gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. > Ljubljani v sredo 16. junija 1869. Gospodarske stvari. Pazite vinorejci Družba kmetijska j od kr. poljedelskega mini Prostora potřebujete obe rastlini skupaj 51 štirja-ških mili; od teh spada na lan 248.000, na konoplie pa 267.700 oralov. *) To pa so številke, ki skoro od danes na jutri ne veljajo zavoljo vednega napredovanja v obilnosti kakor sterstva přejela sledeči dop tudi dobroti imenovanega pridelka. Dokaz temu je če Na južnem Francozkem se je na trti prikazal dalj veče število predil nova huda bolezen bolezen nareja neki žužek (insekt) kteri sesá se predivstv Pemskem tiče v deželah, ki zaslužij y na prvi vrsti imenovane biti na primer, štelo se je 1864 leta kar Na 24 na koncéh trtnih k m da vsahne. Podoben li s tni loxe že tudi na Angleškem in tako celo trto za- predilnic z 189.000 preslicami ali vreteni. Od onega časa se je pa to število pomnožilo na nič manj kakor na ta žužek listni v • usi ali mušici, ktera se v latinském jeziku imenuje Phy 239.000. Na Moravském je bilo konec 1864. leta tatrix šalo vinorejci od Škodljivi ta mrčes so zapazili predilnic s 34.000 preslicami, tudi jto število se je do danes pomnožilo na 44.900. Na Slezkem imajo " kterih preslice so se od leta 1864. za 8000 a kratko rečeno: vsako leto se že obsto- Čeravno se v našem cesarstvu še nikodar ni sli- predil od te nadloge nič, vendar je prav potreba, da pomnožile nje vedó zato, da se brž v začetku bolezni j«8e predilnice razširjujejo, zraven pa čisto nove snu- v okom pride, ako bi se po nesreči přiměřilo, da se tudi v naše kraje zatepe ta mrčes. Na prošnjo c. kr. geologično-botaniške družbe đu-jske se tedaj kmetijska družba opominj kajti leta 1864. bilo je v vseh omenjenih avstrij skih deželah še 9 čisto novih predilnic v priČetku 3 se tedaj KmetijsKa aruzoa opominja, naj raz- «.««w* 11 po deželi, kodar vino přiděluj ej o, da gospodarji najviši stopinji so v Belgiji in na Irskem raz- Enako dežele, kakor Angleško pa še bolj napredujejo druge Rusko, Prusko itd trij- Na gla pazijo na trto in če kak zapazijo, da to brž naznanij HHHBHH bolezni' posebno bolezen imenovani c. kr. družbi Kakor veselo pa predivstvo v omenjenih avstrij žalostno v druzih zapada skih deželah preduje, tako Dunaj y ktera je na-se vzela preiskovanj one trtne to je v takih deželah, kjer je obdelovanj lanú m ko bi Pazite tedaj vinorejci! na svoje trte letos kar Bog ne daj in ako pazili kako posebno pri pelj še samo na sebi rodavnih Časih in zmirom v rokah kmetovalcev. Vsi ti, akoravno so ne- celó tako, kakor je bilo v sta je tudi izdelovanje prediva še kazen na njej, oglasite jo brž družbi kmetijski v Ljub- kdaj za svojo domačo rabo in tudi za prodaj še zadosti ljano ali pa naravnost c. k. geologično-botanični družbi debele preje in platna izdejavali, zdaj ne morejo vec na Dunaj kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) predivstvu. 1. pismo. Poglavitni del avstrij skega kmetijstva, ki v nekterih deželah od dne do dne bolj napreduje, je pridelo- shajati zavoljo prevelike konkurencije druzih dežel, ktere boljše in cenejše blagó vpeljujejo kakor je domače očitni dokaz temu nam služi naša lastna kranjska dežela. Dve leti je komaj, kar sem na lastna ušesa slišal skrbno pivško gospodinjo reči, da ne bode nikdar več platna domá tkati dala, ker jo draže stane kakor če ga kupi v štacuni. Zakaj to? se lahko ugane; kajt koli se dandanes dobrih in lepih vspehov v pre divstvu veselijo, povsod so razvideli, da je v doseg tega i žlahno předka troje potrebno prvič da se oskrbi seme drug vanje predivonosnih rastlin, namreč lanú in konopelj. posebno dobro izdela, -- IU ti C lij IU OC VOO UUÚCUC LCVJQ. u Druge poskušane rastline, kakor bombaž in še druge da dobro imé dobi, če že ne cela dežela, vsaj posa da se pridelek do zadnjega in tretjič se vse dožene tako, so zdaj še brez pomena mesni Skupni pridelek vseh avstrijskih dežel iznaša, ka- kraj njeni Na kratko rečeno: celo predivstvo se mora razdeliti na delà y tako y kor zadnji statistični izpis dokazuje, 990.000 centov mi- izvrstni lan in konopljo přiděluj % 1 # 1 mr 1 % • • mM m m m m m m â ^ l • • 1 y kane lanine î ako se po 25 goldinarjev cent računi, iz- da kmetovalec predivo iz naša ta pridelek 243/4 milijonov gold. Konopnine, tudi mikane, se prideluje 1 milijon in 580.000 centov, po 18 gold, znaša to 28% milijonov gold. Ako še 2 milijona centov obojnega semena s srednjo ceno po gold, cent uštejemo, dobimo skupen dohodek od 61 mi- lanú in konopelj pa izdelujejo drugi obrtniki. Le jpotrebnejšo debelino za domačo rabo naj si kmeto valec sam preskrbi, a to tam f se zimski čas bolj porabiti ne dá je gotovo koristno Će nam lijonov in 190.000 gold. Kranjska dežela prideluje 140.000 centov lanine centov konopnine; semena blizo do 17.000 centov. 8000 188 reč kmetovalec sam iz lanu predivo napravlja 7 bode sliši se od mnozih straní beseda „sprave, sprave nam toliko lanú ali pa konopelj vsejal, kolikor si jih upa s je treba!" Pod gori navedenim naslovom v dunajském svoio družino zimski čas izdelati; ako mu je pa pri- časniku „Zukunft", ki pogumno brani pravice slovani j - -* - - —bode 1------—A—- 1 1 * • * ložnost dana, surov pridelek koj z njive prodati gotovo dvakrat ali še večkrat toliko ^ prostora obsejal ske ; beremo sestavek skozi resnične besede ) iz kterega povzamemo skozi in in zdaj vse bolje obdělal, kakor poprej, saj se po lep- sem pridelku cena ravná. Le po tej poti je mogoče domači potrebi zadosto-, vrh tega pa, kar se od več pridela, na prodaj časnikov vzdržava Omenjeni list pred vsem povdarja, naj vlada od vati / dati,' to je, kupčiji pot odpreti. kar se od vec pridela prodaj 7 7 v ktere ona s svojim denarj em podp pođi pisače, ki nimajo nobeneg ali Ce hočemo toraj predivstvo naše dežele povzdigniti polit nega značaja, nobenega prepričanja"; ki so danes hlap temu gospodarj 7 jutri drugemu,-in 7 v smislu potrebe in napredka, muramu îavuaii tuiw, ia^oju, u<*tuiuujeju, psujejo vse, Kar je kakor smo ravnokar priporočali, po dveh pogojih. Kar temu ali unemu narodu draga ali sveta reč. Dokler moramo ravnati tako, svetu klatij ki so enaki kozlom brez pastirj vsacemu, kdor jih lažej tolcujejo, psuj ej 7 vse ki se po kar je se prvega in pogreške pred vsem pozvedeti napake ki so krivi, da naš lan in konoplja tiče, moramo 111 UU^lCûûCj n.1 oy «.ii»*, v*« ----------1 u ništa tako dobra, kakor bi morala biti, kajti le po spo-znanji napák prične se zboljšanje; zatega del naj mi bode dovoljeno poglavitne pomanjkljivosti v kratkem taki jaj° zbojniki po časnikih razsajajo in svet vznemir ; kako - j« mogoče, \xc li OC Po vsem tem piše „Zukunft da se porazumej narodi? dalj tako 77 Narodi naši (takraj Litave) nikakor niso nasprot omeniti. *) drugem pogoju samem za-se govoriti 7 skoro ni potrebno, ker se dá v posamesne točke prvega vse vplesti, kar je treba. Da se pri nas na Kranjskem lan dobro sponaša, niki spravi in pogodbi taki jim po naravni in post kteri jim je mogoče , da 7 dalj ktera P lim t gré 7 , in po bolj morejo razvijati narodno svoje življenje brez sile družim narodom. Mno gokrat so že pokazali 7 da elij miru in pokoj ni dvombe m uvuujug, Saj &c* vendar se pridelek večkrat pokazí kmetovalec kriv, če ga slana, suša itd. vzame. temu ni pomoči. Največkrat je pa slabega pridelka bi ga bili sicer že zdavno opustili; zmirom in zmirom se jim srpo nasproti stopa tako 7 tega pokazka ni Proti bi jih moralo sram biti, vdati se tak 7 vzame dili; oni se zavedajo svojih pravic ----- -—, «v, v»«.