridružujejo kolegi ^ Mohorjeve. r Prejšnjo soboto sta si v kot s mirški cerkvi obljubila večno c zvestobo Tomi Ogris, Piber, ro- h ČESTITKA TEDNA Njeno Srce je večno mlsdo Draga slavljenka Helena! m ü, Uk-: ■ Helena Močnik slavi 75-letnico \ /sredo, 25. aprila, V je Helena Močnik iz Šmihela praznovala svoj 75. življenjski jubilej. Kdor jo pozna, ne more prav verjeti, da je že dosegla to častitljivo starost. Temu se tudi ni treba čuditi -srečaš jo vedno dobro razpoloženo, veselo in nasmejano. Njeno srce je večno mlado. Sama pravi, da se še počuti kakor v najlepših mladostnih letih, in dokazuje s tem, da ima zelo posrečen odnos do življenja. V tem smislu deluje tudi kot predsednica Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Od vsega začetka mu je v tej funkciji v veliko korist in oporo. Poznamo pa jo tudi kot pozorno spremljevalko ostalih domačih-slovenskih ustanov in zvesto bralko NAŠEGA TEDNIKA. Heleni Močnik za njen osebni praznik iz vsega srca želimo vse najboljše, obilo sreče in božjega blagoslova ter ji kličemo še na mnoga zdrava, vesela in zadovoljna leta. Bog Vas živi! -Kuj- Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Danes smo se tukaj pri Zgoncu zbrali, da vam za god najlepša voščila bi podali, se z vami, kot našo predsednico poveselili in vaš 75-letni rojstni dan počastili. Saj nam vsem ob prilikah tako lepo voščite, po radijskih valovih vse najboljše želite. Zato se spodobi, da se tudi mi enkrat zbudimo in vam za ta lepi jubilej vse dobro želimo. Da bi ostali zdravi in vedno nasmejani, v društvu upokojencev glavno skrb nosili. Z dobro voljo se za vsakega člana pozanimali in še marsikaj lepega in luštnega naštimali. Po naravi ste draga jubilantka močni in čili, zato smo člani tako ugotoviti, ker še kaki bolezni tudi niste podlegli, ste s tem šele polovico življenja dosegli. V mladosti nam vsem najbrž ni predobro šlo, zato je prav, da se vsaj zdaj včasih srečamo in se med seboj malo pogovorimo in iz vsega srca pošteno nasmejimo. Vsemogočni naj vam veliko veselja daruje in angel varuh vsake nesreče varuje. Mi pa zakličimo na glas zdaj vsi: Naša predsednica Helena naj živi! Frančka Lubas 3Č5 Rož - Podjuna - Žila 11 Mladinska igralska skupina SPD Bilka - Bilčovs se je na odru predstavila s satiro o policajih. Foto:Rovšek BILČOVS Iznajdljivi policaji brez dela Na bilčovški premieri preteklo nedeljo, 22. aprila, so se na odru predvsem izkazali mladi igralci. r 80-letnico je pred kratkim slavil sobrat šmihelskega župnika Franca Krambergerja Franc i« Svoljšak. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam hvaležnih faranov se pridružuje uredništvo 3' našega tednika. k. ——---------------------------- ^ jen pri Strajniku v Stranjah v • bilčovški župniji, in Eva Schel-y 'ander, po domače Žmavcerjeva na Moščenici pri Bilčovsu. Vesela svatba je bila pri Miklavžu. Mla-l0 doporočencema od srca čestitajo y in želijo vse najboljše „Gorjanci” 'n EL Kotmara vas. Na mnoga srečna skupna leta! Jutri, 28. aprila, bo slavila rojstni dan Ursula Stangl z Bistrice v .Rožu. Slavljenki od srca čestitamo 'n želimo obilo sreče in veselja tudi v Prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in člani SRD Kočna. F’rav tako jutri bo obhajal rojstni dan Peter Bricman, po domače Kučejev iz Strpne vasi. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestike 'n najboljše želje - pridružuje pa se jim EL. Slovensko društvo upokojen-oev Pliberk čestita za osebne Praznike naslednjim svojim članom: tajniku Stanku Vavtiju iz Šmihela, Florijanu Dlopstu iz Fodgore, Ani Zdovc iz Goseljne ^asi in Heleni Igerc iz Podkraja. Vsi ostali člani društva upokojen-pav slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam uPokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo nedeljo, 29. aprila, obhajata dva Rožekarja osebna praznika. Na Kostanjah župnik Sorš Markowitz, v Semislavčah Pri Rožeku pa Nataša Oraže. Prisrčnim čestitkam in najboljšim 2eljam članov kulturnega društva "Markovič” se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ...........— -------------- E M ladinska igralska skupi-l\/I na SPD Bilka si je za le-I V I tošnjo gledališko sezono izbrala satiro Policaji, ki jo je napisal Slavomir Mrožek. Z režiserko Bernardo Gašperšič, ki že nekaj let dela v Bilčovsu, so v dveh mesecih naštudirali igro. Na začetku so bile za mlade igralce na sporedu bralne vaje. S časom pa so se vživeli v svoje vloge s pomočjo režiserke. Vaje so imeli ob koncih tedna, saj dve igralki že študirata. Besedilo ni bilo zahtevno, saj že po parih minutah gledalec doume vsebino in dogajanje, med epizodami je besedilo mogoče celo predolgovezno. Tako se med celotno igro ne pripeti nič nepričakovanega, morda le na koncu. Zato pa so na odru tem bolj izstopali mladi igralci. Med temi Mihi Krištof, ki je v svoji „prvi vlogi” ujetnika zablestel, nič manj tudi v „drugi” kot adjutant. Sestri Breda (narednik) in Olga (načelnik) Zablatnik sta suvereno odigrali svoji vlogi, saj sta na bilčovškem odru že dolga leta nabirali izkušnje. Vloge generala (Tatjana Zablat- nik), načelnikove žene (Andreja Kropiunig) ter policaja (Dominik Kropiunig) so bile le stranske, vendar kljub temu so se mladi igralci potrudili. Ob koncu premiernega večera se je Olga Zablatnik v imenu vseh igralcev zahvalila vsem, ki so pomagali pri nastajanju igre, prav tako tudi domačim podjetnikom, ki so predstavo gmotno podprli. Ponovitev igre Policaji bo jutri v soboto, 28. aprila, prav tako ob 20. uri pri Miklavžu. gf SPD KOČNA VABI Društveni izlet v Belluno (Benečija) Slovensko prosvetno društvo Kočna iz Sveč vabi v soboto, 12. maja, na društveni izlet v Belluno (Benečija). Odhod bo ob 6. uri zjutraj na sveškem „pvacu”, prihod pa približno ob 21. uri zvečer. Prijave sprejema Tatjana (04228/2373 ali 0463/262501) in tudi drugi odborniki društva. OGLASA Iščemo nastavljencaZ-ko za knjigovodstvo Zaposlitev za določen čas (zastopstvo za karenčni dopust) Znanje: dobro obvladanje računalniškega sistema, slovenskega in nemškega jezika Nastop službe: 1. junija 2001 Prošnjo naslovite na: Fa. ALPETOUR špedicija transport A-9150 Bleiburg/Pliberk Tel.: 04235/3131 (dipl. inž. Konzilia ali gospa Kaiser) Privatni otroški vrtec „Naš Otrok” 10.-Oktoberstr. 25, 9020 Celovec, tel.: 0463/512898 vabi starše k vpisu otrok od 3. do 6. leta vsak dan od 8. do 16. ure RADIO/TV, PRIREDITVE T PETEK, 27. aprila 18.00-18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 28. aprila 18.00 - 18.30 •T Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D NEDELJA, 29. aprila 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- gen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 - 18.30 Glasbena E Ä B PONED., 30. aprila N 18.00- 18.30 Kratki stik v TOREK, 1. maja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00- 18.30 Glasbena SREDA, 2. maja 0 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 R Večerni spored El ČETRTEK, 3. maja F 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila B)©B[ga NEDELJA, 29. aprila 2001 13.30 PONEDELJEK, 30. aprila 2001 ORF 2, 3.15______________ TV SLOVENIJA I 16.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: • Razvoj podeželja in projekti iz strukturnih skladov Evropske unije - zasnove prihodnosti. • Sciänceweek Projekt - Znanstveni teden na Ljudski šoli v Žvabeku - ob odprtju vabijo šolarji na ajdove specialitete. • Mejni prehod Pavličevo sedlo: sad čezmejnega programa - Phare CBC. • Srečanje mladinskih zborov v Pliberku. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666. fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). RADIO Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at PETEK, 27. aprila Poročila 19.00 Sto decMov 20.00 BBC News 20.06 10.00 Kalejdoskop'News Rash 11.00 BBC News Take the Jazz Trab 22.00 Contexl XXI 23.00 Zrcalo 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na kulture (pon) 24.00 Glasba - jazzAvorid današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture TOREK, 1. maja 18.00 Otroški kotiček - Male mdrosti 18.15 Govo- 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor to a45 l9-?? ProudS & 11-00 BBC News 11.06 Govorim-govorišIZOO toud 20.00 BBC News 20.06 Gtotel Loops 22.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Rdeö Boogie/glasbeni magazin 23.00 Ta mera v pogovoru 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z (ponj 24.00 Soundtrack tedna. Hanmbal 01.00 besedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 Glasba-jazzAvorld BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba SOBOTA, 28. aprila 22.00 Literama kavama (pon.) 23.00 Vešča/ 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- Nachtfalter 00.30 Glasba - jazz/world ta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji SREDA, 2. maja '?vet i® 'fas: sem 'n. 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 PjSn 18.00 Schulei Innenradio: HAK Spittal BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 ^(P°n-)20-OOBBC voz latina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan Nevvs 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona (pon.) 