www.trakom-slo.coi ŠENTJURSKE Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice sl 2014 352(497.4 Šentjur) COBISS o poštnina plačana_pri pošti 3102 Cel SEPTEMBER 2014, cena 2 EUR. m— DIACIV NOVO ‘BITKO’ KRONIKA mi KLUBSTARODOBNIKOV Knjižnica Ponikva 3232 Ponikva inf ... FOJ« Ril KO mmx snmE Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur n oo. 031 652 437 GSM 04 687 950 etrnsm ŠENTJUR ■MP1' ________ Dostava PIC in ostale hrane do e KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 SSEUO MEDIJSKA DRUŽINA r.1 i«i .L.lBffl SDS iENTJURSKE^ bistrile ROGAŠKE ČASOPISI družabno kronika aktualno v Šentjurju drogi . županski I kandidat: .. Lovro Perčič izSDS^* NAZADHJOrorSOGAPOSP^ listat FOTO ustreljenega pol Strelec s Ponikve na psihiatrijo www.sentjurskenovice.si • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava bar Lipa • Gostišče in prenočišča Bohorč • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma • Bar Petelinček • Kavarna Matt cafe • Kava bar Anderburg • Bar OMW Šentjur • Kavarna Leva d a f • Klub Modro nebo • Kea caffe (v novem centru) • Santana coffee shop • Pizzerija Zanzibar • Slaščičarna Jana • Kava bar Rifnik AGERARD® KRALJ MED STREHAMI ...za ljudi, ki so radi brez skrbi! **■*»»?■ mimiimiiii ■■lijjffmmig ^...........vsfimam. r miivmmmm«iiiuiiitiiiiii«iui«imumuuunw\VH\uv\\\\v\v\v ITI *£ -15% www.gerardroofs.si 1 Do 15. 11. 2014 nudimo 15% POPUST na strešnike Diamant in Klasik. Q>------- Odporna na točo Odporna na močan veter Okolju prijazna 50 let garancije JUPOL Classic z vami že 45 let Legendarni JUPOL Classic kupce nagrajuje tudi to jesen! Akcija velja od 1.9. do 15.10.2014 pri vseh bolje založenih trgovcih z barvami in gradbenim materialom. T: 080 15 56, E: info@jub.si Notranji zidni barvi JUPOL Classic uporabniki zaupate že 45 let. Ob letošnjem praznovanju vam JUB ob nakupu 15-litrske embalaže podari 10 % barve, ugodnost pa velja od 1.9. do 15. 10. 2014. JUPOL Classic je disperzijska barva, s katero boste hitro in preprosto osvežili notranje stenske in stropne površine vašega doma. Za enako površino boste porabili kar do 20 % manj barve, saj je izdatnejša in bolj pokrivna, hkrati pa bolj odporna na suho drgnjenje. Nanašanje barve JUPOL Classic je enostavnejše, izboljšani barvni film pa bo na stenah ustvaril finejšo strukturo in lepši videz. Niansirate jo lahko v številnih pastelnih odtenkih po JUB-ovi ali NCS barvni karti, lahko pa uporabite tudi DIPI Color ali DIPI Koncentrat. Kakovost barve JUPOL Classic dokazujejo številne nagrade - slovenski potrošniki so ji na podlagi zadovoljstva ob uporabi, inovativnosti in atraktivnosti podelili naziv Produkt leta 2014, že sedem let zapored je prejemnik prestižnega priznanja Trusted Brand, Best Buy Avvard nagrada pa zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo na celotnem slovenskem trgu. //'2T) ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Izpostavljeno F NOVO VPRAŠANJE: PRVI ŠOLSKI DAN V ŠENTJURJU FOTO NATAŠA MULLER Se udeležujete tekaških maratonov? El ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA "V Tsak začetek šolskega leta se V začne pisati nova zgodba. V vsako novo šolsko leto vstopamo z zanosom, s pričakovanji, novimi izzivi in polni upanja. Še posebej v neprijaznih in nepredvidljivih časih, v svetu, v katerem je vse v nenehnem spreminjanju, smo lahko odrasli, ki skupaj skrbimo za otrokov razvoj in izobraževanje, pomembna otrokova stalnica. Seveda le, če oboji resnično verjamemo v vrednote, kot so znanje, delo, spoštovanje, sodelovanje, sprejemanje dmgačnosti... T^ravijo, da je osnovna šola T otrokova prva stopnica na poti k zrelosti. Da bi bila ta pot, ki se običajno vtisne v spomin za vse življenje, kar najbolj prijazna, vsako leto znova poskušamo izboljšati lastno delo. "T Jeseli smo, da so nam občin- V ska vrata odprta in da skupaj gradimo uspešen dialog, ki zadovoljuje potrebe naših učencev, zaposlenih in staršev pa tudi ostalih občanov, saj ima uspešno delovanje šole tudi širši družbeni pomen. TT sem, ki boste tako ali druga- V če prehodili pot, ki se začne j v prihajajočih septembrskih dneh, i želim, da bi si postavili realne ci- j lje in jih tudi dosegli. novice VOLITVE SO BLIZU Bitka za župansti stolček se je začela! Kdo bo župan? V Šentjurju in Dobju za zdaj uradno po dva kandidata za župana. Kampanja. Čeprav se uradno še ni začela, kandidati že pripravljajo teren za oktobrske volitve. » Piše: Nina Krobat DEJSTVA r Bo še kak kandidat? Tudi večino drugih večjih političnih strank v Šentjurju smo povprašali o njihovih kandidatih. Iz Stranke Mira Cerarja so prejšnji teden sporočili, da še ustanavljajo lokalne odbore. Do konca naše redakcije je bil edini evidentirani kandidat za predsednika šentjurskega odbora stranke Peter Jevšinek. Ta nam je povedal, da bodo skušali volivcem ponuditi svojega kandidata za župana. Če jim to ne bo uspelo, pa ne bodo podprli nobenega od drugih kandidatov. V šentjurski SLS bodo podprli Diacija. Enako bodo storili tudi v šentjurskih odborih strank SD, NSi in v DeSUS, tako da iz teh strank županskih kandidatov v Šentjurju ni pričakovati. Približuje se vroča politična jesen, tudi na lokalni ravni. Na začetku oktobra bomo volili svoje župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih Krajevnih skupnosti. Po poletnem zatišju so se zadnji avgustovski teden začeli prebujati tudi v občinskih odborih strank in nekateri javno že predstavili svoje kandidate. Do konca naše redakcije so svoje kandidature uradno napovedali štirje županski kandidati, čeprav lahko v prihodnjih dneh verjetno pričakujemo še kakšnega. Šentjur: Diaci proti Perčiču V Šentjurju sta za zdaj znana dva kandidata za župana. Aktualnemu županu mag. Marku Diaciju (Gibanje za občino Šentjur) bo naproti stal aktualni občinski svetnik iz vrst stranke SDS Lovro Perčič. Taje svoj program predstavil prejšnji teden. 40-letni Perčič z ženo in tremi otroki živi na Pešnici, zaposlen je kot vodja oddelka za pokojninsko in mednarodno zavarovanje na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v Celju. Politično aktiven je od leta 2005, ko se je včlanil v SDS. Trenutno je podpredsednik izvršilnega odbora stranke in občinski svetnik, je tudi član Mestne skupnosti Šentjur, predsednik šentjurskega Turistično-olepše-valnega društva in pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez. Perčičev program Na volitvah bo nastopil s sloganom 'Župan, ki misli na vas'. Kot je povedal na predstavitvi, bi rad delal v duhu povezovanja in ustvarjanja pozitivnega vzdušja v občini. V svojem Programu izpostavlja predvsem potrebo po intenzivnejšem gospodarskem preboju. »Tu smo najšibkejši,« meni Perčič, ki je predstavil nekaj konkretnih ukrepov za oživljanje lokalnega gospodarstva. Ena od idej je, da bi zemljišča v obrtnih conah v lasti občine investitorjem ponudili brezplačno ali pa za simbolično najemnino za obdobje 99 let. Tako bi več vlagali v razvoj podjetništva in prispevali h gospodarskemu razcvetu. Omenja tudi enkratne subvencije za nove podjetnike, te bi podeljeval tudi mladim prevzemnikom kmetij, pa potrebo po iskanju rešitev za oživitev infra- Lovro Perčič iz SDS bo na volitvah nastopil s sloganom 'Župan, ki misli na vas1. strukture potopljenega Alposa. Na področju prometa se zavzema za čimprejšnjo gradnjo ceste Dramlje - Šentjur, ureditev krožišča pri Resevni, gradnjo kolesarskih stez. Na področju zdravstva izpostavlja pomen ohranitve šentjurskega Zdravstvenega doma kot samostojnega zavoda in obnovo zdravstvene postaje na Planini. Med drugim bi še gasilski dom prestavil na drugo lokacijo, prostore glasbene šole pa odstopil mladim. Mag. Marko Diaci bo znova kandidiral s podporo volivcev. Podpise je zbiral konec avgusta pred Občino. Dobje: Čadej in Plemenitaševa V Dobju sta za zdaj znana uradno dva kandidata za župana. Oba sta že poskušala na preteklih županskih volitvah, nazadnje pa sta se (neuspešno) potegovala tudi za mesto poslanca v državnem zbom. Kandidirat stranke SD Karl Čadej, kmetovalec iz Završ pri Dobju, svojo kandidaturo pojasnjuje z besedami: »Menim, daje prav, da tudi kakšen kmet poskusi na volitvah.« Pravi, da bi kot župan intenzivno pristopil k urejanju infrastrukture v občini, tako na področju cest kot kanalizacije. »Treba bo urediti tudi obrtno cono, da v občini dobimo še kakšno delovno mesto,« je povedal Čadej, sicer prepričan, da so tudi tako majhne občine, kot je Dobje, lahko zelo učinkovite. »Finančno celo bolj od Karl Čadej, kandidat SD za župana velikih občin,« meni. Dobja. S podporo volivcev pa bo pod okriljem Neodvisne liste za Dobje kandidirala Natalija Plemenitaš Fuchs. S sloganom 'Dobje, aktiviraj se!'. 34-letna mati dveh otrok (4 in 7 let) je zaposlena kot inšpektorica za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Njena glava prioriteta bo projektna naravnanost, povezovanje s sosednjimi občinami in sprejetje razvojnega načrta občine, »da se prioritete ne bodo več snovale za šankom«. Prizadeva si za večjo vključenost javnosti v kreiranje lokalne politike in prilagajanje na predvideno racionalizacijo s strani države. »Če občina ne funkcionira v normalnih razmerah, kako naj funkcionira v situaciji, ko bo država začela zapirati pipico?« se sprašuje Natalija Plemenitaš Fuchs bo kandidi-kandidatka. (NK) rala s podporo volivcev. •ff. t# (§) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. UREDNISTVOtaSENTJURSKENOVICE.SI B9ZQ33 urednistvo(5)sentjurskenovice.si ________ Novice (7) V letu dni 4,4 kilometra kanalizacije k j sSŽ* 1 ril Veselje ob končanem delu, na katerega bo spominjala tabla. Ob šentjurskem županu še Marko Drofenik. FotoMateiMnek Kanalizacijsko omrežje. Končana dela v krajih Vrbno, Zgornje Lokarje, Hruševec in delu Gorice pri Slivnici. » Piše: Matej Verdinek Predpraznični dan sredi avgusta je Šentjurčanom prinesel še en uspešno končan projekt. Gre za dograditev kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur - II. faza. S projektom so krajem Vrbno, Zgornje Lokarje, Hruševec in delu naselja Gorica pri Slivnici zagotovili urejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadlih voda. Pomoč krajanov Večino denarja za projekt, ki je bil vreden okoli 880 ti- soč evrov, je občina pridobila iz javnega razpisa Razvoj regij. Z njim je bilo v enem letu zgrajenih 4.400 metrov kanalizacijskega omrežja z vsemi pripadajočimi objekti. Ob tem velja izpostaviti tudi prenovo odsekov cest in vodovodov na trasah dela, ki sojo krajevne skupnosti in krajani sofinancirali celo z lastnim denarjem. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je za Radio Rogla povedal, da so lahko Šentjurčani s projektom zadovoljni, saj je zdaj omogočeno zdravo in še boljše življenjsko okolje ljudi, hkrati pa na tak način ohranjajo okolje za zanamce. Na prireditvi, kjer je zaigral tudi Pihalni orkester Šentjur, je prebivalce Hruševca zaprosil za potrpežljivost in razumevanje, saj bo v naslednjih mesecih tam potekalo še dokončanje projekta vodnogospodarskih ukrepov. Župan je skupaj z v. d. generalnega direktorja za regionalni razvoj na ministrstvu za gospodarstvo Markom Drofenikom odkril spominsko tablo. Martin Laubič s.p. Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net GSM: 041672302 Obvestilo bralcem Bralce obveščamo, da bo naslednja številka časopisa Šentjurske novice izšla izjemoma en teden prej kot običajno. Oktobrska številka bo tako na prodajnih mestih že v torek, 30. septembra. Uredništvo 1 2 3 4 5 6 Roman Zakšek. Na njegovo pobudo so se letos na Planini že četrtič srečali ljubitelji in lastniki BCS kosilnic, katere še danes veljajo za ene najbolj vzdržljivih na trgu. Tom Costo. Stand up komik, ki veliko nastopa tudi v Šentjurju in okolici. Avgusta je zabaval zbrane na Bazenjenju, zadnji avgustovski petek pa se je šentjurskemu občinstvu predstavil z monokomedijo Alo.ti tam gori. Rok Cvetko. Je član slovenske kadetske rokometne reprezentance, ki je avgusta na olimpijskih igrah mladih osvojila zlato medaljo. Marica Kamplet. Predsednica Astronomskega društva Kosci Šentjur. Društvo je tudi letos s Kulturnim društvom Prevorje organiziralo opazovanje zvezd in izobraževanje o njih ter vesolju. Ajda Kolar. Predsednica Študentskega kluba mladih Šentjur, ki je tudi letos organiziralo tradicionalno Bazenjenje z zabavnimi igrami in večernim koncertom glasbenih skupin. Nuša Hercog. Na prvenstvu Evropske unije za mlade šahiste je v kategoriji do 11 let zasedla prvo mesto. Rudi Ferlež. Predsednik šentjurskega kluba starodobnikov, ki še vedno vozi avtomobil Ford A iz leta 1930, za katerega pravi, da je najbolj družinski avto v Sloveniji. Pregled MESECA PELE KOSILNICE Na Planini so se že četrtič zbrali ljubitelji BCS kosilnic. Najstarejša med vsemi je bila kosilnica narejena v letih 1950 -1960. IPAVČEV KULTURNI CENTER Prenovljen kulturni dom bo zaživel še v tem mesecu. Poleg sodobne scenske opreme, razsvetljave in ozvočenja bo nudil tudi več prostorov in funkcionalnejšo razporeditev. SPOLZKO BAZENJENJE Petnajsto tradicionalno bazenjenje in vroč sobotni dan sta na piano priklicalo mlade, ki so se pomerili v (ob)bazen-skih zabavnih igrah in uživali ob glasbi. ČISTEJŠI ŠENTJUR NAPOVED - OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR Šentjurska občina bo od zdaj naprej še čistejša. Po enem letu so v dorečenem roku končali dograditev kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur. Šentjurčani bodo praznovali. 24. septembra bodo obeležili občinski praznik - tudi z odprtjem prenovljenega kulturnega doma. ČRNA TOČKA pripadajoče stavbe v Gorici Tokrat kot ‘črno točko’ izpostav-Ijamo propadajoče stavbe v vaškem središču Gorice pri Slivnici. Stavbe, posebej dve, s svojo klavrno podobo namreč kazijo podobo kraja. Ob novo urejenem krožišču v Gob' ci pri Slivnici stojijo tri starejše stavbe-Dve sta povsem zapuščeni, v eni pa je trgovina, a bi jo tudi že bilo treba nekoliko polepšati. Ena od stavb, me gasilskim domom in krožiščem, je ~se v posebno žalostnem stanju - razbita °kna in uničena fasada pač ne moreta biti v ponos kraju. Nekateri krajani so prav jezni, ker se zadeva že leta nikamor ne premakne. Dve stavbi sta v zasebni lasti - lastnik ju je dobil v postopku denacionalizacije in se odtlej zanju menda ne zmeni prav dosti. V krajevni skupnosti pravijo, da se trudijo navezati stik z njim in ga prepričati, da hiši uredi, pa jim ne uspe. Stavbe nikogar ne ogrožajo, zato tudi inšpekcija ne more ukrepati. Lastnica tretje zapuščene stavbe pa je Občina Šentjur. Za zdaj, po besedah predstavnikov krajevne skupnosti, rešitve za oživitev stavbe še niso našli. Je pa zagotovo škoda, da je tak prostor v središču kraja neizkoriščen... (NK) Ena v zasebni, druga v občinski lasti, toda obe zapuščeni in propadajoči. I Tl ■ 1 a l 4 ŠTEVILKA TEDNA 1.687 OTROK JE V ŠOLSKEM LETU 2014/15 NA ŠENTJURSKEM. @ Aktualno KOLIKO SMO DOLŽNI? V Šentjurju smo še posojilno sposobni V tem mandatu je Občina Šentjur posojila najemala predvsem za naložbe. Dolg Šentjurja. Dolg slovenskih občin v zadnjih letih nenehno narašča. Kako pa je pri nas? » Piše: Nina Krobat Slovenske občine so se v zadnjih letih precej zadolževale. V povprečju je vsak občan 'zadolžen' za 410 evrov. Dolg občine Šentjur se umešča pod omenjeno državno povprečje. Tako pravijo podatki vodstva občine. Pa jih poglejmo podrobneje. Postrežejo nam z naslednjimi številkami: ob prevzemu mandata aktualne lokalne oblasti je imela Občina za skoraj 4,7 milijona evrov kratkoročnih obveznosti in za dobre 4 milijone dolgoročnih obveznosti. Povprečni dolg na prebivalca je v letu 2010 torej znašal okoli 460 evrov. In za kaj smo se zadolževali kasneje? Posojila za naložbe V letu 2011 se je Občina zadolžila za 1,3 milijona evrov - župan pojasnjuje, da je to posojilo v rebalansu proračuna leta 2010 predvidelo prejšnje vodstvo občine, pa DEJSTVA r Koliko dolgujemo? Vsak občan Šentjurja je po podatkih, ki smo jih pridobili z Občine, trenutno zadolžen za 368 evrov. so ga zaradi volitev in oblikovanja novega občinskega sveta najeli leto kasneje. Nato so v letu 2012 najeli še 1,5 milijona evrov za izgradnjo vrtca v Hruševcu in šole na Planini. In sicer zaradi spremenjene dinamike financiranja na razpisu pridobljenega denarja - država bo svoj delež teh naložb namreč odplačevala vse do leta 2017. Lani so se spet zadolžili za 1,5 milijona - za obnovo šole v Dramljah, izgradnjo vodovoda v sklopu projekta Vodooskrba v porečju Sotle in gradnjo druge faze kanalizacije. Občina je s temi projekti uspela na razpisih in je posojilo najela, da bi lahko zagotovila svoj sofinancerski delež naložbe. Letos se niso zadolžili, so pa v zadnjem mandatu odplačali za 2 milijona evrov dolgoročnih obveznosti. Kot pravi vodstvo občine, so še posojilno sposobni, saj še imajo nekje 30 odstotkov manevrskega prostora za dodatno zadolževanje. Kdo je najbolj zadolžen? Zadnji dostopni podatki finančnega ministrstva kažejo, da je bil konec leta 2012 skupni dolg 211 slovenskih občin skoraj 837 milijonov. Po teh podatkih je najbolj zadolžena občina Ljubljana, sledita Maribor in Koper. Če vzamemo zadolženost občin glede na število prebivalcev, vodi občina Gornji Petrovci, kjer je bil konec leta 2012 vsak občan v povprečju zadolžen za 1.740 evrov! Poslanki začeli z delom Šentjurski poslanki Anita Koleša (SMC) in Jelka Godec (SDS) sta se dober mesec po volitvah že udobno namestili v poslanskih klopeh in začeli z delom. Ena v koaliciji, druga v opoziciji. Preverjamo, kaj bo z njunima dosedanjima funkcijama. Jelka Godec je do izvolitve v Državni zbor opravljala delo direktorice Ljudske univerze Šentjur. V avgustu se je s funkcije poslovila, ni pa se povsem poslovila od dela na Ljudski univerzi. Kot je sporočila, tam še dela petino delovnega časa, predvsem predava. Ljudska univerza pa je po njenem odhodu dobila vršilko dolžnosti direktorice - to je Alja Polenek. Anita Koleša, vodja šentjurske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), nam žal ni pojasnila, kaj bo z njeno dosedanjo funkcijo. Na naše vprašanje, ali bo mesto vodje šentjurskega sklada zapustila in kdaj, je odgovorila takole: »Ko bo na JSKD kaj novega, boste izvedeli.