* spravi, ivi j m vljenje in jih v grob položi. Narodi so se zbu ki al da jim * "L L v » temu ni pomoci. i.>aj verrai je pa oiauog«* [»nucuva «»vjm ^«vi^, in jm noceju tuui kmetovalec sam kriv, ako se pregreši ali 1) v semenu vživati. Zato sprava in pogodba ni mogoča, dokler ni- tudi ali pa maga v sledečem obdelovanji. Tù se pa lahko po- (Dal. prih.) majo Gospodarske novice. godij Nemci jih pravíc Prvo vprašanje je pa vendar: s kom ali spravijo Slovani avstrijski ? se * Kak let se di ati? Na Kranj Kd odg naj se po- „Z nami. pa so ti „nemšk skem in menda sploh po Slovenskem seje nadjati obilne so gaicb Ali so to gor nj m žetve in adj pa manj tako se sliši tudi iz Hrvaškega d in Tirol A vs tr ij an c i"? ni Estrajharj ali sploh iz druzih dežel avstrijskih; v nekterih krajih Ogerske pa se bojé prav zeló slabe letine; spomla danski mraz kakoršnega razpora; zato se nimamo ž pogajati; saj v prijaznosti ž njimi živimo temi nimamo ni njimi mcemur Ce so pra pa tudi drugo setev na mnozih krajih grad in 7 zlasti peso 7 poškodoval ; vendar ični do nas in nam privoščijo pravice tako, kakor jih vživajo sami, potem med nami in njimi ni nobeneg Banat 7 kakor mislimo, da je tak strah pretiran. „111. landw. Ztg." piše, je z žitom prav slabo; pšenico, ker je meseca sušca zelo pozebla, morali so večidel pre smo orati. Tudi iz Ne m ci j se I • V, • • slisij precej vesele novice le v izhodnjih krajih Pruskega je slaba. Iz F 7 keg so gla cum řekami tožij tako in tako; v krajih med ve- 7 da j meseca decembra in svečana škodovala setvi vzlasti vlag više ležečih straní sebno so z letino Angl zima setvi tako dobro storila V f rzi; 7 bolj SO gl IZ pšenica rz zadovolj dobro stojite. Po- e mehka prepira; dobri prijatelj Al so oni Nemci većina nemškega S taj ar ja in Koroškega? Dobro! Naj štajarskim in koroškim Slovencem vse pravice, ki jim jih državne temeljne postave zagotavljajo na papirju, privoščijo in dadó tudi in štajarski in ko-roški Nemec ne bode imel boljega in mirnejšega soseda nego je Slovenec. Ali so oni Nemci, ki bivajo na Pemskera? v resnici, v djanskem življenji 7 7 da Ce so 7 se žetve. Tudi iz Amerike so novice dobre nadjajo preobiln naj popustijo predrznost, da hočejo slovane . da # Zoper pasjo stekl vinozdravnik Bourrel v knj vetuj francoski v • ziđe to? ižici „De rage; moyen eviteur" gotovo pomoč, kakor pravi. In kaj neki j Cehe gospodovati; naj jim pusté, kar je njihovega morejo duševno in materijalno napredovati; naj se od-povedó krivični volilni postavi, ktera 15.000 neraskim Rudogorjancem iste pravice daje kakor 90.000 Cehom v naj rodo vitnejših ravninah 7 naj so pravični vsacemu Modri mož pravi 7 ker za pasj steklino nikakor in v vsem 7 šnega zdravila ne vemo, treba, da se psom sprednj sklene in zahteva. in zadovoljni bodemo z vsem , kar dežela 7 s kterimi popadajo, p o p il i j tako rejo ž njimi vgristi člověka 7 da ne mo Cuđen svèt! Mi bi ve- izhajali vsemi temi Nemci bomo prav dobro in mirno 7 deli v se bolj ker ne vemo, odkodi toliko živino- vičnega, m kajti oni ne hoteli in zahtevali nič kri- ---------J ,--* V/^. ^ , VUUVUl CWW1XW » zdravnikov vzeli, da bi psom pilili zobé — in ta pomoč bila sice 7 bi gotova: pobiti vse pse, mačke, volkové ker vsa ta živina napravlja v sebi steklino in Narodne stvari kom naj se pogodimo O tem, ko se klici v vseh slovanskih po pravnosti narodni mi nočemo nič druzega, kakor iste postave in iste pravice, ktere oni imajo. Al kratko nemalo in nikoli se ne borao sprijaznili s ta kim i ljudmí, ki se za „zastopnike nemškega naroda'* v Avstriji napihujejo in ki so tako predrzni, da hočejo predpravice imeti pred drugimi in gospodovati vse druge, češ, da so jim Slovani podložni še zdaj , ko je solnce ustave in svobodě tudi zasijalo pred naš prag, ia da bi z nami delali tako, kakor takrat, ko je absolutizem tlačil Avstrijo. Nikoli se ne bomo porazumeli s ta kim i deželah čedalje glasneje čujejo ljudmí 7 kteri so se iz vseh krajev svetá pritepli v ) Glej tudi dr. Orlov sestavek v 19 listu „Novic4 Avstrijo, da tu od zdravega muzga njenih narodov živijo zaničevaje njih jezik, vero; ali kar je sicer narodu 189 sveto nikoli ni sprava mogoča s takimi ljudmí ki; v tem ko se sami se posebej na cl. 13. osnovne ki so ostanki nekdanjega uradniškega gospodstva (biro- postave zastran splošnih državljanskih pravic sklicujejo, kracije) in absolutističnega napuha; — nikoli s takimi ki pravi: „vsak ima pravico, med postavnimi mejami ljudmí, ki ker so domači, so se izneverili svojemu narodu, kterim ni nic sveto, kterim je denarni žakelj y in kterim narodnost ni druzega nič, kakor svoj vati misli s I it tiskom, pismom ali besedo prosto razode , v tistem hipu zahtevajo od duhovščine, da mora glavni bog to, da si nasitijo svoja grda poželenja. tako drhaljo se avstrijski narodi nikoli ne bojo sprijaznili. Oni niso zastopniki poštenih Nemcev pri volitvah molčati in mirno gledat ralci (t ali iUV ) ivcuai ui , jih zvezniki birokratje volilce po svoj kedar bi „libe b ob delovali. Ali ni tako zahtevanje tako imenovanih „ver- se fassungstreu u naravnost proti ustavi? Po naši misli 1J111. vlil mou ^votcuui iicuiv^o» , ov* iuoouu^ouiuu vv« u«i«»uuoi ^ i u n uou pa zastopajo nemški narod v Avstriji. In prav imajo duhovni kakor vsak drug državlj manj to so tisti ljudje, ki so nekdaj visokospoštovano imé vi co, ampak Avstrije pripravili ob čast ter jo pogazili v kterih se dandanes nahaja"' samo to dolžnost > nadloge, v kar najživejše udele ževati se volitev in z vso skrbjo delati na to, da se iz- volij taki možjé, ki bodo postave Tako „Zukunft". delali državi, deželi Kranjska duhovščina in pa ljubljanski liberalci tt Poglavitni krivec vsega, kar se koli kje na Kranj- Tako se skem napačnega zgodi, je duhovščina". glasi najnovejše geslo ljubljanskih „liberalcev", in to geslo gré zdaj po vseh „liberalnih" časnikih, in po vseh spomenicah, ki jih pošiljajo ljubljanski „ustavoljubi" do ministerstev. Vsak nepristrani člověk, ki sliši ta hrup in te strašne obtožbe, mora radoveden vprašati: kaj vendar kranjska duhovščina strašanskega počenja ; ka-košne neizrečene hudobije doprinaša, da je