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- 01.00 Glasba - jazz/world tiček 18.15 Govorim - govoriš (pon) 18.45 Poročila NEDELJA, 29. aprila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Radio/Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 BBC News 11.06 Literama kavama 12.00 Poročila Spezial (pon.): Stimmen von Berg und Tal 01.00 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 Special: Glasba-jazz/world Stimmen von Berg und Tal 18.00 Topel veter 18.45 ČETRTEK 3 maja Poročila 19.00 Musič for the Masses/glasbeni ma- 10.oo Kalejdoskop 11.00 BBC News 10.30 Koroš-^ Day 22.00 ForThose ka vadi pogovor 11.06 Govorim - govoriš 12.00 About to Rock 24.00 Glasba jazz/world Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 PONEDELJEK, 30. aprila Ta mera ženski magazin 18.00 Otroški kotiček 10.00Kalejdoskop 10.30Nadanzbesedo 11,00 BBC 18.30 Na dan z besedo (pon.) 18.45 Poročila News 11.06 Zdrava ura 12.00 Poročila 12.07 Na da- 19.00 Yesteiday 8 Today 20.00 BBC News 20.06 našnji dan 12.13 Divan 13.00 Droga glasba: Slovenski Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Svet je vas interpreti 18.00 Otroški kotiček - Male modrosti18.45 (pon.) 23.00 Sto decibelov 24.00 Glasba KOROI Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik 16.00 -18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 27. aprila CELOVEC Philocafe „Novalis” (mislec Evrope) Pogovor vodi: Vinko Ošlak Čas: ob 18. uri Kraj: v kavarni Sever Vabijo: Združenje katoliških izobražencev, Katoliška prosveta, Katoliška mladina ZAHOMEC Koncert Primus Sitter & O. Groenewald Newnet Čas: ob 20.30 Kraj: v športni hiši Vabi: Slovensko prosvetno društvo Žila Soprireditelja: Musik an der Gail, Der Zweisprachige Chor-Dvojezični zbor Sobota, 28. aprila ŽVABEK Vigredni koncert Nastopajo: Otroški zbor Žvabek, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha, Tamburaški ansambel Tamika Kraj: v gostilni Hafner Čas: ob 20. uri Vabi: KPD Drava BILČOVS Ponovitev satire „Policaji” (Slavomir Mražek) Nastopa: igralska skupina SPD Bilka Bilčovs Režija: Bernarda Gašperšič Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Vabi: SPD Bilka SELE-BOROVNICA Srečanje ansamblov Kraj: v gostilni Trki Čas: ob 20.30 Nastopajo: Wurzelpass Echo, Sredenšek sekstet, Die Hafendorfer, Die Eurosteirer, Podjunski trio, ansambel „Mlade frajle”, ansambel „Mladi Dolenjci" Povezava: Peter Grillitz Vabi: Alpski klub Obir Nedelja, 29. aprila SELE Srečanje otroških in mladinskih zborov Nastopajo: otroški in mladinski zbori iz Roža, Podjune in Celovca Kraj: v farnem domu Čas: ob 14.30 Vabijo: Pevsko društvo Sele, KPD Planina, SPD Herman Velik Sele-Kot DUNAJ Komemoracija za žrtve nacističnega nasilja Kraj: v Sivi hiši (Landesgerichtshaus - Landesgerichtsstraße 11,1080 Dunaj) Čas: ob 11. uri Vabi: KSŠŠD Ponedeljek, 30. aprila DOBRLA VAS Pepej Krop & friends in VOX Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabi: Slovensko prosvetno društvo Srce Torek, 1. maja LIBUČE Vemisaža Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v galeriji Falke Čas: ob 17. uri Vabi: Galerija Falke Sreda, 2. maja ŠENTJANŽ Predavanje v nemščini „Die Tücken der Gedächtnislücken” Predavateljica: Liselotte Huber Vabi: k&k Četrtek, 3. maja PLIBERK Predstavitev knjige Sto resnic o vinu (Drago Medved) Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Spremni program: MePZ Podjuna, kitarist in pevec Aleš Črnko Vabita: Mohorjeva založba, VINAG d. d. Petek, 4. maja ŠENTJAKOB Ponovitev gledal, predstave „Solaris” Režija: Marjan Štikar Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabita: SRD Rož, SPZ Sobota, 5. maja ŠKOCIJAN Vigredni koncert Nastopajo: Otroški zbor SPD Danica, Pevska skupina Nomos, MoPZ Vinko Poljanec, Oktet Suha Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturni dvorani Kassl Vabita: Kulturno društvo Škocijan, SPD Vinko Poljanec ŽITARA VAS Vigredni koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu KUMST Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta PLIBERK Monodrama Rekviziter Nastopa: Bogomir Veras Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabitjo: SPD Edinost, MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, VOX, KPD Drava, KKD Vogrče, SPZ ŠENTJAKOB Ponovitev gledal, predstave „Solaris” Režija: Marjan Štikar Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Vabita: SPD Rož, SPZ HZSBUBB!! ŠENTPRIMOŽ Komedija „Vaja zbora” Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica METLOVA Redni občni zbor Slovenskega društva upokojencev Podjuna in srečanje ob materinskem dnevu Kraj: v gostilni Riegelnik Čas: ob 11. uri Srečanje oblikuje: MePZ „Srce” iz Dobrie vasi Vabi: Slovensko društvo upokojencev Podjuna DJEKŠE Vigredni koncert Nastopajo: Tambu raški ansambel Tamika iz Železne Kaple, Dvojezična pevska skupi- ( ( f \ I F i s F k č v I § F n ijJ («J K V e K ja si (k Ki ce G I 2l L Ki Či Ze ZIe Vi Ö U Ne „N Kr ce a na »Na Pr© ehe iz s rodi Pr» avs ven rodi drž: na «didldumdaj" PD Peter Markovič iz Rožeka, Otroška skupina „Lipov cvet” in Vokalna sku-P'na „Upa” iz Velikovca Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 10.30 (po sv. maši) Vabi: PD Lipa v Velikovcu Šmihel Kužek in sonček Nastopa: Lutkovna skupina Navihanci iz Celovca Kraj: v farni dvorani cas: ob 11. uri vabi: KPD Šmihel Šentjanž „Moj dežnik je lahko bolan” (Ela Peroci) Gostuje: Lutkovno gledališče FRU, FRU Kraj: v k&k centru čas: ob 10.30 Vabi: k&k fiUBERK ^formativni večer „Vera v družini - izziv za starše, izziv za otroke” predava: mag. Štefan Kramer Kraj: v župnišču čas: ob 19.30 