W A¥ [FlliTflil K=S
íst-rsír: ■ fl Bb / ■j« ml Hi1! 1
^H	J^^kš	^VH	I ^^^kfl ^^B^H HH	se ne
■	■ ■■ H	■ 1 j I	■ ^ j ■ i —
k-Ji-J VF I U1 1 JL4 ksSSE
mesec , 1 ,70,	—
—	-M v	• j • V	"J • A	"I	"I •	1	l*ha|a vsak dan. ixviemtt
24 ttwis,--	Politicen list za slovenski narod.
Štev. 82.	V Ljubljani, v četrtek 11. aprila 1901.	Letnik XXIX.
S IIL sestanka slovanskih časnikaijev. i.
Dubrovnik, 6. aprila 1901.
časnikarski sestanki po svojih pozitivnih sklepih po navadi nimajo posebnega uspeha. Bili bi velepomenljivi, če bi se enakomisleči možje, ki se bore za skupen celoten program, posvetovali, kako ga z združenimi močmi dosežejo. Shodi slovanskih časnikarjev pa združujejo ljudi najrazličnejših strank, stranke ostajajo po shodih iste, kot bo bile, in časnikar, ki je po navadi le trobilo svoje stranke, OBtaja isti, kot je bil.
To uči izkušnja. Istina pa je, da se pri takih shodih ljudje spoznavajo, sklenejo se razne zveze, ki vodijo do skupne podpore v gotovih točkah. Tudi se v onem kraju, kamor pridejo časnikarji, narodna zavest probuja, in tamošnje ljudstvo ima priložnost, prirediti nedolžno manifestacijo.
Praga, Krakov — letos je na vrsti Dubrovnik.
Dubrovnik (Ragusa) je kraj, ki zasluži pozornost vsakega Slovana zaradi svoje res krasne lege in romantične zunanjosti ter zaradi svoje zanimive zgodovine.
Luka dubrovačka je zarezana daleč v zemljo ter dobro zavarovana. Za velike la-dije je sicer sedaj premajhna. Navadne barke in eden, dva velika parobroda se brez težave ukrcajo, a ob večjem prometu ostanejo veliki parobrodi v Gružu (Gravosa) ob začetku luke. Od tod je peš dvajset minut v Dubrovnik.
Kakor trdnjava se vzdiguje z ogromnim utrjenim zidovjem iz morja. Bil je v starih časih res nepremagljiva trdnjava od morske strani. Belo zidovje, sestavljeno iz ogromnih rezanih kamenov, nakopičeno v solidni in ponosni veličastnosti zre mrzlo doli v sinje morske valove. Za tem mrzlim zidovjem pa žubori veselo južno življenje. Ljudstvo je hrvaško, razborito in podjetno ter ima v obnašanju uprav italijansko-živahen značaj.
Zidava je po benečanskem načinu. Krasne cerkve, med njimi zlasti renesanška stolnica, ukusna frančiškanska cerkev in druge opominjajo pri prvem pogledu na italijanske stavbe iz one dobe, ko se je renesansa spajala z gotiko v oni čisto posebni stavbinski slog, ki so ga krstili za bene čansko gotiko. V meBtni hiši in v loggii stare mitnice se dobe motivi, ki takoj spominjajo na palazzo ducale v Benetkah ali na znano loggio na glavnem trgu v Flo-renci. Jako ukusne in fine arkade v frančiškanskem samostanu pa so stavljene čisto v duhu laških lop iz najboljše dobe. Kapi-teli ob raznih stavbah so čudovito raznovrstni in originalni. Najrazličnejši motivi so vklesani v ta kamen.
Zgodovina Dubrovnika je slavna in zanimiva. Ustanovljen je bil v prvi polovici razburkanega sedmega stoletja od begunov, ki bo preživeli razdejanje Epidama in Soluna. Najprej so mu gospodarili Bizantinci, a kmalu so si Dubrovčani priborili precejšnjo samostojnost, ki se je še vtrdila v boju s Turki 1. 847. Kmalu je postal Dubrovnik glavno pristanišče za sosednjo Hercegovino. Živina, koze, zelenjava, sadje itd. je priha jala iz Hercegovine v Dubrovnik, da so jo tamošnji trgovci razpečavali po morju, oni so pa zlasti italijanske izdelko dajali v Bosno n Hercegovino, i fl
Kmalu pa so začeli Benečani stegati svoje roke po Dubrovniku. L. 1078. je še zmagoslavno odbil Normane, ki so od Sicilije proti severu grabili po Dalmaciji, leta 1172. pa so Bizantinci vzeli Dubrovnik in podrli njegove utrdbe.
A žilavo mesto se ni dalo uničiti. Ob koncu dvanajstega stoletja začne Dubrovnik že zopet procvitati. Frančiškani in domini-kani so se kmalu po svoji ustanovitvi nastanili v Dubrovniku ter povzdignili njegovo omiko, med tem, ko so njegovi trgovci z bistrim umom znali povzdigniti promet. V Bosni so bile velikanske zmešnjave. Razkol in patarensko krivoverje jo je raz-devalo, in ta vpliv je segal prav do Dubrovnika. A ti vrli menihi so krepko stali na braniku, in Dubrovnik je bil nekaka mi-sionska stacija, ki ni le obranila sveto vero, ampak jo tudi razširjala proti vshodu.
Takrat je bila cerkev ljudstvu res vse. Ne le učili so ljudstvo, ampak ga tudi pogumno branili proti sovražnikom. Domini-kanci so imeli nalogo, da so branili Plo-čan8ka vrata, frančiškani so branili Pilska vrata, in kanoniki katedralne cerkve so imeli skrb, da ni sovražnik udri pri Ribiških vratih.
Promet je pri tem vedno rasel. Cele karavane iz Bosne so donašale surovine, in umni Dubrovčanin je vračal zato sol, vino, drago sukno in razne industrijske izdelke. Tudi božjepotniki, ki so iz zapadne Evrope hodili v sveto deželo, so šli radi čez Dubrovnik.
Zato pa Dubrovnik ni trpel beneškega jarma, ampak je hotel biti prost in svoboden. Kot l j ud o vlada je Dubrovnik gospodaril ob vshodnem adriatskem obrežju od 1. 1420—1808. V tem času so Dubrovčani hoteli posnemati Benečane. Priznati se jim mora, da so storili mnogo lepega. Razširila se je njih moč na vse strani, uredili so šolstvo in mestno upravo, naredili krasen vodovod, pobijali Turke, sprejemali begune, ki so uhajali na Balkanu izpod krivega turškega meča, postavili one lepe stavbe, ki še sedaj pričajo c njih dobrem ukusu, krasili cerkve in povzdignili literaturo. Veda, umetnost in leposlovje se je gojilo v tem imovitem mestu. Hrvaška slovstvena zgodovina pozna mnogo slavnih Dubrovčanov iz te dobe, med katerimi je prvi slavni pesnik Gundulič, katerega lepi spomenik se dviguje sedaj sredi mesta.
Pa francoske vojske, ki bo porušile beneško ljudovlado, so vzele tudi Dubrovniku svobodo. L. 1805 jo po požunskem miru prišla Dalmacija pod francosko oblast, in dne 31. januvarija 1. 1808. je cesar Napoleon razpustil dubrovački senat in s tem končal ljudovlado.
Še sedaj pa na visokem drogu, kot spomenik nekdanje neodvisnosti, vihra na glavnem trgu bela zastava, ki ima v sredi sliko sv. Vlaha (Blaža), dubrovačkega patrona . . .
Tak je Dubrovnik. Iz ozkih, strmo v hrib zidanih ulic, po katerih se more hoditi le po strmih stopnicah, je privrelo ljudstvo na široki »stradon«, ki vihra v zastavah, da pozdravi slovanske časnikarje. Zastave vihrajo in godba igra.
II.
Dubrovnik, 7. aprila.
