I. lejtnik 1923. januar 20. 2. numera. novine. Podg-ovorni reditel: LUTHAR ADAM v Pticonct. Pom. reditela : Fliszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodšvnik: Pi-ejkmurszka evang1. sinvorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce majo posiiai. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki ev. dlihovnik i vucsitel. Dr. Larsen Amerikanszkoga Liite- ; ranszkoga poszeinika govorejnye.; ' V . i Zse szmo sze v-preminoucsoj numeri Dii- j sevnoga Liszta szpoumenoli. ka szo na evang. j sinyorszkom gviilejsi v-Novom Sadi tiidi na- j zoucsi bili Amerikanszke liitaranszke szv. m. ! cerkvi zavupnik, gosp. Dr. Larsen. sto szo ravno.! z-Ruszoszkoga orszaga domou potiivali i toga | hipa prisli v Novi Sad. v: , ,.,-. , Te goszpoud sfco na tom gyuie]si edno J velike znamenitoszti globoko odhodecse govo- j rejnye drzsali, stero nakratci vu naszleduvajoucsi j damo naprej. Dugo trpecsa grozna bojna je j sztrahsno opiisztsavanye I nezgovorno doszta kvara prineszla narodom. Od toga bi jako doszta ! meo praviti vam, postuvana goszpoda, ar szem i szkouz i prejpohodo po ruszki i polszki boja- ! liscs tla, gde szem vido poriisene i opiiszt.ne, pred Bojnov lepou cvetecse varase i vesznice. Ali szv. nasa vera nasz vcsi, kaj goszp. Boug i tam, gde z-edne sztrani znicsi, z-driige sztrani cimpra i na zsitek szpeldva; to britko na szladko, to skodiivo na haszek zna obrnouti! Tak je z-bojne tiidi nej szamo preklesztvo, nego tiidi blagoszlov szhajao. I jasz pri etoj prfliki tiidi od ednoga taksega bo/.sega blagoszlova, steri je bdjne szad, scsem varn, moji goszpoudje, pripovedavati, je zacsno szvoje naprejdavanye te imentivani zavupnik. V Ameriki je pred bojnov szedmero fele liitaranszki szveti mater cerkveo bilou kakti: svedszka, norvegszka, dannemska, angliska, orto-doxna i liberaiiska. (Tii szem jasz zamerkao, kaj nasa vendszlovenszka tiidi jeszte — na stero je on odgovoro, ka zna, ka jeszte, ali da je \\ malo, ]e je nej imenuvao zouszeb.) Te szedmere fele lutaranszke szv. m cerkvi szo vsze poszebno sztale, ta edna je od te driige nika nej stela znati. Vecskrat szo je probali vkiip zglihati iprineszti, dobro znajoucsi, ka moucs vu zdruzsenyi jeszte, ali ka bi eden norveg z-skandinavom, eden anglis z nemcom, orthodox z liberalcom szi vrouke szegno, zsnyim sze prerazmiti dao, je nemogoucse bilou, nej sze je moglo zgoditi ?! Prisla je ta velka bojna! Zisao je ti oranyeni, zarobleni, v sziikesino szii-nyeni i glad trpecsi krajin i za pomoucs sze molecsi britek i szrdce gibajoucsi teski glasz! Szedmere fele liitaranszke gmajne szo vszaka poszebi zouszebno posilale podpore i milodari. Nej szamo ednouk sze je zgoudilo, ka je zevszej szedem mejszt v edno meszto poszlana pod-pora i tam szo ti potrebiivajoucsi obilno zsiveli, v doszta druga mejszta je pa niksa pomoucs nej prisla, ar je ta edna nej znala, kama je ta driiga poszlala szvoj dar. Tou tak nemre duzse osztati! Znouva szo tak probali vjedinati, zdrii-zsiti pod edno sztrejho fe zouszeb sztojecse. I ka szeje pred bojnov nikak nei moglo zgoditi, zdaj pod velike sziikesine naszledi sze je szpu-nilo. Zdaj zse nega vecs szedmero fele liitera-nov v Ameriki, ali ješzte edna zmozsna cvetecsa liit. szv. mati cerkev, štera sze visziko prestima, stera ma moucs i stera je szpodobna pomagati, podperati sztradajoucse brate szvoje. (Ka kak velike sume szo aldtivali Amerikanci zaroblenim bratom szvojim. od toga z-Siberie Jedeni krajin domou povrnyeni neszrecsni vojnici nasi doszta Sztran 16 DOSEVNI LlSZr januar 20. znajo pripovedavati.) Po bojni szo sze naimre v Ruszii bodoucse obouzsane liitaranszke gmajne pascsili znouva organizejrati i na pete poszta-viti. V Balti drzseli szo 57 liit. diihovnikov oszmrtili bolsevicke. Komaj nisteri liit. diihov-nik je osztao vu velikom ruszuszkom orszagi. Podrejtim, szporusenim cerkvam i farofom, solam racsun je neznani l Bilou ie tak tam vredje-manya ouprivic povouli! Najprvle szmo tak theologie sole osznavlali, gde szmo diihovnike dali vovcsiti. Porusene cerkvi, sole, farofe szrno znouva zacsnoli goriposztavlati i vopopravlati-Kre Volge bodoucsim gladiivajoucsim sztancsa-rom szmo vecs vlakov zsivisa i gvanta poszlali. Od nase szkrblivoszti nasz je ni tou nej-odvrnilo, kaj eden nas velki tranzport szo bol-seviki porobili i nyega szprevajajoucsega zaviip-nika Dr. Moreehead proffesora zgrabili i na pouletno priszilno delo oszoudili i nateliko zmantrali — ka je vecs nej szpodoben na nikse delo. Kelko millionov dollarov szmo v Russii na mentiivanye i obrambe liit. szv. m. cerkvi aldiivali, tou vam nescsem povedati, ar nescsem, naj zvej lejva, ka je csinila dejszna. Ali z-radosztjom vam lehko naznanim, moja gospoda, ka je v Russii liit. szv. m. cer-kev od znicsenya obranyena i nazaj na pete posztavlena. Gda szem szloboud vzeo od nyi, szo mi etak odgouvorili: Ka zdaj zse vecs pod-pore nebodo proszili — nego bole dajo zdaj zse oni tiidi onim, ki jo potrebiijejo. Z dobrim duhom lehko vadlujem, ka vu Balti krajinaj i drzselaj bodoucsi liitaranszki gmajnaj, kakti: v-Kurland, Livland, Lethland, Estland i Finn or-szagaj, vu steri doszta millio liitaranov zsive, szo nej szamo cerkvi i sole vredposztavlene, nego i gmajnarov duse tiidi, steri sze vu vrej-loszti, vu liibeznoszti, vu aldovov prinasanyi edem od toga driigoga bole vrsenijo. Zdaj mi pa dopiisztite, ka sze znisterimi recsmi szpomenem z toga, stera namejnimo na-prisesztna gledoucs csiniti. Naprisesztno 1923. leto v-marcius mejszeci eden veliki gyiilejs szmo pouzvali v Eisenach, na Luthera rodjenya meszto. >•?;?¦. ".