Vabi: Katoliška prosveta Šentjanž Predstavitev knjige in razprava „Avstrija in njeni Slovenci” (Janko Pleterski) Kraj: v k&k centru čas: ob 20. uri Vabi: k&k Koncert Mojce Zlobko in Bojana Goriška ter odprtje razstave A. G. Gaberi: „Ženska” (kipi) Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan, Albertgasse 48 čas: ob 20. uri Železna kapla Lovski ples Kraj: v hotelu Obir čas: ob 20.30 2a ples igra: Ansambel Igor in zlati zvoki Vabi: Lovski pevski zbor Lutkovna predstava Nastopa: Lutkovna skupina -Navihanci” iz Celovca Kraj: v Slovenskem kulturnem Centru Korotan Čas: ob 15. uri Glasbeni okvir: Niki in Tobias Karali Sobota, 15. maja PLIBERK Diapredavanje Davo Karničar: „Ski Extrem-Everest” Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabita: Slovensko planinsko društvo Celovec, MePZ Podjuna Pliberk ŠENTJANŽ Predavanje in pogovor Kako z otroki govoriti o Bogu (v nemščini) Predava: mag. Sabine Oberzaucher-Riepl Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabita: Katoliška prosveta Četrtek, 17. maja ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Naključni človek” Gostuje: Slovensko narodno gledališče Ljubljana- Mala drama Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabita: k&k, Slovenska prosvetna zveza Petek, 18. maja PLIBERK Plesna prireditev v stilu River-dance in Lord ofthe dance Night ofthedance Nastopa: Broadway Dance Company Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Ker je na voljo samo 500 vstopnic, priporočamo čimprejšnje rezervacije (Posojilnica Bank Pliberk, tel.: 04235/2583-81). Cena vstopnice: ATS 300- Sobota, 19. maja REBRCA Srečanje družin ob pesmi, plesu in igri Sprehod v pomlad Na sprevod v pomlad ob občudovanju prebujanja narave bo sodelujoče pospremil mag. Peter Skoberne iz Ljubljane Kraj: v Mladinskem centru Čas: od 8. do 17. ure Prijave do 10. maja pri Referatu zadružno RAZSTAVE TINJE Razstava umetniških del Haralda Scheicherja LIBUČE Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v galeriji Falke Razstava je odprta od 1. maja do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro) PLIBERK GLOBASNICA Jože Boschitz- „Tuje v znanem” (1981 - 2001) Kraj: v prostorih Posojilni-ce-Bank (Razstava je odprta v poslovnem času) Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu DUNAJ Drago Druškovič Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan (Albertgasse 48, 1080 Dunaj) BELJAK Lisa Huber „Das Narrenschiff” Karl Vouk „project repo rt” Kraj: v Mestni galeriji Beljak (Leiningengasse 12) Razstava je odprta do 19. maja. 9. Kulturni teden koroških Slovencev Beljak SPORED Nedelja, 6. maja, 19.00 Parkhotel Slavnostno odprtje: zvezni minister mag. Herbert Haupt, deželni glavar dr. Jörg Haider Kulturni okvirnj spored: Moški pevski zbor „Trta" Žitara vas, Slovenska glasbena šola, odprtje razstave Nežike Novak Ponedeljek, 7. maja, 19.30 Literaturgasthof „Goldener Löwe” Branje: Andrej Kokot & Franz Stimpfl Torek, 8. maja, 19.30 Parkhotel Glasbeni kabaret „malo čez” Sreda, 9. maja, 19.30 Parkhotel „a cappella Chor" Beljak, MePZ „Podjuna” Pliberk Četrtek, 10. maja, 18.45, in petek, 11. maja, 18.45 Filmstudio Kratki filmi (Film mladje) Sobota, 12. maja, 19.30 Jugendzentrum „Hallo” Koncert: Zippi & Batiš Prost vstop! -rM I ■ L NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zla- -Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopa sti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Na- Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa- rodni svet zastopa pravice in interese koroških Slo- pPerstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik prejema podpore vencev, organizacij in posameznikov v okviru danih lz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Na- pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pri- r°dni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne stojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih Pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike . atrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ- Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in oranega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito na- . ganov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni JPdnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med- urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Ku- « “davnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- mer; 9020 Celovec, Villacherstr 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. MM w Ö 04239/26 42 v petek, 27. aprila, od 14. do 18. ure, in v soboto, 28. aprila, od 9. do 17. ure Seminar: Slikanje na steklo Vodi: Erika Malle od sobote, 28. aprila (9.-12., 15.-18. in 19.