Ladijo, ki je dovozila novinarje v Dubrovnik, je v imenu mestno občine pozdravil grof dr. Kosto Vojnovič, bivši vseučiliški profesor v Zagrebu, sedaj odvetnik v Dubrovniku, ki je prej igral kot politik veliko ulogo
v Dalmaciji. V pristanišču je čakala »Hrvatska glasba«, »Hrvatska radnička zadruga« in «Českd beseda« (to je društvo tukajšnjih Čehov, ki šteje okoli 40 članov). Po običajnih pozdravih v raznih slovanskih jezikih bo se gostje v vozovih peljali v mesto, kjer je čakalo obilo ljudstva.
Udeležba ni ravno velika. Vsega skupaj je došlo 58 časnikarjev, dasi se jih je priglasilo do 120 Največ je Čehov in Poljakov. »Dom in Svet« zastopa o. Kalikst Tadin, mlad frančiškan, ki je dovršil nauke v Rimu in Parizu, jako izobražen in razborit dečko. Danes zjutraj smo si ogledali zidine trdnjave, ki se dvigujejo naravnost iz morja, kot bi bi bile prirasle iz globine. Ob vsej luki stoji zid, in pogled z njega na morje in mesto je diven.
Popoldne smo si ogledali slavni L o-k r u m (Lacroma). Pred Dubrovnikom se dviga iz morja ta najlepši med malimi južno-dalmatinskimi otoki, in kdor stopi nanj, ima podobno čustvo, kakor oni, ki je našel oazo v puščavi.
Tu so sezidali benediktinci samostan. Majhen otočič — prej nego v eni uri se lahko parnik pripelje okoli in okoli njega — je roka pridnih menihov rešila devastacije, ga obdelala in pričarala iz pustega Bkalovja bujno južno vegetacijo.
Tu vse diha življenja. Kamor se ozre oko z morja na dalmatinsko obrežje, povsod vidi pusto skalovje in nevsmiljena, trda tla. Tu pa vse zeleni, vse diha polno, blagodejno dišavo nežnega cvetja, grm pri grmu, drevo pri drevesu, in vmes gredice in skrbno posuta pota — tn se vidi, da je pridna roka gojila tla — in tla so ji bila hvaležna.
Benediktincem je vlada vzela njih skrbno čuvano last, slednjič je prišel otok v last ceBarske hiše. Rajni mehikanski cesar Maksimilijan je prebival v nekdanjem samostanu, katerega je dal prezidati in zvišati. Oprava je pa bila jako preprosta in enostavna. V sobici, v kateri je prebival, je še vse pri starem. Poleg postelje je imel svečnik iz navadne pločevine, pribit na steno; stol, miza, vse je preprosto, kakor v kaki planinski koči. Po Maksimiljanovi smrti je dobil Lokrum prestolonaslednik Rudolf. Tudi on je umrl nesrečno, in cesar Franc Jožef je slednjič podaril Lokrum dominikancem, kateri ga sedaj varujejo in obdelujejo.
Tu se vidi, koliko je odvisno od pametnega zmernega gospodarstva. Kras je de-vastiran in opustošen, ker se je na njem roparsko gospodarilo. Gozdovi so se posekali, iz tal so pohlepni nenasitljivci hoteli v naglici izkopati zlato. Res postali so bogati, vzeli so tlom vse, kar so imela, a izsrkali so rodno moč, izropali so zemljo in niso skrbeli, da se ji nadomesti, kar se ji vzame. In zato prebiva sedaj tam, kjer je živel prej bogataš, uboga kraška sirotinja in nima ne kruha ne novca.
Tu pa je benediktinski red, po pravilih svojega svetega ustanovnika, gospodaril zmerno in racijonalno. Iz zemlje menihi niso kovali kapitala, zato so jo pa ohranili plodno. S svojim lesom niso trgovali v levanto, zato pa ima otok sedaj bujno zelenje. Pravila benediktinskega reda so res za one čase, ko je najbolj prospeval ta red, bila velikanskega narodnogospodarskega pomena. Ohranila so kulturo, ukrotila divjake in oplodila zemljo.
Tu je občina dubrovačka pod senco južnega drevja in v zatišju duhtečega gr-mičja pogostila časnikarje. Ob čaši piva se
je precej govorilo. Dr. Č i n g r i j a je pozdravil novinarje v imenu Dubrovnika, ki izza časov republike še ni imel tako srečnega dne. Kazimir Ehrenberg, urednik „Glosu Naroda", je odgovoril v imenu Poljakov, za njim so nazdravili Rus Š č a -vinski, slovaški mučenik Svetozar Hur-ban Vajansky, v imenu Slovencev dr. Pukl, urednik „Siidena", ki je naglašal pomen slovanske solidarnosti za Slovence in Hrvate, in Sokol T u m a od „Moravske Orlice." Tresič-Pavišič je v svoji napitnici udaril nekoliko po Srbih, ki so se odrekli udeležbi na sestanku iz mržnje proti Hrvatom, govoril jako gorko za Poljake in priporočal Rusom, naj bodo dobri Slovani. Za Hrvatom iz banovine dr. Š a -r i c e m je slednjič nazdravil dr. V e r g u n, urednik „Slavjanskega Veka." Ob najlepšem vremenu in sviranju godbe smo se vrnili v prijazni Dubrovnik.
S Stojalovskim sva se našla v cerkvi sv. Vlaha. Mož je bledega obraza z melanholičnim značajem, katerega še povečuje senca širokokrajnega pohlapljenega klobuka. „Koliko Židov imate v Ljubljani ?" me vpraša. „Pane dobrovzieju", odgovorim, „prilično dosti, cclih 98, če se ne motim". »Kaj? Še sto Židov nimate? Čudna dežela! Da morem, vam jih iz Galicije pošljem takoj trideset-tisoč!"
Njegova sestra, ki je pisateljica, je hitela zabeležit to čudo.
Tu spodaj ni Židov, a Hrvatje trdijo, da so Srbi še hujši od Židov. Iz razmerja med Hrvati in Srbi se da pač spoznati, da narodnosti ne tvorita le pokolenje in jezik, ampak da je narodnost rezultat raznih kulturnih faktorjev, ki vstvarjajo značaj ljudstvu. Skupno pokolenje je materijalni temelj narodnosti, jezik je nje glavni nositelj, posrednik in zunanji znak, a formalni značaj dajejo narodnosti splošni kulturni faktorji, ki vplivajo na izobraženje, na nravnost, na domače in javno življenje.
Srb je od Hrvata tako različen po vsem značaju, da je težko misliti, da bi se ta dva življa kdaj združila na podlagi jezikovne enakosti. Bizantinizem in razkol sta kriva, da je prišlo do tega. Bizantinizem je svetu znan zaradi dveh lastnostij. Na eni strani je nevkroten ponos, ki ne sprejme razlogov in se trdovratno drži vsake zmote, na drugi pa klečeplazenje pred oblastjo, katero je na bizantinskem dvoru se kazalo v najgorši hinavščini. To je bil vzrok, da je Carigrad odpadel od Rima. Prepad se je naredil med vshodom in zapadom, in odrevenela razkolna cerkev ga je povečala, kjerkoli je mogla. Prišel je Turk in vzel Carigrad. V robstvu pod turškim jarmom se je ta značaj vedno bolj utrjeval. V razkolu se jc ljudstvo enostransko razvijalo, idealna sila prave svobode, ki jo vedno varuje katoliška cerkev, je zamrla.
Katoliški Hrvat in pravoslavni Srb sta tako po dolgem razvoju prišla v to nasprotje, v katerem sta sedaj. Ali bo kdaj drugače? Kdo ve?
Politični pregled.
V Lj ubl j an i, 11. aprila.
Odlikovanje dr. Koerberja in Maiari.