-;r.v-,,- Tam vkiip majo pridti cejloga szvejta lti-taranszki poszlanci gde tou zselejmo doprineszti, naj sze cejloga szvejta liitaranje tam na Luthera rodjenya meszti, na onom pred vszejmi nami szvetom prahi vjedinajo! Tam griintamo liitlia— ranov szvejta zavezek! Cejloga szvejta liita- ranye vkiip sztoupijo, da szvojo szv. m. cerkev prouti vszemi napadanyi i pogiibeli z-vkiipnov ¦ mocsjouv obranijo, te szlabe i tezsene (kakst szmo mi tiidi) branili i podperali bodo. Csi sze ., te zavezek doprinesze, steri sze ma doprineszti, ar mi Amerikanci tak scsemo, ka sze tou more | zgoditi, teda sze na liitaranszke szv. m. cerkvi I zorja prepoucsi i gori zide nye vekiveke szija-i joucse i ozsivavajoucse szunce. Teda krepka, | zmozsna bode nasa szv. maticerkev i m\ nyč \ vernicke zisztinom gizdavi mamo bidti na tou,' I ka szmo te postiivanya vrejdne, jakoszt, Boga-liibeznoszt i zevcsenoszt rasiirjavajoucse liita-ranszke szvete matere cerkvi kotrige. Radoszti i navdiisenoszti szkuze szo pobile ! vsze nazoucsi bodouce, kak szo goszp. Dr. ¦¦-I Larsen szvoje nepozableno naprejdavanye do-I koncsali. Po gyiilejsi szem szrecso meo z-tein i zmozsnim amerikaszke liitaranszke cerkevne szv. matere cerkvi poszelnikom dugse vrejmen szi zgovarjati i gori szem ga oproszo i opomeno ' na vu Prejkmurji bodoucsi evang. gmajn tesko sztavo. Podporo szem proszo naimre dvema nasima sziromaskima gmajnoma, Dolnyoj Len-davi i Zgornyoj Szlavecskoj, zvon toga na tak imeniivani Kiiharov konfirmanduski dom. Obe- • csanye szem doubo naprisesztno leto riej szamo edne vekse podpore danye, nego i tou, ka nasz v-prisesztnom leti gledat pridejo, gda do zoucsi-voucsi meli priliko viditi naso cerkevno sztavo r i mi zoucsi-voucsi lehko pred nyi i tak pred cejli szvejt lehko posztavimo szrdc nasi teskoucse — i radoszti. Boug vhsz prineszi kak imj prvle! Kovats. Ka lejko csinim Napre jpld csa m za Dusevni liszt? na nyega! Pred driigimi ga, tiidi szpoznavam i po-racsaml Poulegmoje mogoucsnoszti ga podperam, naj k-szirmaskim, raztepenim bratom vere nioje tiidi niore prihajati i vu nvih krepiti vero ino evangelicsanszko obcsilt-nosztl ,. ¦- v . '¦;>.- januar 20 DUSEVNI LISZT Sztran 17. vj^:,:^ 1923. ....:¦.:•: Nouvo leto, prisesztnoszt, kak z-gousz-tov meglov zakrita zemla, sztoji pred nami. Ne kazse sze nam niksa prava szteza na toj zemli, ni szvetloszt, ni nye kraj. Szamo delo? boji, trplejnya, szkuze, szkrbi nasz pa li csakajo, szamo molitev, iiibezen, vera i vupazen nasz majo pa li varvati. Ne szmejmo donok obtriiditi, nego moudroszt zsftka iszkati, navdiisenoszt i nouvo moucs szi szpravlati k vodrzsanyi i k vernoszti goriszpoznane isztine. Tou nam pa lezsejse ma bidti, csi sze z-nasim po-gledom k-preminyenoszti, kak precstetoj, poznanoj knigi, vrnemo. Predvszem szo pune vcsenya zname-nite lejtnice z-szvojim biidjenyom, opomi-nanyem i habanyem. 1923. leto nam vecs znameniti lejtnic prinasa na pamet. Letosz je 1600 lejt ravno tomi, ka je Veliki Konstantin vu leti 323. popolno szlobodszcsino dariivao krstsanom vu rim-szkom vladarsztvi. Szkoro 300 lejt je drzsalo preganyanye krsztsanov; apostolje i nezracsunano krsztsanov je szvojo ver-noszt k-Krisztusi z-Iasznov krvjouv zapecsa-tilo. Z-szvojim nepokaranim, szebe gori-aidiivajoucsim zsitkom szo Krisztusovo vadl(ivanye obranili. Krv mantrnikov je bila szemen-cerkvi. Lefosz bode 440 lejr tomi, ka sze 1483. nov. 10. vu hizsicski ednoga bajcara naroudo on Bozsi poszelnik, ki je zsmetno delo retormacije zvrso, Dr. Luther Marton. Znamenitoszt Lutherovoga rojsztnoga dneva najdosztojnese engliski Carlyle, szvejta naj-veksi historikus, pove vo vu szledčcsi recsaj. MNa tom dnevi je nej bilou nezna-menitejsega videjnya par lfidi, kak on baj-car i nvegova zsena. I donok, knyima glodoucs, ka szo bili vszi caszari, rimpapi i potentati? Znouvics sze je eden zmozsen Cslovek naroudo eti, koga szvetioszt, kak szveklecsi torem. sze je bliscsila prejk dugi sztotin i vrszt szvejta zgodbe; cejli szvejt je csakao na loga csloveka. Csiidno velko delo je tou. Nazaj nasz pela k eclnomi drugomi ro)sztnt..mi meszti, v krouzs escse bole ponizen, pred 18 sztotinami (zdaj zse 19), od sterogabougse, csi nika negovorimo, nego bole nejmo, tiho szi na nye mfszlimo, (Jezusa rojsztvo), ar ka vala taksega hipa rejcs?! Jeli je mino cajt cstid? Cajt csud nigdar ne premine," ar — kcoj lejko de-nemo — Bozsa milosztsa neosztavi szvejt. (Veszeli me, ka sze nam dava prilika, naj oszobo i reformatoricsno delo Dr. Luther Martona tak vu etom Liszti, kak vu nasem kalendariji cstitelom szpoznati damo.) Pred 400 lejtmi, 1523. zse vodajo prouti reformaciji prvo szigurno pravdo. Onoga leta orszacski gyiilejs goripozove krala, naj ,,kak katolicsanszki poglavar vszakoga liiterana i te cerkvi vszakoga branitela i naszlednika, kak ocsiveszne jeret-nike (krivoverce) odglaviti da i imanye nyim vkraj vzeme". Obdrzsmo on dragi kincs, steroga szo nasi ocsaci prouti tak szigurnim pravdam i escse med mantrnist-vom obarvafi! 250 lejt je letosz i bode kleti tomi, ka szo nasi duhovnicke pred szodisce v Pozson pozvani, vtemnice vrzseni, neduzsna mantrani i gda szo vu szvojoj veri li ne-vkleknyeni obsztali, na gale szo je gnali, za robszluge oudali. Gda je je Ruyter, Hol-landie admiral, vooszloubodo, eto je pravo: ,,Vnougokrat szern zse vmojem zsitki ob-ladao obri nepriatelov, ali tou je moje najbliscsejse obladanye, z-sterim szeni Krisztusove nediizsne szluge odszlobodo zsnvihovi neprenoszecsi mouk". Eden den toga leta bode 200 lejt rojdsztva nasega jezika prvoga najveksega piszatela, Kiizmics Stevana. Bojiivao, trdio, sze, pretrpo je Kuzmics za Krisztusovo delo, ali zpoznane prave szteze je nigdar nej doli sztoupo. Vrejden je, naj letosz na nyegovo rojsztno hfzso, ali meszto v Sztrukovci szpomenka tablo gorpolozsimo. 1732. leta szo na kralevszko zrende-luvanye v Zseleznoj zsupamji zvtin Csoszke i Domolszke artikulariske cerkvi vszedruge protestantszke cerkvi vkrajvzete. Cejli 50 lejt szo nasi verni ocsaci v etoj krajini brez cerkvi i diihovnika bili. Li, gdja je II. Jozsef caszar 1781. ieta vodao ,,zrendelii-vanve potrplivoszti"' (edictum tolerancie), szo sze zacsali znouvics organizerati. 