-22. ure) do nedelje, 29. aprila (9-12. ure) Izdelovanje mask Seminar vodi: Chris Hanfwerker, umetnik, slikar, grafik in kipar v sob., 28. aprila, od 14. do 18. ure Predavanje o motnjah zemeljskih žarkov in vodnih žil na delovnem mestu in v stanovanjih Predava: dipl. inž. Paul Artmann, Dunaj v soboto, 28. aprila, ob 19.30 Odprtje razstave del Kristijana Handwerkerja v četrtek, 3. maja, od 9. do 11. ure Predavanje: „Koliko ljubezni potrebuje otrok?” Predavateljica: mag. Wilhelmine Felsberger v četrtek, 3. maja, ob 18. uri Seminar: „Na pomoč, kam pravzaprav spadam?! - moj, tvoj, naš?” Predavateljici: mag. Andrea Lederer-Rothe in mag. Andrea Plaschke v četrtek, 3. maja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Sooblikuje: župnija Ljubljana-Šentvid Somaševanje vodi: kaplan Robert Hladnik v četrtek, 3. maja, od 19. do 21. ure Predavanje (v treh delih) Pomen zgodnjih let Predavateljica: mag. Birgit Zesar v soboto, 5. maja, od 9. do 17. ure Ikebana - umetnost z rastlinami spomladi Voditeljica: Herta Deutsch IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA v soboto, 19. maja 2001 Romarsko potovanje v Marijino Celje - med potjo obisk opatije Seckau Spremljevalec: žpk. Valentin Gotthardt od četrtka, 24. maja, do nedelje, 27. maja 2001 Izobraževalno potovanje v Zgornjo Avstrijo - pokrajina, opatije, gradovi, mesta Spremljevalec: dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig v soboto, 16. junija 2001 Romarsko potovanje k Mariji na Lokav (Maria Luggau) Spremljevalec: Jože Kopeinig 14 Sport petek, j-27. aprila 200] ~ PODLIGA VZHOD ATSV Wolfsberg - Bilčovs 1:0 (1:0) Tekma se je pričela popolnoma po okusu navijačev, kajti domačini so njihov prvi napad zaključili z zadetkom ter povedli z 1:0. Bilčovščani so nato sicer prepričali z borbenostjo, priložnosti za zadetke pa so si le redkokdaj priigrali. BILČOVS: Kropivnik 4, Strugger 4 (34. Weber 4), Zwittnig 3, Irsigler 4, Glantschnig 4, Kues 3, Kavčič 4, Lippusch 3 (20. Ronacher 4), Schaunig 4, Modritsch 3, Quantschnig 4 Wolfsberg: 100 gled.; sodnik: Schett (povprečen); strelec: Semmler (2.) 1. RAZRED D Globasnica - Šentlenart odpovedano Nov termin tekme: 1. maj, ob 16.30 Železna Kapla - Metlova odpovedano Nov termin tekme: 1. maj, ob 17. uri Šmihel - St. Margarethen/L. 1:0 (1:0) Šmihelčani so tekmo sicer dobili, vendar nastop je bil vse drugo kakor močan. Predvsem sredinski igralci so tokrat odpovedali. ŠMIHEL: Ažman 4, Berchtold 3, Krajger 3, Burkhardt 3. Gros 3, O. Hribernik 3, Lutnik 2 (35. Haimburger 3), Kotnik 2 (75. M. Hribernik 0), Buchwald 3, H. Motschilnik 2 (80. Sad-jakO), W. Motschilnik 3 Šmihel: 100 gled.; sodnik: Trampusch (dobra); strelec: W. Motschilnik (3.) Rikarja vas - Vovbre 1:2 (1:1) Rikarjani so odlično pričeli ter si kmalu priigrali lepe priložnosti, vendar jih niso izkoristili (Adi Blažej je zapravil celo 11 -metrovko). Gostje so nato sicer povedli, vendar je domačinom še pred odmorom uspelo izenačenje. Po odmoru so bili Rikarjani sicer v terenski premoči, vendar pred golom neučinkoviti. Nasprotno gostje, ki so bili tretjemu zadetku bliže kakor domačini drugemu. RIKARJA VAS: Pandel 3, Wölbl 3, Gomemik3, Lampret 2, Streicher 3, F. Sienčnik 3, Knes 3, Plasnik 3, Leitner 3, Blažej 3, Figoutz 3 Rikarja vas: 150 gled.; sodnik: Maierhofer (slab); strelec: Blažej (38.) Tudi Florijan Sienčnik (Rikarja vas) ni mogel preprečiti poraza proti Vovbram. 2. RAZRED C DSG Sele - Rožek 5:2 (4:0) Odlična igra Selanov, predvsem v 1. polčasu, ko so prepričali z lepimi kombinacijami in številnimi zadetki. DSG SELE: Dežman 4 (80. Martin Oraže 0), A. Mak 4, D. Mak 4, Marko Oraže 4, P. Oraže 5, M. Dovjak 4 (80.1. Roblek 0), M. Kreutz 5 (46. E. Wassner 4), L. Kreutz 5, S. Wieser 4, Tanevski 4, R. Roblek 4 Sele: 100 gled.; sodnik: Beiersdorfer (dober); strelci: P. Oraže (8.), M. Kreutz (15.), R. Roblek (28.), P. Oraže (37.), Tanevski (60.) HHlaC:. .' 2. RAZRED E Žvabek - Važenberk 3:3 (2:1) Žvabečani so prepričljivo vodili že s 3:1 ter imeli nekaj zelo lepih priložnosti za še višjo vodstvo, kljub temu niso bili v stanju dobite tekme. V zadnjih petih minutah so namreč gostje hladnokrvno izkoristili neskrbno igro domačinov ter presenetljivo iztržili še točko. ŽAVEBK: Jakob 4, Juvan 3, M. Budja 3, R. Budja 3, Brei-tenegger 3, Lubas 3, Ramusch 3, Buchwald 3 (65. Pistotnik 3), Mlinar 3, Zadnjak 3 (60. Homer 3), Možina 3 Žvabek: 50 gled.; sodnik: Ch. Ruch (malenkosten); strelci: Ramusch (29.), Možina (40.), Buchwald (59.) NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG Zmaga proti Labotu, sicer konec sanj o prvem mestu V soboto se bo pokazalo, če bodo Dobrol-čani v tekoči sezoni le še tehtni tekmovalci v PODLIGA VZHOD 1.ATUS Borovlje 19 12 5 2 34:11 41 2. ATSV Wolfsberg 19 10 7 2 34:13 37 3. Velikovec 18 10 5 3 36:12 35 4. Launsdorf 19 8 6 5 52:25 30 5. Žrelec 19 8 4 7 41:31 28 6. Podkrnos 18 6 6 6 ' 28:26 24 7. ASV 19 6 4 9 20:28 22 8. Pokrče 19 6 4 9 19:29 22 9. Klopinj 19 5 6 8 35:43 21 10. Bilčovs 19 4 8 7 25:29 20 11. DSG Borovlje 19 4 8 7 23:29 20 12. Šmarjeta 19 5 5 9 20:30 20 13. Vetrinj 19 6 211 24:51 20 