Krogom, ki čestitajo avstrijskemu mi-nisterskomu predsedniku k njegovemu najnovejšemu odlikovanju, so se pridružili sedaj tudi oficijelni Mažari. „Magyar Nemzet" pravi, da so politiški svet Ogerske in njo javno
mnenje radostno pridružujeta onim, ki tem povodom čestitajo ministerskemu predsedniku. Ogri namreč zelo simpatično spremljajo vse one pojave, ki nameravajo utrditi ustanovnost Avstrije. Vodivni politiki naše dežele so prej in slej dokazali, kako mnogo jim je do tega, da morejo občevati z državo-posestrino, kot s konstitucijonelno državo. — Vsakomur je znano, da je v tej častitki le malo odkritosrčnosti. Mažari so sicer res hvaležni Koerberju, da se mu je posrečilo oživiti zopet osrednji parlament, in morda res raje vidijo ustavno, kot pa neustavno Avstrijo, toda to le vsled taga, ker jim je to v veliko korist. Kvotna deputacija jim je že dovolila, kar so zahtevali, delegacija stori isto, o na-godbi ni dvomiti, da bi se ne sklenila tako, kot ugaja Mažarom, vlada pa itak skuša vstreči vsaki najmanjši želji mažarskega soseda. Mažari potemtakem lahko simpatujejo s pl. Koerberjem.
Avstro-ogerski poslanik pri Vatikanu.
tedanji avstro ogerski poslanik pri Vatikanu grof Revertera biva še sedaj na svojem mestu, kljub temu da so mu liberalni listi že minulo jesen določili naslednika v raznih osebah in se konečno vstavili pri grolu Khevenhiillerju. Sedaj jim je izpodle-telo tudi v tem oziru in poiskali so si kar troje novih mož, da bodo tem ložje zadeli pravega. Največ upanja ima po poročilu »N. Fr. Presse« bivši avstrijski ministerski predsednik grol Franc Thun, potem pa se še imenujeta grola Nikolaj Szecsen in Karol K u e t s t e i n , vendar pa je največ nade, da prodre prvi. No, avstrijski katoliki bi pač z veseljem vsprejeli vest, ko bi bil res imenovan prvoimenovani, kar pa seveda dose-daj še ni prav nič gotovo.
Krščansko dijaštvo v Budimpešti
je dobilo od mažarske liberalne strani udarec, kakoršnega pač ni pričakovalo samo, niti drugi krogi, izvzemši liberalce Szellove barve. Venca, ki so ga podarile krščanskemu dijaštvu budimpeštanske univerze budim-peStanske gospe kot priznanje za njih vrlo postopanje, dijaštvo ni smelo položiti na grob cesarice kraljice Elizabete, ker se je to smatralo za „neke vrste demonstracijo politične barve". Pri tem odloku najvišjega dvornika je po soglasnem sporočilu listov imel prvo besedo ministerski predsednik bzell, pri katerem so se „informirali" o gibanju krščanskega dijaštva. Naravno, da je zbog tega največja radost v liberalnem taboru to- in onstran Litve. Križ je postal torej nekak znak za politiške demonstracije! Morda nas prisilijo, da snemamo križe celo z naših cerkva, ker bodejo v oči Žide in liberalce. In potem, ali je v Avstriji morda preveč lojalnosti in patrijotizma, da ga je bilo potreba nekoliko zadušiti ? Ali so se pojmi res do cela zmešali?
Dogodki v Niči.
Predsednik francoske republike Loubet se nahaja s svojim zunanjim ministrom Del-cassejem na jugu Francije. Pozdravlja ga ondotno prebivalstvo in mu prireja burne ovacije, pozdravlja ga pa tudi italijanska mornarica, ki ga je prišla počastit v Nico z več ladijami. Ta pozdrav ima pač poseben namen. Italija neobhodno potrebuje prijateljstva Francije, ker se v trozvezi ne počuti posebno dobro, in ker se morda prej ali slej lahko zgodi, da je v tej zvezi ne bodo marali. In že so mislili italijanski prvaki, da so si povsem naklonili srca Francozov. V tej veri jih je tudi potrdil ukrep ruskega admirala Birilevva, ki je odpozval iz francoskega pristanišča skoro vse ruske vojne ladije. Soditi je bilo na prvi hip, da se Rusija umika Italijanom na ljubo in da se sploh noče udeleževati sedanjih slavnosti. A motili so se. Ruski admiral je storil omenjeni korak samo raditega, da napravi nekoliko prostora laškim ladijam, a oficijelno je bila Rusija ravnotako zastopana ali pa še odlič-neje, nego Italija, in Loubetu na čast je ruski admiral priredil banket. Loubet je napil carju Nikolaju in Bicer preje, predno se je to zgodilo na čast italijanskemu kralju. Italijani torej niso mnogo napredovali.
Kaj je * mandžursko pogodbo?
V zadevi rusko-kitajske pogodbe glede Mandžurije je bilo objavljenih v zadnjem času toliko različnih poročil, da tudi oni, ki pazno sledi dogodkom v Kini in raznim iz-
javam oflcijelnih in neoficijelnih listov, sedaj več ne ve, pri čem da je. Mej tem, ko se je pred nedavnim istodobno poročalo, da Kina ne podpiše mandžurske pogodbe, in pa, da je ista že davno podpisana, izjavljajo sedaj pooblaščeni ruski zastopniki v inozemlju, da Rusija sploh ne zahteva, naj bi se sklenila taka pogodba, in da se ,o tem predmetu sploh več ne mara pogajati. Zvesta prvotnemu, že večkrat objavljenemu programu bo Rusija mirno čakala, kako se razvijo stvari na kitajskih tleh. — Ta oficijelna izjava je izšla potem ruskega korespondenčnega urada takoj nato, ko je vladni „Regierungs-bote" objavil znano izjavo, katero so mnogi tako tolmačili, da Rusija obdrži Mandžurijo kakor dosedaj. No, temu tudi najnovejša vladna izjava ne oporeka in se torej sme trditi, da ostane ozir Mandžurije vse pri starem, naj se s podpisom pogodbe tudi čaka, dokler se poležejo prvotni viharji.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Kako župan Hribar sklepa pogodbe. V včerajšnji seji obč. sveta se je razkrila zanimiva skrivnost. Razkrilo se je, da Hribar dajo naročila tvrdkam, ne da bi imel za to dovoljenje obč. sveta. Tako gospodarjenje z občinskim denarjem je res vzorno! Slo se je za to, kako naj se urede konci novega Franc Jožefovega mostu. Znano je, da je tvrdka, ki gradi most, svoječasno predlagala obč. svetu, naj se ob koncih mostu zgrade štirje krilati levi, a obč. svet je to ponudbo svoječasno radi prevelikih stroškov odklonil in naročil tvrdki, naj pred loži kak nov načrt. Tvrdka je napravila načrt za masivne polupiramide. Ta načrt stavbinskemu odseku ni ugajal in prevladovalo je v njem mnenje, naj bi se zopet vzel v pretres načrt o krilatih levih, za katere je tvrdka nastavila to-le ceno : za bronaste leve 16.000 kron, za bakrene leve 12.800 kron in za leve iz cfnka 8000 kron. Gospodje v 8tavbinskem odseku so se za trenotek res »ogreli«, kakor je povedal včeraj poročevalec obč. svetnik Žužek, za krilate leve iz bakra za 12.800 K, potem pa so vender imeli pomisleke na prazno mestno blagajno, in rezultat vsega sklepanja stav-binskega odseka je bil, da je stavbinski odsek sklenil, naj bi se parapetni konci mostu proti konci vzdignili in na kar naj bi se na končni povišek postavil steber za električno razsvetljavo. Odsek je torej priporočal obč. svetu, naj se napravijo taki konci, ki bi veljali sam * 2600 kron in bi vendar zadoščali. A glej, kaj se zgodi! Hribar nabere svoj obraz v najslajše gube modrega gospodarja in pove obč. svetu, da je že naročil izdelovanje detailnih načrtov za krilate leve, češ, da se je stavbinski odsek 11. marca zavzel za krilate leve. Hribar je izjavil, da so načrti že gotovi, da je zastopnik tvrdke že v Ljub-" ljani, in da se delo prične takoj, toda ne z „levi" za katere se je »ogrel" stavbinski odsek, ampak, da je on Ivan Hribar določil, naj se za 12.800 K naredi mestne zmaje. — Tako je Ivan Hribar »zglihal« za 12.8 00 kron, ne da bi imel z a t o d o v o 1 j e n j e od občinskega svetainne, da bi poiakal končnega poročila stavbinskega odseka. Tudi, ko bi stavbinski odsek Ivanu Hribarju izrecno naročil, naj takoj naroči krilate leve, ne bi smel po našem mnenju Ivan Hribar to storiti, ker v stav-binskem odseku je samo par mož — mero-dajen more biti samo sklep celotnega občinskega sveta.
