JIREČEK-JANEŽIČ: Deželna uprava in pravo starih Slovanov. /f' ^^^N lovanski knezi so bili sprva samo vrhovni svečeniki I I IzM 'n soclniki narodovi in o vojnem času njegovi voj- x V^ /rf\ vode. Deželne ali splošne reči so obravnavali v ^-^ni^A očitnih zborih, kl so se jih udeleževali starešine fffV w "N/N večjih rodovin ali, kadar so kaj posebnega ukre-li J<^^ I I pa''! *uc*' žospodarji plemenitih in svobcdnih dru-^^jMmjjj&fo i j žin. Določevali in razsojali so po večini glasov. \-^f^^[j^t^yy Kneževi dohodki sc bili prineski in pri- delki deželnih lastnin, desetina, ki so jo pri deželnih vratih, v podgrajih in na semnjih od kupčijskega blaga pobirali v deželi, in naposled davki, ki so jih časih dovolili zbori. Peneze ali denar so Slovani zgodaj imeli, ker so se ga naučili spoznavati od Rim-Ijanov; vendar pa so dolgo časa le menjavali (semenj) in sploh plačevali blago z blagom. Iz te naredbe si moremo razlagati, zakaj so imeli slovanski knezi malo oblasti in da jim je bilo samo v nevarnih časih mogoče zediniti na-rodove moči ter si jih upokoriti. Ali jedva je bila nevarnost premagana in odbita, je že zopet nehala zedinjenost. Ta nesloga je bila poglavitni vzrok, da so morali Slovani v prvem času srednjega veka prebiti mar-sikatero nesrečo in nezgodo. Le sčasoma so prišli razvidni in oblastni knezi do tega, da so odpravili preveliko samostojnost in moč posamez-nih starešin, posadili nazadnje na njihovo mesto svoje poslušne uradnike in tako odstranili največjo zapreko hitrega razvitka samolastne knežje oblasti. Slovani so imeli vsi enako pravico. Plemenite rodovine so sicer bolj častili, ker so le izmed njih volili župana, ali posebnih pravic jim niso do- —+t 274 »<— voljevali. V zborih so imeli vsi starešine sedež in glas brez razločka. Kakor so le-ti pri sodbah razsodili, tako so se morali vsi udje brez raz-ločka vdati v razsodbo. Ženske so bile samostojne in spoštovane, ker jitn je bilo mogoče izvoljenim biti za starešine, županje ali kneginje. f Pri vsem tem pa Slovanom robstvo ni bilo neznano. Rob je bil med njimi tisti, ki so ga ujeli v vojni, ali pa kdor se je tako pregrešil, da so ga obsodili k temu. Tudi roditelji so prodajali svoje otroke drugirn za sužnje. Če je kak rob dobil svobodo, so ga iraenovaii »ognjiščanina«, ker se ie smel s svobodnjaki vred greti na enoistem ognjišču. Postava (zakon) je bila kot starodavna zapuščina posvečena in iz-ročena bogovom v varstvo. Hranila se je v narodovih ustih v vezani besedi, sicer pa je bila zaznamovana na deskah z nekakimi črtami ali ru-nami. Ker se pravo in zakon vežeta z bogovi, so nastale takozvane očiste ali božje sodbe. Te so bile ognjena in vodna izkušnja. Ognjena izkušnja je bila ta, da je zatoženec moral prijeti za razbeljeno železo; če se ni opekel je bil spoznan za nedolžnega. Pri vodni izkušnji je bil tisti nedolžnim spoznan, ki se ni potopil. Te izkušnje pa so uporabljali le tedaj, kadar ni bilo drugega pripomočka, da se zve resnica. Krvno maščevanje (osveta) je bi!o sploh v navadi. Če je bil kdo ubit, se je vzdignila vsa zadruga nad zadrugo, v kateri je bival morilec, in dostikrat se je zgodilo, da niso poprej mirovali, preden nista bili. obe pomorjeni in druga po drugi potolčeni. Te uničevalne boje so izkušali s fem ustavljati, da se je po sodbi razsodilo, da se bosta dva ali več bo-jevalcev, v enakem števiiu od obeli strani, bila med seboj, in to je bilo kianje ali sjedanje.