zoper njo toliko vpitja in kriča? Zato smo ljubij. >> Tagblattu" od 10. t. m. res prav , da je od srca hvaležni, da se je enkrat toliko potrudil posamič in po imenu povedal, zavoljo kterih pregreh je postavljena naša duhovščina pod obtožbo in na kaj se opira glasno „liberalno" vpitje: križaj jo* l Poslušajte tedaj Ce pomislimo y dragi bralci, in strmité! tako začne „Tagblatt" z umetno puiiHOHlliu LC«(W perijodo in resnobno grbanči svoje čelo ce pomislimo, kako se ponašajo kaplani pri volitvah na deželi kako gredo pred kmeti na tabore; če se spomnimo tistih pridig, ki smo jih že večkrat v našem časniku omenili; če pomislimo, kako duhovni na taborih govoré; če nam pride nevedna mistifikacija Boštjana Ku-lovica(?), potem sirovi napad nekega kaplana (ali R.?) na poštenega uradnika in še marsikaj druzega na misel : potlej .... Tukaj imate ves račún velikih pregréh duhovščine kranjske. To je vse, kar vé „Tagblatt" do naše duhovščine povedati. In zavoljo tega je ves „liberalni ta-borček ljubljanski" na nogah; ter se na pomaganje kli-čejo vsi cislajtanski ministri, vsi policaji, vsi žandarji in povrh še vse krvave sodnije. a Ker so tedaj te pregrehe tako strašne in neslišane, ne bo odveč, če si jih tudi vsako posebej malo bolj na tanko ogledamo. Prvo je tedaj: da se duhovni volitev udele-žujejo, in da pri njih agituj ej o. Zakaj bi pa ne? i v y — r . .j * " o j j ———j — r" To delajo tudi c. k. uradniki, c. k. učitelji in drugi. Zakaj bi tedaj duhovni ne? Ali mar nimajo tistih državljanskih pravic in tistih državljanskih dolžnosti, ko vsak drug? Ali se morebiti deželni in državni zbor duhovnov ondi narejene, morebiti nimajo vezati? To so res čudni nič ne tiče, ter jih postave ti „liberalci"! tem da y y naj , ko na pretrge vpijejo, se vse postave, na državnem zboru ustvarjene, proti duhovščini brezobzirno spolnujejo, zahtevajo ob enem da mora duhovščina takrat, ko se y volijo tisti, ki te po- stave delajo, križem roke držati. Ali je to svoboda? Ali je to enaka pravica za vse ? tem y ko ti „libe- ralci 11 na vse grlo kričé, da smo pred postavo vsi in cerkvi na korist. Kdor bi hotel duhovščino ali ko gar druzega v tem delovanji motiti ali zadrževati je sovražnik svobodě in volom kopravnosti y ta y ta je t Druga pregreha je, da hodijo duhovni na tabore in tam celó govoré. Prašamo spet, zakaj pa ne? Ali taborovanje ni ustavna pravica? Ali pred postavo nismo vsi enaki? Kdo sme tedaj duhovnom zameriti, ako se ustavnih in postavnih pravic poslužujejo? Ce je pa kdo posamesni kaj nepostavnega rekel, zakaj mu pričujoči ces. komisar ni ustavil besede? Saj ima pravico do tega in pa dolžnost, ne da bi mu-tast sedel na taborišcu, ampak da brž odvrne vsako nepostavnost. Saj bi bilo to veliko lepše, ko bi vi vselej tistega povedali, ki je res kriv , nego da po nedolžnem vso duhovščino opravljate in denuncirate. Tretja pregreha so „liberalcem" pridige. Mi zastran tega le toliko vemo, da naše sodnije ne duhovne ne posvetne še niso nikogar obsodile zavoljo nepostavnega pridigovanja. Zato smo si tudi popolnoma v svesti, da se naši duhovni niso pregrešili ne zoper božjo ne zoper posvetno postavo. Vse drugo je, kar kak najet „špicelj" ovadi, in pa, kar je kdo res govoril ali delal. Sicer pa naj ljubljanski „liberalci" pomislijo, če niso s pridigami duhovnov zadovoljni, da tudi „liberalski nauki" niso drugim po godi. To je ne more vsem vstreči. že tako na svetu, da vsak Pridemo zdaj do velikih grešnikov Boštjana Kula-vica in tistega kaplana, ki je poštnega uradnika přijel. Kaj da bi bila ona dva naredila, tega ne vemo mi prav nič; vendar kaj posebno hudega ni moglo biti ker nismo slišali, da bi jih bil kdo zavoljo tega tožil Tag- blatt-a" ne prizanasali, ko bi res kaj pravega do nju y y in ker je vec ko gotovo, da bi jima možje od blatt-a" ne prizanasali, ko bi res kaj pravega aiju vedeli. Za trdno smo pa tega prepričani, da ona dva ništa toliko žalila tujega poštenja v celem svojem živ y ft • - --- ---L * ^ ' - 1 enji, kolikor „Tagblatt" en sam dan. Na zadnje imamo le še pristavek: in še marsi- kaj druzega. To pa je tak pristavek čemu Seakspearjevemu intrigantu čast delal. ki bi najve- bi jaz hotel „Ha, ko čim" jaz bi vedel kaj povedati; toda raji mol-tako na priliko bi začel tudi Jago ali kak drug tak kovarnik s skrivnostnim obrazom svoje oprav-ljivo delo. Vendar se „Tagblatt" strahovito moti misli # ppmjup kaj verjel, razun kak slepár od ce da bo takemu splošnemu natolcevanju kdo drug njegove stranke. Zakaj vsi drugi smo trdno prepričani, da bo duhovščino zmiraj raji preveč povedal, ko „Tagblatt" premalo cez y m da se bo veliko pred kaj zlagal, kakor bi pa resnico zamolčal, ko bi jo le vedel. Tako smo obravnali vse, kar koli ljubljanski Tag- blatt" do nase duhovščine vé, in zdaj naj sodi nepřijď pritožbe, ki i strani svet, koliko so utrjene vse tište mestni odbor, konstitucijonalno društvo in sploh ljubljanski liberalci zoper njo na Dunaj pošiljajo. 190 Vrte© lepoznanski. Novela. Poleg Dragoile Jítrneviceve svobodno posnel J. Levičnifc. Î. (Dalje.) Prav kakor po naključji pride zdaj nek domač hlapec za Vilnevičem v vinograd. Pošlje ga hitro po suho obleko nazaj domů. Ko v gradu slišijo, kakošna nesreća bi se bila kmalu pripetila, prihitijo urno v vinograd tudi še od straha presunjena mati Ljuboslavina in več poslov. Oče in Ljuboslava se hitro preoblečeta; enako storijo tudi z malo deklico; hlapci pa zakurijo velik ogenj, da se od mraza trepetajoči utopljenci morejo ogreti. Ljuboslava je brž pozabila svojo smrtno nevarnost; ljubega očeta in prestrašeno mater objame ter prosi ju srčno, naj bi se usmilila sirote, ki zdaj nima nikogar na pomoč razun Boga in njih. Mile prošnje ljubljene edinice naklonijo očeta k usmiljenju in določnemu sklepu, da izroci zdajci jokajočo tujo deklico svoji ženi, ki naj iej bo dobra in skrbna mati, Ljuboslavi pa ukaže, naj jej bo sestrica in prijateljica. — Kmalu za tem odpravijo se vsi proti domu. Pa ne le nesrečni deklici je skazal Vilnevič velikodušno ljubezen s tem, da jo je pohčeril, ampak tudi mrtvému truplu utopljene matere je skazal poslednjo čast s tem, da ga je dal spodobno pokopati in jej na grob postaviti priprost, pa ličen križ. Ljuboslava same radosti ni mogla najti svoji novi sestrici mesta. Vodila jo je iz sobe v sobo obširnega grajskega poslopja; objemala jo in poljubovala; tola-žila jo in obdarovala z mnogimi igračami. Mati pa je vzela tujo deklico še v posebno skrb, oblekla jo v novo in snažno opravo ter podučevala jo, kako naj se v vsem ponaša. — Ćez nekoliko dni, ko se je bila mlada Judita — tako namreč je bilo tuji deklici imé — že nekoliko umirila in vdomačila, zaprašal jo je oče Vilnevič za imé in stan njenih roditeljev. Deklica je po-vedala, da so jej oče bili v Ogulinu uradnik, in da so pred letom umrli; mati pa da so od tistihdob