140 lejt bodeletosz, ka szo v Puconci, v Kri-zsevci i oa Hodosi z velikov diihovnov Sztnin 18. DtJSEVNI LISZT januar 20. veszelnosztjov prejkdali tri znouva gori-posztavlene hizse bozse szvojemi nebesz- | komi pozvanyi. ! Pliconszka gmajma de tak szvetila | tou znamenito lejtnico, ka na nyeni szpou- | menek meszto sztaroga, vecs kak 100 lejt \ sztojecsega, farofa, nouvo zozfdani lejpi farof poszveti gori vtom leti. j Pred lOOlejtmi, 1823. jan. 21-ga sze je naroudo piszatel »Tragodije csloveka" (Az ember tragediaja.) Madach Imre. Vu toj peszmi Madach prejkpela csloveka po razlocsni zgodovinszki vrsztaj, bojuvajou-csega za razlocsne cfle i da nyemi zaviditi fiasko vsze szvoje gedrnoszti. Szledjen red peszmi jenapoutvolonliidsztva: »Veloszem (Boug) cslovek: bojuj sze i viipajoucs sze viipaj! Ta peszem, kak Faust Goetheja, vecsne miszli zdrzsava vszebi i vrejdna je nasega cstenya i premislavanya. 1823. jan. 1-ga sze je naroudo v ev. veri najveksi mester peszmi, Petofi Sandor, ki je komaj 26 lejt zsivo, ali donok je nepreminoucse delo opravo. Pravi sze, ka je nyegov ocsa, Petrovics, szrbohorvatszke narodnoszti bio, mati pa szlovakinya, ali Petofi je vogrszkomi narodi z-szvojimi peszmami, — v steri je cslovecsega szrdca vecsne obcsiitnoszti i zselejnya popejvao i stere peszmi szo za toga volo na jezik vszakoga kulturnoga naroda preobrnyene —, pred cejlim szvejtom postenye szpravo. Miszli szlobodszcsine najzmozsnejsi glasz je tiidi Petčfi dao, ka szvedocsi najbole ,,votum Pet6fianum" veti recsaj: Szerelemert felaldozom eletemet, Szabadsagert felaldozom szerelmemet. Na nas jezik je tudi preobrnyeno vecs nyegovi peszem. Vszledčcsoj peszmi. stera je po Kardos Janosi preobrnyena, vidimo, kaksa je piisztina, v zimi. Fusztina, \? zimi. ;?' Hej! zdaj je piisztina uprav li piisztina; ar j.e jeszen li vert, pun vnougoga bfna: ka szprotolejt szpravi i leto pripravi, - lehkoskoj jeszeni zs-nyega malo vuide, i zfma nyemi li mrzlo meszto naide. Nega vonej csrejde z-miloglasznim zvoncom, nega nye pasztera z-zsvegle placsnim glaszom ; takaj ftice mfle szo vsze zanejmile : * ni hrsztavka sze vecs neda v-muzgaj csiiti, niti eden priicsek z cinkornov louditi. " ¦'''' *]' ¦ ' r '' . i~ Cejli vesz hatar je, kak ledeno mourje; szunce je medlouvno opoudne, kak v zourje, ali je sztaro zse, ino tak kejm duzse sze scse prigibati, da vszebole vfdi, zaman! nyega pogled je zse szlab i hudi. - Prazna je rfbicsa i polara hiita; '' * tfhota je v sztanyaj, marha v stale zbita: gda jo na kopanye bejszijo poganye, edno, driigo gy(ine troubi po dvoriscsi, — raj bi pilou z muzsdzsin vonej na sztrnyiscsi. Dohana lisztek szi gulas z-trama v-zeme, . na prag szi zsnyim s?ede i doli ga dene, 5 v zrejzse ga kak i tak, , ;^ potom etak, ovak naprejvlecse pipo, naklade i kadf, , V :' gdate vopogledne, ka sze v stali godi. ,/: .,-[':, Tihota je v-csardi: niscse sze neszkfta, ¦ csaplar, csaplarica lehko dugo szpfta, lehko klucs piovnice ^ vrzse na grablice, ,"! neobrne zdaj ta riida paver, goszpoud, ar je viher z-sznegom zapfhao k-csardi pout. - Zdaj sze pa zderejo szlapi vu viheri: j:; eden kumesz v-zraki troubi vu csemeri, - driigi szpodi zsari, gda, kak plamen gori, iszkre pusztsa pod nyim sznejg, kak od oceli: tretji sze pepeli v zime bejloj meli. Csi prouti vecsarom viherje szedejo, ¦ vszo ravnico bejle megle oblezsejo, i liki mracsara kazsejo betyara, H . - .• >' z-kim kfhajoucs gezdi zdaj jahanec na sztan: za nyim pa vuk praszka, kumesz nyega kouvran! januar 20. DUSEVNI LISZT Sztran 19. Liki z-drzsel szvoji pregnan kral z-tiihfne, nazavrzse pogled szunce z-globocsfne; zgledne sze ono zdaj na szvojo pout nazaj, -¦. ':^-¦.¦¦¦¦",-.v,r-¦:-.:¦ ¦ >.-¦ i da je zse celou prebejzsana ona, z-glave nyemi szpadne krvava korouna. Vzemi, csti i daj daie ,,Dii-sevni liszt"! Sto bi nej poznao v nasoj okroglini to ime? Ki je vucsitelov nesztor bio i v Bodonci, kak evang. fare kantorszki vucsitel 44 leta z naiveksov vrejlosztjov szpunyavao szvojo tesko i lepo duzsnoszt. Nyegovi vucsenicke szo vez-dasnye bodonszke fare szkoro vsze sztarejse kotrige. Narodo sze je v Csernelavci 1839. nov 14. z kmetskoga roda, sole szvoje zvrso Fels5 Lovoji i kak mladi vucsitel 1861. v Bodonci je zacsno i 1905. leta na tom isztom meszti do-koncsao vucsitelszko c(seszt szvojo. Zaprva jako teska je bila cseszt nyegova, ar vu celoj bliizi 24 jezero kotrig sztojecs fari je on bio jedini vucsitel. Vcsiti je mogo 280 300 dece i zviin-toga escse k nturszko duzsiioszt. szpunyavati i efi po bregaj i grabaj, gde je dobre poti ne bilo, na szprevod hoditi i mrtveca vecskrat na 14—16 klm. peski szprevajati, je gviisno doszta triida i potrplivoszti zselelo od csloveka. I on je to vnogo i tesko duzsnoszt verno i gmajnarom na zadovolnoszt i zliibeznivim i gotovim szrcom szpunyavo. Vucsitel je bio on vu isztini, z steroga sze escse zdaj nyegovi vu-csenicke i gmainarje zahvalnim szrcom szpo-minajo. Vu soli, csi ravno na vszako naprepiszano vcsenye i dugovanye je on veliko szkrb i pazli-vosžt obrao, ali szvojo ambicijo je ddnok vu vcsenyej peszmi najsao. Vtom tali je on celi virtuoz bio. Nyegovi vucsenicke szo vszako cerlcevno i szvetszko peszerri na 2—3 glasze popevali I kak dober csiit je on meo! Kak hitro ie na pamet vzeo, csi je eden ali driigi vucsenik z hamicsnim glaszoni popevao! j Pesztni vcsenye, naime szvoj metodus je notri pokazao na ednom vucsitelszkom szpravis-csi i vszaki sze je csiidivati mogao. Poleg toga pa kak velikl red je drzso med decov, nej szamo vu souli, nego escse na pouti tiidi. I to je potrebno bilo, ar gde teliko dece jeszte, csi osztroga reda nebi bilo, nikaj bi sze nej mogli navcsiti. I csi ravno oszter red drzsecsi vucsitel je bio, vucsenicke szo ga do- nok liibili, ar szo vidili, ka za nyihovo dobroto i blajzsensztvo sze szkrbi. Sztarisje i gmajnajre szo ga na teliko postiivali, ka gda 1874. leta, ga je ta veksa i bogatesa piiconszka gmajna szebi pozvala za vucsitela, raj szo nyemi placso | poveksali, liki ka bi ga vkraj piisztili. ! Do 1892. leta je szam vcsio 250—300 | dece, ali 1892. leta z vekse sztrani