Izgovor Hribarjev, »da 12.800 kron pri taki monumentalni stavbi ne pride v poštev«, je piškav, kajti zanj 12.800 kron res ne pride v poštev, pač pa bodo vsi obremenjeni davkoplačevalci, bodisi obrtniki ali trgovci, bridko čutili razloček mej 2600 kronami in — 12.800 K.
Poročevalec stavbinskega odseka občinski svetnik Žužek je napram županovim izvajanjem dejal, da je čudna trditev, kakor da bi stavbinski odsek svojega mnenja ne smel premeniti, ko bi storil to občinski svet, bi bilo kaj d r u z e g a. Stavbinski odsek ima dolžnost in pravico, se dalje razgovarjati. Proti levom se je stavbinski odsek konečno izrekel radi tega, ker bi se slabo reprezentirali. Most je poševen,
steber, na katerem bi bili levi, bil bi 4 m. visok, takoj za njim pa bi bil 5 metrov oddaljen kandelaber za elektriko. Krilati levi bi ob konoih mostu provzročali senco in prav verojetno je, da bi tako se večkrat ondi kdo povozil. Odločilno za sklep Btavbinskega odseka pa je bilo, da si mesto par sto kron 1 a h k o pri hrani za potreb-nejše stvari, ki še čakajo rešitve in za k a t e r e b o t r e b a m i s 1 i t i, kjede-nar dobiti.
Nadejali smo se, da bodo ti argumenti občinskemu svetu zadoščali in da bo občinski svet odločno povedal Ivanu Hribarju, da si prepove na stroške davkoplačevalcev brez dovoljenja občinskega sveta naročati karkoli. A kaj še ! Občinski svet je preme-nil svoje mnenje o krilatih levih, katere je imel še pred par meseci. Bog ve, ako se je včeraj večina občinskih svetnikov spominjala, kako je pred meseci radi prevelikih stroškov, ki jih ima itak že novi Franc Jožefov most, zavrgla načrt o krilatih levih — dejstvo je, da je včeraj občinski svet na predlog dr. Bleivveisa »naknadno« pritrdil Hribarju in odobril svoto 12.800 kron za zmaje ob koncih Franc Jožefovega mostu. Mej prvimi, ki sta roko vzdignila, bil je kandidat Josip Turk in seve — Škrjanec. Ali se sedaj komu čudno zdi, zakaj se ta obč. zastop tako brani opozicije v občinskem svetu?
Nova gimnazija na Vodnikovem trgu. Vlada se je odločila za zgradbo nove gimnazije na mestu starega licealnega poslopja in prosi občinski svet, da ugotovi nivele, predno se dajo izgotoviti podrobni načrti. Po vladnem načrtu bi od sedanjega prostora odstopilo se mestni občini proti plačilu za regulacijske namene 1096 56 kvadratnih metrov. Ta svet bi občina porabila za novo projektovane ulice mej Vodnikovim trgom in šolskim drevoredom in za razširjenje dosedanjih ulic. Vlada želi vedeti, po čem bi mestna občina plačala dotični prostor. Vlada se sklicuje na § 7. mestnega stavbinskega reda, češ, da se mora posestnikom prostor plačati, ako se umaknejo v novo stavbeno črto. Stavbinski odsek predlaga nasproti temu mnenju, naj se ta zadeva smatra kot parcelacijo, in sicer je parcelacija določena tako, da bo na jed-nem delu sedanjega prostora stala nova gimnazija, na drugem delu pa bi bilo prostora še za dve ali tri nove hiše. aklenilo se je zopet, da bo strmec od Kopitarjevih ulic do nove projektovane ulice znašal 2 odstotka, od nove ulice naprej pa se strmec zjednači na 1-17 odstotkov. Vlada se je pozvala, naj predloži razdelitveni načrt, ako pa bi vlada vztrajala na tem, da mora mesto od vlade odstopivši prostor kupiti, tedaj naj se predloži sprememba regulacije v tem delu mesta in se naj opusti novo projektovana ulica, razširi pa samo Semeniške ulice na dvanajst metrov.
Ob tej priliki se je vnel prepirček mej občinskim svetnikom dr. Tavčarjem in Hribarjem. Dr. Tavčar je trdil, da se gre za zazidan prostor in da ne more biti govora o parcelaciji, konečno pa je moral umolkniti in se udati Hribarjevemu mnenju.
Zanapravo žive ograje pri mestni ljudski šoli na Barju se je določila svota 180 kron.
Protest proti oddaji mestnih del dražjim ponudnikom je bila kaj poučna točka ljubljanskim volivcem. Znano je, da je občinski svet že opetovano oddal dela dražjim ponudnikom. Zadnjič je mestna dimnikarska dela oddal znanima pristašema magistratne stranke, Striclju in Vr-hovcu, dasi sta bila dva druga ponudnika, Spitzer in Dopfer, znatno cenejša. Gospod Spitzer je vložil protest proti takemu oddajanju mestnih del ter je v svojem protestu povdarjal, da se je dražja Stricljeva in Vrhunčeva ponudba sprejela, ko je že določeni rok potekel. Poročevalec o tej zadevi je bil obč. svetnik in Stricljev prijatelj Turk, ki je sosebno znan po draženju mestnih voženj! Vsak ugovor.se navadno prebere, J. Turk pa včeraj Spitzerjevega ugovora ni hotel prebrati in predlagal, naj se ugovor odkloni, ker se je razpis postavno izvršil. Razume se, da bomo mi Spitzerjev ugovor ponatisnili, da občina izve, kako se oddajajo mestna
dela in zakaj se nekateri v obč. svetu boje
opozicije.
Konec seje. Odobrilo se je konečno poročilo klavničnega ravnateljstva, poročilo o prizivu hišnega posestnika Avg. pl. Wurz-bacha pa se je odstavilo z dnevnega reda. Občinski svetnik Trdina je želel, naj se v ulicah poleg Zatiškega dvorca preskrbi razsvetljavo in da se na desnem bregu Ljubljanice nekateri osušeli kostanji nadomestijo z novimi Sprejela so je resolucija občinskega svetnika Žužka na osrednjo vlado, naj se deželnemu predsedniku pri določitvi glede olajšav potresnega posojila da ob stran posvetovalna komisija.
Dopisi.
Od D. M. v Polju. Od dne 26. marca do 1. aprila imeli smo ponovijenje svetega misijona. Čast. oo. Doljak, Vrhovec, Žužek in K u n s t e 1 j so na prižnici in v spovednici z vso vnemo prenavljali srca vernikov, ki so kljub slabim potom redno napolnjevali našo dokaj prostorno cerkev. K sklepu misijona je prišel tudi prevzvišeni knezoškof, ki je v sklepnem gorečem govoru bodril ljudstvo k stanovitnosti. Posebno lepa je bila v nedeljo popoludne procesija, katero je vodil Prevzvišeni. Dvomili smo, jeli bo procesija mogoča zavoljo snega — toda občinski in drugi možje so prosili zanjo in priredili pot, da je bilo mogoče iti s procesijo. Občinski zastop je z g. županom vred spremljal Najsvetejše z gorečimi svečami. Tako je prav! Ne bodimo krščanski samo v besedah, temveč dejanju kažimo versko zavest, ne oziraje se na nekaternike, ki z mlačnostjo ali celo z zaničevanjem gledajo na vsak pojav krščanskega življenja !