vedno bolehali, potrošili v svoji bolezni malo premoženje, pa vendar pretrpeli pri tem dosti pomanjkanja in lako te. Ker jim ni bilo mogoče se dalje več preživiti, hoteli so se podati k svojemu polbratu v bližnjo Metliko. Po bliž-njicah iz Ogulina v Metliko popotovaje prišla je uboga vdova s svojim detetom skoz nam znano dolinico, in ondi je našla v vodnih valo vih prezgodnjo smrt. To je bilo vse, kar je mala Judita povedati vedela o svojih roditelj ih. II. Vilnevič je imel v bližnjem Karlovcu sestro, bogato vdovo, ktera brez lastnih otrok je večkrat zahte-vala Ljuboslavo od brata. Ako bi se bil oče tudi od-ločil na to, da bi bil spustil svojo hčerko vsaj za nekoliko časa od sebe, mati nasproti o tem še govoriti ni hotela. Nikakor se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi zaupala tuji roki cvet, kterega je s toliko nježnostjo gojila; — tega sicer ne zato, kakor da bi ne bila njena svakinja spoštovana in poštena žena, ampak veliko več zato, ker je imela strah pred spacenim mestnim življenjem. Hotela je hčerko rajša sama podučevati, kakor pa zastran nje vedno v srcu nositi skrb in strah. Bila je mati sama v mladosti prav dobro odgojena ; zraven pa je še vsa domača delà in opravila posebno dobro umela. Le škoda, da je obširno gospodinjstvo dajalo skrbni materi vedno delà dovolj, in se toraj ona velikokrat pri najboljši volji ni mogla z Ljuboslavino odgojo redno in tako pečati, kakor bi se bila rada. Kadar jo mati ni utegnila podučevati, nadomestoval je Ljuboslavini bistri um sam materne nauke; dětinská vmišljija je rodila v njej vzor za vzorom, kar je bilo za mlado deklico celó nevarno, da bi ne postala namreč prenapeta v svojih vmišljijah. — Naj raje hodila je s svojim očetom v vinograd; tù jej je bil najpriličnejši kraj za njeno živo fantazijo. Tu se je navadno naslad-j evala s tihim žuborenjem hitrega virčeka, ki je iz viral izpod sive skalnaté pečine v kraj vinograda; — večerni čas razgovarjala se je s šepetanjem tihega nočnega ve-triča in šumljenjem listja; — oblake imenovala je svoje bratce; — svitla večernica bila jej je ljubljena sestrica, kteri je domu gredé vošila lahko noc itd. O tem času dospe Ljuboslavi Judita. — Dětinsko, nedolžno, vsakemu čutu odprto srce Ljuboslavino se je zdajci navezalo z vso ljubeznijo na Judito; veselilo jo je, imeti poleg sebe bitje, kteremu je mogla priobče-vati svoje vzore, plod živahne fantazije. Nekoliko casa šlo je vse prav, vse dobro; al — žalibog, to ni trajalo dolgo. Judita kmalu ni veliko slušala za pripovedo-vanje sestrice, niti marala tudi za nauke; ona bila je strašno vetrenasta, in brenčalo jej je po glavi samo igranje, skakanje in kitjenje. — Teh razlik v čuvstvih in mislih obedveh deklic s pričetka ni nihče zapazil. Stariši bili so že zadovoljni s tem, da je Ljuboslava imela tovaršico, — in Ljuboslava, da je imela komu kaj pripovedovati, naj jo že potem posluša ali ne. Nekdaj se pripeti, da je bila Judita s svojim ponašanjem proti neki grajski služabnici zaslužila oštro kazen. Mati jo zavolj tega hudo okrega. Vsa objo-kana pride Judita k Ljuboslavi. To je ta prigodek zeló bolel, toraj gré k materi, prosi jo odpuščenja za Judito, pa pové jej tudi, da ona pravi, da to vse nic ni res, kar jej je služabnica povedala, ampak gola laž. Mati vendar dvomi nad resnico Juditinih besed in vzame jo odslé v oster nadzor. Pa — zvita deklica zapazila je to dbbro, in zatekati se je jela pod krilo potuhnje-nostiinlaži. Vendar jej ni šio to srečno izpod rok; — sčasoma so namreč vsi pri gradu spoznali nad njo te grde lastnosti razun Ljuboslave; — samo ona, omamljena od sladkih besed in prilizovanja z vite deklice, ni hotela verjeti tega. Judita je bila pri svoji bistroum- nosti pač hitro spazila privrženost Ljuboslavino do nje; in naslonjena na to gojila je svoje grde raz vade in spačeno nrav. — Mati je sprevidela vse to dobro, toraj je začela svojo preljubij eno edinico svariti ter pozorno delati na prihodnje nasledke. Gotovo bila bi odprla tudi Ljuboslavi oči; al — bližnja spomlad položi mater nenadoma na bolniško posteljo, iz ktere ni več vstala. Umrla je! Oj smrt! nemila smrt! koliko pre-zgodaj si pač prišla ti po skrbljivo mater tako dobre rahločutne Ljuboslave ! Materina smrt bila je očetu in hčerki huda srčna rana, Ljuboslavi pa še toliko bolj, ker ni zgubila le ljubljene matere, ampak tudi skrbno in neutrudeno učenico. O Juditi ne spregovorimo tukaj besedice. Po smrti nepovračljive žene Vilnevičeve vnovič oglasi se sestra njegova, gospá Svakevičeva. „Daj mi, brat preljubi, Ljuboslavo; zdaj nima matere, da bi jej stala na strani z ukom in svetom. In če se zopet ženiš, veš, da tuja mati nima srca in ljubezni za tuje dete; jaz pa jo hočem odrediti, in ona bo tudi po smrti edina dedina vsega mojega ne malega premoženja." — Po dolgem premišljevanji sklene oče, udati se željam sestre svoje, a to ne zarad premoženja, ker bil je sam z blagom obilno blagoslovljen, marveč zato, ker je bil zapazil nad Ljuboslavo čuvstva, ktera so zahtevala drugi 191 kakor bi jej on dajati mogel. Dogo hčerko način odreje, J so toraj s sestro, da pride po ljubij dnevih pride že gospá Svakevičeva po Ljuboslavo klica jej je všeč, objame jo srčno ko svojo lastno dete. lahko na prste, saj že dopisi sodniški, ki so v tiskov- malo : de- graški vendar morali vedeti, kaj se je zgodilo z rodoljubnim Hermanom! Koliko dopisov dohaja Slovencem iz ces. pisarnic slovenskih, našteli bi se menda Judito je mislil oče odgojiti za domače gospodinj- nih pravdah dohajali „Slov. Nar.", kažejo svetu, da ni stvo in izročiti jo v to graj ski ključarici ki j vj v iu giajoai uijuoauui j j\i J6 una vr wivivuoviu» uuuw uv oiuuMè - JL/ciij u v jJiaoauiv/ modra in delavna. Al to ni bilo Juditi „očete" naše nemške: če so tako skrbni za blagor nas bila o slovenščini ne duha ne sluha! Dalje vprašam o } zena razumna nikakor po kremžiti, ter teče k Ljuboslavi, moledvaj vu» m ^ v/t u u6 v. , v,**** 14 * vy v* uuuutuiu ^/voiauuvžv , v ftlc seča io, naj nagovarja očeta in tetiko, da iu ne razdru- rem je že mnogokrat dokazana preočitna krivica ^ • • ^ T 1 • ^ • t 1«.