« Prepričani smo, da bo res tako. (NK) Poslanka Jelka Godec ni več direktorica Ljudske univerze, tam pa še predava. Anita Koleša nam ni odgovorila, ali bo funkcijo vodje JSKD zapustila in kdaj. Aktualno @ KONČAN SEPTEMBRA Kakšen bo naš novi hram kulture? Delavci pospešeno delajo praktično vse dni v tednu. Tudi ob nedeljah smo jih opazili. Tudi dvorana dober mesec dni pred predvidenim odprtjem dobiva novo podobo. Zunanje dvorišče in vhod. Dvorana bo imela tudi novo tehnično opremo. Ozvočenje in osvetlitev bosta sodobnejša. Tale podoba bo ostala le še v našem spominu. Šentjur dobiva hram kulture, ki mu bo v ponos. Ipavčev kulturni center. Dvomilijonsko naložbo si bomo lahko ogledali konec meseca. » Piše: Nina Krobat Osrednja občinska prireditev ob prazniku Občine Šentjur bo predvidoma že potekala v novem hramu kulture. Javnost si bo naložbo, vredno kar dva milijona evrov, lahko ogledala predvidoma zadnji septembrski teden. Mi pa smo bili radovedni že mesec dni pred napovedanim odprtjem in preverili, kako potekajo dela. Večji, lepši, sodobnejši Na Občini so nam povedali, da bo novi kulturni center imel več prireditvenih prostorov in funk-cionalnejšo razporeditev, ki bo omogočala izvedbo raznolikih pri- reditev in kar naj večji izkoristek novih pridobitev. Glavna dvorana bo imela fiksne sedeže z razporeditvijo, ki bo omogočala bolj kakovostno spremljanje prireditev, nameščeni bodo sodobna scenska oprema, razsvetljava in ozvočenje, s tem pa bo tudi možnost za izvedbe bolj zahtevnih prireditev, pravijo na Občini. Poleg glavne dvorane bodo kot prizorišča dogodkov na voljo tudi mala dvorana, avla in zunanji urejen atrij. Glavni vhod bo po novem z južne strani objekta, uredili bodo tudi prostor za postrežbo, pisarne, sanitarije in garderobo za obiskovalce. Po dogovoru z Ministrstvom za pravosodje bo prenovljena tudi fasada na delu objekta v njihovi lasti, kjer ima prostore sodišče. Obnovljeni in dograjeni kulturni dom bo upravljala Zveza kulturnih društev Šentjur, v okviru projekta pa so predvidene tudi nove zaposlitve. Cez Pešnico novi most Na začetku avgusta so v Šentjurju začeli z gradnjo novega mostu čez Pešnico. Gre za most na Mestnem trgu pri občini, po njem pa se bodo pešci predvidoma lahko sprehodili še ta mesec. Kot so pojasnili na Občini Šentjur, je bil stari most zaradi preperelih jeklenih nosilcev in ograje že povsem dotrajan, zato je bilo konstrukcijo treba odstraniti v celoti. Tako so se lotili izgradnje novega mostu, saj ga uporablja precej pešcev. Tudi novi most bo namenjen zgolj pešcem. Na des- nem bregu potoka bo navezan na obstoječo pot, medtem ko bodo na levem bregu na novo uredili stopnišče do mostu, uredili bodo tudi klančino za gibalno ovirane. Novi most bo lesen s stekleno kaljeno ograjo in nekoliko širši kot stari. Naložba je vredna dobrih 69 tisoč evrov brez DDV, v celoti jo bodo pokrili iz občinskega proračuna. Izvajalec, podjetje VOC iz Celja, naj bi z deli končal do sredine septembra. (NK) Novi most čez Pešnico naj bi bil končan do sredine septembra. Iz naših krajev PROTIPOPLAVNI UKREPI Kako varen bo Šentjur pred poplavami? Na občini pravijo, da bodo skušali vsa dela končati čimprej. Foto občina Šentjur Ni še konec. Dela so odvisna tudi od vremena, padavin, vodostaja rek in pritokov. » Piše: Metka Pirc Po letošnjem poletju, polnem padavin, se prebivalci Šentjurja in ostalih občin, v katerih izvajajo protipoplavne ukrepe, pripravljajo na jesen. Ta neredko postreže z visokimi vodami in poplavami. Da bi zagotovili poplavno varnost na porečju Voglajne in ostalih pritokov, so tudi v Šentjurju že lansko jesen začeli z deli v okviru faze B, ki je ena od večih faz za zagotavljanje poplavne varnosti Šentjurja. O zamudah Predvideni rok za zaključek del podfaz BI in B2 je bil letos junija. »Dela napredujejo v skladu z zastavljenimi terminskimi plani za iz- DEJSTVA Kaj delajo? Trenutna dela so del 2. faze urejanja protipoplavnih ukrepov, ki se deli na več podfaz: BI: izgradnja visokovodnih nasipov, izgradnja AB zidov, izgradnja dveh zadrževalnih bazenov, izgradnja dveh črpališč, izgradnja meteorne kanalizacije, dejanski maksimalni odtok v Voglajno oz. Pesnico, odtok pri prečrpavanju v Voglajno oz. Pešnico. B2: izgradnja inundacijskega objekta na levem bregu Voglajne, izgradnja novega prepusta [mostu] in razbremenilnega jarka pri mostu Bohor, čiščenje osnovne struge Voglajne na območju mostu Bohor, ureditev brežine Voglajne na vtoč-nem in iztočnem mestu, izgradnja protipoplavnega zidu in nasipa na levem bregu Voglajne, rekonstrukcija ceste, preureditve komunalnih vodov. B3: izgradnja protipoplavnih nasipov (v dolžini 663 metrov), izgradnja protipoplavnih zidov (v dolžini 325 metrov), ureditev korita Koza-rice, ureditev pretočnosti Kozarice, izgradnja kanalizacijskih kolektor-jev, preureditev komunalnih vodov. vedbo celotne faze B, podfaze BI, B2 in B3 se izvajajo sinhronizirano, pri tem pa je potrebno poudariti, da je sama izvedba konkretnih del vezana na vremenske pogoje, padavine in seveda vodostaj rek ter pritokov,« pojasnjujejo na Občini Šentjur in dodajo, da so dela usklajena še z nekaterimi drugimi posegi v komunalno infrastrukturo na območju Hruševca. Tam so že zaključili z drugo fazo gradnje kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur. »Poleg tega je izvajalec pri delih vezan tudi na hkratna dela na plinovodu, električni napeljavi in telekomunikacijskem omrežju. Da bi se čim več del lahko izvedlo v optimalnem času in da bi v Hruševcu čim prej zagotovili vse pridobitve (varnost pred poplavami, urejeno kanalizacijsko omrežje in urejene cestne povezave), se dela usklajujejo, s čimer Občina Šentjur poskuša doseči, da bi se vsa gradbena dela zaključila v čim krajšem času,« obljubljajo na šentjurski občini. Iščejo investitorje Vsa dela, ki jih trenutno opravljajo, so del 2,6 milijona evrov vredne faze B, za katero je večino denarja (okoli 2 milijona evrov) prispevalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje z namenskim denarjem iz Vodnega sklada. Pred tem je v fazi A Občina Šentjur sama pripravila dokumentacijo ter vse potrebno za urejanje industrijske cone. »S tem je deloma že zagotovila tudi večjo protipoplavno varnost ne le na območju občine Šentjur, temveč tudi dolvodno ob Voglajni (v občini Štore in Celje). Narejeni so načrti še za več nas- lednjih faz protipoplavnih ukrepov (trenutno se pridobiva dokumentacija za fazi C3 in E), med dragim je predvidena izgradnja suhega zadrževalnika voda v Črnolici,« dodajajo na občini. Z vsem tem skušajo pred poplavami zaščititi celotno kotlino Šentjurja in urbanizirano območje Hruševca, poslovno in gospodarsko območje obrtne cone in območja ob pritokih nasploh. V šentjurskih industrijski coni jug II je na voljo dobrih pet hektarjev komunalno opremljenih zemljišč za gradnjo gospodarskih poslovnih objektov. Tudi zato se na občini trudijo v prihodnje na to območje pritegniti nove investitorje. Kot pravijo, pričakujejo več interesa investitorjev, ko se bo izboljšala splošna gospodarska situacija v državi. Iz naših krajev @ PRIPRAVLJENI NA SOLO! Med poletjem našolah niso počivali Tudi Osnovno šolo Franja Malgaja so energetsko obnovili. Foto Matej Verdinek Počitnice. Medtem ko so šolarji počivali, so se na šolah pripravljali na novo šolsko leto. » Piše: Nina Krobat Tudi letos imamo v šolah na območju občine Šentjur več učencev kot lani. Število šolarjev na našem območju se že nekaj let zapored povečuje, kar je zagotovo dobra novica. Kar 44 šolarjev več kot lani je prvega septembra sedlo v šolske klopi. Prvič je prag šole prestopilo 220 otrok, 18 več kot lani. Da bi se počutili čim bolje, so na skorajda vseh šolah med počitnicami potekala obnovitvena ozi- roma vzdrževalna dela. Preverili smo, kako so se na šolah pripravili na novo šolsko leto. Energetsko varčnejše Kot smo v Šentjurskih novicah že poročali, so to poletje večja obnovitvena dela potekala na podružnični šoli in vrtcu v Loki pri Žusmu ter na šoli Franja Malgaja v Šentjurju - obe šoli so energetsko obnavljali. V Loki so z obnovo že končali, medtem ko obnova šole v Šentjurju še poteka. Pouk naj bi kljub temu tekel nemoteno. Spomnimo, da so letos končali tudi z energetsko obnovo šole v Dramljah, pred kratkim so celovito obnovili tudi šolo na Planini. »Energetske prenove pa bodo v prihajajočih obdobjih deležni še drugi objekti, saj je bila občina na razpisu za evropska kohezijska sredstva uspešna tudi s prijavami za objekte enot Vrtca Šentjur v Slivnici, Pešnica, Center, Planina pri Sevnici in Blagovna, energetska prenova se obeta še šoli na Blagovni,« so napovedali na Občini Šentjur. Vzdrževalna dela Poleg omenjenih energetskih obnov pa so na šentjurskih šolah potekala še večja ali manjša vzdrževalna dela, nabavili so tudi nekaj nove opreme. Občina Šentjur je za to namenila 44 tisoč evrov. ANKETA Znanje stane Novo šolsko leto je tu, z njim pa strošek ob nakupu (novih) šolskih potrebščin. Koliko ste odšteli zanje? » Spraševal: Matej Verdinek Sergej Firšt, Šentjur: Za našo punco, ki gre letos prvič v šolo, smo za šolske potrebščine plačali 250 evrov. Brigita Oberžan, Prožinska vas: Za prvošolca smo letos za šolsko torbo in vse pripadajoče stvari, kot so zvezki in učbeniški komplet, plačali okoli 200 evrov. Jožica Novak, Grobelno: Za zvezke, delovne zvezke in ostalo, kar otrok potrebuje za šolo, smo odšteli okoli 130 evrov. DEJSTVA OSNOVNAŠOLA ŠTEVILO PRVOŠOLCEV ŠTEVILO VSEH UČENCEV Franja Malgaja 48 431 Blagovna 15 68 Skupaj 63 504 Hruševec 42 382 Kalobje 6 17 Skupaj 48 399 Blaža Kocena Ponikva 31 208 Dramlje 26 203 “j Planina pri Sevnici 14 112 Slivnica pri Celju 24 206 Loka 9 34 Prevorje 5 21 Skupaj 38 261 j SKUPAJ: 223 1.687 Število učencev po posameznih šolah v občini Šentjur. Varno v šolo V občini Šentjur bodo postavili nov prikazovalnik hitrosti. Ta bo postavljen na regionalni cesti Laško-Breze-Šentjur, saj na tem odseku vozniki iz smeri Laškega po ugotovitvah policistov vkljub omejitvi v naselju hitrost močno prekoračujejo. Enega od devetih merilnikov je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa v enoletni brezplačni najem podelila tudi občini Šentjur. Na ta način bodo pripomogli k varnosti otrok, ki na omenjeni relaciji hodijo v vrtec in šolo, in vsem ostalim, ki cesto uporabljajo za dostop do banke, pošte, trgovin in drugih ustanov. (MV) Prikazovalnik bo začel delovati v prvih dneh meseca septembra. Boštjan Novak, Prevorje: Imam tri otroke. Zanje smo kupili delovne zvezke, zvezke in dve novi torbi s peresnicama. Skupaj je naneslo okoli 400 evrov. Krajevna skupnost NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Turistični biser čaka, da zasije v vsej svoji lepoti Slivnica pri Celju. Slivniško jezero je največja znamenitost te krajevne skupnosti in eden naših najlepših turističnih biserov, ki biga veljalo bolje izkoristiti. Infrastruktura. Radi bi obnovili ceste in uredili vaška jedra. » Piše: Nina Krobat Krajevna skupnost Slivnica pri Celju je verjetno res najbolj poznana po Slivniškem jezeru. Kozjansko morje, kot ga ljubkovalno imenujejo domačini, pa še zmeraj čaka, da zasije v vsej svoji lepoti. Želijo več ponudbe Lepot Kozjanskega morja se lahko zadnja leta res naužijemo na Ramni, kjer so uredili čudovit kotiček za sprostitev in prireditve, toda v krajevni skupnosti si želijo, da bi bilo tovrstne turistične ponudbe ob tako velikem jezeru še več. Od namestitev do pestrejše športne in gostinske ponudbe. »Upamo, da bo v dogovoru z upravljavci jezera, družbo RTG, to uresničeno. Interes investitorjev je in bo zagotovo še večji zaradi novega prostorskega načrta, ki omogoča gradnjo ob jezeru, tako da gre samo še za dobro voljo vseh vpletenih,« pojasnjuje Vladimir Artnak, predsednik krajevne skupnosti. Za zdaj z družbo RTG še niso dosegli dogovora. Bo pa treba še marsikaj postoriti tudi na objezerski infrastrukturi. Med drugim tudi izgraditi kanalizacijo. Poplavna varnost in plazovi Tudi na tem območju imajo precej težav zaradi naravnih ujm, ki jih je v zadnjih letih vedno več. Nekaj plazov še čaka na sanacijo, eden od njih, v Kotu, ogroža tudi cesto do sta- Vladimir Artnak se po drugem mandatu poslavlja z mesta predsednika krajevne skupnosti. novanjske hiše. Krajani upajo, da se bo denar za ureditev našel čim prej. Poleg tega bi bilo treba povečati poplavno varnost na območju Gorice. Voglajna se tam, kljub temu da vodo zadržuje Slivniško jezero, ob večjem deževju razlije. K sreči ne poplavlja hiš, poplavlja pa kmetijske površine in kmetom dela sive lase. Poplave nastajajo zaradi slabe pretočnosti zaraščene struge. Pristojni na Agenciji za okolje zatrjujejo, da bodo strogo v naslednjih letih očistili. Dotlej pa se bo voda očitno še razlivala. Slabe ceste Tudi območje Krajevne skupnosti Slivnica se ne more pohvaliti z vzorno urejenimi cestami, čeprav za obnove namenjajo precej denarja. Tudi krajani sami - brez njihovih prispevkov ne bi šlo. Večje naložbe v ceste so v zadnjem obdobju potekale predvsem na območju vaških skupnosti Javorje in Gorica. Obnovili so odseke cest Devce, Drobinsko-Žavski, Krajnčan, Cimerman-Cerkvenik ter cesto na Urbanu. Manjših obnov se bodo lotili še v Voducah in Paridolu, na obnovo pa še čaka odsek ceste proti Pesekam. Urediti bi bilo treba tudi občinske ceste in povečati varnost državne ceste od Šentjurja do Gorice, tudi z izgradnjo pločnika, obno- Krajevni praznik Minuli konec tedna so v Slivnici praznovali krajevni praznik. Priznanja KS so prejeli: Urban Selič, Matej Planko, Stanka