M. R i h a r.
Iz Trnovega pri Ilir. Bistrici, 9. aprila. (Gospodarsko društvo v Trnovem pri Ilirski Bistri c i.) Tukajšnje pred par leti ustanovljeno gospodarsko 3ru-štvo kaj vrlo napreduje. Zastonj so že pri pričetku zvite liberalne buče prerokovale, da bode društvo z ogromnim deficitom kar čez noč izginilo za vedno. Le pomislite, gospodarsko društvo šteje čez 790 udov! Res lepo število. Ker ogromnega dela v gospodarskem društvu ne morejo zmagati, sklenilo se je, da napravijo filijalki, eno na Premu, drugo pri Št. Mihelu (pri Št. Petru). Fili-jalka pri Št. Mihelu že izborno deluje, na Premu prično prodajati te dni. Mogoče se bode nesramni dopisnik »Slov. Naroda« še bolj trudil, našega spoštovanega gosp. župnika Križaja blatiti, pa zastonj, mi kmetje predobro poznamo blago dušo našega župnika, pomagal je že stoterim iz raznih stisk, in hvaležni mu bodemo vedno. Čuje se, da ponuja gospod Repinc, trgovec na Premu, večjo svoto imejiteljici hiše, samo da bi ista ne dala hiše gospodarskemu društvu. Da, gospod Repinc, cene se bodo znatno znižale. Liberalni trgovci so res čudaki. Povem Vam le jeden slučaj: Gospod Ivan Tomšič, vele-tržec v Ilir. Bistrici, je gotovo jeden največjih nasprotnikov gospodarskega društva. Ta gospod je ob času volitve svojim dolžnikom razposlal listke, da morajo svoje dolgove takoj plačati. Gospod Tomšič je namreč mislil, kdor bo s .farji« volil, mu bodem že pokazal. Pa vrezal se je močno, ljudstvo je vse jedno po svoji zdravi pameti volilo in tako je tudi prav. Sedaj pa pride še nekaj bolj imenitnega. Ravno isti gospod Iv. Tomšič sedaj nadleguje poslovodjo gospodarskega društva, naj njemu turšico v mlin vozijo, naj mu moko odkupujejo itd. Kaj takega se ne najde z lepa.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. aprila.
Vspored za romanje na sv. Goro pri Gorici dne 13. i n 1 4. aprila 1 9 0 0: Odhod z južnega kolodvora v sa-boto zvečer 7. uri 35 m. Vdeležniki naj bodo tedaj najkasneje ob 7. uri vže na kolodvoru. — Prihod v Gorico okoli 3. ure zjutraj, na sv. Goro okoli 6. ure. — Pridiga in sveta maša. — Spovedovanje in skupno sv. obhajilo. — Pridiga presvetl. knezoškofa in pon-tifikalna sv. maša ob 10. uri. — Odhod z sv. Gore ob 3. popoldne na Kostanjevico. — Odhod iz Gorico — približno okoli 7. ali 8. ure. — Za spremnico dobi sleherni zadnja
dva dni pravi vozni listek, če ne pri samostanskem vratarju — pa na kolodvoru pred odhodom vlaka. — V Gorici bodo na razpolago omnibusi — izvoščeki do Solkana za one, ki se bodo želeli peljati. — Vozni listek velial bo le za ta posebni vlak. — Vsak naj skrbno shrani vozni listek, da ga ne zgubi.
—	Potniki z Gorenjskega naj pridejo v Ljubljano v saboto popoldne z vlakom 4'¡t.
—	Kakor čujemo, je romarjev oglašenih okolu 800. — Vdeležniki naj se zbero na restavracijskem vrtu na južnem kolodvoru.
Na III kongresu slovanskih časnikarjev v Dubrovniku so bili štirje Slovenci : gg. Jak. Pukl, dr. E. L a m p e, Andr. Gabršček in Jak. Dimnik.
Umrl je po V6em Slovenskem znani misijonar o. Janez Ev. Stare, S. J. 8. apr. v 78. letu svojega življenja v Ogrskem Trnovem (Tyrnau). Bodi blagi misijonar v molitev priporočen vsem duhovnom in lajikom, zlasti tam, kjer je deloval v misijonih.
Gospod dr. Triller, advokat v Ljubljani, je v predvčerajšnjem »Narodu« priobčil »Poslano«, za katero pa uredništvo »Naroda« odklanja odgovornost. Gospod dr. Triller je namreč pri vzklicni razpravi pretekli četrtek, ko se je bal za izid pravde, povdarjal, da nikakor ne dvomi na osebni časti gospoda dr. Susteršiča, da ta čast pri tej pravdi ni prav nič prizadeta, če tudi bi sodišče Svetlina oprostilo. Svetlin je bil oproščen — toda gospod dr. Triller je moral očividno debele požirati, ker se je drznil pri razpravi čast dati, komur gre. Zato se v predvčerajšnjem »Poslanem« zvija in zagovarja na vse strani. Ubogi dr. Triller! Koliko žalostnih mora v zadnjem času prenesti. Najprej ga je dr. Tavčar tako lepo škartiral kot kandidata za mestni zbor — potem utegne še dr. Tavčar postati ljubljanski župan — potem zgubi po liberalnem receptu dr. Triller zastopstvo ljubljanskega mesta (ker liberalec vsak za-se pobere, kar mu je dosegljivo) in potem — hajd nazaj v tolminske hribe ali Bog vedi kam! Nam se ta gospod resnično smili. V nepravem času je malo preveč zidal na gospoda Hribarja, kojega županske moči menda že močno pojemajo. — Toda vrnimo se k »žlindri«. Dr. Triller je v Kamniku trikrat in na vzklicni razpravi trikrat naglašal, da v pravdi ni angažirana dr. Šu-steršičeva osebna čast, in izjavil, da je o in-taktnosti dr. Šusteršičevega osebnega poštenja popolnoma prepričan, a zdaj ee ta gospod v svojem »Poslanem« dela, kakor da bi bile vse te njegove izjave — zrak 1 Da to čudno obnašanje Svetlinovega zagovornika zdaj po pravdi še bolj osvetlimo, konštatujemo še to dejstvo, da je bil on, Svetlinov zagovornik, sam o Svetlinovi krivdi prepričan ter da je sam dvomil na tem, da bi razsodba kamniškega sodnika pri deželni sodniji obstala. Ali si bo upal g. dr. Triller tudi to tajiti?
Javno predavanje. Sinoči je govoril v Katoliškem domu č. g. J. G o d e c o suženjstvu, katero vlada v raznih oblikah še dandanes v raznih deželah. O zanimivem predavanju spregovorimo jutri kaj več. Prihodnjo sredo 17. t. m. bo govoril g dr. E. Lampe o unijatstvu.
Osebne vesti." Definitivna sta postala provizorični nadinžener gosp. Al. Muck v Kranju in provizorični inžener gosp. Iv. Jakeche v Postojni.
Knjige »Matice Hrvatske« so danes došle v Ljubljano.
„Meščanski klub" ima danes ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek v svojih društvenih prostorih v »Katoliškem Domu«. K obilni udeležbi uljudno vabi člane in njihove prijatelje — odbor.