14. Ruda 19 6 211 26:60 20 • Prihodnji krog: Vetrinj - Pokrče, Launsdorf - ATU$. Borovlje, Klopinj - Žrelec, ASV - Velikovec, Podkrnos * i Šmarjeta, DSG Borovlje - ATSV Wolfsberg, Bilčovs - Ruda boju za naslov prvaka v 2. razredu E. PODLIGA VZHOD ■ Bilčovs - Ruda (v nedeljo ob 17. uri): Kar devet ekip je v podligi vzhod zaenkrat v nevarnosti izpada, tudi Ruda in Bilčovs. Ruda na tabeli zaseda sicer zadnje mesto, vendar je vigredi že na več tekmah dokazala, da je dovolj močna se kmalu posloviti od tega mesta. O posebni vigredni moči Rude so Bilčovščani seveda natančno obveščeni, zato v nedeljo pričakujejo zelo težko tekmo. Vsekakor pa je za Struggerja & co poraz prepovedan, sicer se bo ekipa iz Roža kmalu znašla na repu lestvice. 1■RAZRED D ■ Šmihel - Železna Kapla (v nedeljo ob 17. uri): Šmihelčani so na minuli tekmi proti zadnjemu na lestvici iz Labotske doline zelo razočarali, kajti navijači so pričakovali jasnejšo zmago. Toda, kar šteje, so tri točke in te so Šmihelčani kljub temu osvojili. Prav tako tri točke hočejo osvojiti na tekmi proti Železni Kapli, čeprav je moštvo iz doline Bele bistveno močnejše od St. Margarethna. „Se bomo pač morali stopnjevati,” pravi trener Šmihelčanov Kužnik. Medtem ko Šmihelčani torej računajo z zmago, bi bili Ka-pelčani, ki bodo nastopili v popolni postavi, zadovoljni že s točko. ■ Grebinj - Rikarja vas (v soboto ob 16.30): Grebinj je sicer velik favorit tekme, vendar Rikarjanov na tujem vsekakor ne velja podcenjevati. „Prav nič me ne bi čudilo, če nam bi v Grebinju uspelo veliko presenečenje,” pravi trener Rikarjanov Wölbl. ■ Vovbre - Globasnica (v nedeljo ob 17. uri): Za Globašane je ta tekma izrednega pomena, kajti v boju proti izpadu je za njih poraz prepovedan. Poleg tega hoče ekipa trenerja Dlopsta popraviti visok poraz z jesenskega dela, ko so na domačem igrišču podlegli Vovbram kar z 1:5. „Z okrepljeno obrambo bomo skušali uspeti,” pravi Dlopst. 2. RAZRED C ■ DSG Sele v tem krogu počiva. 2. RAZRED E ■ Labot - Dobrla vas (v soboto ob 17.30): Na tej tekmi se bo odločilo, če se bodo Dobrolčani v nadaljevanju prvenstva le še resno potegovali za naslov prvaka. „Izhodišče pa je enostavno: Vse drugo kakor zmaga pomeni, da ne igramo več za prvo mesto. Zaradi tega nne bomo taktizirali, kajti upoštevanja vredna je le zmaga,” pravi trener Velik. Razen Jörga (počivati mara zaradi rumeno-rdečega kartona) pa mu bodo vsi ostali igralci na voljo. ■ Žvabek v tem krogu počiva. 1. RAZRED D: 1. Metlova 2. Grebinj 3. Šentpavel 4. Eitweg 5. Zitara vas 6. Šmihel 7. Šentlenart 8. Rikarja vas 9. ßt. Stefan 10. Železna Kapla 11. Tinje 12. Globasnica 13. Vovbre 14. St. Margarethen/L. 19 • Prihodnji krog: Šmihel - Železna Kapla, St. Margarethen/L. - Šentpavel, Žitara vas - St. Stefan, Eitweg - Tinje, Grebinj - Rikarja vas, Vovbre - Globasnica, Šentlenart-Metlova 410 211 610 510 213 414 47:18 51:25 35:23 39:22 34:21 43:40 21:23 41:41 28:39 28:46 37:50 21:36 32:51 23:45 2. RAZRED C: 1. Ledince 19 12 4 3 50:19 40 2. Treffen 19 12 4 3 45:16 40 3. DSG Sele 18 8 4 6 30:27 28 4. Seebach 17 8 3 6 41:36 27 5. HSV 18 8 3 7 37:34 27 6. Osoje 19 7 5 7 35:34 26 7. Hodiše 18 6 6 6 27:26 24 8. Teholica 19 6 4 9 29:33 22 9. Kriva Vrba 18 6 4 8 24:36 22 10. St. Martin 18 6 3 9 18:30 21 11. Poreče 18 5 5 8 14:26 20 12. Bistrica/R. 19 310 6 21:27 191 13. Rožek 18 3 312 24:51 12 e Prihodnji krog: Teholica - Poreče, Bistrica/R. - St. Martin, Ledince - Kriva Vrba, Seebach - Hodiše, HSV - Treffen, Rožek - Osoje 2. RAZRED E: 1. Labot 2. Šentpeter 19 16 1 2 69:17 18 14 1 3 45:16 3. Dobrla vas 18 13 2 3 42:15 4. Sinča vas 18 12 1 5 48:28 5. Galicija 19 8 5 6 24:18 6. Maria Rojach 7. Reichenfels 18 17 8 7 3 7 3 7 31:40 29:25 8. Frantschach 9. Žvabek 17 19 6 7 4 7 111 21:26 35:49 10. Važenberk 18 3 411 18:37 11. Pliberk!! 18 4 1 13 17:45 12. Preitenegg 19 3 313 13:39 13. Djekše 18 1 314 12:49 49 43 ; ' sle • Prihodnji krog: Labot - Dobrla vas, Preitenegg - Maria Rojach, Šentpeter - Sinča vas, Reichenfels - Frantschach, Pliberk II - Djekše, Važenberk - Galicija be ljuj ko ne za WWW.PETERWROLICH.AT „Paco” v internetu Potrebam oz. razvoju časa se je prilagodil naš profesionalni kolesar Peter Wrolich, saj je odslej zastopan tudi v internetu. Naslov njegove domače strani je www. peter wrolich.at. Tu najdete bistvene informacije o kolesarju iz Loč, mdr. tudi številne aktualne slike. NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA Tokrat je sodnik preprečil zmago juniorjev Proti juniorji FC Kärnten je bil SAK boljša ekipa, toda sodnik Reinwald pri rezultati 1:1 ni priznal ekipi regularnega zadetka, kar je po tekmi sicer uvidel, toda je bila ekipa s tem v koncentraciji toliko, da je tekma nato dala iz rok. SAK U18-FC Kärnten 1:4 (1:1) SAK: Müller, Verdel, Ofner, Babic, Žel (67. Zidej), Malej, Waldhauser (76. Olip), Hobel (46. Pitschek), Roblek Wo-schitz K, Woschitz I, Vidra vas, 100 