Tajnšek, Janez Tajnšek, Klara Hrovatič, Aleš Jagodič in čebelarsko društvo. viti kak most... Načrte za naslednja leta pa bo delal novi Svet Krajevne skupnosti. »Obljub na terenu nismo pustili, mandat bomo zaključili pozitivno,« pristavi Artnak, ki se za novi mandat ne bo potegoval. Želijo si lepše okolice Pred kratkim so v središču Gorice končali z izgradnjo kanalizacije in del prebivalcev je že priklopljen na šentjursko čistilno napravo, marsikje pa jih dela še čakajo. Velika želja krajanov je tudi urediti in polepšati vaška jedra v Gorici in Slivnici. V Gorici bi radi na novo uredili tudi športni park, energetsko obnovili šolo, želijo si bankomat. »To so želje in potrebe, ki v veliki meri niso odvisne od nas,« zaključi Artnak. Ne glede na vse to pa krajani pravijo, daje v tej krajevni skupnosti zelo lepo živeti. Poleg jezera so še posebej ponosni na pot 'S klopce do klopce'. DEJSTVA KS Slivnica pri Celju Število prebivalcev: okoli 2.000 Nadmorska višina: 480 metrov Predsednik KS: Vladimir Artnak (2. mandat) Naselja: Gorica pri Slivnici, Voglajna, Rakitovec, Turno, Vodice pri Slivnici, Vezovje, Bukovje pri Slivnici, Javorje, Drobinsko, Paridol, Jelce, Voduce, Slivnica pri Celju, Sele Ceste v upravljanju KS: okoli 65 kilometrov, od tega še približno 35 km makadama Proračun KS: okoli 85.000 evrov iz proračuna občine ter skoraj 5.500 iz grobnin in najemnin Poraba denarja: v letu 2013 glavnina - dobrih 63.000 evrov za naložbe, ostalo za delovanje KS, vzdrževanje kulturnega doma, javnih površin, mrliške vežice in pokopališča, za društva in prireditve Društva: prostovoljno gasilsko društvo, dve kulturni in tri športna društva, turistično, planinsko, čebelarsko društvo, društvo vinogradnikov in upokojencev, KO Rdečega križa, Ribiška d nižina Voglajna, Društvo sv. Helena ... Največja prireditev: junija Kresna noč ob Slivniškem jezeru in Po Sv. Heleni Martin na star način V prihodnjih letih bi 4di na novo uredili tudi športni park. Krožišče v Gorici je bojda edino v Sloveniji, ki ga krasi najstarejša vinska trta na svetu in stoletna preša. DEJSTVA Intervju @ DIACI V NOVO 'BITKO' »Z naše strani umazane kampanje ne bo« Mag. Marko Diaci. Prvi mandat se aktualnemu županu Šentjurja izteka. Odkrito računa na novega, tudi tokrat pod okriljem Gibanja za občino Šentjur. Toda zadnjo besedo bodo imeli volivci, ki bodo 5. oktobra dosedanjo lokalno oblast podprli ali pa ji bodo podporo odvzeli. Diaci je pripravljen na oba možna scenarija. Z njim smo pred praznikom občine pretresli njegov prvi mandat. » Pogovarjala seje: Nina K robat Izteka se vaš prvi mandat. Kako ga ocenjujete? • Moram priznati, da sem zelo zadovoljen. Delali smo zelo veliko in naredili ogromno. Izkoristili smo vse možnosti, ki so se nam ponudile. Dejansko smo postorili vse glavne stvari, ki smo si jih zadali. Dobro smo izkoristili priložnosti, ki so jih dali evropski razpisi, hkrati pa smo sredstva črpali tudi iz državnega proračuna in paradržavnih skladov, kot so Eko sklad, Vodni sklad in Fundacija za šport. Tako da mandat ocenjujem kot naložbeno zelo uspešnega, tudi kar se tiče normativnega dela, smo veliko postorili. Že na začetku mandata smo po desetletju uspeli spremeniti statut in poslovnik, ju prilagoditi zakonu o lokalni samoupravi, odprli smo javno blagajno, sprejeli dolgoročni razvojni program, občinski prostorski načrt, v prostor umestili navezovalno cesto Dramlje-Šentjur, znižali komunalni prispevek in vse ostalo. Omenili ste nekaj uresničenih zavez iz šentjurske deklaracije, ki ste jo spisali v letu 2010. Kaj je tisto, kar vam ni uspelo in zakaj? • Uresničili smo praktično vse razen podelitve dolgoročne koncesije za vzdrževanje in gradnjo cest. Mi smo sicer naredili vse in spe- ljali vse postopke, žal pa ponudbe niso bile takšne, da bi katero lahko sprejeli. To nam še ostaja za naslednje obdobje. O tem konceptu bomo še enkrat razmislili, saj sta za primerno uresničitev potrebna stabilno gospodarstvo in bančni sistem. Ta pogoja v tem obdobju žal nista bila izpolnjena. Bomo videli, kakšno bo stanje v naslednjem obdobju. Še vedno pa trdim, da je koncept javno-zasebnega partnerstva zelo primeren za našo državo. Tudi današnje razmere so drugačne kot na začetku mandata. Kaj pričakujete od nove vlade? @ Intervju • V letu 2010 so nam makroekonomske napovedi napovedovale gospodarsko rast. Pa so se kasneje pokazale za popolnoma zgrešene. Tudi letos nam napovedujejo rahlo rast, toda napovedi so odvisne od več zunanjih dejavnikov, ne le notranjih. Sem zmeren optimist. Pretirano slabše ne bi smelo biti in upam, da bomo stanje v državi postavili na raven, ki jo zmoremo. V zadnjih štirih letih so nam sicer vzeli okoli 6 milijonov evrov. Povprečnina na prebivalca je nižja za 100 evrov, kar za Šentjur s skoraj 20 tisoč prebivalci pomeni dva milijona. Rad bi videl program oziroma stališča nove koalicije do tega vprašanja, saj je od financiranja na lokalnem nivoju marsikaj odvisno. Konkretno od nove vlade pričakujem, da bo upoštevala zakon o financiranju občin, kot je bil sprejet v letu 2006, da bo imela posluh za lokalne skupnosti in da bo v primeru finančno slabše situacije v tej državi naloge občin z zakonodajo prilagodila njihovim finančnim zmožnostim. Če boste znova izvoljeni, greste v nov mandat z enako ekipo ali bodo kakšne spremembe? e Tudi tokrat kandidiram s podporo volivk in volivcev ter liste Gibanje za občino Šentjur. Kaj boste počeli, če ne boste izvoljeni? Konec koncev ste že nekaj časa profesionalni politik. li dolgoročni razvojni program, sprejeti pa moramo še program lokalne mladinske politike, lokalni program kulture in program razvoja kmetijstva. Ti programi bodo podlaga za posamezne ukrepe na teh področjih, seveda pa jih »Še vedno trdim, da je koncept javno-zasebnega partnerstva zelo primeren za našo državo.« • Ne nekaj časa, temveč zadnja štiri leta. Drugače sem po izobrazbi inženir elektrotehnike in magister ekonomije, imam pedagoško -andragoške izpite, imam ravnateljski izpit, državni izpit iz javne uprave in dosti izkušenj. Poklicnih izzivov ne bo zmanjkalo. Pravite, da računate na zmago. Največji izzivi za naslednji mandat? • Nadaljevanje aktualnega investicijskega ciklusa. Nekaj še moramo postoriti na protipoplavnih ukrepih, imamo pripravljene projekte za energetske obnove javnih objektov, čaka nas še vsa ostala infrastruktura, tako na področju cest kot odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter na področju vodooskrbe. Kot sem že povedal, smo spreje- mom prej sprejeti občinski svet. Dela v občini je še dovolj za kakšnih petdeset let. Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom? • Sodelovanje z večino je bilo zelo dobro, kar je zelo pomembno. Podobno pričakujem tudi vnaprej. Tudi z večino občanov smo odlično sodelovali. Treba pa je razumeti, da se vsega ne da takoj rešiti. Vsaka težava nam predstavlja izziv, ki ga skušamo rešiti v najkrajšem času. Le še dober mesec je do lokalnih volitev, pa uradno v času najinega pogovora še nimate protikandidata. Kaj to pove o šentjurski lokalni politiki? • Uradno bodo imena znana 10. septembra ob 19. uri in 5 minut. Sam sem svojo ponovno kandidaturo napovedal že ob prevzemu mandata in se ne grem skrivalnic. Z drugimi se ne ukvarjam. Neuradno je znano že vsaj eno ime iz vrst SDS. Kakšno kampanjo pričakujete? • Z naše strani umazane kampanje ne bo. Ljudje so uspeli prepoznati naš način delovanja v teh letih, rezultati so več kot vidni in verjamem, da bo volilni rezultat dober. Kar se tiče konkurence, tudi pričakujem normalno kampanjo. Lahko se pogovarjamo o različnih pogledih na zadeve, če se bodo lotili umazane kampanje, pa sem na to pripravljen. Bliža se občinski praznik. Bo osrednja slovesnost že v novem kulturnem centru? • Predvidoma da. Dela potekajo po načrtih. Vesel sem, da smo uspeli urediti zadeve s sodiščem oziroma z lastnikom dela stavbe, Ministrstvom za pravosodje. Stavba bo tako dobila enovito podobo in bo eden markantnejših objektov v naši občini. Koliko kilometrov ste letos že naredili s kolesom? • Zelo rad kolesarim, koliko mi le čas dopušča, predvsem ob koncih tedna. Letos imam za sabo okoli 2.200 kilometrov. Največkrat seveda kolesarim v naši občini. Ob tem si ogledam tekoče naložbe v občini, udeležim se tudi kakšnih kolesarskih maratonov, letos sem bil denimo na dolgogorskem in šmarskem. Za kolesarsko infrastrukturo je v Šentjurju še precej rezerve, kar se kolesarskih stez tiče. e Drži. Dejstvo pa je, da imamo tako veliko mrežo lokalnih cest, daje najprej treba poskrbeti zanje. Imamo namreč 800 kilometrov cest in z njimi še ogromno dela. Kaj pa družina pravi na vnovično kandidaturo? Najbrž je težko usklajevati obveznosti župana z družinskimi ... • Obveznosti župana so obsežne, treba je biti popolnoma predan funkciji, zato tudi zagovarjam profesionalno funkcijo župana v tako velikih občinah, kot je Šentjur. Res je, da ni prostih koncev tedna, a tukaj se ne da pregovarjati, to je treba sprejeti. Doma imam razmere urejene, sin bo kmalu polnoleten, še vedno živim v bližnjem bloku, tako da cel svoj čas posvečam delu na Občini in tako bo tudi vnaprej. Kje ste bili letos na dopustu? • Že deset let hodimo na isto mesto, na Korčulo k starejši gospe, ki je v tem času naši družini postala nekakšna stara mama. Tam se počutim kot doma. Društva (J5) BALINARSKO DRUŠTVO ŠENTJUR kw Šentjurski balinarji pripravljeni na nove tekme Lahek šport? Balinarji pravijo, da vse prej kot to. Zapletena pravila in ekipna igra mu dajo pridih zelo zanimivega športa. » Piše: Matej Verdinek Osnovna ideja balinarskega društva je druženje in zabava ob igri. Potek igre je odvisen od števila igralcev. Možno je igrati eden proti enemu pa vse do štiri proti štirim. Se pa seveda sama igra ob tekmovanjih lahko prevesi v zelo resno bitko za zmago. Ta se po besedah zdajšnjega predsednika Balinarskega društva Šentjur, Zlatka Lajha, vidi predvsem na obrazih tekmovalcev, ki izgubijo boj. V Šentjurju balinarsko društvo obstaja že osem let. Z delom v društvu so pričeli mladi, a je mesto predsednika prevzel Jože Štiglic. Od začetka igrišče ni bilo asfalti- Zlatko Lajh, predsednik Balinarskega drUŠtva Šentjur. Foto Matej Verdinek DEJSTVA »To ni društvo, v katerem se pije« Zgodilo seje tudi, daje včasih marsikdo rekel: »To je društvo, v katerem se pije. Možje prišel domov pijan.« Lajh je razjasnil, da nikogar niso nikoli silili v pijačo. »Je pa res, da se je tisti, ki je prišel kdaj domov pijan, napil po našem druženju kje drugje, pa je potem izpadlo, kot da pijemo tu.« (murni Šentjursko balinarsko društvo je društvo, kjer se združijo zabava, igra in druženje s prijatelji. rano, so pa kasneje za lažjo organizacijo tekem poskrbeli tudi za to. 'Jaz tebe, ti mene' Društvo danes šteje več kot 30 članov. Igrajo in vadijo nekajkrat na teden - odvisno od vremena in časa igralcev. Nekateri so v društvu bolj dejavni, drugi manj. »Prirejajo se razne meddruštvene tekme in lige, med njimi je Šaleška liga, v kateri so igrali, že preden sem postal predsednik. Zadnji dve leti igramo tudi v Kozjanski ligi ter zimski, ki jo organizira društvo v Rogaški Slatini,« je povedal Lajh, ki mu teče zadnje leto štiriletnega mandata. Tekme organizirajo na način 'jaz tebe, ti mene' - kar pomeni, da domači klub povabi v goste tujega, tuji pa mu nato povabilo vrne. Dosežki in delo v društvu Šentjurski balinarji so na različnih tekmovanjih že dosegli odlične uvrstitve. »Letos smo na turnirju v Rogaški Slatini postali prvaki,« je povedal Lajh. Izpostavil je še tekmovanje z društvom iz Topolšice. »Vedno so nas premagali, letos pa nam jih je uspelo 'spraviti na kolena'. In ni jim bilo vseeno.« Z novimi tekmovanji bodo balinarji nadaljevali že čez dober teden. Ekipe, ki so gostile tekme v prvem delu, bodo zdaj odšle na tekme v goste in obratno. SacUe, ki teče Ponosni prejemniki Zlate medalje na ocenjevanju mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra. @ Aktualno IŠČEJO NASE KORENINE kv Človek, ki pozna svoje korenine, lahko kljubuje viharjem Raziskava. Od kod izhajamo in čigave gene nosimo? To bodo ugotavljali tudi na prebivalcih s Šentjurskega. » Piše: Nina Krobat Smo Slovenci bolj sorodni severnim ali južnim ljudstvom? Kje so pravzaprav naše korenine? To zadnjih osem let skozi genetske raziskave ugotavlja Marjeta Manfreda s sodelavcem Darkom Vrečkom. Raziskave bi zdaj radi naredili tudi na našem območju. S pomočjo genskih raziskav ljudi, ki živijo na območjih Rifnika, Loke pri Žusmu, Vranja, Bistrice ob Sotli in Svete Gore, bi radi ugotovili, ali imamo morda prednike (tudi) v ljudstvu Langobardov in v kakšni meri. Nismo le potomci Slovanov Iz dednih zapisov lahko sledimo popotovanju svojih prednikov od nastanka človeštva do danes, pojasni gospa Marjeta. Lahko izvemo, kdaj seje določeno ljudstvo pojavilo oziroma razširilo v nekem prostoru, kako se je selilo, katere genetske skupine so značilne za določena ljudstva, kdaj so te nastale ... Dedni zapisi nam S pomočjo genskih raziskav ljudi s Šentjurskega želijo ugotoviti, kdo so naši predniki. pravzaprav povedo, čigavi potomci smo Slovenci. Kot trdi Manfredova, smo potomci številnih ljudstev, tako prvih prebivalcev Balkana kot Indoevropejcev pa Venetov, Keltov, Germanov, Slovanov in še mnogih drugih ljudstev, seveda v večji in manjši meri. »Povedo to, da smo najbolj sorodni Slovakom, Čehom, delno tudi Poljakom in evropskim Rusom. Pove to, da smo potomci različnih ljudstev, ki so sem prišla z valovi v različnih obdobjih zgodovine, in da ni pravilno trditi, da smo potomci zgolj enih,« poudarja. Zakaj Šentjursko? To ljubiteljsko raziskavo so začeli v sodelovanju z Američanom s slovenskimi koreninami, Tonyjem Popichem, ki ljubiteljsko raziskuje eno izmed genetskih skupin, ki jo sam deduje. Gre za skupino y-DNA II, ki je značilna predvsem za današnjo Skandinavijo, Finsko in severozahodno Nemčijo. Z analizo prebivalcev na Štajerskem želijo torej ugotoviti, ali ta genetska skupina v tem prostoru izstopa od slovenskega povprečja in ali bi lahko dedne zapise iz te genetske skupine povezali z langobardskimi predniki. Zato so za raziskavo izbrali območja, ki so jih pred več kot dvema tisočletjema prečkali ali naseljevali Langobardi. In zakaj je pravzaprav to pomembno? »Ker človek, ki pozna svoje korenine, lahko kljubuje viharjem. Enako neka skupnost, ljudstvo, narod,« odgovarja Manfredova. DEJSTVA V Prostovoljci za znanje K sodelovanju vabijo moške, doma z območij Rifnika, Loke pri Žusmu, Vranja, Bistrice ob Sotli in Svete Gore, starejše od 18 let. Sodelujočim bodo po pošti poslali set za odvzem DNK - dve palčki, s katerima se minuto drgne po dlesnih. Test DNK bodo nato opravili v ZDA - za sodelujoče je lahko test tudi brezplačen. Testi bodo namenjeni izključno boljšemu poznavanju zgodovine, poudarja Manfredova. Če želite sodelovati ali vas zanima več, ji lahko pišete na marjetaman-freda@hotmail.com ali pokličite 031 799 525. 