« • 1 • 1 1 Vi • 1 • il i • • • « im 1 1 Ko izvé očetove namére y jela Slovencev, kako to, da ne stopijo na noge in predelajo Schmerlingov volilni red deželnih poslancev, v kte- m pro 9 Jok in prošnje Juditině ganile so jo do srca: na da štajarski Slovenci nimajo toliko poslancev v de- zijo kolena pade pred očeta in tetiko, ter nadleguje in prosi želnem zboru graškem, kakor bi jih morali imeti?! tako dolgo, dokler jej ništa obljubila spolniti njenih Koliko so o tem že rodoljubi v deželnem zboru govo-Tako ste tedaj obe, Ljuboslava in Judita, želj. tetiko v Karl šli s rili y koliko se je o tem že pisalo y al yy očetje « nasi so (Dal. prih.) ostali gluhi vsem tem pravičnim zahtevam! In na Dopisi. posled še eno vprašanje do skrbnih „očetov" nemških v deželnem odboru in sicer to: naj nam povedó, kako je to da SI o ven ci, kterih ste na Stajarskem dve Iz Gradca 12. junija. (Zedinjenje Slovencev in pa petini, nimajo ne enega zastopnika v deželnem deželni odbor itajarskL) Ker se že od lani z dovo- odboru, Nemci pa, kterih je tri petine, imajo vse da se na ljenjem vladinim na tab ori h glasijo želje, postavni poti zedinijo slovenske dežele v eno krono- štiri? Koliko let se ta krivica že povdarja, al Ijubez puobavui l/uu ^cuiuiju oiuvcuoac ucůcio v tuu ai uuv nj 1VI „vrwvujv» ov giuui . ,,uii umw uii--01 ujiolijkj , iu vino (že prvi slovenski tabor na Stajarskem si je po- ne briga jih tista skrb za Slovence, ktere poln je sestavil to točko razpravam svojim na čelo), se je oglasil danji njih razglas! Ta vprašanja sklepamo pa s to be-deželni odbor štajarski in svojim Slovencem v„očetovski" sedo: Kdor res skrbi za blagor svojih, mora skrb skrbi poslal razglas, naj nikar takega zedinjenjain zlasti djansko razodevati v vsem, kar delà; le takému s Kranjci ne želijo, češ, da se ravnopravnost narodna se more verjeti. Kjer pa je beseda navskriž z djanjem očetje u so gluhi : mi smo mi" si mislijo m y štajarskim Slovencem nikjer ne zatiruje ne v Šolah, ne v uradnijah, in da bi si nakopali veče davščine na tam beseda nima zaupanja glavo ako dne t. m. je tukajšnja „Slov. Beseda" na čast se ločili od Štajarskega in združili s preuzvišenemu biškupu Strosmajer-u napravila slo- gia y kj y aau ui ow luuiii uu kj lc*j ai oau^a tu jjkjll U£ííii o v iouuuluu uioauj;u kj u x v/ o m wj v i, u um^/i c* v ne* oiv^ Kranjci; sicer pa tudi ni misliti, da bi deželni zbor vesno veselico. Dvorana je bila prepolna v znamenje, štajarski, kadar bi to vprašanje prišlo do njega dovolil v to ločitev. y kdaj kako električno delà imé S t r o s m a j e r na vsacega Ju-goslovana. Gospod Markovic je v navdušenem govoru Ne ljubi se nam spuščati v natančni pretres „oce- povdarjal veliko pomembo današnje svečanosti in neiz- tovskega" razglasa; le samo nektera vprašanja hočemo merne zasluge S tro s maj erj eve za ves jugoslavenski staviti skrbnim očetom štajarskim. Vprašamo jih: ali narod, ki se na tega rodoljuba ozira z neskončno hva vedó zakaj prav za prav si Slovenci želijo skupaj ležnostjo in gorečo ljubeznijo. Po govoru so sledile Zato ^atu, da bi vživali vse narodne pravice, pesmi, med kterimi se je „^^ ki jim pred Bogom in svetom gredó, ki jih pa zdaj ne čutiš", tako, da se je morala dvakrat peti. Med povab- odlikovala J e n k o v a „Sto nití v šoli, niti v kancelijah niti v javnem živ- ljenimi gosti videli smo tudi generala Grivičiča in pol- y in da bi mir imeli pred ljudmí, ki jim teh kovnika Murvica. vživajo ljenji pravic ne privoščijo. Pametno je rekel dr. Bleiweis taboru Vižmarskem, da potem bode konec prepirov, skupščinav političnega društva, kader bojo „svoji pri svojih" — Slovenec pri svojih Iz Maribora 12. junija 15. dne t. m. je prva na y ali yi vi O v Iz Štajarskega. (Ne glejmo le % enim ocesom! dvoje pišem".) Pod tem naslovom piše „Slov. Gro- . ki Nemec pri svojih, Italijan pri svojih, Magjar pri svojih itd. Mar mislijo štajarski „nemški očetje", da bi spodar" v 23. list tako-le: „Iz neumnega tepeža bili Slovenci kdaj in to že 1848. leta začeli tega ze- so ga napravili neprevidni fantje v okolici ljubljanski dinjenja poželeti, ko bi y se jim narodni kruh vselej tako delajo časniki ustajo, punt in Bog vé kaj vse y in reza! v slovenskih deželah, kakor se je řezal Nemcem? hočejo s tem dokazati, da se Slovenci imajo v jarm In ker je tudi Slovence Bog dal na svet in ker nas vpreči in pritiskati. Bog nam grehe odpusti! ali ni bilo da enakih neporednosti in tepežev storjenih in že tudi od 7 vemo sv. Binkoštni prazniki opominjajo vsako leto, «u. »aiu uvjpvjiguuuoii iu tv/▼ ouvijuuiu au je več jezikov in narodov na svetu, tedaj je naravno, nemške in od drugih strani? Spomnite se malo da vsi narodi zahtevajo enake pravice in tudi Slovenec sicer, da imajo nasprotniki dober pomnež za slovenske svoje. Kako se godi narodni ravnopravnosti v šolah, pregrehe —a slabegaza svoje. Toda hočemo jim priti naj vendar nihče ne moti ljudi s tem, da bi samo pri v pomoč. Vzemimo najbližnje prikazni; enake prikazni Slovencih moral biti narobe svét! Materni jezik na nemškem Stirskem, Tirolskem, Bavarskem, na Duje pri Nemcu, Francozu, Lahu, Magjaru, da! še pri naji ali sploh na Nemškem med samimi Nemci in na j/ii jLiuuiuu j x tauwAU ; Lâihll ^ îuagjaiu^ ua# ov/ j/n uaji au optuu ua ^víuioivuujl , uiuva umu Turku, tišti jezik, ki je mladini v ljudskih šolah vseh Francoskem in indi v nemar pustivši. učni jezik j^^in., — Slovencem bi njih jezik moral biti xw »^o^ un^ «« . divjak, da na-nj brž cepijo tuje jezike! Saj bi vendar nici sprejete, tudi naša mesta so razsvetljevala in v Ko so verske postave bile še le v poslanski zbor- Mariboru in Ptuji so ustavoljubneži okna rušili ki niso razsvetili. En kamen je letel stari ženi nega jezika mogoča povsod na svetu. Učenja tujih je- tesno mimo ušesa in sreča je bila, da ni zadel, ubil bi morali imeti toliko zdrave pameti „očetje" deželni, da bi vedeli, da omika narodov je le na poti mater- omm zikov pa tudi mi ne preganjamo, al učé naj se takrat, jo bil. Ni li to divjost, ni to nevarnost, napad na živ- angleškega itd. ljenje in premoženje? kader se Nemec uči francoskega Kako pa se godi narodni ravnopravnosti naši v cesarskih pisarnicah, to nam kaže preocitno to, da urad- domu vrnili nike, ki še komaj slovenski je^ik „lomijo Dalje: ko so se lani St. Ivans ki pevci v Trstu bil oni tepež ono iu prihodnjo noč ni postavljajo proti tržaški straži desetkrát silnejši ? In kaj se je zgo-v slovenske kraje, in take," ki ga dobro v besedi in dilo? napadnikom na ljubo se je deželna straža slovenska • • i • • w » t • é i • — - » m 0 • • fl l tit V „ 1 • _ ___ Y - I__i.! I pismu znajo, tirajo v nemške okraje. Saj bi » očetje razpustila, sodnijske razsodbe pa še dajo na se čakati! 