gledalcev Strelec za SAK: Igor Woschitz (40.) Sodniki: Reinwald, Ebner, Chr. Ruch U 16 -jakostna skupina SAK-WAC 6:0 (2:0) Strelci: Ogradnik 3, Rotim U 14 -jakostna skupina SAK - Velikovec 1:3 (0:2) Strelec za SAK: Triplat U 12 Važenberg - SAK/1 1:9 (0:3) Strelci: Trdina 4, K. Dlopst 2, Stuck 2 Šentpeter - SAK/2 Bugelnik, Arbeiter U 10 4:2(2:1) SAK/1 - Globasnica (3:1) Bricman 2, Krajnc 3:3 SAK/2 - KAC (2:0) 4:0 Bugelnik 2, Prašič, Lausegger Labot - SAK/3 (2:0) Krištof, Wakounig 4:2 Ta krog: WAO U 18 - SAK (nedelja, 18.00) , Zrelec U 16 - SAK (sobota, 17.00) , SAK U 16 - FC Kärnten (ponedeljek, 18.00 - Vidra vas), Grab-štanj - SAK U 14 (sobota, 16.00), SAK U 14 - Wietersdorf (ponedeljek, 16.00 - Vidra vas), SAK U 12/1- Grebinj (nedelja, 10.30 - Vidra vas), SAK U 12/2 _- Volovica (torek, 15.00 -Košat), Železna Kapla - SAK U 10/1 (petek, 16.00), SAK U 10/2 - Saturn (petek, 17.00- Košat), SAK U 10/3 -Šentpavel (petek, 16.00 - Rikarja vas), SVG Pliberk - SAK U 10/4 (petek, 17.00); lož se da 9e da bo še sei ki tah I zai Sp Ble ter 'Zp obi Br; eki od kat hie za še Zel 1 ten k, petek> ji ^aprila 2001 15 Šport ga na tleh. Ne le i/ tej akciji je bi/ SAK proti Lendorfu na tleh (Miklau), temveč tudi po tekmi, saj mu ni uspelo [J1. °svdjiti zaželene zmage. Temu primerno zamišljen je bii tudi obraz trenerja Jagodiča (desno), siiki: Valentin, sadjak tar- ÜOGOMET/REGIONALNA LIGA Na poti nazaj - SAK pred vhodom v koroško ligo «. Kaj še sploh čaka SAK? Ker moštvo ni znalo premagati Lendorfa, se S i6 njegovo izhodišče v boju za obstoj v regionalni ligi bistveno poslabšalo. ^ ^^udi če bi SAK minulo nede-22 I Ijo premagal Lendorf, bi ji; , ■ ostal njegov položaj na ta-12 beli v boju proti izpadu zaskrb-^ Noč. S tem, da je osvojil le toč-a ko> pa je položaj skorajda že neizgleden, kajti za 13. mestom postaja že za osem točk. „Po-°2aj je dramatičen, toda borili bomo, dokler ostaja možnost, da se le še rešimo izpada iz li-9®.’’ pravi trener Jagodič. Zave-da Pa se, da so možnosti za izboljšanje na rešilno 13. mesto le Se teoretične narave. „Zato je ®edaj naš bistveni cilj 14. mesto, kl bi ob ugodnem razpletu prav ako zadostovalo za obstoj.” Nekoliko drugače meni v tej Zadevi bivši vratar SAK Adi Pre-bohern, saj sedaj brani za Bad “leiberg in je o 1. diviziji, od ka-6ra razpleta je odvisno število 'zPadov iz regionalne lige, dobro obveščen. „Ne verjamem, da bo °raunau ostal v 1. diviziji, kajti ekiPa iz Gornje Avstrije je slabša od moštva iz Mattersburga, s katerim se bori za rešilno osmo 'besto. Zaradi tega so možnosti ?a SAK, da bi s 14. mestom le Se ostal v regionalni ligi, zelo, Ze|o skromne.” Tudi nekdanja „zvezda” v ob-rarr|bi SAK Peter Stern ne pripi- Člana prezidija SAK Franci Wie-ser (levo) in Benjamin Wakounig bi tudi v primeru izpada v koroško . ligo šla klubu na roko. suje ekipi trenerja Jagodiča velikih možnosti. „Obe ekipi, tako Lendorf kot žal tudi SAK, bosta po moji oceni izpadli. Le čudež ju lahko še reši. Prepričan pa sem, da bi SAK v koroški ligi kaj kmalu zopet uspelo ustvariti podobno vzdušje pri navijačih, kot je to bilo pred dobrimi desetimi leti.” Velikih možnosti svoji članski ekipi prav tako ne pripisujeta tudi člana prezidija SAK Franci Wieser in Benjamin Wakounig. „Možnosti obstoja vidim le še v tern, da bi 14. mesto zadostovalo. Ce nam obstoj v regionalni ligi ne bi uspel, pa bomo v prihodnji sezoni v koroški ligi vsekakor podvzeli vse, da nam bo z močno in simpatično ekipo ter navdušljivo igro uspel takojšnji povzdig,” pravi Benjamin Wakounig, ki bi tudi v tem primeru radevolje bil pripravljen pomagati klubu. Tudi Franci Wieser, ki sicer še vedno močno upa na obstoj v regionalni ligi („puške predčasno vsekakor ne bomo vrgli v koruzo”), bi bil v primeru izpada naprej pripravljen pomagati in sodelovati s klubom. Franc Sadjak SAK močno oslabljen proti Gratkornu Na minuli tekmi proti Lendorfu so kar trije igralci SAK prejeli peti rumeni karton (Zanki, Jovanovič, Šmid) in morajo zaradi tega na naslednji tekmi proti Gratkornu (v petek ob 19. uri) počivati - prav tako Tonči Blajs zaradi rdečega kartona. Bolje kaže za tekmo v torek, 1. maja (ob 17. uri na igrišču ASV), kjer SAK gosti vodečo ekipo iz Paschin-ga. Na tem srečanju naj bi SAK nastopil v popolni postavi, seveda le, če ta ali oni igralec na srečanju z Gratkornom ne bo prejel 5. rumenega oz. rdečega karto- REGIONALNA LIGA/22. KROG SAK prepričal le prvih 20 minut Varovanci trenerja Jagodiča so pričeli zelo zbrano ter od začetka močno napadali vrata gostov. Rezultat ofenzivne igre je bilo vodstvo, za katero je poskrbel Miklau (13.). Čim dlje pa je trajala tekma, tem bolj je SAK popuščal in gostom prepustil iniciativo. Tako ni trajalo dolgo in že je Lendorf izenačil. Kmalu po odmoru pa zopet hladna prha za SAK, kajti sodnik Smole je izključil Blajsa (53.). Vendar je številčna premoč gostov trajala le 11 minut, saj je Smole v 64. minuti ponovno pokazal rdeči karton - tokrat gostoma Hoferju in Morgen-sternu. S tem je bil SAK v premoči, žal pa je ni znal izkoristiti. Najboljšo priložnost za zmagoviti gol je v 84. minuti zapravil Roy, ko sam pred golom ni znal premagati vratarja gostov. SAK - Lendorf 1:1 (1:1) SAK: Matschek 4, S. Sadjak 4, Zanki 4, A. Sadjak 4, Roy 4, Tot 4, Šmid 4, Eberhard 3, Blajs 3, Jovanovič 3 (80. R. Oraže 0), Miklau 3 Igrišče ASV: 250 gled.; sodnik: Smole (slab); strelca: Miklau (13.), M. Ott (35.); rumeno-rdeči karton: Blajs (53.), R. Morgenstern (92.); rdeči karton: P. Hofer, M. Morgenstern (64.) 