po nvego- voj vreloszti i triidi je v Bodonci nouva farna \ sola zozidana z dvoma razrednicsma i tak sze je potom nyegovo delo tudi edno nialo zleh- koutilo. Ali nej szamo vu soli je bio on celi cslo-vik, nego zviin soule tiidi. Vucsitel je bio vu soli tim malirn, zviin soule pa tim sztarejsim. On je bio eti szvojega csasza eden najveksi rojar, ki je oprvim prne-szo gibajocse kose (kaptare) v naso krajino. Nyegov vucsenik je bio v tom tali Kondor Fe-renc poznejsi zet nyegov, ki kak Krplivnicski drzsavni vucsitel je hodo k nyemi sze vcsit ro-jarsztvo. I csi ravno pravijo, ka Kondor sze zaprva bole bojao od vcsel, kak vrag od posz-vecsene vode, szledi donok je escse od szvo-jega vucsitela veksi i cele nase krajirie naj veksi rojar gratao. Ali nej szamo v rojarsztvi, nego v szad-jarsztvi i vinarsztvi sze je tiidi doszta triido. Eden najsztaresi cipicsnyek je nyegov bio; zsnye-gove roke i zsnyegovoga cipicsnyeka je vopriso veksi tao szadovenoga drevja ete okolice. I nej szamo on sze je sztem brigao, nego vcsio je szvoje solare, kakda morejo cipiti i szaditi. Gorice nvegove szo pa minta gorice bile v celoj okroglini. Poleg toga pa hiresnyi vrtar je bio, liibo je korine, naime pa rozse, z steri vszaka varia-cija sze v nyegovom ogracseki najsla. Za politiko sze je nigdar nei brigao ali tem bole je na tom bio, naj liidsztvi zsivlejnye zlehkoti i nase szirmasko Iiidsztvo na lezsesega zsitka pout szpravi. Vszake fele versztvene Sztran 20 DUSEVNI LISZT januar 20. novine i knige szi narocso, i gda je precsteo, ta ]e dao driigim sztarejsirn i razumnejsim liidem naj je oni tiidi cstejo. Zamerkanya je vrejdno, ka on je kiipo i ; szpravo v eto okroglino te prvi ognyeni ali parni mlatilni masin, z sterini je zaprva nej szamo eti pri nasz, nego escse v Dolnye Lendave kraji na Eszterhazijovi marofai mlato i nej kak ; zdaj. t - gda v szakoj veszi 2—3 masina jesz- ; teta — szamo eden meszec, nego od zsetve, notri do fasenka. Nyegov mlatilni masin je poz-nan bio v celom vezdasnvem Prekmurji, escse peszem, ali frlico szo od nyega napravili, z stere, csi driigo nei, ali ete refrain escse zdaj , poznajo sztarejsi liidie: , j ,,Fliszarov raasin pa lepo fucska." | Zsitek nyegov je reden i mertiicslivi bio, z j malim sze zadovolo i prek meje ie nigdar vnik- j sem tali nej sztopo. ; Vu hizsnom i familiszkorn zsitki je tiidi ! peldo kazao vnogim, kakda morejo zsiveti. 60 i lejt je vu najlepsem jedinsztvi zsivo z szvojov tuvarisicov, Szinic Terezijov. Kak vucsitel 44 leta sze je triido; v Bo-donci je zacsno i tii je dokoncsao cseszt szvojo. 1905. leta kak obtriidjeni sztarec je vu penzio ¦ sztopo ino sze v Mursko Szoboto zoszelo vu szvojo vilo. Tu szo dolipretekla nyegove szta-roszti szlednva leta tiho vu meri. 1922. okt. 4., vu šzvoje sztaroszti 83. leti .je tiho zaszpao i ¦okt. 6. šzmo ga ta szprevodili na te szlednyi pocsinek. On zse pocsiva, ali nyegov szpomenek, nyegovo delo pa escse dugo zsivelo bode vu i zahvalnom szrci vucsenikov i gmajnarov nyegovi. _____ SIFTAR KAROLY. 547. vogrszka peszem. | (Preobrno : Polgar Sandor.) j Nesztalen je szvejt; cvejtje povehjne, I Zvejzda dol' szpadne, premine i vsze. Hitro nam zajde szunce radoszti, Ne vujde niscse grobi i szmrti. Ali prejk groba — vcsi nasa vera — , '? Csaka zse szialna nasz domovina. ; . : Eti bar szrdce v zsaloszti vehjne, -Tam nega vecs szkuz, nega vecs rane. Oh troust liibleni, pridi doli knam, Prfdi i szedi na ete grob szam; Csi de sze eti csiio jok zsaloszten, Naj ga potrousta glasz tvoj vekvecsen. Gornyi Szlavecsi. Vu szlejdnyi par 10 leti je vedno veksa szkrb bila nasoj sinyoriji i ptispe-kiji Gornya Szlavecska filialna gtnajna. Raztepeno med naszlednfkmi druge vore vu velikoj nevarnoszti zsive tu bitizi 1600 nasi vernikov. Kak jubilarszka nasztava nase sinyo-rije pri lejtnici stirisztotne refonnacije je 1917., doticsno 1918. leta Gornya Szia-vecska fiiialna gmajna diisevnoga pasztera dobila i za szamosztojno vopovedana. Na predlaganye Kapi Bela piispeka je sinyorszki gyiiiejs szkoncsao goripozvati vsze gmajne vu nasoj sinyoriji na letno podporo Gornyi Szlavecsam. Kapi Bela szo na onom gyu-iejsi vu imeni Szomboteiszke gniajne letno 50 kor., — dr. Laszio Kalman sinyorszki insp.ektor 500 kor., — puconszka gmajna ', 0 kpr. podpore obecsali Szlavecsam. Miszliin, ove gmajne szo tiidi priszpodobno csinile. Radoszt, navdiisenoszt je obvzela nase Sziavecske vernike. Ali zadeve szo sze tiidi zacsnole szkazsiivati 1919. januara meszeca gviisen den bi melo bidti ode-beranye diihovnika tu, ka sze je pa nej moglo zgoditi za toga volo, ar szem jasz, kak od sinyoura vopdszlani predszednik odeberajoucsega gyulejsa, pouleg velikoga zapisja nej mogao ta pridtj Li febr. 19., gda szo nam pa po pouti povoudni deiale nevarnoszti, na gyulejsi pa obstrukcija Dolnyi Szlavecski .vernikov, je odebrani za diihovnika z-ednim glaszom Zsupanek Sandor. Zsmetno deio v najtezskejsem vrej-meni je csakaio miadoga diihovnika. Lejko je vadliivao z szvojov csrejdov vret: ,,Vu vszem szmo sztiszkavani; zviina vojszku-vanya; z-noutra pa sztrafii". (II. K. 7, 5.) Vnouga zmejsanya, premenyavanya szo vedno tezskejso nalogo pred nyega posz-tavlale; gmajna je od zszvoji zvunejsnyi-podpor vkrai szpadnola, viipanya k-zi-danyi farofa i cerkvi, ka je prva naloga bila ete nouve gmajne, szo sze vmorje vtaplala. Tak je eden evangelicsanszki diihov-nik, kak drejvo kre orszacske ceszte, stero januar 20. DUSEVNI LISZT Sztran 21 niscse ne okapa, niscse negnoji, niscse nepuca, niscse nebrani; stero voter trga, viher lamle, vszaki mimo idoucse zsnyega cvetje trga, vszaki mimo pelajoucsi kocsis je zbicsom draple i mlati i tou drevo do-nok szad prinasa. Szrmak Zsupanek je pa escse diuga mogao pretrpeti; szedeti v Maribori i v M. Szoboti vecs tyednov v taksem meszti. koma csi eslovek nescse idti, te ga z szilov zsenejo. Vecskrat je mogao placsati ete szlabo doterani diihov nik ocsiitne penezne strofe. Med telkimi