192 In vendar ce bi hoteli z enako mero in po enakem načinu soditi ono italijansko nasilje v Trstu, morali bi reči: glejte, glejte surovost in divjost italijansko in ne bo je pred konec, predno se zadnji Talijan v Trstu ne posloveni. Dalje: kako pa je bilo pri zadnji volitvi v Mariboru, ali ni vladala pred mestno hišo surova sila in to od tako znane ustavoljubne nemške strani? Dalje slušajte: nekaj Slovencev iz Maribora je šio — na povabilo med kmete, h Kovaču v srenj o Po-horsko na veselico. Ko so se ob temi domů vrnili, jih je čakalo, kakor so ljudje pozneje pripovedovali, pri Razvanji blizo Brandstetterja kakih 30 najetih in pla- čanih nemškutarskih fantov, da bi te Slovence pri povratku pretepli, blizo toliko pa jih je čakalo v spodnjih Hočah, kajti po eni ali drugi cesti so Slovenci morali priti. Strel je bil znamenje napada, in zdaj je šio kamenje po ubogih popotnikih, ki so hodili tudi v naj-mirnejšem namenu na dobro voljo. Dva naših sta bila močno ranjena, tako, da sta nekoliko dni ležala, eden je bil ranjen tudi z nožem. Naši vdeleženci, da-si so izvedli 9 imen napadnikov in tudi pisarja, ki jim je denarje izplačeval, niso segli niti po postavnih sredstvih, niti so kričali po maščevanji dobrovedoči, da so oni, ki bi kazni propali, podšuntani in zapeljani siromačeki ro-jaki, ki jim Bog naj kmalu pamet razsveti in da so bili le slepo orodje druzih kolovodij tujcev, ki si znajo kožo odkupiti. O tej tako slični in enaki prigodbi, ki ima ta razloček, da so napadeni bili le Slovenci brez orožja in brez vojaške pomoči in napadeni od nemšku-tarjev, sitih in napitih nemške kulture, so pisali z neko zadovoljnostjo in z nekim smehljajočim radovanjem oni isti časniki, ki JanČjih prigodkov ne morejo omeniti, da ne bi o surovosti divjih Slovencev kakor kakih ro-jenih tolovajev celih dolgih člankov napisali. Zato pa, ko bi mi Slovenci hoteli mišljenje in razloge naših nasprotnikov posnemati, morali bi govoriti in pisati nanaŠaje se na omenjene dogodke: glejte no, kako divji in surovi so Nemci in njihovi privrženci nemškutarji, premoženje in življenje je v nevarnosti in temu ne bo pred konec, predno se zadnji Nemec na slovenski zemlji ne — posloveni. Zato ostanimo pri resnici, neumnega ravnanja ne-previdnih fantov ne prikladajmo celemu narodu in če odkrivate napake slovenske, ne zakrivajte svojih!" Iz Vranskega 8. junija. = Mecên jugoslavenski preuzvišeni škof diakovaški Strosmajer se je tudi naše čitalnice milostljivo spomnil ter jej, ki mu je poklonila diplomo častnega člana, daroval 50 gld. Odbor je hvaležnega srca vskliknil milostljivemu gospodu: Bog nam ohrani še mnogo let biskupa Strosmajera! Iz Koroškega. — Za Velikovski okraj bode nova volitev deželnega poslanca. Kako, da „Novicam" o tem ničesa ne piše njihov dopisnik? Se bojo mar slovenski možje brez vse delavnosti udali temu, kar bodo drugi hoteli? V Trstu. (Tabor pri Frnetiču) se je moral odložiti, ker še zdaj nimamo dovoljenja. Kdaj bode, to oznanimo o pravém času. Zagotovilo se nam pa je, da ga vlada dovoli. Odbor. Iz Istre 12. junija. * — Iz Istre slovenskim časnikom redko dopisi dohajajo, pa verjemite mi, da ima, če tudi ne rodoljubov ko listja in trave, vendar prave domoljube. Mi se čudimo možatemu vedenju Slovencev (strašno nam se gnjusi vražja zloba nemškutarska) in srce nam je zaigralo, da so se Kastavci na taboru (na Kalcu) oglasili. Govornika Rubesa in Steidel ! Bog vaji poživi, pa naredite nam skoro obljubljeni tabor! Kastav je pa tudi edino istersko mesto, koje se zaveda svoje narodnosti. Ono ima svojo prav národno osnovano normalko, iz koje gré vsako leto mnogo mladen-čev v Rečko gimnazijo, čitalnica krepi narodni duh, županija svojej občini in celó c. kr. uradom v narodnem jeziku dopisuje. (To isto delà tudi Klanska občina.) Kdor ta veseli napredek županije razmišljuje, nehoté se mu vprašanje posili: kje pa národni duhovni ostajate? Zmožni ste materinskega svojega jezika, rodoljubno srce Vam v prsih bije, besedo Božjo v kras-nej slovenščini oznanujete, vse javne molitve, takisto sveto mašo sladkimi narodnimi glasi pevate, zakaj tudi javno v krásnem svojem jeziku ne pišete ? Se mar bojite vsemogočnej birokraciji zameriti? Oj! ta vam ni prijateljica. Ako se vam tudi kak gospodek milostivo nasmeja, sladkost njegova ni istinita. — Proč plahost! Bodočnost je naša! — Polje in vinogradi nam obetajo obilne pridelke. *) Zdravstvujte ! Iz Cerknice. (Prošnja.) 9. dne t. m. ob 11. uri dopoldne je nastal v Cerknici hud požar; v naglici je pogorelo 10 hiš in 9 druzih poslopij ; površna cenitev kaže 5500 gold, škode. Pogorelci so večidel zadolženi hišniki, tedaj je nesreča toliko veča, ker je nekterim revežem ostala sama obleka, ktero so na sebi nosili in ker njihova poslopja niso bila zavarovana. Tukajšni prebivalci so zadnja leta hudo obožali, tedaj sama domaća pomoč ni zdatna, stan nesrečnežev je žalostěn ; oni nimajo ničesa niti za živež niti za obleko, ni ni-kodar ne morejo vzeti potrebnega denarja, da si zopet prebivališče sezidajo in pokrijejo? Podpisano župan-stvo se obrača tedaj do vseh domačinov, naj bivajo kjer koli, do vseh znancev in prijatlov, da se oni re- * vežev po svojej moči usmilijo in milodare vredništvu „Novic" ali sem izročiti blagovolijo. Cerkniško županstvo 10. junija 1869. Obreza, župan. Iz vipavske doline 4. junija. — Ako bi bil Go- renec ali Dolenec te dni v Vipavo přišel, gledal in čudil bi se bil, zakaj ljudje rjuho za rjuho , voz za vozom zelenih véj domu nosijo in vozijo. To so murbove ( veje. Vipavci so si namreč letos veliko svilnih črvičev pripravili. Kako se bodo sponesli, to se še gotovo ne vé, ker se ravno zdaj imajo zapresti. O svojem času izid „Novicam" poročim. **) Murbovo perje bilo je silno drago. Od takih murb, kakor so na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani, se je perje po 2 do 3 gold, pro-dajalo, kakor je bilo bolje in slabše perje. Nekteri, ki niso sami sviloprejk redili, so 30 do 80 gold, samo za perje skupili. Gospodarje se že pripravljajo, da bodo spomladi veliko murb nasejali in nasadili; učenci ne-deljskih šol pa pridno murbovo seme nabirajo, da ga bodo spomlad sejali. Res! zaslužijo pohvalo. Vi pa, učitelji slovenski! zdaj je čas mladino spodbujati in vnemati za koristno svilorejo, in učence, posebno iz ne-deljskih šol, učiti, kako naj murbovo seme nabirajo, do spomladi hranijo in ob svojem času po vašem vo-dilu sejejo. Delajte, ministra uka in kmetijstva vas bota vesela, domovina pa gotovo tudi veliko hvalo vedla. Iz Dolenskega 7. junija. — Ko se unidan peljem po železnici, peljali so se v tistem vozu trije hrvaški gospodje, ena gospá in pa ena gospodičina; bili so iz Zagreba. Pogovarjali so se ves čas v národnem jeziku, in če je redko kterikrat padla kaka nemška beseda vmes, kazalo se je, da ravno tako dobro nemški znajo kakor hrvaško. Glejte — si mislim — pri nas pa se *) Ali bi nam hoteli naznaniti za prihodnji list ceno kokonov za seme in za svilo v Istri? Prosimo, da naši svilorejci izvejo, kako in kaj? Vred. **) Prosimo! Prosimo pa tudi svilorejce drugod, naj nam na-znanijo, kako se je letos sponesel pridelek svile (žide). Vred. 193 ljudje, posebno iz mest, sramujejo svojega jezika in še stranil sedanji deželni predsednik, je „Pest. Lloyd u že celó taki, ki tujega jezika ne znajo, jo rajši po nemski imel trojico na zberi, vendar je vsem trem slovo dal lomijo", mislé, da so za to kaj vec vredni! Ves ža- da losten si mislim. kako smo mi Slovenci še daleč za ume j ---------------n ^ » ^ dr. Wurzbach je prevehlj ? grof Coronini --- - --------J - r T , ^IVl V^VlVillU .