70. OBLETNICA OSVOBODITVE HLAI Osvobojeni Planini v čast > 'i • v i Zbranma prired ■ Na Planini so organizirali tradicionalni " je bil na koči Lovskega društva Bohor, je spominski pohod na Bohor in proslavo ob Združenje borcev NOB Planina pri Sevnici 70. obletnici osvoboditve Planine. Pohod- $ pripravilo osrednjo slovesnost. Po besedah niki so prehodili približno uro dolgo pot predsednika krajevne organizacije Planina iz Stare žage proti Bohorju. Na cilju, ki ' pri Sevnici, Antona Špana, je osvoboditev ’ nemške oblasti. (MV) pomemben mejnik v drugi svetovni vojni za tamkajšnje ljudi, ki so se takrat uprli vojaškemu režimu in s pomočjo kmečkih fantov,1 ki so poprijeli za puške, Planino rešili izpod Šentjurčani (1?) OKUSNE ŠENTJURSKE SLADICE Od radiatorjev do sladoleda V slogi je moč. Povezanost in trdo delo družine obrodilo sadove. » Piše: Matej Verdinek Marjan in Julijana Volavšek sta Šentjurčana, ki sta leta 2002 začela pisati zgodbo slaščičarne Jana, ki je danes ena najbolj poznanih šentjurskih slaščičarn z lastno ponudbo slaščic in sladoleda. Radiatorji in sladoled Vse skupaj seje začelo že tri leta pred tem, ko je Marjan odprl proizvodnjo radiatorjev z lastno tehnologijo in začel aktivno sodelovati s podjetjem Gorenje. Izdelal je lasten inovativni stroj za poliranje ovalnih cevi za radiatorje. Z njim je dosegel 1000 metrov spoliranih cevi na dan, v takratnem obdobju pa je bilo zaposlenih celo 32 delavcev. Velik uspeh pri delu in potreba po novih delovnih prostorih je nanesla na idejo, da z ženo Julijano, kije takrat vodila svoj darilni butik, odkupita prostore bivše tovarne Tolo. Ob proizvodnji radiatorjev in najemu novih prostorov sta tako dobila še idejo o odprtju slaščičarne z lastno izdelavo sladoleda. Nekajletno sodelovanje s podjetjem Gorenje seje zaradi selitve v tujino takrat končalo, sama pa sta vse moči in ambicije nato vložila v razvoj slaščičarne. Navdih in svežina Novo zakupljen prostor in prostori takratne tovarne radiatorjev so bili odlična priložnost za postavitev peči in naprav za peko slaščic. Zakonca Volavšek sta s pomočjo družine, osebnih in družinskih prijateljev slaščičarno Jana pripeljala na nivo, ki v obiskovalcih še danes pušča dober vtis. Ljudje, kijih obiščejo, so zadovoljni s ponudbo in jih mnogokrat pohvalijo, kar jim daje zagon za nadaljnjo delo. Za pestrost njihove ponudbe poleg slaščic skrbi še sama Jana DEJSTVA Prenovitev ob obletnici Ob deseti obletnici slaščičarne Jana so goste presenetili s pestro ponudbo, novo zunanjo podobo in posodobitvijo otroških igral. ■ms Zakonca Volavšek Marjan in Julijana s hčerko Natalijo (desno), ki že uspešno nadaljuje njuno delo. Pogled na slaščičarno z glavne ceste proti kraju Hruševec. Volavšek, ki izdeluje veliko sadnih in mlečnih sladoledov. Nič drugače ni s slaščicami, pri katerih stremijo k čim bolj naravnim in svežim sestavinam, izkušene in pridne slaščičarke pa so dojemljive za nove ideje, ki jih skupno sooblikujejo v podjetju. Ponudba za jutri Želja, da ustrežejo strankam in jih tako zadovoljijo s pestro ponudbo, je glavni cilj, za katerega pravijo, da se bodo borili tudi v prihodnje. S ponudbo različnih dobrot iz lastne proizvodnje želijo ustreči vsem, da tako vsak najde nekaj za svoj okus. Tako bo zgodba slaščičarne Jana, ki je prepletena z veliko odgovornostjo in predanostjo do dela ter ljubeznijo do vodenja slaščičarne, Torta Slaščičarne Jana. Foto slaščicama Jana zagotovo ustvarjala dobre rezultate Temelj njihovega uspeha je namreč še naprej. Zakonca Volavšek za ko- prav povezanost in trdo delo vse nec dodajata še: »V slogi je moč«, družine. @ Kultura TOM COSTO »Nisem boljši kot drugi, nisem slabši, sem le svojevrsten.« Tom Costo. Iskren, iskriv, rad navdihuje ljudi s pozitivnimi sporočili, šalami. Dejaven je na družbenih omrežjih, pogosto nastopa v Šentjurju in okoliških krajih. Jeseni načrtuje izdajo svoje prve knjige. Zadnji avgustovski petek se je šentjurskemu občinstvu predstavil z monokomedijo Alo, ti tam gori. » Spraševala: Sergeja Javornik » Foto: osebni arhiv Ko strica Googla vprašaš, kdo je Tom Costo, pove veliko ... Sproščeno, iskreno, šaljivo ... Kako se Tom Costo predstavi bralcem Šentjurskih novic? • Stric Google mi že dolgo sledi, tako da točno ve, kaj delam in kje to delam, prav tako pa tudi za vse vas — prav nihče se ne more skriti. Iskrenost, sproščenost in šaljivost niso le javna maska, ki jo kažem svetu, temveč sem vse to jaz v najbolj pristni obliki. Rad motiviram ljudi, rad jih zabavam, a najpomembnejše mi je, da izražam svoje poslanstvo - da skupaj z vami polepšam ta svet in naredim življenje eno veliko 'uživancijo', saj je to smisel vsega. Drugače pa sem čisto preprost fant, ki ima ob sebi dobre ljudi. Rad se sproščam, rad hedonistično uživam v vseh radostih življenja, rad pišem, ustvarjam, pomagam, svetujem, odgovarjam na vprašanja v intervjujih. Tom Costo ni vaše pravo ime. Zakaj sprememba? Je tako lažje nastopati in se promovirati? e Tom Costo je ideja, je poslanstvo. Takšno umetniško ime sem si izbral, ker so moji predniki, znamenita rodbina Costo s Sicilije, bili znameniti mafijci, po zgodbi katerih je bila napisana knjiga Boter in posneti filmi, zato je to poklon mojim prednikom. No, lepo bi bilo, če bi to bilo res, pa ni, čeprav sem zelo ponosen za svoje korenine. Ime je pač ime, skušal sem nekoliko zaokrožiti celotno zgodbo, ki jo predstavlja, poleg te- * Knjiga, ki me je prevzela... Jih je kar nekaj. Rad berem knjige s področja filozofije in psihologije, občasno se lotim kakšnega dobrega romana. Trenutno berem dela Stefana Zweiga. * Punca, ki mi vzame sapo ... Moja punca - vsak dan jo z občudovanjem gledam in se sprašujem, če sanjam. * Najraje sem v družbi... Samega sebe, saj vem, da sem v dobri družbi. Lepo mi je zraven vseh, saj sem že pred časom vse negativce izbrisal iz svojega scenarija. * Naj anekdota z nastopa ... Kar nekaj zanimivih dogodivščin je bilo. Od tega, da smo za prvi nastop imeli natanko 15 minut vaj z ekipo in je kljub temu bil nastop izpeljan popolno. Pa tudi zanimivi komentarji iz občinstva so že prileteli. V delu predstave, ko dame pozovem, da se dotaknejo svojih prsi, je na primer ena izmed njih zavpila: »Če jih nimam!« Tom COSta. Foto osebni arhiv. ga pa ne bom skrival apetitov po nastopanju v tujini. Občinstvo na Celjskem vas pozna predvsem kot stand up komika. Še eden več, poreče kdo. Kaj vas dela drugačnega od ostalih v Sloveniji? • Stand up komiki začnejo z nekajminutnimi nastopi in se kalijo na večerih odprtega mikrofona. Jaz sem se odločil drugače in vse skupaj povezal v enourno predstavo. Najprej sem ustvaril 'Sej bo!', zdaj je čas za 'Alo, ti tam gori'. Vesel sem, ker sem zmožen nenehno ustvarjati nov material, tudi neobjavljenega je ogromno. Nisem boljši kot drugi, nisem slabši, sem le svojevrsten in ustvarjam v svojem slogu. Kakšno je slovensko občinstvo? Je zahtevno, aktivno med vašimi nastopi? • Slovenci smo zelo zanimivi kot občinstvo in tudi kot inspiracija za ustvarjanje materiala za nastop. V svojem nastopu skušam vedno odkrivati rob, mejo, do koder lahko občinstvo pripeljem. Včasih je le na kakšnih zasebnih zabavah težava, ker se nekaterim zdi, da morajo biti pretirano aktivni, predvsem z opletanjem svojega jezika med mojim nastopom. Takrat jim dam čisto 'prijateljski' nasvet, da naj jezik raje uporabijo pri svojih partnerjih. 29. avgusta ste pred domačim občinstvom nastopali z monokomedijo Alo, ti tam gori. O čem govori predstava? • Na kratko bi lahko rekli, da govori o podrejenosti oziroma položaju podložnika, ki je vedno pogostejši trend v svetu. Občinstvu želim sporočiti, da so več, kot se jim zdi in da ni nobenih šefov, vladajočih, ki nam govorijo, kako živeti. Lahko bi rekli, da skušam zakoreniniti svobodo v srcih vseh, ki bodo videli predstavo. Pišete kolumne, bloge. S kakšnim določenim namenom ali tako, za svojo dušo? • Pisanje je poleg nastopanja moja velika strast, moje poslanstvo. Trenutno poleg bloga in kolumn pišem tudi svojo prvo knjigo, ki bo končana do oktobra. Je vaše umetniško ustvarjanje dovolj za preživetje? • Da, vendar ni vsak mesec isti znesek na računu, razen od pogodbenega dela za različne nastope, pisanje, snemanja. Če bi preračunal svoj povprečni mesečni dohodek, sem s svojo 'plačo' nadvse zadovoljen, pa še na bolje kaže. Novice (l9) PREVORJE v Zvezdoglede razveselil vesoljski ognjemet Na Prevorju so v začetku avgusta zopet opazovali zvezde in se izobraževali o njih in vesolju. Dvanajsta Astronomska noč, ki jo organizirata astronomsko društvo Kosci Šentjur in Kulturno društvo Prevorje, je potekala na ravno pravo noč, saj so zvezde sijale z jasnega poletnega neba. Zbranimi iz vse Slovenije so v šoli najprej predavali Robert Gajšek, Roman Ocvirk in Majda Kamenšek Gajšek ter Ludvik Jevše-nak, ki je strastni astronom in prevajalec astronomske literature v slovenščino. Predstavil je svojo knjižico Vesolje, kakor ga razlagam svojim vnukom. Sledilo je opazovanje zvezd vse do jutra. Zvezde so kar žarele z dobro umitega neba in videli so veliko objektov, ki so vidni samo pod najboljšimi opazovalnimi pogoji. Kot bi se nebo hotelo oddolžiti za vse oblake in dež, ki letošnje poletje preprečujejo opazovanje neba. Obiskovalce so navduševali lepi pogledi na Luno, Saturn pa na zvezdne kopice, meglice, galaksije in druge objekte. Da je bilo navdušenje še večje, je poskrbelo nebo samo. Poslalo je nekaj prekrasnih utrinkov, ki so kot pravi vesoljski ognjemet razveselili 'zvezdoglede' in jih spomnili na želje, ki jih naj utrinki izpolnijo. (MKG in MK) Nafotografesena -»ssssass tionvhovoopazo- \zanje.i:=totowVe!' f j- Za vse obiskovalce ni bilo dovolj stolov, zato pa je bilo kasneje na nebu dovolj zvezd. Kozmogrami z Ritnika Piktogram Tanje Hanžič: S svojim kozmogramom sem kraju Rifnik želela podariti in ojačati milinskost, ki sem jo začutila do tega kraja. H Piktogram Roka Vodeba: Moj kozmogram nosi ime Velika ptica in ponazarja povezavo med zemljo in nebom. Kozmogram je rif-niška zvezda - natančneje uhan, ki je bil izkopan na Rifniku in je tudi njegov znak. Piktogram Domna Sapača: Na Rifniku je nekoč vladala harmonija med bitji. Ta harmonija je bila prekinjena. Na kozmogramu so bitja ponovno povezana in ponovno plešejo. Ob pogledu na Kalobje, Resevno in Rifnik so se mi vedno pojavljala vprašanja. Vedno se mi je ob pogledu na Rifnik in ob delu v tej skupini na njem pojavila zgodba življenja na Rifniku in to zgodbo sem vklesal v kozmogram, saj sem imel vedno občutek, da je tu čisto drugačno življenje kot pri nas v dolini. V Šentjurskih novicah s tem končujemo serijo predstavitev kozmogramov z Ritnika. Društvo upokojencev Dramlje je bilo ustanovljeno maja 2005. Trenutno je aktivnih 163 članov. Dejavni so na več področjih, najpomembnejši projekt je Starejši za starejše. V sklopu projekta na domu obiskujejo starejše od 69 let, četudi niso člani društva. »Prostovoljke društva občane anketirajo, nato pa se dogovorijo za sodelovanje z društvom za naprej,« pojasnjuje Sonja Korošec. Nosilec projekta Starejši za starejše je sicer Zveza društev upokojencev Slovenije, izvaja pa ga že več kot 300 društev po državi. Priljubljena ročna dela Drameljski upokojenci se srečujejo na različnih pohodih, izletih, srečanjih. »Druženja nam veliko pomenijo, saj si marsikdo s tem krajša čas, sklepajo pa se tudi nova prijateljstva, ki so še kako pomembna v današnjem stresnem času,« pravi Sonja Korošec. Pravi, da si upokojenke zelo rade krajšajo čas z ročnimi deli, ki jih ob različnih priložnostih v lokalnem okolju tudi razstavijo. Člani društva se sestajajo v gasilskem domt in v osnovni šoli v Dramljah. Želijo si lastnil prostorov, kjer bi delovali in se lahko še večkra srečevali. (SJ) Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Dč02y33 ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. urednistvo(glsentjurskenovice.si Reportaža KLUB 5TAR0D0BNIK0V Za staro plSce^ifTSSkrBiiSS^rSjjgSKali kot za svoje žene Večno mladi. Pa še res je - čeprav vozijo avtomobile iz leta 1930 in kolesa, stara več kot stoletje, štejejo šele 7 let. Toda starodobniki zanje niso otročarija. O tem pričajo tudi številna priznanja in pokali, ki jih pridno nabirajo s svojimi atraktivnimi vozili, za katere, kot se radi pošalijo, skrbijo skoraj bolje kot za svoje žene. Kako tudi ne, saj pravijo, da imajo bencin v krvi. » Piše: Nina Krobat In še kako je dišalo po o bencinu tistega lepega dopoldneva, ko se pred vrata šentjurskega kluba starodobnikov pripelje predsednik Rudi Ferlež. S svojim lordom A iz leta 1930, ki je menda najbolj družinski avto v Sloveniji - v lasti Ferleževih je namreč že več kot 80 let. Tudi za tiste, ki bencina nimamo ravno v krvi, pravi lepotec! Morda pa tudi za avtomobile velja isti rek kot za vino (in bojda tudi za moške, čeprav bi o tem lahko razpravljali): starejši ko so, boljši so. Seveda če so dobri vzdrževani. S tem se strinja tudi podpredsednik kluba Zoran Gerbec, sicer lastnik še enega starega lepotca: mercedes-benza SCB iz leta 1950. Zoranov mercedes Zgodba Zoranovega mercedesa sicer ni tako lepa kot lordova. Svoj konec bi skorajda dočakal na enem od ameriških avtomobilskih odpadov. Kako se je znašel tam, Zoran težko razume. »Še nedolgo nazaj starodobniki niso bili tako cenjeni, kot so danes. In večinoma so res končali na odpadih.« Sam je takšen model avtomobila (izdelali sojih le 1.600) iskal leta in k sreči so ga ameriški trgovci še pravočasno opozorili nanj. Mercedesa so naložili na ladjo in ga pripeljali v Hamburg. Zoran je nato začel z dvoletno obnovo, kot se reče. Mehaniko so obnovili v Sloveniji, pločevino in notranjost pa na Poljskem, pol ceneje, kot bi to storili pri nas. Po več kot 1.600 urah delaje mercedes praktično tak, kot je bil leta 1950, ko so ga izdelali za višji razred premožnih voznikov. Zato ne čudi, da so Zoranu pohvalo za dobro opravljeno delo poslali iz samega sedeža Mercedesa. »Je eden izmed najlepših starodobnikov pri nas, zame pa neprecenljiv in izjemno dragocen,« prizna Zoran, ki ga prav rad zapelje naokoli in pokaže. O vrednosti pa ne razpravlja rad - je naokoli preveč pridaničev. .motornih koles, najstarejši je laurin-klement iz leta 1904. Še posebej so ponosni na svojo kolesarsko sekcijo. 'Kostolomec' iz leta 1886 je njihovo najstarejše kolo. Ime zanj je kar pravšnje - z ogromnim prvim kolesom in majcenim zadnjim si res ni težko polomiti kosti. Zelo so ponosni na svojo zbirko starodobnikov in radi bi jo tudi pokazali dmgim. Na enem mestu, v muzeju. »Zelo si želimo, da bi nam uspelo urediti muzej avtomobilov poleg železničarskega muzeja. V enem delu bi bila na ogled stara mehanična delavnica, v dragem bi razstavili vozila,« opiše Rudi in pove, da jim je Občina že obljubila pomoč, zdaj potrebujejo še denar. Morda pa bo kaj primaknila Evropa? Vsak ima svojo dušo Ni mogoče prešteti vseh delovnih ur, ki jih za- Ford za 20 parov volov Takšna ljubezen do avtomobilov, pravzaprav strast, je tisto, kar združuje 65 zanesenjakov, članov Kluba starodobnikov Večno mladi iz Šentjurja. In prvi med njimi, gospod Rudi, jo še posebej vzneseno opisuje. Ta se je rodila že desetletja nazaj, z zgoraj omenjenim lordom, ki ga je leta 1933 kupil Rudijev oče, dobrostoječi šentjurski poslovnež. Vreden je bil toliko kot 20 parov volov ali manjše posestvo! Po trku s poštnim vozilom je lorda v strahu, da ga ne bi zaplenili nemški vojaki, med vojno skrival v garaži, kasneje pa ga je Rudi prepričal, da se lotita obnove. A bilo je težko, saj se ni dalo dobiti rezervnih delov, zato so morali precej improvizirati. Leta 1966 sta se oče in sin z njim celo udeležila relija v Velenju in osvojila deseto mesto. Njun lord je tako navdušil nekega Italijana, da je zanj ponujal dva nova avtomobila, pa ga niso dali. Po osamosvojitvi se je Rudi lotil še druge, bolj resne obnove in ga tokrat povrnil v skorajda prvotno stanje. In takšen je še danes, ko ga s ponosom zapelje naokoli. Primerki za v muzej Opisana starodobnika sta med najbolj dragocenimi avtomobili v klubu, kamor sprejmejo le lastnike vozil, starejših od 40 let. Poleg starih avtomobilov imajo njihovi člani tudi precej starih nesenjaki, kot sta Rudi in Zoran, vložijo v svoja stara vozila. In tudi zato jih kar tako ne spustijo iz svojih rok. Obnova starodobnikov je dandanes menda lažja kot nekoč. Splet je olajšal komunikacijo in iskanje, nekatera podjetja še izdelujejo dele za stara vozila, veliko se udeležujejo tudi sejmov po tujini, kjer se da dobiti rezervne dele. Ali pa jih izdela kar Rudi sam v svoji domači delavnici. »Ko avto enkrat strokovno obnoviš, praktično nimaš več težav z njim. Stari mercedesi so naredili po milijon kilometrov, ne da bi ga enkrat 'odprli'. Teoretično bi mojega mercedesa lahko vozili še čez 200 let, če bo dobro vzdrževan in če bo takrat še gorivo,« se nasmeji Zoran in doda: »Saj mi žena kdaj reče, zakaj le vlačim 'ta stari pleh k bajti', toda vsak starodobnik ima svojo zgodovino, svojo dušo. Zato.