Slovenski sotrudniki pri slavnostni knjigi biskupu Strossmayerju. Pri knjigi »Spomen cvieče iz hrvatskih in slovenskih dubrava«, katero je izdala v proslavo Strossmayerjevega jubileja »Matica Hrvatska« in katero dobe tudi proti neznatni odškodnini naročniki »Hrvatske Matice«, so sodelovali izmej slovenskih pisateljev naslednji gg.: Janko Bar le (Ob Kolpi), Ben-k o v i č Jožef (Slovenski duhovniki gojitelji prosvete), Aškerc Anton (V kripti dja-kovske katedrale), Gregorčič Simon (Slovenci biskupu Strossmayerju), Gangl Engelbert (Rodbinska sreča), G o v e k a r Fran (Vanda), Kostanjevec Josip (Bila je pomlad), Lah Evgen (Josip Jurij Stros-
smayer in »Slov. Matica«), dr. Fr. Lampe (Verstvo in narodne šege — zlasti Slovencev), L a v t i ž a r Josip (Izvir Save-Dolinkej, Medved Anton (»Samsonov genij«), M e š k o Fr. Ks. (Pšenično zrno), dr. Matija Murko (Početek Gajevih »Novin« in »Danice«), Fran Neubauer (Končan je sen), Rajko Perušek (»Poštenjak«), Rutar bimon (Nekaj o bojnem bratstvu Slovencev in Hrvatov), Ivo Š o r 1 i (Med hrastjem), dr. Ivan Tavčar (Pomlad), Anton Tratenja k (Odlomek iz ogerskoslovenske književnosti), dr. Fran V j d i o (V hiši slovenskega mecena), Vrhovnik Ivan (Slovenskemu slovstvu meceni). Od slovenskih slikarjev in kiparjev so sodelovali: Grohar Ivan (V nedeljo zjutraj), Koželj Anton (Opravljanje neveste), S u b i c Janez (Sv. Martin), Š u b i c Jurij (Sv. Kozma in Damijan), Vavpotič Ivan (Martin Krpan z Vrha), Vesel Ferdo (Študija), Zaje Ivan (Angel varih).
Pravda Faleschini. Poroča se nam: J. Sever je bil svoj čas Faleschinijev pi sar. Vsled znane pravde je bil Sever ob službo. Ker je zmožen slovenščine, hrvaščine, laščine in nemščine, dobil je službo pri grajenju nove železnice iz Gorice do Ajdovščine. Preselil se je z ženo in otrokom v Gorico, kjer je 1. aprila nastopil službo. Možu se torej še sanjalo ni, da bi jo popihal v Ameriko. Toda sumili so, da bi jo utegnil pobegniti, zato so ga prijeli in odvedli na Žabjak; žena in otrok sta v največji revščini. Pregreha njegova pa je baje ta, da je vknjiževal to, kar mu je gospodar ukazoval.
Pri Devici Mariji v Polji bode prihodnjo, to je belo nedeljo, veliki romarski shod. Vsled apostolskega pisma svetega očeta Leona XIII. z dne 19. junija 1900 se je obnovila starodavna božja pot s popolnimi odpustki pod navadnimi pogoji za vse, ki obiščejo ta dan tamošnjo župnijsko cerkev. Odpustki se morejo darovati tudi za duše v vicah.
Nemški telovadci z južnih dežel hočejo postaviti v Gradcu spomenik svojemu »vzorniku« Jahnu.
Ponesrečil se je dne 5. t. m. popoldne cestar Ant. Novljan iz vasi Ščit pri Tre-belevem. Padel je raz voza, naloženega s senom tako nesrečno, da je njegova desna noga prišla pod kolo in se večkrat zlomila.
Obesiti se je hotel danes zjutraj v Ljubljani železniški sprevodnik Š e t i n a na svojem domu v Frohlichovi hiši na Dunajski cesti. Žena ga je še o pravem času rešila. Prerezala mu je vrv.
Priprave za pričetek novih del v tržaški luki so se že pričele in se delajo ob obrežju lesene ograje. Najprej zasujejo kos morja od svetilnika do Josipovega pomola, na katero zemljišče prenesejo ribji trg.
Samomor izvoščeka. V borovskem gozdu pri Trstu zastrupil se je 221etni iz-vošček Fran Zabukovič. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, ali bilo je že prepozno, kajti nesrečnež je kmalu potem umrl.
Vojak na dopustu morilec. Vojak na dopustu Zupančič je zabodel na čil-pahu pod Trebelnem z bajonetom kočarja Kreseta v prsa. Krese je na mestu izdihnil, morilec je pa pobegnil proti Ljubljani.
Falb je uganil. Falb je prerokoval, da bode 10. april kritični dan druge vrste. Zadel je precej dobro. Kakor smo včeraj poročali, imajo na Gorenjem Avstrijskem velike povodnji. Včeraj zvečer smo imeli v Ljubljani nenavaden vihar, potem se je pa ulil močan dež. Tudi v Meranu na Tirolskem so imeli včeraj zvečer po 10. uri pol
ure trajajoč velik vihar s točo.
• * *
Mej koncertom pal v dvorano.
Strašen prizor so doživeli te dni v Rona-cherjevi plesni dvorani na Dunaju. V dvorani je koncertovala godba Ziehrerjeva. 14-letni artist Valentin Stanton se je priplazil poslušat godbo na stekleno streho, kar se omrežje udere in mladi artist pade skozi steklo v napolnjeno dvorano. Padel je na nek nezaseden prostor, tako, da se je sam močno poškodoval.
Cerkev so zažgali. V Bajda na Oger-skem so doslej neznani ljudje zaprli cerkev, ko so se v cerkvi vršile molitve, nanosih slame okolu cerkve in cerkev zažgali. V
cerkvi je nastala grozna panika. S težavo se je posrečilo podreti zaprta vrata. Mnogo oseb je hudo opečenih.
Napadovalca na Pobedonosceva
Lagovskega, je sodišče obsodilo na dietno prisilno delo.
Bolnico za tičke jo v Londonu ustanovil angleški učenjak dr. Wall.
To je svoboda! Švica je gnezdo in vzgajališče anarhistov. Švica stoji na vrhuncu svobodne misli, naš Tavčar se je pa šele začel vspenjati proti temu vrhuncu. Ker je Švica že toliko napredovala, zato pa vidimo ondi tudi jako čedne razmere. Anarhisti so zbirajo v shodih in branijo anarhista JaiTeia izročiti Italiji. Dijaki, zlasti ruski dijaki, ki se na tujih tleh šolajo za nihilizem, so te dni divjali po Genfu in bombardirali ruski konzulat in onečastili ruski grb Policija se ni dotaknila nikogar. „Narod" pa piše: Simpatije inteligence so na strani izgrednikov. Svoboda zori!
Francoski framasoni na delu Z vidnim veseljem prinašajo te dni židovsko liberalni listi vest, da se je francoska republika polasti la prvega ženskega samostana v Franciji. Za 1,040 000 frankov je namreč vlada na dražbi prodala samostan reda assumpcijonistinj v Auteilu, ker so se sestre branile plačati novi krivični davek. V samostanu so se odgoje-vale deklice najodličnejših francoskih aristokratskih rodbin. Tu se je odgojila mej drugimi tudi prva soproga španskega kralja Alfonza. V letu 1846 je prešel grad z obširnim, 49.000 m* obsegajočim posestvom v last redovnic. Kupil ga je sedaj rimski bankir E. Pacelli, toda ker sumijo framasoni, da ga je odkupil v korist redovnicam, s š bo vršila nova dražba. Ta red vlada dosedaj še ni potrdila in bi se ga bila baje polastila pozneje itak na podlagi kongregacijskega zakona. Redovnice se baje naselijo v Rimu. Značilno pa je, da celo židje in framasoni ne morejo redovnicam ničesar očitati, nego samo upor proti naloženemu krivičnemu davku.