««.vu —v>..uvs ---- ------------- jezik slovenski, a ne pozná dežele, dr. Sup- Hrvati, in to menda največ zato, ker domačega jezika pan pa je ves strančán. Tako smo tedaj spet na starem nimamo tako v šolah in urađnijah, kakor ga imajo Hr- mestu, in menda da tudi ostanej va tje. Ko pridrdramo do postaje, zakliče kondukter: tudi naša želj oštro na to gleda Naj se da to je j Aaanv/g avuuitivivi . "l*UMI WUiJM «« ^i^vack , u<* SC V O c Aufenthalt". Na to se obrne doli in gori ravná po državnih temeljnih post ^ ^ ^ ^ » . « * % « é a . * a % A • * _ . ^ _ i» „Reichenberg, 5 Minuten eden gori imenovanih gospodov nazaj in praša k ? kako Naj pri tej priliki se eno se zove po slovenski „Reichenberg'4? odgovori, samo neki mož zadej pri Nobeden mu ne vratih, mislim, da nam oznanjeno 7 razodenemo si. dežel 7 od več strani lad naj je bil Laščan ali pa Ribničan, odgovori : „po slovanjsko prevdariti namreč blagôvoli pozvedeti iz nepristranskih virov in ■I ■■ se pravi Raj hen berk". Hrvatje se posmehujejo, in ali še treba ali ne v prvem hrupu po eden klicanih vojakov v okolici ljubljanski, in če jih treba na to pravi, saj je „Rajhenberk" tudi nemško; ni, naj bi se okolica oprostila tega bremena al Ribničan ne dá tega veljati in trdi, da je tukaj znan Zad nj so 77 in da „dobro henberk* i na zadnje vaj, da se po kranjski šprahi kliče „ Tako imamo celó lastna imena zmešana, da Raj- Novice" vprašale : čemu neki sta dr. Suppan in dr. Pfefferer na Dunaj do ministrov ne vemo 7 kaj je pravo Streh. Jurij. Mislili smo, da „Laibacherica" in „Tagblatt" bota svetu po njunem dohodu brž glorijozno naznanila, koliko sta opravila ondi, — al ne besedice nista črhnila niti ta Mirnapec při Novem mestu. J. R. — Letos nam lista niti drugi njunega duhá. Ta molk je tedaj priča -^íí 'X ~____I „ ~ U '--I ~ : an of o IroIrA« IVí « tt« ^«««J u ~ HH —__1 x ~ 1- TT • niso „Novice" še nič povedale, kako so se kaj s vilni da sta, kakor „ Trigl črviči v naši deželi obnesli. *) Naj toraj povem, kako III. hřbet obrnila Dunaj 7 praví ; kot Tur nicek II. in je pri nas s svilorejo. Žalibog, da premalo jih je 7 ki ui spoznalinjen dobiček. Zato je tem bolj hvale vredno, o«*** ^ui.uíouu^aoija u«, j^uu« ako posamesni z dobrim vspehom ljudém oči odpirajo. kot odgovor na glasovito spomenico Ijubljanskega mest Kakor je bilo pričakovati, duhovšč pošlj pom ministru bogočastj na kran j- Dunaj Očitna pohvala gre toraj Janezu Povše-tu, kmetu nega odbora. Zdaj se razpošilja po deželi v Podborštu, ki je že več let lepe in zdrave črviče pišejo vsi duhovni 7 da j pod izredil, ter za-nje že lep denar dobil. Lani mirni besedi pretresa grda ob imel 70 funtov kokonov, ktere so mu Lahi po je on rekovanja in natolcevanja gemeinderatha Ijubljanskega in ki Je 7 gold, plačali. Letos jih ima že do 150 funtov ru- čega konja in udrihal po vsem LU. uwnvivv;»Miuj« ^vm&iuuuiabuc» ijuujjauo&cga^ aslepljen po svoji ošabnosti, vsedel na viso- mene sorte, še lepših ko lani. dne u. m. so se iz- rog ne trobij tOVUI AU po TOtšlJ, XVI V UJC5UV Spomenica duhovščine naše se tudi vseh ki v njegov 7 dne t. m. so že vsi v žido šli, kar spričuje, tiskuje v več tisuč iztisih, da gré križem po deželi valili da so bili zdravi in dobro oskrbovani. Kdor toraj želi in kaže svetu, kakošen gemeinderath ima zdaj Ljub dobrega in zdravega semena dobiti, naj njem oglasi, dokler ga še ima, ker ima že se hitro pri y pod krilom dr. Suppana in Dežmana. Govori se, več naročil da mestjani, ki nikakor niso zadovoljni s početjem ge meinderathovim mu mi mislimo da j ni hočej treba P poslati al iz Laškega. Na zdravém semenu pa je vse ležeče. Iz Šiske. Godu ljubljenega našega župana viteza Ant. Gariboldi-a na čast sov soboto večer napravili naši rodoljubni fantje lepo večernico ; možnarji so za- pa protesta kupčijske in obrtnijske zbornice kranjske pokali in kmalu se zbere množica vaščanov pred gra- in vodstva gimnazije ljubljanske so že dosti zdatné odbora, kranjske duhovščine, ker spomenica deželnega društva „Slovenij m dom županovim, fantje mu pojó lepe slovenske pesmi, nezaupnice sedanjim mestnim „očetom". Nektere občine dolenske so poslale dr V in eden izmed njih mu v gladki besedi srčna vošila izrekuje. Gospod župan stopi na balkon in se lepo za- njaku zahvalnico, da je v štajarskem deželnem zboru hvaluje za častni spomin ter pravi, daje tako rad njih pogumno branil vzajemne narodne pravice Slovencev; župan kakor z dušo in telesom. ljubi svoj narod slovenski. Priporočal jim je tudi, da se vseskozi obna- zahvalnica tudi Herm Dr. Klun je že hofrath. „Trigl u piše o tej šajo lepo in mirno po postavah. Po končanem tem go- novici to-le: Ker nemškutarji narodnjakom našim v eno voru so navdušeni živio-klici doneli županu, dokler se mer očitajo, da vse delajo le iz dobičkarije, smopačrado-je razšla zbrana množica. Ali ni to srčno čestitanje vedni, kdaj bode kdo izmed njih hofrath? Temu vpra- naši ljudjé vsacega, šanju dodamo mi v odg novico 7 da 77 konstitucij nalni" ljubljanski mestni odbor namerava g. Svetcu očitno znamenje, kako radi imajo kdor za-nje pošteno misli in pošteno delà. Iz Ljubljane. (Deputacija kranjske kupčijske in vzeti službo in ga djati — v penzijo. To so tište lojt obrtnijske zbornice) peljana od predsednika njenega. po kterih je dr. Kl V. C. Župana se je brž po dohodu gosp. c. kr. dežel- v istem času splezal Švet 7 9 nega predsednika pl. Konrada Eybesfeldskega iz Dunaja mu poklonila ter mu gledé na kupčijske in obrtnijske razmere zahvalo izrekla, da je presvitlemu cesarju in ministrom razložil stan na Kranjskem tako, kakor ga spomenica kakor uMixvji je v resnici, in ne ^ aaaui ^c« ojjumuui^c* ■ ^^»/«»v w^wwy ^ -- j^ - —o— mestnega odbora zvijačno popisuje, in da je prepri- časnik imena tistih, ki so za prisednik v 1 • • • 1 1 • l t • I l • š • • t • 1 • y V • • • __ _ ___^ _ 1 i tako A U « deželni in državni poslanec gori do visocega hofratha, gosp. tudi deželni in državni poslanec, pa bo moral majhne mestne službe. Sijajno znamenje nove ! Vendar smo si v svesti, da penzijonist Svetec nikakor ne za vida hofratha Kluna. (Državno sodisče.) Te dni je razglasil dunajski doli ere i v se čalni njegovi besedi obveljalo, odvrniti izjemni stan z g d 7 in za ijih mestnik vsemi njihovimi nasledki, v kterega so po časnikih ti- Med njimi nahajamo tudi Ijubljanskega župana drž volj' dr šcali liberalci zarad dogodeb v okolici ljubljanski. Vsa- Supp čega domoljuba mora tedaj veseliti, da se vkljub vsemu přišel nasprotnemu napenjanju poravnajo stvari po taki poti, nike postavlja, za vsacega 3 može predložiti. Iz tega " ......... " pri Kakor slišimo, je on do te časti tako-le Državni zbor je imel cesarju, kteri te prised da se spet pomiri dežela. Ze so namreč hudourniki šu- namena je poslanska zbornica, ki je imela za meli po časnikih, naj tudi kranjska dežela se dene v sednikov 18 mož predložiti, razdelila po deželah na dobi generala za deželnega