tezskoucsami, mantranyi je dober Zsupa-nek Sandor opesao i od koj szmo ga tak dojgucsali, nazajzadrzsavali, tou je itak vcsino: tti je nihao nasz, tii szvoje rodi-tele, bratjo, rojsztno krajino, tii predvszem tebe, mila Sziavecska gmajna! Na veszele koledne szvetke, gda sze je krsztsanszki szvejt radiivao Jezusovomi prihajanyi, szi sze ti, nasa najmiajsa gmajna, zsalosztila nad odhajanyem tvojega pasztera! Ali nebojte sze i nezdvojte ! Osztante z-liibeznosztjov zahvalnoga deteta kre nase szv. matere cerkvi! Ne szte i nebodete osztavleni. Csi driigi nej, ete Liszt vasz kamcsi mejszecsno goripoiscse, prinesze vam Rejcs Bozso; krepiode vaso vero i vase vOdrzsanye tecsasz, ka pa dobite diisevnoga pasztera. Primte nase bratinszko budjenye i batrivanye! Obsztojte vu veri, ne boj vasz szram Evangeliom, ar je Bozsa moucs i dnesz! ,,Ne odvrzste viipaznoszt, stera veliko placso ma". (ZsoS. 10, 35.) Zsupaneka odhajanye pa naj bode driigim gmajnam tiidi memento! Naj szi premiszlijo vszepovszedi: »Vrejden je de-lavec szvojega najema"! Dnesz den z tisz-tov placsov, stera je pred bojnov primerna bila, sze diihovnik tiidi neszmi brezkoncno mantrati. Csi nescsejo nasi vernici brez paszterov osztati, te naj dajo mogoucsnoszt postene bivoszti zliibeznosztjov szvojim voditelom, naj tej z radosztjom opravlajo szvoje pozvanye i nej zdihavanyem. Vszaka evangellcsanszka familija naj cste i podpera Dusevni liszt! Pregled. Vucsitelszke szliizsbe szo razpiszane v sztalno v6imeniivanye vucsitelszki moucs. Pou-leg toga pri verszki solaj za vucsitelszke szliizsbe doblene prosnye krajni solszki sztolci z szvoiim na. prosnye gledoucs okrajnomi solsz-komi sztolci majo poszlati. V pregledi razpiszani vucsitelszki szliizsb najprvle na pamet vzememo, ka z nasi evg. sol nej szo razpiszane Sztrii-kovszka, Hodoska, Domanykisavszka4 Salovszka, Dolnyalendavszka i Szobotszka vucs. szliizsbe. Zakaj szo nej, neznamo. Obdriigim na parnet vzememo, ka krajni solszki sztolci szamo z szvo-jim majo prosnye dale poszlati, kak je tou prvle pri drzsavni solaj bilou. Naredba visjega solszkega szveta sze nikak nemre za demokraticsno imeniivati. Mi sze pre-vecs csiidiiiemo, ka visji solszki szvet tak na-lejci konfiscera nase iusc do lasztni sol, stere szo vzsivale prvle popolno autonomijo i szoudi od nasz brezi nasz te, gda szo sole escse nase, gda nasi verniki drzsijo gori sole, noszijo vsza bremena za sztvarne potrebcsine i gda sze ie oblaszt escse nej obrnoula do nasz pouleg principiela, audietur et altera pars, da bi sze zadeve nasi sol sžporazumno rejsile; gda je escse v parlamenti tiidi nej zgotovlen i szprejet zakon na liidszke sole gledoucs, nego za vode-lanye nouve preredidvi zakona za osznovne sole je nejdavno imeniivalo minisztersztvo proszvete komiszijo. Mi mamo do nyihove szmrti, ali dolizah-valjenya odebrane vucsitele, nej nam je trbej znouvics odeberati, niti je nemremo brezi velike krivice z szitizsbe vovrzsti. ., Mi sze drzsimo nasi sol, nye nepiisztimo, ar prisesztnoszt nase cerkvi sze na nasi solaj zida gori. Prouti autokratnoj naredbi visjega solszT koga szveta protesteramo i izjavimo, da pouleg nye nemamo niksega dalsega dela. Naszlednye zapoumimo, ka eti scsejo vzeti nase sole, v Rumaniji szo sze pa od nouvoga nasztaja poduplale verszke sole. Dobje. (Z-edni szlovenszki novin). Višji solszki svet v Ljubljani nima višjega cilja, kakor iztrebiti iz src našega ljudstva katoliško versko prepričanje in med ljudmi zasejati versko brez- '.'/¦'/ ¦' Sztran 22. DUSEVNI LISZT januar 20. briznost. Nastavil nam je s 1. decembrom za učitelja Aladarja Makarij, ki je po veri Lutera-nec. Mož je videti sicer poštenoga vedenja in se je proti volji moral seliti iz Prekmurja v Dobje. Vprasamo pa visji šolski svet v Ljubliani, kako naj mamo krščanski starsi zaupanje do učitelja, ki ni nase vere, in kako mu naj zaupamo svoje otroke«. Prernislavajte szi obri toga krat-koga glasza! Kama je Makari predjani, pri tisz-toj souli sztanovito escse par katoliske vere vucsitelov ttidi jeszte, diihovnik sztanovito tiidi opravla verszko vcsenye tam i donok kaksa tozsba, sztaranye, bojazen zse za volo ednoga ,,Luterana"! Mi pa eti szkoro vu vszej drzsavni solaj (escse vu evg. soli v Krizsevci tiidi) na szamerne katolicsanszke vucsitele rnoremo za-viipati telko nase drage dece! Moremo miicsati i zadovolni bidti, csi taki na sztotine osztanyuje nasa deca brez vszakoga vadliivanszkoga vcse-nva i konfirmacije! Jeli morejo bidti z te dece ednouk obcsutni evangelicsanci ?! Ali zato ne-. potisznimo vszo krivico na Oblaszt. Mi szmo tiidi doszta krivi i csi mo tak mlacsni, escse huse bode. Nemo meli ni diihovnikov, ni vuesi-telov. Zakaj ne date vcsiti vu visisi solaj vaso ; deco? Telko dobroga razurna evg. dece mamo, vecsen greh je jo na prelogi nihati. Csi je , -¦¦dneszden bivoszt csesztnikov tezska, vej ne bode vszigdar taksa. Lejko mamo zadoszta \ nevoul, — takse, stere szamo eti jesztejo, takse, ; stere dneszden po cejlom szvejti* jesztejo i taksi ! je najtovecs, — to edno je faktum, ka mamo | bliizi, v M. Szoboti, zse gimnazium tiidi, takso ! dobrouto, od kakse sze je nam v preminoucsem | szamo lejko szenyalo; nucajmo jo gori, pred szebom drzsecsi opominanye Bozse Rejcsi: j ,,Veszne liidsztvo, stero je brez znanoszti" ! Dec. 14. je v Ljubljani vkiippozvani bio ,,višji šolski svet", na sterora je eden gosz-pod z vedavao, zaka nedobijo vere vucsitelje szvoje placse? Odgovor je bio: zato, ka na te racsun gorivzeto sumo szmo driigim vucsitelom za .placso dali. Jeli lepo delo? Verevucsitelje vcsaszi 2—3 vore dalecs morejo hoditi po blati i vodi vadliivanye vcsit i na leto ni na eden obiitel ne dobijo; — bouszi pa donok nemrejo po zimi hoditi. Lepo versztvo! Kmet tiidi pogodi drzsino i v delo je posz- tavi, na konci leta pa gda drzsina placso proszi ieli je z etim voplacsa: Na vaso placso name-| nyeno sumo szam jasz zse ta dao kovacsi i | kolari, penez vecs nega, zadovolte sze z zada-j vom. (Szlovenec 1922. dec. 16. 