10. zmaga Pliberčanov Ekipa trenerja Teliana je v 22. krogu slavila jubilejno, 10. zmago, za katero je s strelom iz 40-ih metrov poskrbel Hohenbergen Pliberk - Šentvid 1:0 (1:0) PLIBERK: Jesse 4, Krewalder 4, Javornik 4, Hohenberger 5, D. Wriessnig 4, Umik 3, Baumgartner 3, Mosser 4, Slamanig 3 (81. Slanitsch 0), Zec 3, Gross 3 (75. Liesnig 0) Pliberk: 400 gled.; sodnik: Krappinger (povprečen); strelec: Hohenberger (6.) REGIONALNA LIGA 1. Pasching 22 13 3 6 47:21 42 2. Kapfenberg 22 13 3 6 39:25 42 3. Hartberg 22 10 7 5 36:24 37 4. Špital 22 11 4 7 38:28 37 5. Pliberk 22 10 3 9 37:31 33 6. Gratkorn 22 9 5 8 27:25 32 7. Donau Linz 22 9 5 8 24:24 32 8. Wels 22 8 7 7 33:35 31 9. Voitsberg 22 8 6 8 35:36 30 10. BW Linz 22 8 5 9 32:27 29 11. Zeltweg 22 610 6 28:26 28 12. FC Šentvid 22 7 7 8 29:36 28 13. WAC 22 7 5 10 24:33 26 14. St. Florian 22 4 711 18:42 19 15. SAK 22 3 910 22:36 18 16. Lendorf 22 4 6 12 16:36 18 ■ Rezultati 22. krooa: Gratkom - Spital 1:0 (0:0), Voitsberg - Pasching 2:1 (2:1), Kapfenberg - St. Florian 4:1 (2:0), BW Unz - E. Wels 0:1 (0:0), Pliberk - Šentvid 1:0(1:0), WAG - Hartberg 1:1 (0:0), Zeltweg - Donau Linz 1:2(1:0), SAK - Lendorf 1:1 (1:1) M 23. krog: petek, 27. 4.: Pasching - Lendorf (18.30), SV Spital - SVG Pliberk (19.), Gratkorn -SAK (19.), Eintracht Wels - Zeltweg (19.), Donau Linz - Kapfenberg (19.), St. Florian - Voitsberg (19.), Hartberg - Blau-Weiß Linz (19.30); sobota, 28. 4.: FC Šentvid-WAC (15.) ■ Strelci SAK: 7 Miklau 4 Roy 3 Tot 2 Novakovič, Ogris, I. Woschitz, 1 Eberhard, A. Sadjak ■ Strelci Pliberk: 9 Smrtnik 8 D. Wriessnig 5 Baumgartner 4 Osekre 2 Gros, Hohenberger, Krewalder, Umik, Zec 1 Ablade [ ZANIMIVO 40-letnica sodnika Pliberk. Svojo 40-letnico življenja te dni praznuje Pliberški okrajni sodnik mag. Franz Bo-schitz. K jubileju so mu čestitali na sodišču, prišli pa-so tudi številni prijatelji in znanci. K jubileju mu iskreno čestitamo tudi iz uredništva Našega tednika in mu želimo še obilo modrih in pravičnih razsodb. mag. Franz Boschitz ARTXHIBITION Čirkovče. 20-letna Marina Pajič, ki je po rodu iz Mostarja in živi v Cirkovčah pri Juwanu, je te dni v kavarni Pazzo v Pliberku odprla razstavo akrilnih slik z naslovom Imagination . Na vernisaži so med drugim pele Vidrinke, razstava pa je odprta do srede maja. Marina Pajič OSEBE & DOGODKI Že kmalu beli pinot in zweigelt iz Šmihela Že kmalu, ali bolje rečeno - čez nekaj letih, bodo v Šmihelu pili prvi šmihelski beli pinot in zweigelt. Z vinogradništvom se že nekaj let ukvarja inž. Martin Kušej, pd. David (na sliki levo), ki je ta teden nasadi!200 trt, kijih je dobi! s Štajerskega. Kušej se je v zadnjih dveh letih strokovno usposobil za vinogradništvo in je prepričan, da bo njegov projekt uspešen. V nekaj letih naj bi vsaka trta rodila do dva litra vrhunskega vina. Foto: Kumer Polzer predaval v Libanonu Vodja avstrijskega Inštituta za jugo-vzhodno Evropo v Ljubljani dr. Miro Polzer je pred kratkim predaval v Libanonu o internetu kot možnost za izboljšanje medkulturnih odnosov. Zanimanje za predavanje je bilo med strokovnjaki veliko. Za našega znanstvenika pa so bile izkušnje v Libanonu prav tako koristne za raziskovalno delo. Koroška vas za Madagaskar Številna društva, zbori in privatniki so v zadnjih mesecih darovali za projekt „Koroška vas za Madagaskar“. Meseca maja napovedujejo višek akcije, ki jo podpirajo vsi koroški mediji. Na materinski dan, 13. maja, bo na gradu Bekštanj velik koncert, na katerem bodo sodelovale najboljše slovenske skupine (Gašperji, Štajerskih 7), prišli pa bodo tudi znani športniki kot Franz Klammer, Stefi Graf in Paco Wrolich. Na obiskovalce pa čakajo lepe nagrade. Več o tem boste izvedeli v naslednjih tednikih. dr. Miro Polzer Gašperji pomagajo ►I OPERA Regensburg. Dobrol-čan Mario Podrečnik ima od lani naprej pogodbo kot pevec na operi v Regensburgu v Nemčiji. Očitno so z njim zelo zadovoljni, saj so mu že predčasno pogodbo podaljšali za prihodnjo sezono. Izreden uspeh je Podrečnik, ki je svojčas vodil dobrolski MePZ Srce, žel v operi „Die Fledermaus“. Podrečnik prihaja enkrat na mesec domov na Koroško, kjer se pevsko izobražuje naprej in bo dodatno na kozervatoriju opravil še izpit za diplomiranega pevca. Mario Podrečnik ni očarat le publike v Nemčiji.