« 'Kostolomec' iz leta 1886, najstarejše klubsko kolo. Ime zanj je kar pravšnje - z ogromnim prvim kolesom in majcenim zadnjim si res ni težko polomiti kosti. Tudi precej motorjev imajo v klubu. Najstarejši je laurin-klement iz leta 1904. Srečanje lastnikov starodobnikov Šentjurčani pripravijo vsako leto ob Jurjevanju. Zn-T) ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. urednistvo@5entjurskenovice.si Kronika PEŠCI IN ALKOHOL Pijani pešci ogrožajo življenja MINI KRIMI Ponikva. Pijan zaspal kar v jarku ob cesti. Policisti opozarjajo: pijani pešci ogrožajo svoje in druga življenja. » Piše: Nina K robat Nekako takole: pelješ se po cesti, morda je že tema, in kar naenkrat se pred vozilom znajde opotekajoča se postava. Malo levo, malo desno skuša ob cesti pripešačiti do svojega cilja. Če postavo opaziš pravočasno, si dovolj zbran in na cesti ni drugih ovir, jo obvoziš, morda potrobiš od jeze in pelješ naprej. Če imaš manj sreče, pa se opotekajoča postava naenkrat znajde pod kolesi tvojega avtomobila. Situacija, dobro poznana tudi krajanom Ponikve in okoliških krajev. Policisti tam večkrat posredujejo zaradi pijanih pešcev - samo v zadnjih tednih kar dvakrat. Alkohol namesto plačila Krajana Ponikve je na začetku avgusta razjezilo, da nekateri prebivalci namerno ali nenamerno škodijo svojim sokrajanom, ki so odvisni od alkohola in se ne zavedajo več, kako globoko so padli. Tako se zgodi, da tako osebo prosijo za pomoč pri raznih opravilih, za DEJSTVA r Pijani pešci v prekršku Če pešec hodi pijan po cesti ali celo leži na cesti in s tem ovira promet, gre za prekršek. Globa: 40 evrov. Če pijan človek leži na javnem mestu (izven vozišča) in se zaradi tega zgražajo občani, je v prekršku po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Globa: 104 evre. plačilo pa jim dajo nekaj litrov domačega. »Z zaslužkom v steklenici tako cele noči pijani tavajo proti domu po cesti, na kateri pa so še drugi udeleženci v cestnem prometu,« besede krajana, ki je ogorčen poklical na šentjursko policijsko postajo, povzemajo policisti. Pri tem pa ne pomislijo, da pijani pešci ogrožajo tako svoje življenje kot tudi življenja drugih. Spomnimo, daje pred leti na tem območju zaradi pijanega pešca že prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom. Zaspal v jarku Že nekaj dni po omenjenem klicu je šentjurske policiste nek drug voznik opozoril na enak problem. Na cesti od Ponikve do Dolge Gore v Ostrožnem j e opazil, da v jarku leži negiben človek. Policisti so odhiteli tja in ugotovili, da je krajan Dobovca, obnemogel od alkohola, obležal v jarku. »K sreči ni prišlo do prometne nesreče, možakar se je zaradi premočnega vpliva alkohola le skotalil v jarek in tam zaspal. Lahko pa bi obležal na cesti in bi ga nič hudega sluteči voznik povozil!« opozarja Martin Kumer, pomočnik komandirja na šentjurski policiji. Policisti so moškega zbudili in odpeljali domov. Vodja policijskega okoliša se je z njim kasneje, ko se je streznil, pogovoril. Podobno naredijo tudi v drugih primerih. Če je treba, policisti vključijo tudi center za socialno delo ter druge ustanove, ki bi človeku s težavami lahko ponudile pomoč. Kumer pa občanom svetuje: »Če opazite pijanega pešca, ki hodi po cesti in ovira promet, je treba nemudoma obvestiti 113. Policisti bodo skušali izslediti kršitelja in ga odstraniti iz prometa, da nevarnost zanj in druge udeležence preneha.« Zloraba plačilne kartice na medmrežju Šentjur, 2. avgust - Policisti so obravnavali primer, ko je oškodovanec iz tujine prejel ponarejeno potrdilo o plačani storitvi oziroma nakazilu denarja preko storitve PayPal. Ob tem policisti opozarjajo, da naj bodo uporabniki pozorni na to, kdo je poslal potrdilo, in naj za večje zneske preverijo pri posredniku plačila, če je nakazilo res izvedeno. Šentjur, 13. avgust - Policisti so obravnavali krajo denarja v tujini. Pri poslovanju s kreditno kartico po medmrežju so neznanci prestregli podatke in jih uporabili pri plačilu športnih stav na Malti. Policisti ob tem opozarjajo, naj bodo uporabniki pri načinih plačila preko medmrežja previdni in naj uporabljajo kartice le pri varovanih straneh z najvišjimi varnostnimi ocenami. Preozka cesta Repno, 3. avgust - Znanca sta se v bližini domačega kraja peljala po njima znani cesti. Alkohol je bil spet razlog, da je bila cesta preozka. Med trčenjem se je sopotnik huje ranil. Zoper voznika sledi kazenska ovadba. Gojil konopljo Šentjur, 4. avgust - Policisti so zasegli večje število sadik prepovedane droge konoplje, ki jo je imel storilec posajeno v bližini stanovanjske hiše. Zoper storilca bo zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami podana kazenska ovadba. Desetletja prepirov Proseniško, 9. avgust - Prišlo je do prepira med sostanovalci, ki se prepirajo že desetletja. Zaradi storjenih kaznivih dejanj se bodo ponovno zagovarjali na sodišču. Plina na pretek Dramlje, 10. avgust - Neznanci so v jutranjih urah vlomili v prostor za plinske jeklenke v trgovini v Dramljah. Ukradli so jih 15, s tem pa trgovini povzročili za okoli 750 evrov škode. Šel po gobe, dobil udarec Šentjur, 13. avgust - Občan se je sprehajal po gozdu in iskal gobe. Srečal se je z znancem, ki ga je po vratu udaril tako močno, da je pri tem prvi izgubil zavest. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba. Želi kolesariti Slivniško jezero, 14. avgust - Ukradeno je bilo fantovsko kolo znamke Corratec, X Vert, bele barve z zelenimi napisi. Policisti zbirajo obvestila o storilcu kaznivega dejanja. Rad ima palete Slivniško jezero, 15. avgust-Storilec je iz treh solo prikolic v Šentjurju odtujil 90 euro palet. Podana bo kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo Celje. Grozil poslovnemu partnerju Šentjur, 15. avgust - Poslovna partnerja sta popivala v gostilni, alkohol pa je enemu izmed njiju pomagal pri tem, da seje opogumil in z razbitim kozarcem zagrozil drugemu. Po besedah policistov je bila globa neizogibna. Motorist v avto Šentjur, 17. avgust - Prišlo je do prometne nesreče, v kateri je voznik motornega kolesa zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v zadnji del avtomobila. Motorist je pri tem padel in se huje poškodoval. Pijan voznik bežal Šentjur, 10. avgust - V kraju Vrbno sta policista v zgodnjih jutranjih urah ustavljala voznika avtomobila, ki njunih znakov ni upošteval in je nadaljeval vožnjo v smeri Šentjurja. Policista sta mu sledila s službenim vozilom, zaradi česar j e voznik storil še več prekrškov. Vozilo je voznik nato zapustil in peš zbežal. Kmalu so ga izsledili in opravljen preizkus alkoholiziranosti je pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku. V postopku so ugotovili tudi, da voznik nima več vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bilo zaseženo vozilo, čaka pa ga globa v višini najmanj 2500 evrov. ZNAN OBRAZ V Šentjurju že vrsto let deluje Diagnostični center, katerega dejavnost j e splošna medicina in medicina dela, prometa in športa. V centru oziroma pod okriljem le tega je zaposlenih skupno 17 ljudi. Vesna Pekarovič Džakulin, dr. med. spec. družinske medicine, specializantka mdpš/zdravnica Je zdravnica in specialistka družinske medicine. Odkar pomni, je vedela, da bo postala zdravnica. Zanimivo je, da je njen prapraded, Gavrilo Pekarovič, napisal prvo medicinsko knjigo na področju Jugoslavije. Pravi, da je postati zdravnica morda postalo njeno poslanstvo, potem ko je kot petletna deklica preživela hudo bolezen. Pri svojem delu je doživela marsikaj zelo lepega in tudi žalostnega. Pravi, da je najlepše, ko se med njo in bolnikom stke iskreno zaupanje. So pa čustva najbolj intenzivna ob spremljanju umirajočega bolnika. Zelo je počaščena, ko ji bolnik dovoli, da se ob njem uči o življenju. Zelo rada bere, rada ima kolesarska in druga popotovanja, obožuje evropske filme in ples argentinski tango. Rada ima impulzivno, strastno glasbo, kot so tango, jazz in etno, srce pa seji umiri ob poslušanju Balaševi-ča, Massima, Šerbedžije, Gibonnija, Kreslina, Ma-gnifica ... (MV) Kronika (23) Strelec s Ponikve na psihiatrijo Ustrelil reševalca. Antun Za n j ko iz Podgaja ne gre v zapor, ampak na psihiatrijo. » Piše: Nina K robat 74-letni Antun Zanjko iz Podgaja pri Ponikvi ne gre v zapor, ampak na psihiatrijo. Spomnimo, da je Zanjko maja letos ustrelil 35-letnega reševalca Marinka Crnkoviča, ki je z reševalnim vozilom prišel po njegovo bolno ženo Terezijo. Zoper njega ni vložena obtožnica, ampak predlog za izrek varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja. Streljal neprišteven Za poskus uboja je Zanjku grozilo do 15 let zaporne kazni, toda ker so med sodnim procesom ugotovili, da ni prišteven, ga bodo ob koncu sojenja poslali na obvezno psihiatrično zdravljenje. Med sojenjem Zanjko že biva na oddelku za forenzično psihiatrijo mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra. Tudi v sodni dvorani kaže jasne znake neprištevnosti. Nenehno ponavlja obtožbe zoper sosede, češ da mu kradejo elektriko, boji se tudi, da mu bodo prodali hišo. DramavPodgaju Spomnimo, da sta 8. maja popoldne k Zanj-kovima v Podgaj 4a prispela reševalca iz celjske bolnišnice, da bi 78-letno Terezijo zaradi gan- grene na stopalu odpeljala v bolnišnico. Toda njen mož jima tega ni dovolil. Skozi steklo vrat je začel streljati in ena od krogel je zadela reševalca v predel prsi, druga je pristala v reševalnem vozilu. K sreči je bilo z reševalcem vse v redu. Policisti so Antunu odvzeli prostor in ga odpeljali v pripor, gospo Terezijo pa so nato le odpeljali v bolnišnico. Kot so nam po incidentu povedali sosedi, Antun že dlje časa ni bil najbolj prišteven. Streljanju naj bi botroval alkohol, prav tako naj bi imel težave z živci. S KRAJEVNIM PRAZNIKOM LETOS PRAZNUJEMO 50 LET USTANOVITVE KRAJEVNE SKUPNOSTI IN OTVORITEV KONJENIŠKEGA CENTRA BLAGOVNA. ■ ftonjeniš^ - društve ni KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVNA PRAZNUJE Spitali , krajevni praznik, ki boW©db©&2>(§o ■ ob 14:30 začetek tradicionalnega pohoda po sprehajalnih poteh v KS Blaga/na - ob 18:00 se začne slavnostna prireditev s podelitvijo krajevnih priznanj pri konjeniškem centru Blagovna ■P Igra ansambel Okrogli muzikantje, gosta večera Nuša Derenda ter župnik Dori ^6jMBaE08 (24) Družabno Teden starih obrti in običajev Na Kozjanski domačiji v Dobju so v avgustu znova pripravili Teden starih obrti in običajev. Letos so se na novem, pokritem prireditvenem prostoru med drugim zvrstili literarni večer, gledališka igra, Veronikina sobota s prikazom starih kozjanskih obrti in običajev, kot so mlačev, kovaštvo, pranje, lončarstvo. Gostili so tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev od blizu in daleč. Letos so prireditve pripravili na novem, pokritem prireditvenem prostoru1 na cimpru' Gledališka igra članov Folklorne skupine Sveti Štefan 'Jaz pa k vojakom grem1. Tudi zavrteli so se. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. J Rrfnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Navzoči so bili deležni dobre akustike. Po prireditvi so se obiskovalci zadržali v zavetišču Ferleževega mlina. Odličen zvok ob vznožju Ritnika Po decembrski postavitvi in predstavitvi kozmogramov v okviru projekta Geomantija KRRES v votiini, ki so jo nekoč izklesali kamnoseki mlinskih kamnov, je prostor doživel koncertni krst. V okvim Šentjurskega poletja je 15. avgusta nastopila skupina Nuragi, v kateri sodeluje drameljska rojakinja Mateja Gorjup, zasedba pa si je nadela ime po starih svetiščih na Sardiniji. Obiskovalcem so se predstavili z naborom slovenskih ljudskih pesmi. Nuragi so nastop spremljali z bolj ali manj znanimi instrumenti, kot so hurdy gurdy, bendir, lončeni bas, n'goni... Družabno (25) Ansambel Mladika sestavljajo (od leve proti desni): Maruša Kozman, Gregor Kolar, Klemen Brečko in Franci Štrajhar. S polko po zmago Člani mladega ansambla Mladika, ki prihaja iz Dramelj, so letos slavili na festivalu Graška Gora poje in igra. Absolutni zmagovalci festivala so po mnenju strokovne žirije postali s polko Ne bi te varala, ki jo je uglasbil Igor Podpečan, za besedilo pa je poskrbel Igor Pirkovič. Franci Štrajhar, ki v ansamblu poje, igra bariton in bas kitaro, je za Šentjurske novice povedal, da je bila zmagovalna pesem napisana prav posebej za ta festival in so jo na festivalu tudi prvič javno zaigrali. ANKETA Internet ali časopis? Šentjurčane smo povprašali, kje raje prebirajo informacije, na spletu ali v tiskanih medijih. » Spraševal: Matej Verdinek Hana Vučkovac, Šentjur: Informacije prebiram raje na internetu, ker je lažje. Tudi navajena sem bolj na tak način. Ko sem enkrat pri računalniku, pregledam poleg Facebooka tudi novice. Aleš Lipovšek, Šentjur: Bolj kot ne informacije prebiram kar na internetu. Predvsem je lažje in hitreje, časopis pa se mi ne zdi ravno zanimiv. Anica Žaberl, Šentjur: Za prebiranje informacij uporabljam tako internet kot tudi časopis. Pa vendar, če so časopisi dobri, kar zadnje čase tudi so, raje posežem po njih. Barve Šentjurja na platno Minulo soboto je 19 udeležencev slikarskega srečanja ex tempore Šentjur 2014 poskrbelo za ulično slikanje na različnih lokacijah v Šentjurju. Dvanajst likovnikov je bilo domačinov, ostali pa so prišli tudi iz drugih krajev. Sicer tradicionalno srečanje so tudi letos pripravili v Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Domačin Dragan Podovac, ki se sre- Emilijo Trontelj iz Likovnega društva Martin Cater, predsednik Društva likov- čanj udeležuje že od začetka, je na Mavrica iz Rogaške Slatine smo ujeli nih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Fotourauitep. platno naslikal Zgornji trg. Fotourošunep tik pred začetkom slikanja. Fotourosudep /ncN ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2014. urednistvofaJsentjurskenovice.si Na tržnici Šalotka velikanka na šentjurski tržnici Vsako soboto dopoldne osrednji prostor šentjurske tržnice zapolnijo domačini, aktivni s ponudbo svojih pridelkov in doma narejenih izdelkov. » Piše: Bojana Jevšenak Ko gre za nakupe, lahko običajno na šentjurski tržnici ob sobotah vsakdo najde nekaj zase: od sadja do zelenjave, kruha, pekovskih izdelkov, čebelarskih izdelkov do vin. Tretjo soboto v avgustu je bilo na voljo tudi že prvo letošnje kislo zelje, ki je šlo v prodajo kot za med. Šalotka velikanka Gospa Marta Tovornik je v avgustu svojo ponudbo popestrila s šalotko velikanko, ki ji jo je uspelo pridelati na vrtu. Šalotka j e podobna čebuli, vendar je manjša in pod zemljo namesto ene čebule oblikuje cel kup manjših čebulic, ki običajno v premeru merijo 2 do 3 cm. Premer Martine najdebelejše čebulice pa je meril več kot 6 cm! »Mili, skoraj sladkast okus šalotke daje jedem nežnejši in boljši okus, kot če bi jih pripravili s čebulo, zelo okusne so tudi v začimbnih mešanicah za vlaganje zelenjave,« pove gospa Tovornik, ki strankam toplo priporoča uporabo šalotke v kuhinji. Tudi kmetom nagaja vreme Poleg težkega dela se morajo kmetje, ki pridelujejo, predelujejo in nato prodajajo svoje pridelke na tržnici, spopadati tudi z vremenskimi razmerami. Potrebno je iznajdljivo vsakodnevno prilagajanje negotovemu in spremenljivemu vremenu, ki zadnja leta postaja za kmetijstvo vse manj ugodno. »Vreme je takšno, kot je, in to je treba vzeti v zakup. Ni pa letošnje kislo vreme slabo za vse. Veliko dežja in toplote godi recimo gobam, gozdnim sadežem, gomolj nicam, korenovkam, čebuli, česnu ...