277. nutnera.) | Slovenski Narod t922 dec. 15 v 284 ! numeri pise, ka financsni odbor je meo dec. 14. v Beogradi sejo, na steroj ie dokoncsano, ka vu bojni szpadnyeni pravoszlavszki diihovnikov do-vice dobijo meszecsno 600 Din. draginszke pod-pore. - ¦ "•."'"¦¦-;.. ¦-.¦' ¦¦".•• ; • . Radi bi znali, ka vu bojni szpadnyeoi * evang. diihovnikov dovice keliko dobijo? Vtom tali je celou zsaioszteo nas sors! V driigi krajinaj n. p. na Horvacskom i v Bacskt ; Banati evang. obtriidjeni diihovnicke i nyi dovice ! i mala deca dobivajo nika malo penzije. Ali v ! Prekmurji ni ednoga fillera nej! Lehko evang. prebivalci eti neplacsiijejo dacse. I jeli v »ustavi«, v alkotmanvi nesztoji: ka de drzsava vszake vere cerkvi z ednakov merov merila ? - Diihovnicke dolihvalijo i Prekmurje odsztav-lajo, čir je eti nei gviisna prisesztnosztj za nye i nyihovo drzsino Voji! V. r ;ske! evang. cerkvi, jeli szte vcsinili vton-' * j$ze, ka je potrebno i mogoucse? Ar nera/it- . _IJ rejcs v Jugoszlaviji tiidi ni mati nejmomi. Szv. piszmo veli: wproszite i vzemete". Jeli szte vcsinil; io ? Slovenec 1922 dec. 14. v 275 numeri pise, ka v Beogradi na »financnoga odbora seji« je dokoncsano ka: pravoslavni diihovni sodiscs predsedniki dobiio dnevno 80 din, ove drli^e kotrige sodišcsa pa dnevno 60 din. placse. Mi evang. — i ttidi mamo szvoje cerkevno — szodiscse, csi jeszte »enakopravnost", mogli bi rni tiidi na te cil nikaj dobiti. Dokoncsano je to tiidi, ka pravoslavni piis-pocke dobijo dnevno 120 din. podpore. Mi evang. i piispoka escse nemamo odebra-noga, a!i zaka pa nasim sinyoram ncscse dr/sava za ravnanye cerkvi ni ednoga dinara placsati ? Pravica gde sze miidis vu kmicsnoj nocsi ? Varivacške evang. cerkvi! triipajte vi tiidi tak dugo dokecs sze vam neodpre ! Tabor dec. 24 v 291 numeri pise: Szrednye solszki veroučitelje. Vcsenya i vere miniszter.sztvo je dokoncsalo, ka po etom vszi szrednye šolszki vero vucsitelje do mogli pred ednov da te ciJ voposzlanov komiszijov izpit ali egzaj-men doli djdti. januar 20. DUSEVNI LISZT Sztran 23. Radi bi znali, — ka z M. Sobote evang. — i sinyor, steri so ttidi vere vucsitel na szrednyoj Šoli, pred kaksov: rim. kat. ali pred pravoslav- j kov, ali lehko pred musolmansko komisiji do j i mogli svoje vere vcsenya izpit doli djati ? Vrejli siritelje szo, nej nasega kalendarija i nej nasega Liszta, ar za teva sirjenye zviin dii- j hovnikov i nasi vrli vucsitelov sze szamo nis- j terni nas gmajnar kelko-telko briga, vnougi pre- j mocsni nasi vernici pa, kim je edna naj veksa szkrb : ka bode zsnyihovi vnougi penez, na nas Liszt nemajo lejtno niti 20 dindrov, tdu je 12 j bilic vrejdnoszti — no mi mo pa zmozsni tem vu i diihi szrmakom ravno za toga volo zobsztom po-silati nas Diisevni Liszt, — nego vrejli siritelie i szo Kleklinovi lisztov i kalendanja tiszti, ki z \ Bogojine i Boug zna, odkec z Dolenszkoga vsze nej, hodijo po nasi evangelicsanszki obcsinaj i neobtriidjeno sirijo, ponujajo od hizse do hizse Kleklnove stampe. Nasega prestimanya i hva"le . szte vrejdni, vi vrejli siritelje, ki na*sz i nase ver- ; nike zvasov gedrnosztjov za vase — i Bozse cile tak globoko szramotite! Nemo vam eti tou, vrejli ! siritelje, na oucsi metali, ka vasi voditeli zrecs- ; jov i piszkom kak na szrdca zavezsujejo szvojim vernikom, ka naj szamo katolicsanszki slamp cstejo, ali vi pa pritiszkavate vas stamp donok na nase evangelicsa"ne; nemo od toga gucsali, ka j sto bi szi viipao znasi evangelicsancov tou batriv- ; noszt vzeti, ka bi tam kre Mure pri vasi kato-licsanszki hizsaj sze ponujao znasim evangeli- ; csanszkim stampom, nego szamo nase Szebe- j borszke ,,csedne szame vszebi" zselejmo goripoz- ; vati, ki szo tiidi esiili triipanye tej vrejli siritelov i lcatolicsanszki po szvoji dveraj, naj szi malo pre-mislavajo obri takse vrejloszti, nej ka sze toga ; bojijo, kak de sze bogato z-etoga Liszta i evg. kalendarija teva reditel! ! ! Na tou gledoucs moja : notrijemdnya vam rad prejk ptisztim, szamo vi pa moja, toga dela sze dotikajoucsa, vodavanya '] vzemte prejk. Csi notridovolite v tou pogodbo, te j dobite do etimao edno velko nullo odmene, ali j jasz bi doubo zse dobri pa> jezero kordn odvasz. Szrmaske diise, tou miszlite, ka csi vi nikaj ne-morete neszebicsno delati, ka je drugi na tou tiidi j nej zmozsen! No, pa csi nam osztane za kalen- ! dari kaksi telovni haszek — (veliki nede, ar za | volo vase, i k vam priszpodobni tivdrisov mlacs-noszti i bojazlive nevoscsenoszti nam je V3 tao kalendarijov goriosztalo, stere szledkar na dober cil raztdlamo) — jeli nemamo zadoszta gorecsi cerkevni polrebcsin, na stere bi ga obrnoli ? Nis-terne takse potrebcsine szmo imeniivali v kalen-dariji, csi szte szi kaj premislavali vi ,,csedni szami vszebi", obri nyih, gda szte ga csteli. Na Liszt giedoucs pa celou nemejte nikse bojazni! Na toga nealdiijemo gori szamo telki dragi vor dela zdneva i noucsi zliibeznosztjov i radosztjov mi, ki szmo nej ,,vpokoji plebdnosje", nego kim i 17 vesznic 5000 dtis vsze szkrbi miszel tezsijo, nego zpenezi mo tiidi mogli goriplacsiivati na nyega. Sto je Tama*s, tisztomi na konci leta pokazsemo racsun. Odpiisztite mi, dragi cstiteli, ka szem lejko malo oszter bio, gda szem pred vasz posz-tavo gledalo, vsterom vidite, kakse. |e pri plemeniti cilaj vkiipdrzsdnye i podperanye evangelicsanov! : I Kronika. V Krizseszkoj fari 1922. leta narodilo sze je : 92; mrlou ji 115; zdalou sze je 31 parov. Fara je szamovolni aldovov dobfla 11,372 K. Vekse dare szo daruvali z Krizsavec: Szukics Klara, Kercsmar San-dor, Szukics Jozsefne 200-200 K; z Ivano-vec: Krcsmar Sandor 500 K; z Kancsevec: Hujsz Vilma 200 K; z Kiistanovec: vdov. Temlin Ferenca 400 K, Kodila Adam, Zavec Sandor 200-200 K; z Szela: Koczett Peter 1200 K; z Szobote: Benkics Janos 400 K; z Macskovec: vdov. Csaszar La-josa 1000 K; z Otovec: Bagar Stevanne 200 K; z Fokovec: vdov. Horvath Janosa 1000 K, Pocsics Stevan 800 