gla- grup, in poslanci vsake grupe so se imele zmeniti med može, ktere bi bila potem cela zbornica vo- obsedni stan varja itd. naj In ker so z vso silo zahtevali, da bi se od- *) Kolikor nam je dozdaj naznanil došlo, verao to ? da se hva Vred. lijo eni, enim pa je alega pod zlo šla. eboj lila. Naši poslanci so bili v 6. grupi, ki je zapopadala Kranjsko, Goriško, Trst,. Istro in Dalmacijo. Oni so se 194 o divjosti, o roparski drhali 7 to svetu, da ne more drugače biti, kakor da šuntali národni prvaki, opozicijnega rovarstva, nem J • v • tlSj stanj skriti in po záporu voditeljev narodnih ongavno změnili za dr. Razlaga, dr. H or tis-a in dr. Pe- troviča, za namestnika dr. M. Do len ca, in so se trdno nadjali, da jih bo tudi vsa zbornica volila, kakor so nasproti tudi oni enoglasno volili tiste, ki so si jih une druge grupe izbrale. Al — v dan volitve je začel „nekdo" za hrbtom naših poslancev za dr. Suppana proti Razlagu agitirati in je tako na skrivnem res dobil Nemce večidel na svojo stran. Tako je přišel dr. Suppan z malo večino glasov namesti dr. Razlaga v predlog. (Ljubljansko turnarsko društvo) je, kakor „Lai-bacherica" piše, imelo 12. t. m. veliki zbor. Dr. Stockl to bi se bilo vpilo po Jih na nasledki sistematičnega to bi bili kričali po izjem- ) ki v za- Tak in enak krik bi se bil raz- legal po oběh „Pressah" in vseh časnikih, ki so pajd teh „kulturonosnih" listov. Kaj gledé B or o višk kmetje? Molčal pa so ti časniki storili praske y ktere so krivi nemški so y kakor da bi se ne bilo nič pripetilo! Ali ni to dvoj vswiuu-ium- pieu, imelu um. vcujvi /-uui. kjkost, svoDoda, postavnost naè< ki je bil dozdaj sprechwart, je naznanil, da od te časti po sili vbiti hočejo ljubezen? telj? ali je to ena- svoboda, postavnost naše nove ere, do ktere nam odstopi. Zbor je sklenil, da tistih slovanskih časnikov, enaka mera za Je to neenostranost ki so turnarjem zavolj zadnjih prigodeb nekaj grenkih povedali, ne bode tožil. To nas opominja tiste lisice, ki Je to viša inteligencija in kul 7 tura, pred ktero bi morali poklekniti? Kamo gremo? je rekla, da je grozdje še kislo. Potem se je tudi sklenilo, da se nova zastava kupi. In potem je predsednik sebna S kraj varuj ej o Čas je y da se sodi o vseh narodih enako, da se enako, da se nobenemu peče pogača po Fritsch sklenil zbor s tem povdarkom, da je turnar- toliko, kolikor ima sko društvo sicer nemško nalogo oi^x x^xxioxw, pa XV. ivinw, ^ix^vi .m« taraa. iuuu . da odgojuje čvrste telesne, in ž njimi zdrave 0vadi člověka Te dni se je blizo policijske hiše razpočila pe- 7 tarda. 1000 gold, je obljubila policija tistemu dušne moči. — Kake so to spet besede! Ali mar nima vsako telovadno društvo te iste naloge? Po tem mo-drovanju morala bi biti vsa telovadna društva ce lega sveta nemška! Kako vendar nekteri člověk sam svojo pamet bebi, samo da bi iz ljubljanskih turnarjev nemce da niso. Zdaj pa še eno vprašanje. Turnarji so pri tej priložnosti tudi sklenili da se pridružijo in pritrdijo adresi konštitucijonalnega društva do ministerstva notranjih reci zastran Jancega. ki je položil petardo. 7 kdor Galicija. Ministersk ukaz vpeljuje v nektere urad- nije brž, v nektere čez 3 leta poljski jezik. Kakor „Gaz. Nar." pripoveduje, Poljaki niso zadovoljni s to polovičarsko naredbo ; hoteli so postavo y dal se jim je naredil, čeravno sami trdi j o ukaz, ki lahko jutri zgine. In če že Poljaki niso za- 7 7 dovoljni, kaj pa še le R u sini, ki celo nič niso dobili ? Dalmacija. Mi Slovani moremo pač zadovoljni biti z ces. namestnikom podmaršalom Wagner-om. Spet je pokazal, da ima srce za narod naš; poslal je nam To je politično djanje, do kterega turnarji po svojih reč 200 gold, vredništvu „Nar. Lista" v Zader kot da-statutih nimajo nobene pravice. „Južni Sokol" je bil svoje dni zavolj prestopa statutov razpuščen zgodi zdaj turnarjem? Kaj se (Izhod 77 Sokola"J 7 ki J6 bil deljo v Dolsko, je mestni župan dr. Suppan z dogovo- vežem rilo onemu, kdor v slov. jeziku spiše knjižico o narodnih običajih in druzih znamenitostih dalmatinskih. Crna gora. Tarške trdnjave na crnogorski meji, namenjen v ne- Nikšić in Klobuk, se preskrbljevate z orožjem in ži- rom z c. k. okrajnim glavarjem Pajkom prepovedal z Sokol lahko preloži prečuden je motiv c ozirom na razdraženost sedanjo. „ izhod na deželo na drug čas; te prepovedi, ker mnogoletne skušnje pričajo, da „Sokol* ni nikdar nikoli razdražil ljudstva, marveč ga je ono vselej radostno sprej elo. ker prebivalstvo okrog ni nič posebno prija- v^lwm j rw kjí. ^i^ui vaiotr v ua^u^ ui ullvj ^uo^uiíu ^ teljsko Turkom in se tudi Crnogorcem ne zaupa Pri črtovanji meje med Crnogoro in Turško je boje crnogorski komisar turškemu rekel: „Ako ne dovolite meje kakor jo mi hočemo, spravili bomo Crnogorci še druge Jugoslovane v komisijo in mejo delali pred Carigradom. Novicar iz domačih in ptujih dežel. lz Dunaja. (Nove postave.) Državni zakonik nadaljuje razglase novih postav, ki jih je potrdilo Nj. Veličanstvo. Med njimi nahajamo postavo o pre-naredbi zemljiščiniga (gruntnega) davka in postavo o 2 fl. 65. vodnih pravicah; uno, ker je zeló važna našim kmeto- valcem, prinese naš list celo. Česko. (Dvojni va telj.) zvečer 7 ko so „Sokoli" in nedeljo dne t. m. slovanski pevci iz Zvičin-skega tabora šli domů skozi vasi Velike in Male Bq- Zitna cena v Kranji 14. jnnija 1869. Vagán paenice 4 fl. 60 n v* rži 3 fl ovsa 2 fl. 20. krompirja 3 fl. 56 jecmena fl ajde 2 fl. 50 fižola 3 fl. 52 fl. prosa V Zitna cena v Ljnbljani 12. jnnija 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl.. 10 rovice, so jih zunaj vasi nemški kmetje napadli, zmir- banaake 4 fl. 90. — turaice 2 fl. 78. sorâice 3 fl. 43. rži da so bili mnogi pevci hudo 2 fl. 70. — ječmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 40. — ajde 2 fl. 50. jali , s kamenjem lučali, poškodovani; pol ure medpotoma so trpěli Sokolci in pevci grozovite napade, kajti komaj so tolovaji odjen- ovsa 2 fl. Krompir 1 fl. 50. jali v enem kraji 7 so jih přijeli na drugem. Enega so vendar „Sokoli" zgrabili in ga sodniji v Novi Paki iz- ki popisuje to dogodbo ročili. Pražki časnik „Politik", na tanko, se čudi, da dva dni potem ni črhnil noben uraden list in noben dunajsk časnik ne besedice! — in praša: kako da tisti časniki, ki so pol Evropi trobili dogodbo na Kranjskem, zdaj o dogodbi Boroviški molčijo, kakor da bi jim Kursi na Dunaji 15. junija. 5% metaliki 62 fl. 45 kr. Ažijo srebra 121 fl Narodno posojilo 70 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 86 kr. kr Loterijne srečke: V Trstn 12. junija 1869: 86. 57. 19. 80. 22 usta zapečatena bila?! Ko bi bili slovanski kmetje to storili, to bi bilo krika in hrupa na cente o surovosti Prihodnje srečkanje v Trstu bo 26. junija 1869. Odgovorni vrednik: Janez Mnrnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.