« v en glas povedo ponudniki na tržnici. Sveže gobe Da so sveže gozdne gobe (jurčki in lisičke) iskani in cenjeni sadeži na šentjurski tržnici, dokazujejo prazni zabojčki konec dneva. Vse, kar prinesejo, namreč tudi prodajo. Poleg gob prodajalci z veseljem postrežejo tudi z recepti in nasveti za pripravo prave domače gobove juhe. Šalotka, velika kot čebula - v premeru meri več kot 6 cm. PONUDBA Šentjur tržnica Celje tržnica Zelje - rdeče in belo (lkg) 1,00 1,50 do 2,00 Šalotka (lkg) 1,00 5,00 do 6,00 Stročji fižol (lkg) 3,00 3,00 Luščen fižol (lkg) 5,00 5,00 Rdeča pesa (lkg) 2,00 1,50 do 2,00 Gobe-jurčki, lisičke (lkg) 5,00 10,00 do 15,00 Orehi, luščeni (0,5 kg) 5,00 10,00 do 12,00 Bučnice za luščenje (20 dag) 5,00 3,00 Suhe slive (60 dag) 2,50 4,99 Bučno olje (11) 8,00 7,50 do!8,00 Domači rezanci (15 dag) 1,50 2,00 Kruh - koruzni, pečen v kmšni peči (90 dag) 2,00 Ni ponudbe Vrtnarimo NASVETI ZA VRT GOSPE VERONIKE Pripravimo si ozimnico Zanimivo in uporabno. Čeprav v mesecu septembru krajši dnevi že napovedujejo prihajajočo jesen, lahko še vedno izkoristimo nekaj toplih in sončnih dni za delo na vrtu ter uživamo ob pobiranju plodov. » Piše: Bojana Jevšenak V času med poletjem in jesenjo lahko pobiramo pridelke skoraj z vseh gred. Na vrtovih imamo na voljo izobilje vrtnin in zelišč, katerim lahko z malo spretnosti in dobre volje ohranimo poletno svežino, vonj in okus in pripravimo ozimnico. Česen lahko tudi vložimo Zdaj je zadnji čas, da iz zemlje populimo česen, ga dobro osušimo in shranimo. Če se nam je zgodilo, da smo pri spravilu poškodovali kakšno glavico, nič hudega. Poleg klasičnega shranjevanja česna v mrežastih vrečah, košarah ali spletenega v kite in obešenega v zračnem in suhem prostoru, lahko namreč nekaj glavic namenimo tudi za vlaganje v kis. Olupljen česen, mešanica za vlaganje (olivno olje, kis, voda) in začimbe (sol, cel črn poper, lovor, bazilika, in rožmarin) so osnovne sestavine recepta za vložen česen na mediteranski način. Za barvno popestritev lahko dodamo zelen feferon. Jesenska setev solat Ne pozabimo na setev motovilca, ki si ga bomo lahko privoščili še letos, če ga bomo pravočasno posejali. Seme, pomešano z žagovino nam bo omogočilo enakomernejšo setev in na ta način manj za rastii- DEJSTVA Nedozoreli paradižniki Lahko se nam zgodi, da nam bo tudi letos na vrtu ostalo nekaj nedozorelih paradižnikov. Zdrave, dorasle in malo rdečkaste zelene paradižnike lahko zorimo tudi v hiši. Zavijemo jih v papir, shranimo v temen, hladen prostor in čez nekaj dni se že lahko veselimo rdečih plodov. Česen, spleten v kite in shranjen v zračnem in suhem prostoru, bomo lahko uporabljali do pomladi. Malo rdečkaste zelene paradižnike lahko zorimo tudi v hiši. Seme motovilca najbolje kali, če je pridelano v lanskem letu. ne neugodnega redčenja. Najbolj znane prezirane sorte motovilca pri nas so: holandski, ljubljanski in žli-čar. Najbolje prezimita ljubljanski in žličar, ki sta slovenski avtohtoni sorti. September je najprimernejši čas tudi za setev mehkolistnih in krhko-listnih zimskih solat, namenjenih za zgodnji spomladanski pridelek. Za setev izberemo gredico, ki bo čim bolj obsijana s soncem in zaščite- Ajbiš je za gojenje nezahtevna zdravilna trajnica, ki se razmnožuje s semenom ali delitvijo korenin. na pred mrazom. Gospe Veroniki dobro uspevajo: zimska rjavka, ki naredi velike, okusne, rdeče-rjavo pobarvane glavice, posavka s hrustljavimi in čvrstimi glavicami ter slovenska avtohtona sorta bistra, ki izvira s Kozjanskega. Naj na vsakem vrtu raste ajbiš Gospa Veronika se iz pripovedovanj svoje mame in stare mame spominja, kako so v vojnem času na kmetijo prišli vojaki, ki so s hripavim glasom in držeč se za grlo prosili za ajbiš. Da bi boleča grla kar najhitreje pozdravila, je gospodinja skuhala čaj iz ajbiša. Ajbiš ali navadni slez namreč odlično pomaga pri suhem dražečem kašlju ter vnetjih v ustni votlini, grlu in ušesih. Zdaj je čas za presaditev mladih sadik, ki jih matične rastline vsako leto ponudijo v izobilju. Zdravilna skrinjica -ameriški slamnik Za boljšo odpornost organizma lahko veliko naredi vsak sam. » Piše: Bojana Jevšenak Ameriški slamnik (Echinacea pur-purea) je pogosto zasejan v vrtovih in parkih kot okrasna trajna rastlina, katere osrednji del cveta spominja na ježeve bodice. Uporablja pa se tudi v zdravstvu, saj ima ugodne učinke na imunski sistem. Spodbuja namreč njegovo delovanje, kar telesu pomaga, da se lažje upre bakterijam, vimsom in drugim mikroorganizmom, ki povzročajo bolezni. Z odkritjem sintetičnih antibiotikov je ameriški slamnik žal nekoliko utonil v pozabo, a ga ljudje, ki se upirajo uporabi antibiotikov, na srečo ponovno odkrivajo. Skrajša trajanje nahoda Rezultati številnih kliničnih raziskav kažejo, da ameriški slamnik res lahko ublaži simptome in skrajša trajanje nahoda, gripe in okužb zgornjih dihalnih poti. Poleg tega pa vpliva tudi na povečanje odpornosti, saj varaj e zdrave celice organizma pred napadom virusov in bakterij. Cvetove nabiramo, ko so popolnoma odprti (od julija do septembra), korenine (vsaj štiri leta starih rastlin) pa izkopljemo jeseni. Je ena redkih rastlin, ki pri prehladu odpravlja vzroke in ne le lajša simptomov. Za domačo uporabo si lahko iz sveže rastiine sami pripravimo zeliščne kapljice, ki so najboljše zdravilo proti prehladu. Zrele cvetove (20 dag) na drobno narežemo in namočimo v 1 liter domačega žganja ter zorimo nekaj tednov pri sobni temperaturi. Za povečanje odpornosti uživamo dvakrat na dan po 15 kapljic, največ osem tednov. Če pa sta se nas prehlad ali gripa že lotila, vzamemo prve dni večje odmerke tinkture (do 30 kapljic trikrat na dan), nato pa postopoma zmanjšamo doziranje na priporočljive količine. Grgranje razredčene tinkture zdravi vneto grlo, medtem ko izpiranje ust s prevretkom ameriškega slamnika krepi dlesni. Če ameriški slamnik uživamo skupaj z vitaminom C, se možnost pojava prehlada bistveno zmanjša. (28) Vrtnarimo Zdravje iz oreha Qreh ---iz--- Slovenije Dvorišče slovenske tradicionalne hiše krasi mogočni oreh, ki daje senco in varuje pred nesrečo. Ekološko pridelana orehova jedrca. Ludus naturae - igra narave je zaščitena blagovna znamka ekološke kmetije Rečnik Pekošak iz Žagaj a pri Ponikvi, kjer pridelujejo ekološka orehova jedrca, ki so osnova za izdelavo unikatnih, ročno izdelanih prehrambenih in kozmetičnih izdelkov. » Piše: Bojana Jevšenak Na kmetiji, ki se nahaja v bližini rojstne hiše Antona M. Slomška in blizu Žičke kartuzije (samostan Žiče), so različne sorte orehov nasadili med leti 1991 in 2007. Danes se kmetija ponaša z urejenim nasadom 23 sort ekoloških orehov z izvorom iz različnih delov Evrope: iz bivše Jugoslavije, Francije, Nemčije,... Vsi orehi so vzgojeni na ekološki, naravi prijazen način, ročno pobrani in posušeni v domači sušilnici. Po tridnevnem sušenju jih pustijo v luščinah, nato sproti ročno luščijo, glede na potrebe. Specifičnost terena in majhnost površine namreč ne omogočata uporabe praktičnega, a dragega strojnega parka. Iz orehov izdelujejo raznovrstne izdelke in unikatna ekskluzivna darila, ki so prepoznavna po imenih znanih osebnosti in zgodovinskih dogodkih iz bližnje okolice. Ker so pozitivni učinki oreha na zdravje človeka raznovrstni, so se odločili, da bodo poleg prehrambene linije izdelkov (Dobrote Slomškove Ponikve, Oreh iz Slovenije) svojim Glavna sestavina pralin so ekološko pridelana orehova jedrca, prelita z belo ali temno pravo čokolado. Zlatorjava barva, blag okus in prijetna aroma orehovega olja so prepričali že mnoge uporabnike. V letih 1991- 2007 so na kmetiji nasadili 23 sort orehov. kupcem ponudili tudi linijo naravnih kozmetičnih izdelkov (Stefa-no&Catarina). Na kmetiji imajo tudi lepo urejen degustacijski prostor v stilu domačega oreha in možnost ogleda kmetije za vnaprej dogovorjene skupine. Orehovo olje Orehovo olje pridobivajo s hladnim stiskanjem orehovih jedrc, s čimer zagotovijo, da se ohranijo vse pomembne sestavine oreha. Takšno olje je bogat vir antioksidantov in nenasičenih maščobnih kislin, vsebuje pa tudi veliko vitamina A in E ter mnoge minerale. Zlatorjava barva, blag okus in prijetna aroma olja so prepričali že mnoge uporabnike, ki so preizkusili bodisi hladno stiskano orehovo olje bodisi orehovo olje mešano s hladno stiskanim bučnim oljem. Gospa Romana s svojo domiselnostjo, inovativnostjo in ljubeznijo ustvarja svojo igro narave, katero lahko podarimo tudi mi svojim prijateljem, znancem, sodelavcem, sorodnikom, poslovnim partnerjem, ... Orehovo maslo, krema za roke in masažno olje iz kozmetične linije Stefano&-Catarina so le del bogate ponudbe. Pa pohrustljamo ... Robide. Če se človeštvo hrani z robidnica- marmelado, nadev za pito, liker, .., ali pa jih mi že vso svojo zgodovino, zakaj si ne bi tudi preprosto vložimo v lastnem soku, tako da mi privoščili del tega naravnega prehranskega najprej pustimo sladkorju, da iz njih izvabi bogastva? Bleščeče čme plodove - robide lah- temno rdeč sok in jih šele nato pasteriziramo, ko jemo surove kot vse druge sadeže, njihov Spomladi ne pozabimo nabrati in posušiti mla-okus pa se lepo dopolnjuje z jogurtom, žiti in dih robidovih listov - odlični so za čaj. sadnimi solatami. Iz njih lahko naredimo sok, MOKRO IN SPOLZKO V ŠENTJURJU Številni padci ob bazenu » Piše: Matej Verdinek Že res, da je ob šentjurskem bazenu prišlo do številnih padcev, a so se vsi končali brez večjih posledic. Šlo je le za eno od aktivnosti, ki so jih pripravili drugo avgustovsko soboto na že petnajstem Bazenje-nju. Na dogodku, ki gaje organiziral Študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ), so si obiskovalci popoldne krajšali z (ob)bazenskimi igrami. Za še večji užitek je poskrbelo pravo poletno vreme z visokimi temperaturami, ki so kar klicale po osvežitvi. Ravnotežje, padci in smeh Nekateri so se preizkusili na simulatorju surfanja, ki je marsikomu delal veliko težav pri iskanju ravnotežja. Sledili so seveda takšni in drugačni padci, ki so nasmejali prisotne. Nič drugače ni bilo pri nogometu na milnici, ki je v kombinaciji z vodo poskrbela za pravo nogometno drsališče. Bilo pa je poskrbljeno tudi za najmlajše, ki so s svojimi sovrstniki ustvarjali v delavnicah za otroke in ropotali na tolkalski delavnici. Poletna osvežitev Na dogodku so se obiskovalci lahko osvežili z različnim eksotičnim sadjem, s koktajli in osvežilno limonado pa so razvajali brbončice Iskanje ravnotežja na simulatorju surfanja je bil pravi iZZiV. Foto Matej Verdinek (Ob) bazenske igre so hote ali nehote poskrbite za mokre obraze in telesa, foioškmš v ustih. Za razgreta telesa je bila na voljo tudi brezplačna masaža. Glasbeni ritmi so prihajali izpod prstov DJa Crocyja, za animacij- ske vložke pa je poskrbel komik Tom Costo. Poletni večerni koncert je pripadal glasbeni skupini Prismojeni Profesorji Bluesa in šentjurski rock zasedbi ŽNJ, za ples, ki je trajal dolgo v noč, pa je bil odgovoren že prej omenjeni mojster glasbe, Crocy. Na pohod Vsaj dva zanimiva pohoda sta zaznamovala avgustovsko pohodniško dogajanje. V začetku meseca se je skupina avanturistov iz Šentjurja odpravila na Prevorje, od tam pa so se preko Žusma in AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/622-220 Sv. Helene vrnili peš v Šentjur. 30 kilometrov dolgo avanturo je zaznamovala pot, ki jih je vodila po odmaknjenih in tihih krajih, dišečih gozdovih in cvetočih travnikih. Le nekaj dni za tem se je skupina pohodnikov odpravila iz Šentjurja na Ponikvo in nazaj. Ubrali so gozdno pot, ki jih je iz Šentjurja vodila na lovsko kočo do Bezovja in preko Stopč in Grobelnega do Završ. Čepravso se pohodniki nameravali v Šentjur vrniti z vlakom, jih je premagala Želja po hoji. Foto MaricaKamplet Trojica novincev se v Šentjurju dobro počuti. Prispele prve okrepitve Košarkarski klub Tajfun. Po bazičnih kondicijskih pripravah bodo šentjurski košarkarji odigrali prve pripravljalne tekme. » Piše: Bogdan Rahten Kar nekaj časa je še do začetka nove košarkarske sezone, ki bo za šentjurski kolektiv 15. zaporedna v prvoligaški konkurenci. Ob trenerju Dejanu Mihevcu nad člansko ekipo bdita pomočnika Robi Ribezi in povratnik Ožbej Stane. Za izboljšanje atletskih sposobnosti pomaga kondicijski trener Matevž Kolesa, v vlogi fizioterapevta pa ostaja Klemen Zdolšek. Omenimo, daje njegov brat Gregor, ki je zadnjih pet let v enaki vlogi deloval pri laškem Zlatorogu, na povabilo Aleša Pipana odšel k ljubljanski Olimpiji. Od lanske ekipe so v njej ostali: Matija Cehnar, Ivan Držič, Luka Milovac, Milan in Stanko Sebič ter Emir Zimic. V njej bi zagotovo ostal Timotej Cuk, ki je dokazal, da ima potencial, a seje odločil, da bo resneje študiral, košarko pa igral na nižjem nivoju. Od lanskih igralcev sta Anže Pelc in Mladen Primorac odšla k Damjanu Novakoviču v Rogaško Slatino, kjer bosta igrala še ob treh nekdanjih šentjurskih igralcih Sandiju Čebularju, Tadeju Fermetu in Tadeju Koštomaju. Znano je tudi, da je ena boljših lanskih okrepitev, Uroš Veličkovič, znova v Romuniji. Tri tuje okrepitve V prihajajoči sezoni bosta dres Tajfuna nosila dva Američana. Branilec Ceola Clark III šteje 25 let in v višino meri 190 cm. Zaključil je šolanje na univerzi Westem Illinois, lani pa je zaradi poškodbe počival. Donte' Dwayne VVilliams je študentsko košarko igral za ekipo Georgia Bul-ldogs. 22-letni Američan je visok 206 cm. Srbski branilec Dorde Lelič je dopolnil 24 let in je visok 199 cm. V prejšnji sezoni je za Šoštanjsko Elek-tro, kjer je igral tudi v sezoni 2011/12, povprečno dosegal 11,7 točke in 4,6 skoka na tekmo. Kadriranje s tem še ni zaključeno. Tokrat lahko zapišemo le, da se treningov udeležuje tudi Sebastjan Germek, ki se je v pretekli sezoni s Celjem uvrstil v drugo ligo. Tik pred dogovorom naj bi bilo tudi sodelovanje z Domnom Bratožem, kije lani za Slovan igral kot posojeni igralec Krke. Tudi tokrat v Srbijo Po prvih štirih pripravljalnih tekmah (v Laškem, proti Portorožu, proti Mariboru in v Zagrebu) bodo košarkarji tradicionalno odpotovali v partnersko Požego, kjer bodo med drugim krepili 'kemijo'. Znani prvi nasprotniki Pri Košarkarski zvezi Slovenije so izvedli žreb tekmovanj za naslednjo sezono. V 1. kolu Lige Telemach bo Tajfun 11. oktobra gostil Šoštanj sko Elektro, že v 2. kolu pa je na vrsti lokalni derbi v Rogaški Slatini. V pokalnem tekmovanju se bo Tajfun 4. in 11. novembra pomeril z mariborskim ŠD Dražen Petrovič. Zmagovalci se bodo pomerili z drugoligašem iz Podčetrtka. Na delu tudi mladi Sočasno s člani so z vadbo pod vodstvom Robija Ribežla in Kristijana Košaka začeli tudi mladinci in kadeti. Nekoliko kasneje so se jim pridružile selekcije pionirskega pogona, s katerimi delajo Boštjan Kočar, Sebastjan Germek in Ciril Obreza. Z začetkom šolskega pouka bodo s treningi začeli tudi v klubski šoli košarke. Dobra udeležba na MDR igrah Prvo avgustovsko soboto, eno redkih sončnih to poletje, je Mladinsko društvo Ponikva organiziralo tretje športne igre. Tisočaka evrov vreden nagradni sklad je pritegnil lepo število ekip, ki so se v tamkajšnjem športnem parku merile do večernih ur. Pri nogometu je bilo prijavljenih 10 ekip, pri košarki 9, teniškega turnirja, ki je trajal kar 12 ur, pa seje udeležilo 16 igralcev. V sodelovanju s Kolesarskim društvom Atom je bilo organizirano tudi rekreativno kolesarjenje. Omeniti velja še revialno košarkarsko tekmo, kjer je župan Marko Diaci igral tako za jtastare' kot za 'tamlade'. V prihodnje pa bi - poleg gledanja zagorelih mladcev - veljalo organizirati tudi kakšne aktivnosti za nežnejši spol. Rezultati Ulična košarka: 1. Bogi si (Boštjan Korošec, Rok Pirih, Tilen Rap, Denis Frece), 2. Brko, 3. Al kaida,... Najkoristnejši igralec: Boštjan Korošec (Bogi si). Nogomet: 1. Bogi team Bohorč (Damjan Vajdič, Miha Golob, Boštjan Zgonec, Denis Dra-pič, Jure Krivec, Miran Zidanšek, Benjamin Jazbec, Žiga Ovčjak, Rok Bolko), 2. Loče, 3. Estudiantes ŠKMŠ, ... Najkoristnejši igralec: Damjan Vajdič (Bogi team) Tenis: 1. Žiga Papež, 2. Rok Bajd, 3. Blaž Marti in Tibor Orač, ... Zmagovalec tolažilnega turnirja: Klemen Simončič. Bogi team je v zbirko pokalov dodal novega. Atomovci tretjič orbitirali Kolesarsko društvo Atom z ki je vodila z Dolge Gore skozi Dolge Gore je 9. avgusta tretjič Sladko Goro, Ponikvo, Loče in zapored pripravilo Kolesarsko Sveti Jernej do cilja na Dolgi Gori. orbito, ki je tokrat pritegnila 31 Organizatorji so za kolesarje pos-udeležencev. Ti so se podali po 37 krbeli tako med vrtenjem pedalov kilometrov dolgi hriboviti progi, kot tudi na cilju. Krajnc prvi na Slovenskem Na zadnji letošnji tekmi slovenskega pokala v gorskokolesarskem olimpijskemu krosu je 23. avgusta Šentjurčan Gregor Krajnc uspešno zaključil že tako odlično sezono. Ne samo da je bil na preizkušnji na Črnem Vrhu nad Idrijo najboljši med mlajšimi člani, ampak je osvojil prvo mesto tudi v članski konkurenci. V skupnem seštevku pokalnega tekmovanja je v kategoriji mlajših članov do 23 let osvojil prvo mesto. Kaj tudi ne bi, saj je zmagal na vseh šestih tekmah. Na klubski strani Calcit Bikea je o dirki dejal naslednje: »Dobra dirka, malo blatna, tako da je bilo treba biti zbran na vseh delih. Štartal sem dobro, bilo je dovolj časa za prehitevanje, tako da sem se prebil na prvo pozicijo. S klubskim kolegom Boštjanom Hribovškom sva že po polovici kroga naredila manjšo prednost. V drugem delu kroga sem dvakrat zdrsnil in izgubil nekaj sekund, a sem kasneje dobil občutek Najhitrejši na Idrijskem je bil na cilju komajda prepoznaven. Foto Anja Korenč in nadaljeval svoj tempo, katerega je Boštjan sledil. Z njegovo okvaro sem ostal sam, a z lepo prednostjo v ospredju, ki sem j o zadržal do cilja.