K; z Kosa-rovec: Sandor Jozsef i Mariska 200-200 K. Na podpornico (szrmasko gaszo) je vkiiperpobrano 1209 dinarov. Vadliivanszki zsitek sze zacsne csrsztviti; dalarda sze je nasztavila, stera je szlejdnye szvetke zse vecs lejpi choralov popevala pod vodszt-vom Dsuban Jozsef kantora. V toj nasoj najveksoj gmajni je pa do etimao najmense podperanye nasi stampov. V Piiconszkoj fari sze je narodilo: 97; mrlou ji 99; zdalou sze je 39 parov; pri konfirmaciji je bilou 58. Po preranoj szmrti veliki zgiibicsek, globoko bolezen znamenujejo naimre eta imena; Gegoretz Katalin, Banko Karoly, Novak Karolina' Hassaj Ferenc, Banfi Matyas, Novdk Fran-ciska, Fliszar Kalman, Boldizsar Gezay Sztran 24. DUSEVNI LISZT januar 20. Pintarics Szidi, Rituper Istvan, Bencik Vilma Malacsics Julija, Ambrus Kata, Goricsan Istvan, Loncsar Maria, Zankocs Ferenc, Koczen Erno, Biikvics Zsuzsa, Szlavicz La-jos, Lutharits Maria, Czipott Ferenc, Polgar Katalin, Jonas Ivan, Roudi Matyas, Kozitz Istvan i Jozsef, Koudila Matyas, Pecsek Jozsef. Ka je vera gore gibajoucsa moucs, glaszi tou vu fari zse 10 zvonouv, 7 pre-minoucse leto szpravleni i podigava dtise vernikov zpraha marnoszti proti nebi: szve-docsi goriposztavleni nouvi faro.v. Bozsicsni zvecserek szo obdrzsali na szv. den v Piiconci v cerkvi. Zsaloszt, ka szo za obdaruvanye szirmaske dece szamo szledecsi dari dobleni: Ktihar Janos gost. 10 D., Kiihar Istvanne gost. 10 Din., Titan Jozsef 10 D., Stern Arnold cuker i szvejcse, Biikvics Ferenc precimbo, Skraban Ivan 2 m. druka i 1 20 m. barheta, Luthar F. Saroita 25 Din. cuker i precimbo na bozsicsno drejvo. Zounik Jozsefne precimbo, solszka deca jaboka, orehe i szvejcse szo daruvaii. Puzsavszke devojke szo dariivale piiconszkomi diihovnikt na szpomin poszvet-savanva zvona preliibleno lejpi puseo korin, steroga reja Benkics Vilme prilicšnoszt dfcsi. Szrcsna topla hvala za te mili dar! Nouva Pasicsova vlada, bliizi 20 minisztri, je navekse z szami radikalcov nasztavlena. ^ 4 ,r Parlament je razpiiscseni. Kovetov odeberanye rnarca 18. bode. V nouvom parlamenii, 313 kovetov bode, v preminou-csem ji je 419 bilou. Na Prekmurje 2 koveta szpadneta. ;u 7 7 :p • ¦; Dr. Narutovvicz, predszednik polszke republike po kratkom, ka je odebrani, je zse vmorjeni. Po bojni je teko nenavadni dogodkov, po cejlom szvejti, ka szkoro cslovek dvojiti more, jeli szmo escse iudje, a)i sze pa vracsamo vone csasze. gda je cslovek pozsirao csloveka. 34 miitjonov gladtrpecsi v razni kraji Ruszjje. Cse ne bo zmozsne pomocsi, priti s?protoletji sze neogne szmrti 30 mili-jonov gladiivajoucsi. i Velike sznezsne neszrecse v nasi I juzsni kraji, v Dahnaciji, v Csrnagori, v I Boszniji. V ednom meszti vlak nemore nej | naprej, nej nazaj, v drilgom ineszti niscse . i nemre vo z hizse. V ednom meszti szo 13 mrtvi tel odkopali vo z-sznega, v driigi mesztaj poredno zsivine je zaszipano, . ; v- Tragicsen sors krsztsanov v Torszkom. Torki szo daii sziguren ukaz, da morejo krsztsa nje do 31. dec. oditi z torszke zemle. Csi bi nej odisli, torszka vlada nyim nezagviisa nikse obrambe prouti napadom torszkoga prebivalsztva. Begun-cov je vise pol milijona. Szamo z Kon~ statinapola je odisio za volo nevarni do-godkov 170,000 oszeb. Premislavanye vrejdni tiizsni dogodki l 1 liidje donok z-vekse sztrani szarno ta nesztalna zemelszka iscsejo! Za ete nesztalen zemeiszki mam-rnon pozabijo, zatajijo szvojo vecsno domovino! .¦; Pasteur-a (pravi Pasztor), ednoga najveksega dobrocsinitela ludsztva, rojsztna 100 letnica je biia dec. 27. Najbole znano • je ime nyegovo po tom, ka je on najsao gori vrasztvo proti peszjoj besznoucsi. Pn nasz je v Zagrebi zavod za takse betezs-nike. Kaksa dobrouta szo iej zavodi proti ¦ bolezni, stera je biia prvle vedno szmrtnal Na nasz krsztsane giedoucs szo pa escse velike vrednoszti toga moudroga csloveka ' szledecsi govori: ,,Kem bole zbrodjavam 4 naturo, ktem zveksim cstiduvanyem poszta-nem pred delom Sztvoritela. Jasz pri moiem deii vu mojem laboratoriumi molim". Szamo * velika liibezen etakse molecse duse je bila mogoucsa znanoszt razuma na tak velki blagoszlov vcsiniti. lmenovanye veliki zsupanov (fo-ispan). V iMariborszki okrozs, kama mi (tidi szpadamo, je imenuvala vlada za velikoga zsupana dvornoga szvetnika i cslana du-najszke reparacijszke kotnisije dr. Miroslava Ploj. Zaviipanyem pozdravlamo nyega vu toj viszi.koj poziciji i szmo zdobrim viipa-nvem, ka potom nase tozsbe odprejta viiha i nase rane na vracsitela najdejo. .¦•'^¦•yi Za osznovne sole. Minisztrsztvo za proszveto je skienilo podeliti brezobresztno (karaatnelkiili) poszojilo onifn obcsinam, januar 20. DUSEVNI LISZT Sziran 25. stere szi szaine z-szvoje moucsi nemrejo zozidati sol. (Goripozovemo pazko na tou nasi Pecsarovszki vernikov.) Sztrasna ekszplozija je bila v Szofiji na szrejdi varasa ; 10 hizs je raz-riiseni; 20 oszeb mrtvi, vise 100 ranyeni. Konstantin, bivsi grski krao, je v ¦ Palermi (v Sziciliji) januar 11., sztaroszti | szvoje 55. leti mrou. Za zseno je meo II. Vilhema bivsega nemskoga caszara szesztro. Na trounos je prisao 1913., gda je nyegov , ocsa, Gyorgy, v Szoluni vmorjeni. Leta 1917. sze je mogao Konstantin odpovedati vladarsztvi i zapiisztiti Grsko. Za nyim je | nyegov szin Aiexander posztao krao. Aii | te je zse 1920. nanagli mrou i ludsztvo je ; nazaj pozvalo Konstantina na tron. Lani je Grcsija velko bojno zacsnola z torki i gda ; ie od torkov obladana, Konstantin sze je i znouvics odpovedati mogao krouni i 1922. [ szept. 28. bejzsati v tuhinszko, gde je zdaj mrou. Kmicsni, viherni oblaki sze zdigajo obri Europe. Grki sze sziinyavajo znouvics ; na torke prouti Konstantinapofi; Francija je pa zaszedla nemsko Ruhrszko zemlou, ! gde zsive 500,000 bajcarov i 400,000 de- j lavcov tezske indusztrije i tak je eta krajina ; najznamenitejsa vretina nemskoga verszt- ! venoga zsitka. V Puconci je mrou jan. 12. obcsin-szki u^ozsec, zagnyi!jeni szad na zsftka drejvi, ki je niti nej vrejden, ka bi nyegovo ime imeniivali eti. Alkohol je bio nyerni ' boug, nebeszkoga Sztvoriteia je szamo ' szvarjati, vszakoga csloveka szamo spoutati , znao, bar je szlejdnyi 15 lejt na podporo , i miloscso vszakoga veskoga sztancsara bio pritisznyen. Tou scsem szamo szpome-nouti, ka gda szo toga pokojnoga escse nyegovi telovni rodniki szamo za ^dobro placso" bili gotovi na cintor odneszti, te szo Kiihar Janos, plemenitoga mislejnya zapovednik puconszki ogengaszilcov, v5-zrendeliivaii na tou ogengaszilce i napravili tomi nevrejdnomi pokojnomi taksi ,,para-diski" szprevod, kaksi niti vnougim vrejd-nim nepride vtal. Ogengasilci szo vopokazali ka sztanovito znajo neszebicsno blizsnyemi \ szliizsiti! Szmejha vrejdna oblasztna nemirovnoszt i zburkanye. Zavolo evangelicsanszke podporne cerkevne peszmi, stero vu cerkvaj taksega hipa popejvati segou majo, gda od verni-kov za sziromaske gmajne i sziromake al-dove poberajo, stero delo sze cserasz leta vecskrat godi. Vu peszmi ete recsi: Pre-biidte sze ino csiijte, zovejo vasz vasi bra-tovje i. t. d. szo jako mogle zblouditi ni-kakoga vrejloga detektiva, ali zsandara, ki rad prazno szlamo inlati i sziiov jscse zanke tam, gde ji nega, ka je naznano giavarsztvi kaj je puna krajina z lejtkami te peszmi, stero zagvtisno prouti drzsavi irredento znameniije. Tak je moglo bidti, ar je okrajno glavarsztvo z veikim apara-tusom, detektive, csesztnike poszlalo k Kovacs Stevani sinyouri, ka li hitro mo-rejo pred glavara idti i racsun dati. Sinyour szo sze szmehali i preszvejtiii, ka za peszmi je tou? Gda jo mamo segou popejvati? Ravno tak, kak pl. denem na naroden szvetek i na krala i priszpodne prilike zravnane peszmi. Sto bi vido v-tej kaj protivnoga? Csiido ka szo v tej escse nej iszkali protivnoszt. ar szmo je prvle na prvejse drzsave narodne szvetke i krala imena den popejvali. Ta peszem je v .Diisevnom liszti", mejszecsnoga csaszopisza v prvoj numeri notri djana i obiaszti i tak tudi Okrajnomi giavarsztvi notri pokazana, z stiraj versusov sztoji, sto bi tak blouden bio, ka bi oblaszti pod nousz neszao takse delo, stero je nevarno? Ta peszem je v vecs strttali arkusaj doj stampana i tned ver-nikmi raztalana zato, ar zdaj po nouvom leti naszlediivajoucsi nedelaj szo drzsane prinajvecs cerkvaj takse pomoucs, darila proszecse szluzsbe Bozse, gde ji kak naj-vecs vernikov popejvalo. Vprvejsem szo vogrszki popejvali. Prerazmimo, csi obiaszt pazi i duzs-noszt nyej je paziti, naj sze nemirlivoszt rasurjavajoucsi stampi nesirijo med ludmi — ali pa donok velka kmica i' szmecse-noszt more ladati tam i szmejha bi bilou vrejdno, da nebi bilou tak zsalosztno, ka sze v etakse pobozsna csinejnya poticsejo Sztran 26. DUSEVNI LISZT januar 20.. te, gda pouleg oblasztnoga zselejnya csi-nimo. Pri etoj priliki jako lepou proszirno Okrajnoga goszp. Glavara, ki szo zse vecskrat szvedousztva vcsinili, ka ji dobro-volnoszt i sztana znanoszt vodi pri ravna-nvi naroda etoga, da vonavcsijo doticsne faktore, naj doj szlecsejo z szebe pokojne Austrije on copf, pouleg steroga vu vszem protivnpszt vidoucsa zdejnya ineopacsnoszti vidi i naj nebloudijo obiaszti, naj nyej zobsztojnszke szkrbi neredijo — naj ne-posztavlajo obiaszt na priszpodobna bloudna ila; naj na komare z stiikmi nesztrejlajo. Eti bi rad opoumeno doticsne faktore na goszp. Kukovca recsi, stere je na De-mokratne Str. gviilejsi na eto ravnanye gledoucs pred vnozsinov, kak szoud vo-povedao, od steroga csi szi vecs premis-lavam, bole previdiin, ka je isztino pravo. Escse edno opominanye je zvezao tiszti den vecser vkupszpravlenim uradni-kom, gde je govorio: Goszpodje, eto je nej Macedonia, tii z ednim kulturnim ludsztvom mate deio, stero pri opravlanyi vasi posz-lov predocsmi mate drzsati. Tou proszimo mi ttidi! I nej, ka csi nasim domanye vere sziromakom rniloszti dari proszimo, za toga volo sze zburkate i tak csinite, ka krivo miszlecsi v tom vere preganyanye vidijo. Szamovolni dari na goridrzsanye 1 razsirjavanye ,,Dusevnoga Liszta": Bencsecz Kaiman z M. Szobote 25 Din. Pentek Ferenc, Kardos Vince z Polane 5—5 Din., Goricsan Karoiy z Pol.ine 10 Din., Vitez Stevan z Predanovec 2 50 D.. Hartner Geza piiconszki csasztni porgar 150 Din., Kiihar janos gost. z Puconec 20 Din., Stern Arnold z Puconec 25 Din, Savel Stevan z Piiconec 2 50 Din., Szliv-nyek Jozsef z Vanecsa 2 Din, Lukacs Ivan z Puconec 2 Din., Franko Ferenc z Puconec 10 Din., Banfi Miklos z Pecsa-rovec 2 Din., Sostarecz Matyas z Puconec 10 Din., Kiihar Janos also, Kiihar Matyas z Piiconec 2—2 Din., vdov. Rituper San-dora z Szebeborec 5 Din., Kiiiics Mihaly 2 Brezovec 2 Din , Rituper Stevan z Mos-csariec 2 Din., Kiihar Stevan gost. z Mar-kisavec 20 Din. kak naprejplacsiio na pol ieta za dva szirmaka. Szrdcsna hvala vszem! j Trzsne cejne. Kereskedelmi arak. i . , . . | ';,¦",, 1923. jan. 19. ¦"-•.\^,;^^i^r Blago Apu 100 i kg kg. Psenica—Buza .... » Zsito—Rozs..... » Ovesz—Zab ..... » Kukorca—Tengeri . . . » Proszou—Koles . . . • » Hajdijna—Hajdina . . . .? Graoka—Biikkonv . . . » Otroubi (psen.)—Korpa (buza) » Szenou—Szena . » Qraj—Bab..... » Krumpise—Burgonya . . . Lenovo sz. — Lenmag . , . Detelcsno sz.—Lohermag Bikovje j J —Bika Telice I | — Oszo Krave o- —Tehen Teoci ^ —Borju Szvinye ^ —-Sertes Ma'szt !-a—Zsir 1-6. Zmoucsaj--Vaj , . Spej—Szalona . . Belice—Tojds . . Pejnesei 1 Doliar. . . . 100 Kor. Budapest 100 Kor. Becs . . K — Ki 1750- 1400- 1300- i200- 1200 1200- 1400- 900- 700- 1600- 40O 30-42- 30-42- 15-35- 38-42- 72-78- 140- 120 120 7. 404- -15-40 —•58 Zakaj podperam i sirim Dusevni iiszt? X . ' ' - ¦ ^ Ar je vu vezdetsnyem vajti tou jedini llszt, sieri evangelicsanszke ver-nike opouti, krepi i dalesnye verebrate, bliizi k-en ovomiszpravlal Ar podperanve i razsirjavanye loga liszta je vszakoga csloveka, ki szvojo cerkev lubi, duzsnoszt i prilozs-noszt! . Ar je tou nas liszt i nyega podpe-ranye od drugoga^nemremo csakati! Stampano v wPrekmurski Tiskarni" v M. Soboti.