Dala „mrtve roke". V Newarku v severo - ameriških zveznih državah je umrl pred nedavnim škof Wigger, ki je upravljal 19 let svojo škofijo in imel blizu 12.000 kron letnih dohodkov, a je umrl kot popoln ubožec in niti toliko ni ostavil, da bi se bili pokrili pogrebni stroški. Vse svoje imetje je razdelil ubožcem in pa revnim dijakom, ki so se posvetili duhovskemu stanu. Nikdar pa ni niti z besedico omenil, kam daruje svoj denar. Pogrebne stroške so poravnala razna cerkvena društva.
Kuga v Indiji narašča. Iz Indije so poroča, da kuga ondi silno narašča. V je-dnem tednu je obolelo na kugi 7000 oseb. Število smrtnih slučajev narašča. V Bombayu na teden umre 2600 ljudij.
Languagephone se imenuje nekega amerikanskega učitelja, ki je fonograf priredil za učenje raznih jezikov. Potom tako prirejenega fonografa, ki besede čisto izgovarja, se mnogi Američani s knjigo v roki, uče jezikov doma. Učitelja nadomešča „languagephone."
Koliko časopisov je na svetu? Vseh izvodov časopisov na svetu je v jednem letu 12,000.000. Ko bi samo jeden najhitrejši stroj hotel to stiskati, potreboval bi 333 let. Ko bi vso to množino časopisov iz jednega leta naložili na en kup, bil bi ta kup visok 50 milj.
Kralj angleških ciganov. V Bir-minghamu je umrl »kralj« vseh v Angliji živečih ciganov. Ime mu je bilo Esan Smith ter je dopolnil 94. leto. Zapustil je ženo, s katero je živel 75 let, 5 sinov, 7 hčera in 200 vnukov in drugih potomcev. Esan Smit je razsojeval prepire mej angleškimi cigani.
Društva.
(K atol. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki priredi veselico na Belo nedeljo, dnč 14. apr. 1901 v društveni dvorani. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 h., stojišče 40 h. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. V s p o r e d : 1. M. pl. Farkaš : „Venec hrvaških pesmi", udarja tamburaški zbor. 2. Nagovor g. predsednika. 3. A. Förster: „Pesen koroških Slovencev", poje moški zbor. 4. A. Hajdrih: „Sirota", poje moški zbor. 5. Ivanoviči-Farkaš: „Du-navski valovi", venec valčkov, udarja tam ,
buraški zbor. 6. Podoba Matere Božje ali R o p a r j i p r i M a r i j i K u 1 m s k i. Igro-kaz v petih dejanjih.
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 16 maroija do 8. aprila t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: Uprav-ništvo »Slov. Nar.« 172 13 K, Ant. Lokar v Ajdovščini zbirko 5 K, župan Iv. Hribar po dr. K. Trillerju 50 K, ki jih je plačal njegov nasprotnik v kazenski poravnavi; župnik P. Bohinjec 10 K, Mohorjani v goreniskih Radečah 4 K, vesela družba na Raki 2 K, Jos. Kontel] v Trnovem zbirko 10 K, šent-lakobski Mohoriani v Ljubljani po kapi. Fr. Ferjančiču 25-13 K, veletržec Fr. Kollmann od svetilniških cilindrov 105 K, dar 40 K in m. nabiralnika 5 K ; omizje r pri Kraljici v Višnji gori 2 30 K, učit. Ant. Šjian v Slov. Bistrici nabral pri zborovanju slovenjebistri-škega učit. društva 2-70 K, vesela družba v Podgorškovi gostilni na Ponikvi 5 K, arh. A. Aškerc za pirhe 5 K, litijske in šmar-tinske Slovenke za pirho 200 K (po »Slov. Nar.«), rajhenburški Harambaša s hajduki za pirhe 4 K, župnik Ljud. Jenko pri Sv. Duhu za pirho 5 K; občine: Šempas 20 K, Globoko pri Brežicah 4 K, stara Loka 20 K, Kokarje pri Mozirju 5 K, Volčji potok pri Radomlju 3 K, Podgora pri Dobre-poljah 5 K. Radovljica 30 K; posojilnice: v Mokronogu 40 K, v Logatcu 40 K, v Trbovljah 20 K; podružnice: ženska v Celju 255 K, v Ljutomeru 50 K, ženska za Radovljico in okolico 200 K, moška v Kamniku 160 K, moška v Radovljici 82 K, ženska v Krikem 33 K, ženska in moška v Ribnici dohodek veselice 128-84 K (po »Si. Nar..), ženska v Ormožu 60 80 K, ženHka šentpeterska v Ljubljani 302 40 K. za Ruše in okolico 100 K, v Slov. Bistrici 108 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefons&a in brzojavna poročila.
Trst, 11. aprila. Železniški minister VVittek je došel sem, da si ogleda naprave v luki.
Dubrovnik, 11. aprila. Predsednik državne zbornice grof Vetter je za nekaj dnij došel sem.
Dunaj, 11. aprila. Vest liberalnih listov, da je grof Franc Thun odločen za poslanika v Vatikanu, je neosnovana.
Dunaj, 11. aprila. Včeraj je na kongresu proti alkoholizmu zopet prišlo do hrupnih prizorov. Profesor Forel iz Švice je napadal zdravljenje z naravnimi pripomočki, kar je pro-vzročilo hud odpor pri pristaših naravnega zdravljenja.
Praga, 11. aprila. Dež. odbor je sklenil, da se pri regulaciji učiteljskih plač opustita pri ljudskih šolah peti in četrti, pri meščanskih šolah pa peti plačilni razred. Istodobno se odpravijo podučiteljska mesta, akti-vitetne doklade naj se pokrivajo iz fondov šolskih okrajev.
Trident, 11. aprila. Vsled napake pri električni vpeljavi je nastal včeraj v tukajšnji operi 9genj, ki se je pa skoro pogasil. Škode je nad 12.000 kron.
Niča, 11. aprila. Predsednik Lou-bet je podelil ruskemu admiralu veliki častniški red častne legije.
Toulon, 11. aprila. Predsednik Loubet je mnoge častnike laške es-kadre odlikoval z redom častne legije. Vojvoda genuveški je izročil Loubetu imenom laškega kralja colier anuncijatskega reda.
Villafranche, 11. aprila. Ruska eskadra ostane tu osem dnij.
Pariz, U. aprila. WaIdeck-Rous-seau odpotuje danes zvečer na nasvet zdravnikov v Antibes in ostane ondi do konca parlamentarnih počitnic. Zdravniki mu svetujejo popoln mir.
Monakovo, 11. aprila. Kralj Oton ima močno okrvavljenjc ledvic. Krči se množe.
Berolin, 11. aprila. Spremljevanjc voza nemškega cesarja s kolesarji se je opustilo, ker bi tako spremljevanjc oviralo promet in bi kolesarji pri hitri vožnji v slučaju nevarnosti sploh težko skočili raz koles.
Berolin, 11. aprila. V bližini AI-tone so našli v nekem jarku odre-
zano človeško nogo. Blizu nje so potem zasledili človeško truplo 201et-nega moža z globolo zarezo v vratu. Prsa so bila tudi od vratu do trebuha prerezana. Druge noge niso mogli dobiti. Umorjenec je mornar. Mej prebivalstvom je veliko razburjenje.
Zofija, 11. aprila. Tajni ukaz ministra notranjih stvari določa, naj se Macedonci, ki hodijo brez določenega posla po severno vzhodnih krajih, takoj aretirajo.
Carigrad, 11. aprila. Sultan je izrazil bolgarski vladi svoje zadovoljstvo na aretiranju macedonskega komiteja.
Bruselj, 11. aprila. Gotovo dejstvo je, da se Krtiger poda v Ameriko. Dan odhoda še ni določen. Gotovo je, da Mac Kinley Kriigerja vsprejme v VVashingtonu.
Wasing-ton, 11. aprila. Na Filipinih se ustanovi civilna vlada. Sodnik Taft bode generalni guverner.
London, 11. aprila. Reuterjev urad poroča: Ob svojem zadnjem bivanju v Oranje državi je izjavil Botha (?), da je Dewetu um oslabel (!), da se manjša število njegovih privržencev in da njegovih dejanj večkrat ni mogoče zagovarjati (!). Nadaljevanje vojske je odvisno je-dino le od Bothe, ki pa je sklenil obnoviti mirovna pogajanja.
London, 11. aprila. ,Morningpost' javlja iz Bruslja, da se preloži sedaj bojišče v severo-vzhodni del Trans-vaala ob gori Zoutpans. Kraj je radi raznih bolezni in neugodnega podnebja absolutno nedostopen angleškim četam. Buri, ki so se umaknili iz Petersburga, so že na potu tjekaj. Bodoči sedež transvaalske vlade bo v Leydsdorpu.
Berolin, 11. aprila. GrofWalder-see poroča iz Pekina 8. t. m., daje stotnik Meister zasledoval roparske tolpe 30 km od Pekina in jih razpršil. Ubitih je 20 roparjev.
Pri vžlvanjl Jedil, pri katerih se rabi kis, ima že marsikdo neprijetno skušnjo. Opozarjamo torpj na neki izdelek najnovejšega časa, ki po izreku raznih veščakov daje prekrasen jesih, to je kisov cvet ,,Vlnaoet'' akcijske družbe Union v Pragi. Priporočamo poskušnjo s tem cvetom, ki je po ceni, a vendar na zeld lahek način podaje stalen, okusen, čist, jako fin jesih.
Umrli ho:
9. aprila. Frančiška Verhovc, posestnika hči, 4 ure, Poljanska cesta 56, življenjska slabost.
Žitne cene
dnč 10. aprila 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad......K	7.82
„ „ maj-junij.......7-87
„ * jesen.......„	7 92
Rž za pomlad.......„	8 03
, „ maj-junij.......„	7-99
„ „ jesen........„	7'09
Turšica za maj junij.......5"46
„ s julii-avgust.......5-59
„ „ september-oktober . . „	6-76
Oves za pomlad ......„	7'00
Na budimpeštanBki borzi:
PSenica za april.......K	7 50
»maj.......„	7-58
„ oktober.........7-63
Rž za april........„	7 73
, „ oktober.........7-68
Oves za april.........6 63
„ „ oktober.........5-63
Koruza za maj.........5-18
„ » julij.........6'31
do	7-83
„	7.88
„	7-93
„	8-04
„	8-00
„	7-16
*	5-47
„	560
»
-	7 02
do	7-52
„	7-59
„	7-64
„	7-7b
„	7'69
„	6-64
„	5-64
»	Ö-19
,	6-32
PSenica banaSka . » južne zel.
n ,
Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cmkvant „ Oves srednji . , Fižol .....
(Effektiv.)
Dunajski trg.
K
7-65 7'VtO 7-90 V 30 720 570 6'76 695 800
do 8-20
. «25
, 815 „ 8-25 „¿8-,>6 » 5-80 „ 7-10
. 7-10 „ 10-00
Meteorologično porodilo.
iiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-Omm
j I Stanje « | Ca» opa- j baro-x»»raniti | metra ▼ m m.	Temperatur. p« C.lzijo	V.tro.l	Nebo	li. t*!
10| 9 z ve«. | 727-5	13-8	st. jzah	m	
,. 7. zjutr. I 733-3 11 2. popol-l 733 0	7-3 166	si. svzh. sr. jvzli.	del. oblač. *	,i
Srednja včerajšnja temperatura 15"2 . normale: 8 7
Sinoči bliskanje, popolnoči vihar.
Pojasnilo.
S tem naznanjam vsakomur, da se pravi gostilni v Dobu pri Domžalah št. 76 „pri lieTCu".
367 3-1	Mihael Leveč.
naravna
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehoin rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kašlju in hrlpavosti.	(lil.) 10 12
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih,
Prospekti zastonj in, franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom
Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani
Duhovski poslovnik,
aH navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu ln za oskrbovanje oer-kveneg-a ln nadarblnskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjig» stane v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-Sagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
Naročajte ,Socijalizerrv!
Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
m® Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Fioooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
seDi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-čeieznata vina, katera Cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vioo.	7—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-41 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
$ Mizarska zadruga |
v Št. Vidu pri Ljubljani
se toplo pri-poroča preč. duhovSčini in vsemu p. n. ^ občinstvu v naročitev raz-novrstne
hišne ^ oprave
ter tudi dru-1 ge oprave, j
temne in lika-ne , poljubno
^ po želji izvršene. — Raznovrstne oprave lz-»n vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih r-^ W in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz V^ {^ dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča
*
S^ 238 6
Nabirajte že rabljene
postne znamke ^Se.stmVt
inagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spom nke, zlasti križevniške rožne vence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni >Betlehem« v Bregenou (Predarlsko).	1113 25—15
Ue e vi c a
sprejmem takoj za mizarski obrt. 371 2-1 Frano Kregar, Vižmarje št. 2.
J. Arhar,
načelnik.
iesihov cvet Vlnacef, z vodo razredčen, daje najzdravejši, najstalnejši in zelo okusen jesih.
1 mala stekl. za 5-10 litrov kisa 1 K 1 velika . . 20—40 » » 3 K
Na prodaj » trgovinah špeoerlj, deli-kates in v drogerljah. 366 20-1
Paziti je na varstveno znamko.
KS-
«s-
Klobuke in slamnike
313 snaii in po novi šegi prenareja 7-3
C. Brilli, Resljeva cesta štev. 16.
V najem se da
za eno leto ali več hl£a in trafika Jožefa Erjavc. Hiša je nova, prostorna, ob veliki cesti, pet minut od postaje Šmarje Sap.
Več pove oskrbnik Janez Zaje, vas Sap
st. 27, pošta Šmarje-Sap.	364 2—1
Več šivilj
se takoj sprejme v delo
v Ljubljani, Rimska cesta it. 9,
li. nadstropje, duri 18 369 2-i
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata m okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, 232 30 6
trgovina z železnino in Špecerijskim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
Zavod za slikanje na steklu
p
izdeluje slikana okna za cerkve in hiše
v raznih slogih.
Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj po 4-5 m visoka in 1-5 m Široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dne 29. marca 1839.
Jan. I.enart, duh. svčtnik, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško v popolno zadovolj-Host. Ker tudi cene niso- previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojniStvom, ki si mislijo napraviti taka okna.
Farni urad Lučine ne Kranjskem, dne 19. oktobra 1899.
Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam	_ ,	, ,
322 18-1	Ud. Stuhl.
Dunajska borza.
Dni 11. aprila.
Bkupni državni dolg v notab.....98-30
Skupni državni dolg v »rebro......98-15
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 85
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 17 60
Ogerska zlata renta 4 °/0........117 90
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 9310
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1686 —
Kreditne delnice, 160 gld....... 708 —
London vista .......... 240 30
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem.dri. veh.117 621/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dn6 10. aprila.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4u/0, 100 gld......
Ounavske vravnavne srečke 6%
23-50 19-09 90-40 11-31
181-170-— 207-45 9535 141-75 257-75
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94 35
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	——
. » južne železnice 3°/0 .	346 20
» » južne železnice 5°/0 .	122' 50
> » dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............397 50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48-75
Ogerskega > „ » 6 »	2550
Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld.....17-30
Rudolfove srečke, 10 gld. . . .	56 —
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gendis srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska atavbinsa družb« . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
204- — 232 -389 -58 75 28 ž- -6250 — 841 — 103 — 166'-485 50 461-— 253 50
Nakup ln prodaja rsakovrstnih drt&vnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreb&nju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i i v r i i t e v naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EB€U
I., Vfollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasss 2.
66
Pojasnila TUB v vseh gospodarskih in tninfinlh atvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikik vrodnostilk papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.