prati kmatskhM karistim« V. Jugoslaviji, 6e vzamemo celo državo, pridela-i mo več živeža, kakor ga rablmo. Seveda pridelajo n» kateri kraji naše države premalo, n. pr. Slovenija, Dalmacija. Slov. kmetska zveza lioče predvsem, da so najprej v naši državi vsi kraji dovolj preskrblieai z živili. Kar preostane, pa se naj izvaža, da dobimo zato razna orodja,' železo, sukno in druge stvari, ki jih sami v državi nimamo. Preskrbb z živili doma ia izvoz v druge države aaj bi oskrbovale zadruge, združene v Središnji zadrugi, in država. Ciati dobi6ek bo ostal kmetijskim zadrugam in državi. Kmetje bi po zadrugah svoje pridelke bolje prodali, država pa bi dobila iz izvoza novih dohodkov in ji ne bitrebalo pritiskati ljudstva s tako iieznanskjiini davJci. Cisto drugafte pa si mislijo izvoz libsraioi in njihovi bratei saiaostojneži. Ti Ločejo, da dobijo vea izvoz v roke bankirji, judovski^trgovci in milijonarji, ki naj spravijo ves dobiček v svoj žep. Ka] ie posledica tega? Deloma smo jih že občutili. Najprej zaženejo v časopisju krik, da. bo letina zelo dobra, žetev l>ogata. Vsled takih poročil padejo cene in bogataši pokupijo zeleno žito po zelo nizkih cenah.s Poktipijo pa vež, kakor bi smeli, tako da nastane v domači državi romanjkanje, s pomanjkanjein pa draginja. In tedaj pridejo veletrgovci z žitom, ki so ga po ceni na kupili,' ua dan, kolikor ga niso izvozili, ter ga prodajajo pofcsgdrftžjih cenabu Tako nastane vsled prostega izvoza najhujSa draginja. Samostojni sp v ,.Km(itijskem lisfu" fit. 35 m na svojili shodih navdušeno zavzemajo z!i svobodno trgovino in svolxidni izvoz, kakor ga hočejo imeti liberalni kapitalisti, Ce samostojni z liberalci clobijo pri volitvah veSino, bo kmet gospodarsko še hujše ječal pod kapitalističnim oderuškim jarmom ko za Casa krutih grajšžakov.