« Konec avgusta je nastopil na svetovnem prvenstvu na Norveškem, kamor je v vlogi mehanika odpotoval Urban Ferenčak, ki je zadnje tekme izpustil zaradi zdravstvenih razlogov. NOGOMET Stojijo z leve: Bojan Majal (trener), Tim Diaci, Adis Omeri, Borut Kopinšek, Miha Belak (kapetan), Miha Zdovc (vratar), Rok Kmetič, Amadej Lavbič, Denis Kladnik. Cepijo z leve: Rok Matuš, Anže Oset, Mario Jularič, Karlo Gračner, Jernej Lampret, Žiga Oset, Sebastjan Tuhtar. Neobetaven začetek sezone NK Fosilum Šen- Mlada šentjurska ekipa ponavlja zgodbo iz prejšnje sezone. » Piše: Bogdan Rahten Po petih tednih priprav so šentjurski nogometaši začeli s tekmami v novi sezoni. Za razliko od prejšnje, ko so nastopali v vzhodni diviziji tretjeligaške konkurence, po reorganizaciji lig sedaj nastopajo v severni. Skoraj enaka zasedba kot lani Ekipa je glede na lansko sezono ostala praktično enaka. Iz medobčinskega ligaša Žalca se je vrnil Mario Jularič, iz istega kluba pa je registriran tudi Goran Ivanovič. V klubu so upali, da jim bodo iz kidričevskega Aluminija, kjer je trener Damjan Romih, ali obeh celjskih klubov morda posodili kakšnega igralca, vendar se zaenkrat SSfetJ33 Razpored 30. 8.: Korotan Prevalje : Fosilum Šentjur 6. 9.: Fosilum Šentjur : Maribor B 13. 9.: Malečnik : Fosilum Šentjur 20. 9.: Fosilum Šentjur : Šmarje pri Jelšah 27.9.: Drava Ptuj: Fosilum Šentjur to ni zgodilo. Prestopni rok se sicer zaključi 31. avgusta. V času priprav so fosilumovci odigrali pet pripravljalnih tekem (Rudar Trbovlje, Aluminij, Kozje, Vojnik in Zreče) in dosegli eno zmago ter en remi. Na uvodu prestrašeno Na prvem srečanju so se pomerili z lanskim četrtokategornikom oz. štajerskoligašem iz Dravograda. Domači so na razmočenem igrišču začeli v krču in prelahko prejeli dva zadetka v 12. in 17. minuti. Edine lepe priložnosti za Šentjurčane, ki jih je spremljala peščica gledalcev, v prvem polčasu ni izkoristil Sebastjan Tlihtar. Fosilumovci so imeli pobudo tudi v začetku drugega polčasa, a so bili neučinkoviti. Po menjavah so Šentjurčani zaigrali še slabše, gostje pa so v 80. in 82. minuti dokončno odločili tekmo v svoj prid. Za nameček pa v sodnikovem podaljšku zadeli še z 11 metrov. Fosilum Šentjur: Koroška Dravograd 0:5 (0:2) Domači strateg Bojan Majal je po visokem porazu dejal: »Presenečen sem, da so se moji fantje nasprotnika tako prestrašili. V tekmo smo šli z načrtom, da prvi zatresemo mrežo, a nismo uspeli sestaviti kombinatorike, ki nam je že uspevala na pripravljalnih tekmah. Obramba je trenutno slabši del ekipe, zaradi izključitve Gračnerja in poškodb pa se nam v prihodnje obeta še več težav.« Cvetko z olimpijskim zlatom Slovenska kadetska rokome- mladi Šentjurčan Rok Cvetko, sitna reprezentanca je 25. avgusta cer član Rokometnega kluba Celje na olimpijskih igrah mladih v Pivovarna Laško, ki v mlajših sta-kitajskem Nandžingu v finalu z rastnih kategorijah redno dosega 31 : 25 ugnala Egipt in osvojila vidne rezultate. Proti Afričanom zlato medaljo. Njen član je tudi je dosegel tri zadetke. * n ~ S ° /SlR Jfc gl; ■ pVKn ih vvMk^ K*."_JBl f i H >' JP vvf T »✓'S/ IB TgjfJP Perspektivni rokometaš (skrajno desno) v družbi reprezentančnih kolegov. Hercogova najboljša v EU Na prvenstvu Evropske unije za mlade šahiste je velik uspeh dosegla Nuša Hercog. V avstrijskem Cmureku je bila v kategoriji do 11 let, kjer so skupaj tekmovali dečki in deklice, najboljša. Šentjurčan-ka, ki je v zadnjih mesecih članica Celjskega šahovskega kluba, je v devetih kolih zbrala 7,5 točke. Heno bronast na EP Na evropskem atletskem prvenstvu za športnike invalide je Henrik Plank znova posegel po odličju. V vali-žanskem Svvanseaju je bil eden od dvojice slovenskih predstavnikov. Tokrat je tekmoval le v metu diska, saj je met kopja opustil. V kategoriji F52 je z razdaljo 14,29 m zasedel tretje mesto, tekmovanje pa je motil dež. Zmagovalec iz Latvije je orodje zalučal 19,68 m. Na tekmovanju je Pešničana spremljal tudi trener Luka Cmok, ki s svojim varovancem opravi Slovenska odprava v drugem največjem mes-šest treningov tedensko. tu VValesa. Žerak v Južno Ameriko Konec avgusta se je Mišel Žerak odpravil v argentinsko Ushuaio, kjer se bo pripravljal na novo sezono alpskega smučanja. Član Smučarskega kluba Branik iz Maribora ima pred to sezono Hruševčan (skrajno desno) na odhodnici pred status B-repre-Smučarsko zvezo Slovenije. zentanta. ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER, 2014. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Mali oglasi ŠENTJURSKE novice (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Pujske, težke od 20 do 40 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041423 571. Prašiče, težke od 90 do 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876 978. Kravo simentalko, brejo 5 mesecev, drugega teleta, staro 3 leta, prodam. Telefon 041 869 947. Pujske, težke od 25 do 45 kg, prodam. Telefon 040 414 360. Telico, staro eno leto, prodam. Telefon 03 5764 406. Mini zajčke, primerne za otroke, podarim. Telefon 03 752 32 38 ali 031 218 313. Prodam pujske, težke 30 kg, primerne za nadaljnjo rejo ali za zakol (za odojka). Telefon 031 853 362. Kupim bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, ter telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. Prodam telico simentalko, v 8. mesecu brejosti. Telefon 03 58 26 529 in 03 58 26 634. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694124 in 02 793 05 81. Kupim krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Prodam prašiče, težke od 30 do 200 kg, krmljeni z domačo hrano. Možna rezervacija brejih plemenskih svinj. Možna dostava. Telefon 031 311 476. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Telefon 031 461 798, 070 270 438, 041 582 119, 03 5471 244. kon, prodam. Telefon 031 613 319. V Zrečah prodam pritlično dvoinpolsobno stanovanje blizu term. Telefon 051322 976. Opremljeno stanovanje, velikosti 55 m2, v Ločah, oddani v najem. Telefon 041 696 867. Garsonjero v centru Slovenskih Konjic, z drvarnico, vrtom in skupnim dvoriščem, oddani v najem. Telefon 051 322 997. V Podčetrtku - Aqualuni - ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po njej. Telefon 041 355 756. Dvosobno stanovanje, opremljeno, v prvem nadstropju, v okolici Slovenskih Konjic - Žiče, oddam v najem. Cena 250 EUR plus stroški. Telefon 051 350 549 in 031 406 123. Opremljeno enosobno stanovanje v Oplotnici oddam v najem. Telefon 041 668 245. Nov apartma v centru Vira (70 metrov do plaže) za mlado družino do 5 oseb, oddam od 1. septembra. Telefon 031 634 862. Na mirni lokaciji v Gabrovniku oddam v najem enosobno in večsobno stanovanje. Telefon 041 341 578. V centru Rog. Slatine (Strma cesta) oddam poslovni prostor v velikosti 16 m2. Telefon 070 703 446. V Rog. Slatini ugodno prodam zazidljivo parcelo. Telefon 031 296 135. V Rogatcu ugodno oddam neopremljeno 3-sobno stanovanje. Telefon 03 5826 521, po 17. uri. V Rog. Slatini, na Zdraviliškem trgu (v centru mesta), oddam 2-sobno stanovanje. Telefon 03 58 15 324. V Rog. Slatini, v bližini centra, oddam opremljeno 1-sobno stanovanje z lastnim vhodom. Vseljivo po dogovoru. Telefon 031 470 979. V Pristavi pri Mestinju oddam dve opremljeni stanovanji v velikosti 65 m2 in 34 m2. Telefon 041 634 231. Celje - Lava, oddam ali prodani garsonjero. Vseljiva takoj. Telefon 051 424 303 Prodani stanovanjsko hišo na Ci- Elbatrade a.«.«, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov 2,5-sobno stanovanje v Zrečah, blizu term, visoko pritličje, zastekljen bal- galetovi v Celju, 145 m2 uporabne površine, odprti balkon, kurilnica, kletna shramba, garaža ... Leto izgradnje: 1964, cena: 79.800 EUR. Telefon 041 708 198. Radeče - Svibno, prodam stanovanjsko hišo, 183 m2, marof, 338 m2, kozolec s kletjo, 70 m2 in drvarnico, gozd, 29.431 m2, travniki in njive, 29.385 m2. Hiša je bila delno obnovljena leta 1970. Cena: 49.000 EUR. Telefon 041 708 198. Frankolovo - Črešnjice, prodamo objekt bivše osnovne šole, možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija v stanovanja, 3302 m2. Cena: 45.000 EUR. Telefon 041 708 198. Dobrna - Klanc, prodam mešani gozd, 26.464 m2 za 13.000 EUR, in stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča in 1.647 m2 pašnika za 36.500 EUR. Telefon 041 708 198. Laško - Plazovje, prodam stanovanjsko hišo, 83 m2, zgrajeno leta 2000, staro stanovanjsko hišo in gospodarski objekt, kmetijsko in stavbno zemljišče, cca. 17.400 m2, po skupni ceni 99.900 EUR. Telefon 041 708 198. Podkraj pri Velenju, prodam stanovanjsko hišo, 97 m2, s kletno shrambo, kurilnico, balkonom in s poslovnim prostorom, cca 74 m2, z urejenimi parkirišči po skupni ceni 240.000 EUR. Telefon 041 708 198. Štore - Prožinska vas, prodam delno opremljeno stanovanjsko hišo, 210 m2, leto izgradnje: 1990, dvorišče s stavbo cca 500 m2. Cena: 79.800 EUR. Telefon 041 708 198. Vozila, deli Skuter, kot nov, prodam, nujno. Telefon 031391313. Stroji, naprave Prodam traktorsko kiper prikolico nosilnosti 4 tone, opremljeno z lučmi, zavorami in s stranskim kiparjem. Telefon 041 824 394. Električni mlin za grozdje - pecljal-nik, kupim. Telefon 031 614 353. Prodam mulčar gorenje muta z okroglim priklopom in traktorski plato (kibla). Telefon 041 877 Pomivalni stroj Gorenje, model GVI 6530, rabljen, prodam. 041 861 553, Zreče. Cena po dogovoru. Delo Iščem delo kot voznik kombija ali dostavnega vozila. Sem pošten, zanesljiv, z izkušnjami. Telefon 041997 051. Razno Pomožno, izvlečno posteljo z vzmetnico (190cm*90), prodam. Telefon 041 861 553, Zreče. Prodam bukova drva — razrezana na 25 ali 33 cm, zložena na palete, z dostavo na dom. Telefon 031 704 206. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm na paleti 1,8 m), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Silažne bale lucerna, 10 kom, prodam. Prva košnja, cena 35 EUR/ balo. Telefon 031 350 291. Domač česen prodam. Telefon 041 239 894. Jedilni krompir prodam. Cena 0,30 EUR/kg. Telefon 041 545 330. Bukova drva, razžagana, na paleti, prodam. Telefon 031 323 423. Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Telefon 041 840 158. Belo mešano vino (suho) prodam. Telefon 031 239 681. Belo mešano vino in suhomesnate izdelke (bunke in salame) prodam. Telefon 03 5763 338 ali 051692 530. Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633 185. Dobro ohranjena masivna vhodna vrata s podbojem, fiksni del 50 cm, vratno krilo 95 cm, prodam. Telefon 070 758 822 ali 070 758 790. Motorno žago znamke Stihi, opeko trajenko, ugodno prodam. Po 15. septembru pa bo naprodaj tudi več sort belega grozdja. Telefon 02 818 49 57 ali 041 871 938. Koruzo za silažo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 698 375. Smrekov les, suh (fosne in deske), ter belo vino prodam. Telefon 041 793 921. Bukova drva - razrezana na 25 ali 33 cm, zložena na palete, prodam. Možna dostava. Telefon 031 704 206. Naravno sušen macesnov, hrastov ter orehov les ugodno prodam. Telefon 041 78 11 22. Česen prodam. Lahko pripeljem. Telefon 040 467 182. Krompir za ozimnico, naravno pridelan na Hudinji pod Roglo v lesenih zabojih, 40 kg - 25 kg - po 0,70 EUR/kg, prodam. Telefon 031 55 88 11. Lesene zaboje za krompir ali jabolka 451 ali 301 za 5 EUR ali 3,5 EUR, prodam. Telefon 031 55 88 11. Les za zračni most, štafle, late, deske prodam. Telefon 051 728 055. Dve preši, 180-litrsko in 750-litrsko, in 4 sode od 350 do 700-litrske, prodam. Telefon 041 497 460. Okrasne ciprese višine 60, 70 in 80 cm prodam. Telefon 03 5763 258. Ječmen ter breskovo in hruškovo žganje prodam. Telefon 041 866 716. Barvni televizor sony, diagonale 80 cm, podarim. Telefon 031 254 172. 2,10 ha koruze, tip 390 na njivi, prodam. Telefon 041 78 11 77. Opaž, ladijski pod, bruno in smrekove obrezline, ugodno prodani, možna dostava. Telefon 041 637 202. Železniške proge - švelerje, in krmni krompir prodam. Telefon 070 389 091. Prodam orehe, cele ali oluščene. Telefon 070 212 150. Prodani slivovko in rdeče vino (modri pinot, žametna črnina, frankinja). Telefon 041 573 117 in 031 706 411. Kupim strešno termopan okno, dvojna zasteklitev, zun. dimenzij 83x63 cm, novo ali rabljeno. Telefon 58 21 722, med 19. in 21. uro. Prodam dobro žlahtno vino in slivovo žganje. Telefon 041 222 375. Prodam suha bukova drva, cena že od 150 EUR naprej, in domače žganje. Telefon 041 291 658. Prodani digitalno tehtnico (za uporabo doma ali na tržnici) ter kovinsko salamoreznico. Telefon 070 404 980. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Mlin za sadje, prodam. Možna dostava. Telefon 041 818 899, popoldne. Prodani ekološko zelenjavo: krompir, ohrovt, fižol ... Možnost košaric in dostave v Celju in okolici. Ekokmetija Urh, Zagrad. Telefon 040 237 715. Hladilnik gorenje, klimatsko napravo, napo, računalnik, glasbeni stolp, pisalni stroj, otroški voziček, otroško kolo, skiro, televizor, prenosnik in sesalec, prodani. Telefon 051 424 303. Iščem zvezo 43-letni preprost, iskren, delaven fant želi po tej poti spoznati preprosto, iskreno dekle ali mamico, staro do 39 let za resno zvezo. Telefon 041 273 982. Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVANs.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Ten-de, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Ku-kovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Be-zovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih topljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Be-zovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurofin skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www.kreditnaklic.si NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33,05133 58 27 A Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 Reportaža MOTORIZIRANI KOSCI Na Planini so pele BCS kosilnice Rolls-royce. Ko so prve kosilnice prihajale na slovenske kmetije, je bilo enako, kot če bi sedaj pripeljali avtomobil ene izmed prestižnih znamk. » Piše in foto: Uroš Urlep Na Planini pri Sevnici, točneje pri kmetiji Zakšek iz Golobinjeka pri Planini, seje avgusta zbralo 27 ljubiteljev in ponosnih lastnikov BCS kosilnic. Legendarne kosilnice je leta 1943 začelo izdelovati italijansko podjetje BCS in še vedno veljajo za najbolj vzdržljive kosilnice na trgu. Na pobudo Romana Zakška so se letos kosci srečali že četrtič. »Če ne bi bila vremenska napoved tako slaba, bi jih zagotovo prišlo še več. Na naših srečanjih gre v prvi vrsti za druženje in ne za neko veliko korist. To počnemo zato, da se v kraju nekaj dogaja, obenem pa skušamo obujati spomine na čas, ko so bile te kosilnice redno v uporabi,« je pojasnil Zakšek, organizator srečanja. Najstarejša kosilnica iz 50. let Kosci so na zbirno mesto na travniku svoje 'bečeeske' pripeljali na različne načine. Nekateri so jih naložili na avtomobilske prikolice, drugi so jih pripeli na štirikolesnike in privlekli za sabo, tretji so se s kosilnicami pripeljali, tisti najbližji pa so se za njimi kar lepo sprehodili. Ko smo si ogledovali špalir kosilnic na travniku pred samim začetkom košnje, so si bili vsi kosci enotni, da je naj starejša kosilnica od domačina iz Planine, Milana Pušnika. Narejena je bila v letih 1950-1960. Takoj pred njo je bila parkirana dmga najstarejša, njen lastnik Franci Kolar pa je pojasnil, daje letnik 1966/67. Nato so zapele kosilnice in njihov zvok se je verjetno slišal daleč naokoli. Ob koncu košnje je sledilo še druženje in obljuba, da se naslednje leto ponovno srečajo. Takrat prvo soboto v juliju. Stara dobra kosa. Franci Špan je za motoriziranimi kosci 'popravljal' okoli dreves, kjer kosilnice žal ne zmorejo natančno pokositi. Malo v šali, malo zares je povedal, da so se sicer kosci zelo potrudili, saj ponavadi okoli dreves niso tako dosledni. BCS kosilnica lastnika Milana Pušnika iz Planine je bila narejena v letih 1950-1960. Kosilnico so pred leti kupili od zadruge in je od takrat vedno v uporabi. Pušnik pravi, da je kosilnica resnično neuničljiva in hkrati nepogrešljiva pri košnji doma. Roman Zakšek je idejni oče srečanj. Pravi, da je ideja za tovrstna srečanja lastnikov BCS kosilnic v njegovi glavi zorela že več let. Zdaj je po vsakem srečanju izredno vesel in ponosen, da je zadeva vedno bolj prepoznavna in sprejeta. Kolar Franci je lastnik druge najstarejše kosilnice minulega srečanja legendarnih BCS kosilnic. Njegova je bila narejena v letih 1966/67. Ko je v takratnih časih takšna kosilnica prišla na kmetijo, je bil dogodek primerljiv s prihodom prestižnega rolls-roycea danes. NATANČNO VEMO, KJE JE NAŠE MESTO. V vašem mestu. Tukaj smo, v vaši bližini. Z našo mrežo poslovalnic vam poskušamo biti blizu na vsakem koraku. S storitvami vam želimo olajšati življenje in pomagati pri doseganju ciljev. Živimo z vami. Od generacije do generacije. Osrednja banka v vaši regiji. banka'celje www.banka-celje.si PEČENA MESNA SLANINA (HAMBURGER) 40% ceneje samo 3,95€/kg /®M3[|[|§0&£s [p®K]Q5[š)[B^ MtlSKECg EFDMKStLDŠTT ZAČINJENE PIŠČ. KRAČE i,98C/kg n 4(1^ S&m, različne KLOBASE 500 IN 4oog SAMO 1 EUR/kom KOLESAR KLOBASA MARINIRAN SV. VRAT S KOSTJO 3,85€/kg “‘rsrsf— Ob nakupu nad 25 eur dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-1 SO KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. V™«* Fin GuštUi FINGUŠT @ Prosti čas MŠftmšsA /hmi UkM ZAPRT BALKON, MOSTOVŽ, TIN ZELO TIHO (V GLASBI) LEDENIŠKA KRNICA NA KONCU LOGARSKE DOLINE AVTOR: MARJAN ZORJAN FILIPINSKI VULKAN 4 P p AKTINON HRVAŠKA POKRAJINA L ] \ 4 Jana Jagodič s.p. Rogaška c. 32 | flf Y 3240 Šmarje pri Jelšah ,e,': 03,8185641 FRANC. DEPARTMA IN REKA 'T— I 4 K A DALMA- TINSKA ANA i\ JV p OTOK V OTOČJU TUAMOTU VDOLBINA V ZIDU N l 6 'V _____ PODROČJE DEJAV- NOSTI REKLAMNI LIST PAPIRJA LASERSKA PLOŠČA SLAVILNA PESEM fc h PRIPADNIK ASENOV SKALNAT GREBEN V STENI /V S F v BESED- NJAK S L 0 V K STRAST NAŠE MESTO OB SAVINJI s P ZVEZNA DRŽAVA p- F b P 4. C 1 4 /v DRŽAVNI SOCIA- LIZEM t T /v T 1 z F n VELIKO, MOČNO OBORO- ŽENO PLOVILO HOMERJEV EP 0 TROJANSKI VOJNI RADIJ T) rN h LENE LOVICH \ U L SKUPINA LOBISTOV IVAN TAVČAR L 0 t TVOR REDKA RADIO- AKTIVNA PRVINA (Ac) 4 K r 1 N l J MEDICA LOČEK 0 P SUROVO .ŽALJIVO OBNAŠANJE UČITELJSTVO NAŠA REŽISERKA DANILO 0 v c 1 r Z L j 1 KVAČKAN EC h k N TRČENJE BREZ- PRAVNO LJUDSTVO OSEBNI ZAIMEK BREZPETNI POLETNI ČEVELJ o N Ar ROGER VADIM t V OTROCI NAJSVET- LEJŠA ZVEZDA V ORLU io T Z 0 c 4 b JAPONSKO MESTO NA HONŠUJU 0 G A MODERNA ZVRST GLASBE n A- p LANTAN NEKDANJI FRANC. TENISAČ (VANNICK) i— A PREBIV. IRSKE KONEC GESLA ) o U T l k J v N STAR SLOVAN PTICA UJEDA, SRŠENAR 0 h A A POZITIVNA ELEK- TRODA STANE SEVER P KJ 0 F) 4 MITOLOŠKA ANTIČNA REKA V SPODNJEM SVETU s T I A 6 ABELOV BRAT K 4 \ N GOGOLJEV LITERARNI JUNAK BULJBA t IV R \ b POLDRAG KAMEN i d T Srečni nagrajenec avgustovske številke je: Erik Selič iz Dobja pri Planini. Nagrado, ki jo poklanjajo Trgovine Jager, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Cvetlično darilni butik Jana, Šmarje pri Jelšah. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 22. septembra 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. iSEPTEMBER Nagradna križanka i I Nagradno geslo:__________________________- 1 1 Ime in priimek:_____________________________ 1 Naslov:______________________________________ 1 E-pošta: ___________________________________ 1 Kuhamo z VAMI Recept SEPTEMBRA Ovsena kaša s sadjem in orehi Sestavine za eno osebo: • četrtina skodelice vode • pol skodelice mleka • pol skledice ovsene kaše • 3 narezane jagode • pol narezane banane • četrtina skodelice nasekljanih orehov Priprava: 1. korak: Vodo in mleko vlijemo v večjo kozico in zavremo. Primešamo ovseno kašo, zmanjšamo temperaturo in kuhamo še približno tri minute. Med kuhanjem pridno mešamo, nato odstavimo in dodamo koščke sadja ter oreščke. 2. korak: Kozico pokrijemo in pustimo stati, da se mešanica nekoliko ohladi. Postrežemo v skodelici, če je kaša pregosta, pa prelijemo še z malo mleka. Kašo lahko osladimo tudi z žličko medu. Za lepši dan (§) HOROSKOP Mesečni horoskop za vas pripravlja jasnovidka Suzana. OVEN (21.3.-21.4.) Že samo to, da je začetek meseca, vam bo dalo ogromno energije in že sam začetek nekaj obljublja. Bodite aktivni in mislite malo nase, ne postavljajte si vsakodnevnih vprašanj in ne iščite tistega, v čemer ni bistva. BIK (22.4.-20.5) Najdite smisel tistega iskanja, ki vam obljublja veliko novega in pomembnega. Delo vas bo počakalo na polici, vi si le vzemite čas. Še zlasti tisti, ki imate dovolj energije, si kar pogumno popestrite svoj urnik. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Veliko časa bo za pospravljanje in urejanje garderobe in ostalih stvari. Vzemite si čas zase, umirite se in poiščite trenutke, ki vam bodo zapolnili tisto nemirno tišino. Večkrat si popestrite dan z glasbo in uživajte v ritmih. RAK (22.6.-22.7.) Sončni žarki in lepa jutra bodo prebujala vaše misli. Zavedajte se, daje pravo vodilo živeti aktivno. Pri tem ne pozabite na možgane, ki jih je potrebno uriti, sicer se lahko polenijo. Prihaja čas, ki oznanja nov začetek. LEV (23.7.-23.8.) Najdite mir in se sprostite, privoščite svoji duši tudi ta užitek. Če imate namen kupovati, prihaja ugodno obdobje, ki prinaša zadovoljstvo. V tem trenutku se bo vrnilo v vaše življenje tisto, kar je za vas najpomembnejše in ima svoj cilj. DEVICA (24.8.-23.9.) Doma je ponovno veliko stvari, ki čakajo, da jih uredite. Le polni energije jih boste zares zmogli. Ta mesec je primeren čas za spremembe. Popestrite si dan in si privoščite nekaj novega v svojem domu. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Zelo vam pristaja nasmeh na obrazu in srečni ste, ko se ljudje okrog vas počutijo mirni in srečni. S tem se vaš dan začne in konča. Na delovnem področju sprejmite, da bo delo še vedno tisto prvo, kar je najpomemb- ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Vedite, da vam bo uspelo narediti stvari v prvem in pravem trenutku. Uspeh vas bo osrečil in sprostil, a ne pozabite, da je še veliko odprtega. K sreči vam bo mesec dal zagon za nove izzive, pripravlja pa vam tudi prijetno presenečenje. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Zavedajte se, da nikoli ni za nič prepozno, sprejmite omejeni čas, ki vam je na voljo. Kakor hitro začutite utrujenost, odložite odvečno prtljago in si odpočijte. Kljub temu bo kar nekaj stvari, ki vas bodo presenetile in razveselile. KOZOROG (22.12.-20.1.) Tudi v tem mesecu najdite trenutke za oddih in stvari, ki se tičejo doma in vsega, kar se vrti okrog njega. Na poslovnem področju se bo dogajalo nekaj zanimivega, a finančni načrti bodo še vedno potrebni. VODNAR (21.1.-19.2.) Začetek septembra bo razgiban, kajti pred vrati so ponovne obveznosti in veliko novih načrtov. Nekateri dnevi se zdijo prekratki, preveč obveznosti se nabira iz dneva v dan, a začuda boste spoznali, da zmorete vse. RIBI (20.2.-20.3.) Vaša narava je takšna, da veliko bolje dopolnjujete življenje samega sebe kot drugih. Seveda ne bo vse kot v pravljici, a kljub temu bo zadovoljivo in srečno, predvsem pa tako, kot si boste naredili sami. Če bi vsem nestrpnežem, ki s svojimi neokusnimi izjavami razmetavajo po družabnih omrežjih, potisnili lopato v roke, bi naše ceste bile v top formi. Bodite dobri do lačnih sokrajanov. Ostanite zunaj tudi po osmi, da se do sitega najedo. Komarji namreč. Kjer je včasih zrezek prekašal krožnik, bomo v prihodnje očitno potrebovali močna očala. Upajmo, da so samo krožniki zrasli. Nikar se ne trudimo, tisti pri denarju si bodo vedno znali natakniti kučmo, nam pa bo ostala samo Rdeča kapica. In prazna denarnica. Na tekmovanju za pijačo poletja je bila konkurenca huda. Je vroč čaj z rumom le premagal kuhano vino? Študent iz znane šentjurske družine je sklenil, da bo letos na fakulteti uspešnejši. Zdaj vsako popoldne uri svoj spomin, tako da odsmrči eno kitico. Je slišal, da bo po njej veliko pametnejši. Tako daleč smo, da znano Šentjurčanko soseda ne zanima, če imajo vaši otroci kaj obleči, temveč samo to, če je javorček na vašem vrtu dovolj estetsko obrezan. Znanka iz Dobja se je odločila hkrati poskrbeti za zdravje in denarnico. In je prodala televizijo. Js»* Dokler bo beseda mamica edina asociacija, ki jo dobimo ob besedni zvezi otroški voziček, lahko kar pozabimo na enakopravnost spolov. Če gre ustanova na kolektivni dopust, bo pač prestavila plačilo računov ubogim samostojnim podjetnikom. Poskusite kdaj podobno narediti s svojo položnico za elektriko. MtiteE lli!!ilii!l!ll!!!i!!l!i!lllllliliilililll!lll!i!ll!l!l!ll!l!ll!!i!l|ltll!l|ii!llil!ll!ll!!!!!!!II||ll!|||!ljl!!l||||||ilili!l|||||ll||jiliil|lj|||||ii|j|il|||!l!l!il!ll!l|||il|l!ijj||||||||j|j|jj|j||||j|inil!li|l|||!| j | , ||< NEKOČ IN DANE5 noflče „i - Moj dežnik je lahko tudi... senčnik. Foto Matej verdmek Mogoče pa bi takšni prometni znaki ponekod le umirili promet, foto Matej verdn* VICI NAŠIH BRALCEV Nova punca Dva prijatelja: - Včeraj sem te videl z novo punco. - Ja, res imam novo. - Zdelo se mi je, da ima noge malo na X. - Ni problema, saj veš, da sem dober v matematiki. Matija iz Dramelj Bedarije Ni res, da z leti postaneš modrejši. Res pa je, da ti počasi zmanjkuje možnih bedarij. Slavica s Hotunja Dobro Če ima kdo izkušnje s pregovorom 'Dobro se z dobrim vrača', naj mi prosim sporoči, kako dolgo se čaka. Irena iz Črnolice Matematika - Vso noč sem se učil matematiko in potem padel na izpitu, potoži sin. - Če se je nekdo podelal v hlače, to ni zato, ker je bil WC predaleč, ampak ker je prepozno krenil, odvrne oče. Teja s Primoža Bivša Fant in punca se skregata, ona pravi: - Dovolj te imam, konec je med nama! - Potem se bom pa jutri vrnil k svoji bivši, pravi on. - A tako, izgini, da te več ne vidim! Drugi dan pozvoni na njenih vratih, ona odpre in se začudi: - Kaj nisi rekel, da se boš vrnil k svoji bivši? - Seveda, ti si moja bivša. Mojca iz Dolge Gore Nabriti milijonar Dva milijonarja se potegujeta za položaj predsednika države in v predvolilnem soočenju prvi pravi: - Obstaja samo en način, da človek obogati na pošteni način. - Ja? Kateri? je radoveden drugi. - Sem vedel, da ga ne poznate. Mitja iz Goričice Dober fant Hčerka hvali svojega fanta: - Mama, on je tako pameten, zlate roke ima, vsako stvar zna popraviti, verjetno se bom poročila z njim! Mama pa ji svetuje: - Znebi se ga čimprej, sicer v življenju nikoli ne boš imela ničesar novega. Anita iz Prožinske vasi Ljubijo - Oh, draga, tako te ljubim ... vzdihuje fant. - Kako to? Ona za teboj je lepša kot jaz! pravi ona. Fant se obrne, vendar za njim ni nikogar. - Vidiš, če bi me res ljubil, ne bi pogledal, je prepričano dekle. Nejc z Ostrožnega Faze življenja Ženska ima v življenju tri faze: 1. ko je jezna na očeta, 2. ko je besna na moža, 3. ko je nezadovoljna z zetom. Manca iz Šentjurja Olivno olje Gospa sprašuje zdravnika za napotke za hujšanje: - Slišala sem, da pri hujšanju pomaga olivno olje. Kako je s tem? - Pomaga ja, pomaga ... prikima zdravnik. - In kako se uporablja ? - Najbolj pomaga, če z njim na debelo namažete tla okoli hladilnika. Saša iz Podgaja Naslov Mali Tinček objokan stoji sredi Trubarjeve v Ljubljani. Pa ga ogovori starejši gospod: - Fantek, kaj se je zgodilo ? - Izgubil sem se, pove Tinček. - Pa veš vsaj svoj naslov? mi skuša pomagati možakar. - tincek@gmail.com Franc s Tratne Ribe - So ribe zdrave? vpraša pacient zdravnika. - Mislim, da so, saj še nobene nisem zdravil, mu odgovori doktor. Peter s Ponikve Iznajdljivec Psihiater vpraša pacienta: - Zakaj ste prišli k meni? - Ker več ne morem priti k sebi. Jožica iz Nove vasi Banka - Gospod Petrič, nagovori sodnik obtoženca, obtoženi ste, da ste oropali banko. Ali priznate? - Priznam, ampak najprej je banka oropala mene. Dani iz Dol a*™«« . Naslednja številka Šentjurskih novic izide izjemoma že v torek, 30. septembra CE02y33 2014. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Matej Verdinek, Metka Pirc, Milenka Blaževič, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Lema naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Vic MESECA ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola • inženir varovanja novo! • poslovni sekretar • ekonomist telefon: 03 428 55 32 srednja poklicna in strokovna šola • trgovec • ekonomski tehnik telefon: 03 428 55 30 www.abitura.si warm up & after party: DJ Baro fiil WT I %3l m ■HEL MB hI SlISM : /: ■ESSfljgr. I — | v / ” o 1 »LOVRO PERČIČ -ŽUPAN, KI MISLI NA VAS!« Županski kandidat SDS Šentjurje Lovro Perčič! Rojenje leta 1974 v Celju, drugače pa Šentjurčan, stanujoč na Pešnici. Po poklicu je diplomirani upravni organizator, zaposlen kot vodja oddelka za pokojninsko in mednarodno zavarovanje na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije na Območni enoti v Celju. Perčič je družinski in delaven človek, poročen in oče treh predšolskih otrok. Politično aktiven je postal leta 2005. Trenutno je občinski svetnik v mandatu 2010-2014, član sveta Mestne skupnosti Šentjur, predsednik Turistično-olepševalnega društva Šentjur in pooblaščenec Upravne enote Šentjur za sklepanje zakonskih zvez. Temeljna izhodišča programa županskega kandidata Perčiča za mandatno obdobje 2014- 2018 so: ■ ponovni zagon gospodarstva v Šentjurju ■ ureditev prometne infrastrukture • večnamenska športna dvorana, urbanistična ureditev mestnega trga Šentjurju, samostojno delovanje Zdravstvenega doma Šentjur (24-urno dežurstvo!) • kmetijstvo, turizem, mladi ter koriščenje evropskih in državnih sredstev »KER Sl ZA PREBIVALCE OBČINE ŠENTJUR ŽELIMO LE NAJBOLJŠE, BO LOVRO PERČIČ ŽUPAN, KI MISLI NA NAS!« Naročnik oglasa: OO SDS Šentjur SCNTJUP**! BISTRIŠKE ROGAŠKE MEDIJSKA DRUŽINA ČASOPISI družabno kronika aktualno nazadnjopotsoga' k r- ■ iška judoistka Trna ‘tenjakbronastana -tovnem prvenstvu f v wv £. * M Mariborčani proti Chelseaju, “hSiumSpo-Bngu______ V Konjicah sose poslovili od ustieljeneg: policista+FOTO ___— Odslej boste vedeli vse. Poslušajte Radio Rogla 'K-T iiill §|Š§,£::V: IpF (js 1 V \ l„L-l www.sentjurskenovice.: