STUDENTSKI PAKET SNOWBOARD OPREME 50% popusta □o 24 obrokov brez obresti SNOWBOARD Z VEZMI ŽE ZA 23.990sit www.goltes.com info@goltes.com tel.: 03-563-30-31 DVE LETI ZASTONJ ! POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI ! BREZ OBRESTI ! Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, Mazdaß, Mazdaö in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. m Nova Mazda 6 {Vj) mazoa Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija 002: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno omejena! AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Vitamini Vam jih primanjkuje? 1<0> <' “ <\ Za zdrave jesenske dni Sanolabor poskrbi! $ O © Sanolabor Ko jvbzfrzdravjes! Prodajalna Trbovlje Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Trg revolucije 26, tel.: 03/563 02 96 Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS. Predajte se privlačni ponudbi vozil Opel, ki si želijo, do jih odpeljete. Izkoristite možnost menjave S toro zo novo in izbirajte med modeli Corse, Merive, Astre in Vectre. Corsa Cosmo vos pričakuje že obuto v brezplačno plotiiča iz lahkih kovin in z elektronsko klimatsko napravo po ugodni ceni. Se več lahko prihranite pri nakupu simpatične Merive oli neustavljivo privlačne Astre, medtem ko boste pri bogato opremljeni Vectri Piatinum prihranili do 727.000 SIT! AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Sava pri Litiji, 01/897 48 88 % sa^asssÄÄÄSsKKKSÄKMsr“*--"’—'™’”—— ■ — OSREDNJA knjižnica V znanju je moč Teden otroka in svetovni dan učiteljev pašeta skupaj. S.oktobra 1966 so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji UNESCA in Mednarodne organizacije dela sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. Geslo letošnjega praznovanja je -Kakovostni učitelji in učiteljice za kakovostno izobraževanje - v znanju je moč! V osnovni šoli sem zaposlena več kot trideset let. Lepo število, saj je kar nekaj mojih generacij uspešno končalo šolanje in so sedaj koristni člani društva. Jaz, njihova učiteljica pa se še vedno učim, na obveznih številnih izobraževanjih. Znam se pošaliti, da sem tako dobra učenka, da kar naprej ponavljam (razred). Rada imam svoj poklic, ki je najlepši na svetu in, če bi imela možnost ponovne izbire, bi bila spet to kar sem. Pa ne zato, ker »imam dva meseca počitnic in grem lahko že ob 12.00 domov«. To vedo povedati tisti, ki nimajo pojma kako se odvija pedagoško delo v šoli. Utrujena sem že od takšnih razlag in se jih izogibam. Učiteljevo delo ni samo poučevanje. Njegovo delo je tudi vzgoja, samoizobraževanje, sodelovanje s starši, povezanost s krajem v katerem živi, pa administracija...biti učitelj pomeni živeti za ta poklic. Dobesedno. Našega dela ne moremo kar zapreti v predalu in dokončati jutri ali pojutrišnjem. Mož moje kolegice se večkrat v šali zgraža nad delom svoje soproge, češ, da je več za računalnikom kot pa za štedilnikom. Ko se je oženil je bil prepričan, da bo njegova učiteljica imela ogromno prostega časa. Mi, stara garda smo že tega vajeni, in še vedno entuziasti. Uživamo ob pogledu na nasmejana rdeča lička in radovedne poglede. Zakaj vztrajamo? Zadovoljstvo je naučiti te male pametne glavice kako kakovostno živeti in izkoristiti znanje, ki ga nudimo. Tudi Zasavca nekateri od nas radi preberemo in sodelujemo pri njegovem ustvarjanju. Denarna stiska je povsod in tega se zavedamo. Želimo si, da bi naš »lokalec« postal tudi finančno močan in neodvisen. Takrat bi si najprej privoščil prave strokovnjake, da bi postal še bolj kvaliteten. Tudi on je kot otrok. Vi in mi skupaj smo njegovi starši in učitelji. Pomagajmo Zasavcu, da zraste. On je naš! Stanislava Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO| 0 KAZALO: STRAN: Pisma bralcev 4 Rožnati oktober in Mesto stopnic 5 Preprosta matematika 10 Preroki z debelimi denarnicami 13 Borilni športi in umetnost 17 Sovretova pot 22 Dan odprtih vrat v Radečah In 100 let OŠ 24 Podjetniški kotiček 41 Menči Klančar 43 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 27. OKTOBRA 2005 naslovnica: Obisk župana pri Francu Cestniku, ki je praznoval 101. leto Župan Občine Trbovlje, Bogdan Barovič, je danes obiskal g. Franca Cestnika na Vrheh, ki je v nedeljo praznoval 101. rojstni dan. Z njim so bili predsednik KS Franc Salamon Jože Skušek ter predstavnici občine. Gospod Cestnik je sicer dobrega zdravja, le v nogah čuti bolečine. Čas si krajša z branjem časopisov in gledanjem televizije. Z županom sta se strinjala, da življenje vse prehitro teče, ter se poslovila z upanjem, da se drugo leto spet srečata. (stika: občina Trbovlje) 13. vinotok 2005 @ PISMA BRALCEV — I----------------------- Spoštovana urednica Zasavca Marta Hrušovar! Presunil me je v dno srca vaš pripis na koncu članka o učiteljicah s Cankarjeve šole. Zagotovo bo deloval kot balzam tudi na ostale, posebno pa še na tiste, ki še doživljajo na šolah stresne situacije dan za dnem, ki doživljajo sramotna poniževanja z vseh strani. Kot da so učiteljice in učitelji pravi ne bodi jih treba. Med redkimi ste, spoštovana Marta, ki pozna vrednost učitelja-pedagoga. Marsikdo ne bi bil to, kar je, če mu ne bi učitelj prvi pokazal pot k znanju, mu posredoval številna vedenja, ga vodil po svetli poti vedoželjnosti, do vzgojenosti, do samostojnosti. Doživela sem, ko je neka mama potarnala, kako zmorem ukrotiti trideset otrok, (takrat smo imeli toliko učencev v razredu) ko sama doma še enega ne more. Povedala sem ji, da smo se učitelji (danes profesorji) več let učili-študirali, kako in kaj z mladimi. Da smo usposobljeni-šolani za delo v razredu, za kar je potrebno ogromno psihološkega, pedagoškega, metodičnega in didaktičnega znanja. Ni dovolj samo slepa starševska ljubezen in prirojena sposobnost vzgajanja. Živalim to zadostuje, od ljudi pa življenje zahteva mnogo več. Žal hoče danes vsak starš, ki morda ni dokončal niti osnovne šole, srednje šole, da ne govorim o visokih šolah s pedagoško vsebino, več vedeti o vzgojnem delu v šoli kot učitelj. Kako bi bilo dobro, da bi se tisti starši, katerih otroci potrebujejo pri šolanju pomoč, sami posvetovali, se malo poučili, kako ravnati z otroki, da ne bi sproti podirali tistega, kar v šoli učitelj zgradi. Vem, da so med Učitelji tudi učitelji, ki delajo stroki sramoto. Takrat je potrebna pot do ravnatelja ali še naprej. Nikdar pa ne bi smeli starši pred svojim neuspešnim otrokom, kije poleg tega morda še razvajen, lenoben, nemotiviran, včasih že preveč predrzen in celo nesramen, razpravljati o učiteljevih slabostih. 0 teh se je treba in bi se morali starši pogovoriti z učiteljem odkrito in strpno. Ni vsega kriv učitelj niti učenec. Otrok je potreben samo pravočasne pomoči, razumevanja in ljubezni, učitelj pa zaupanja in spoštovanja. Hvala vam, Marta, za vaše spoštovanje! V imenu vseh Cankarjevk Nanda Pozdravljeni! (Vsi predragi zapečkarji - op.ured.) Kot veste, se je v času od 26. 9. 2005 do 2. 10. 2005 v Trbovljah odvijal t.i. festival “KUOLM”, katerega organizatorje bil klub trboveljskih študentov “Klub B”. V tem času je bilo prebivalkam in prebivalcem Zasavja omogočen ogled številnih brezplačnih kulturnih prireditev, večinoma v prostorih Doma Svobode Trbovlje. O vseh prireditvah smo prebivalce Zasavja obveščali preko javnih medijev in tudi s plakati, ki smo jih namestili po vsem Zasavju. Kot je to že običajno, je vse delo (organizacija, vodenje prireditev, obveščanje javnosti itd.) morala opraviti le peščica posameznikov - aktivistov kluba. Za to smo nekateri žrtvovali ves svoj prosti čas (pred in med festivalom), kot plačilo pa nam je bilo zadovoljstvo na obrazih tistih, ki so obiskali katerokoli od prireditev. Žal pa smo bili kar nekajkrat zelo razočarani. Nemalo prireditev je bilo tako slabo obiskanih, da nas je bilo kar malo sram pred izvajalci (mimogrede, "priznanimi izvajalci”), ki jih je bilo skoraj toliko, kot poslušalk in poslušalcev oz. gledalk in gledalcev. Nekaj prireditev pa smo morali zaradi preslabega obiska celo odpovedati. Težko vam opišem svoj položaj, ko je prišla npr. znana pisateljica Maša Modic, v dvorani pa ni bilo ”niti enega” obiskovalca. Res meje bilo sram. In tudi Maši Modic ni bilo vseeno, da je prišla v Trbovlje, pripravljena na razgovor z mladimi, ki berejo njena dela, v dvorani pa je bila sama, oz. smo jo pričakali le aktivisti “Kluba B”. To so bili trenutki, ko smo si rekli, da ne bomo nikdar več pripravili nobene kulturne prireditve v Zasavju. K sreči so bile nekatere prireditve kasneje bolje obiskane, tako da smo si rekli: “No, pa le ni bilo zaman!” Smo zelo samokritični. Mogoče smo bili za slab obisk krivi tudi sami. Razlogi: slab izbor prireditev, izvajalcev, preslabo reklamiranje oz. nismo obvestili ciljne publike (npr. za Mašo Modic mogoče obisk v osnovnih šolah itd.), lahko pa je tudi kaj drugega. Vsekakor bomo o tem še razmišljali. Vseeno pa, če pridejo v Trbovlje tako znane skupine kot npr. “Katanija”, gledalcev pa je približno toliko, kot je nastopajočih, je v Zasavju, vsaj kar se zanimanja za kulturo tiče, nekaj hudo narobe. Lep pozdrav, Maja Jagodič, tajnica Kluba B Ambulanta na Dolu začasno zaprta Na Dolu se v teh dneh spet pojavlja vprašanje, kaj bo z ambulanto, saj je njihova dosedanja zdravnica, stanujoča v Ljubljani, imela zadnjo ordinacijo v sredo, 5. oktobra 2005. Pojasnilo smo dobili kar iz prve roke, od direktorice Zdravstvenega doma Hrastnik dr. Jelke Markovič Grahek: »V Sloveniji je pomanjkanje zdravnikov že kritično, zato se država zavzema za »uvoz« iz Češke in Slovaške, vendar zaenkrat to še ni realizirano... Dosedanja zdravnica , ki je prevzela ambulanto na Dolu, res odhaja, ker je delo v taki odročni ambulanti težko. Ob težjih primerih na primer ne more priti do hitre medsebojne strokovne razprave oziroma razgovora...« Ker pa je bila odločitev Občinskega sveta Hrastnik, da ambulanta na Dolu ostane, so delovno mesto zdravnika spet razpisali. Tokrat že četrtič, vendar do sedaj žal še ni bilo odziva. « Do zaposlitve novega zdravnika bodo za zavarovance ambulante Dol skrbeli preostali zdravniki v ZD Hrastnik v prostorih nekdanje ginekološke ambulante,« je še dodala direktorica ZD dr. Jelka Markovič Grahek. Besedilo: Fanči Moljk ROŽNATI OKTOBER 2005 svetovni mesec boja proti raku dojke »Rožnati oktober« je mesec, ko naj bi predstavniki civilne družbe še bolj opozarjali na problematiko raka na dojki, najpogostejšega raka pri ženskah. Ideja o »rožnatem oktobru« se je rodila leta 1998 v Ameriki z namenom povečati osveščenost žensk o pomembnosti samopregledovanja dojk in rednega opravljanja mamografije. Hitro je zaživela tudi v drugih državah po svetu in v Evropi. Podpira jo Mednarodna zveza za boj proti raku (UICC). Vsako leto vedno več držav z vse obsežnejšimi akcijami opozarja na perečo problematiko raka na dojkah. Tudi v Sloveniji je to najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto jih več zboli in številka je že presegla letno mejo 1000! Starost obolelih se niža. In...še vedno umre zaradi raka na dojki letno okrog 400 žensk. Preveč! Zato smo se letos predstavniki civilne družbe Europa Donna - Slovensko združenje za bolj proti raku dojk, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Zveza slovenskih društev za boj proti raku skupaj s strokovnimi sodelavci odločili, da združimo moči - več tisoč nas je. Skupaj bomo glasnejši in upamo da tudi uspešnejši pri ozaveščanju slovenske javnosti in vplivu na zdravstveno politiko. Slaba osveščenost ženske je eden izmed razlogov, da še vedno več kot 50 odstotkov žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredovalo ali metastatsko boleznijo. Zato je petletno preživetje v Sloveniji za 10 odstotkov nižje od povprečnega v Evropi. Zagotovo pa slaba osveščenost ni edini razlog za slabe rezultate zdravljenja. Sama številčnost mamografov ni dovolj za uspešno zgodnje odkrivanje bolezni. Potrebujemo vzpostavljeno mrežo za zgodnje odkrivanje in centre za bolezni dojk po evropskih strokovnih priporočilih, v katerih bodo delovali dodatno izobraženi strokovnjaki. Danes vemo, da rak dojk ni ena bolezen in da za njegovo uspešno odkrivanje in zdravljenje lahko poskrbijo le v specializiranih centrih za bolezni dojk, kjer delajo posebej izobraženi strokovnjaki. Eden pomembnih ciljev je vplivati na zdravstveno politiko, da čim prej ustvari pogoje za zgodnje odkrivanje raka dojk in takojšnje in učinkovito zdravljenje po evropskih strokovnih smernicah za vse ženske v Sloveniji ter tako zniža umrljivost za 25 do 30 odstotkov. Geslo našega letošnjega Rožnatega oktobra je: »Najboljši pregled je samopregled. Po 50. letu mamografija« V oktobru ga boste lahko videvali na velikih plakatih , obešankah v mestnih avtobusih in drugih prostorih. Pridružile se jim bodo roza pentlje - simbol solidarnosti in boja proti raku dojk. Ob različnih aktivnostih v tem mesecu jih bomo, skupaj s kratkim sporočilom, razdelili kar 10.000. Letošnje leto bo prvič aktivno sodelovala Zasavska skupina za samopomoč, ki je ena izmed 18 skupin Društva onkoloških bolnikov Slovenije. V zdravstvenem domovu Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi bomo predstavili naše delo, publikacije in delili roza pentlje pod skrbnim vodstvom strokovne vodje Zdenke Deželak in prostovoljke- FUNŠTERC ---------h koordinatorke Mire Bebar. Želimo, da bi s to akcijo pomagale premagati strah čim več ženskam, da bi se pravočasno odpravile k zdravniku - tako mlajše kot starejše. Ženske naj vedo, da gre za njihovo telo in njihovo življenje, zato naj bodo pozorne na vsako spremembo. Seveda pa se nam lahko pridružijo vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v Zdravstvenem domu Trbovlje, kjer bomo ob strokovnem vodenju z medsebojno pomočjo in izmenjavo izkušenj lažje premagovale stiske, ki jih prinaša življenje z boleznijo. Združeni smo močnejši! Tončka Odlazek “HRASTNIK JE MESTO STOPNIC” V občini Hrastnik že nekaj časa potekajo aktivnosti, ki jih morajo izpolniti občine, da jim Zveza društev invalidov Slovenije na predlog Društva invalidov, ki deluje na področju lokalne skupnosti, podeli listino “Občina po meri invalidov". Ena izmed aktivnosti je bila tudi organizacija okrogle mize z naslovom: Problematika invalidov v Hrastniku, ki je potekala v četrtek, 6.10. Očitno zanimiva tematika je napolnila dvorano hrastniške Poslovne stavbe. “Proces izenačevanja možnosti vključevanja invalidov v družbeno življenje je neskončen proces. Naša prioritetna naloga je vsekakor odpravljanje ovir, ki jim otežujejo vsakdanjik.” je v svojem pozdravnem nagovoru dejal predsednik hrastniškega Društva invalidov, Zvone Majes. Posebna delovna skupina, ki jo je imenoval Občinski svet Občine Hrastnik, je opravila analizo o položaju invalidov v občini Hrastnik. Rezultate je predstavil predsednik delovne skupine, Marjan Dolanc. V svojem poročilu je opisal stanje v občini, in sicer od možnosti do dostopa informacij, skrbi za zdravje, rehabilitacijskih programov, ki so na voljo invalidom, možnosti šolanja invalidnih oseb, vključevanja v kulturne in športne dejavnosti, ter na zunaj verjetno najbolj očitne - ovire, ki invalidom onemogočajo dostop do ustanov, trgovin in storitev, ki so nujne v vsakdanjem življenju. Opravljena je bila tudi terenska raziskava, kjer so preverili možnosti fizičnega dostopa do objektov in evidentirali pomajkljivosti. Analiza stanja bo služila kot osnova za izdelavo celostnega akcijskega načrta, po katerem bo Občina Hrastnik zagotovila sredstva in prožila akcije za odpravo napak na vseh omenjenih področjih. V razpravo se vključil tudi župan Hrastnika, Miran Jerič, ki je povedano potrdil z optimizmom: “Ta analiza je živ dokument, ki naj se dopolnjuje. Voljo imamo, denar bomo pa tudi našli!” Kot gost se je oglasil podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, gospod Jože Cifer, kije požel aplavz: “Hrastnik je lepo mesto. Z veseljem prihajam k vam. Je pa Hrastnik tudi mesto stopnic. Naj bo tudi mesto po meri invalidov!” “Najmanj, kar lahko naredimo je, da postavimo ograje!” je njegovo misel nadaljeval predsednik Društva upokojencev, Franjo Krsnik. V nadaljevanju sta se v razpravo vključila tudi direktor Doma starejših Hrastnik, Drago Kopušar in direktorica Zdravstvenega doma, dr. Jelka Markovič; na vse občane, še posebej invalide, sta naslovila apel, naj jim sporočijo, v kolikor menijo, da lahko svoje usluge kakorkoli izboljšajo. Dvorano sem zapustila s prijetnim občutkom, da je Hrastnik resnično občina, ki ji ni vseeno, kako med nami živijo ljudje, ki imajo težave, ki jih zdravi ljudje nimamo. Tekst: Mojca Trbovc Ql FUNŠTERC______________ Predsednik Drnovšek čestita vsakemu tekstilcu, ki mu uspe preživeti... OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V LITIJI Zadnje dni meseca septembra je bil v litijski občini na obisku predsednik republike Janez Drnovšek. Občino in razmere v njej mu je predstavil župan Mirko Kaplja. Predsednik je bil optimističen glede nadaljnjega gospodarskega razvoja in obljubil določeno pomoč pri seznanjanju slovenskih oblasti z občinskimi problemi. Litijski župan je poudaril, da je zelo velik problem, da je med več kot 14.400 prebivalci občine kar 12 % brezposelnih. Občinski proračun tudi ni dovolj velik za izboljšanje precej slabe cestne infrastrukture. Veliko sredstev vlagajo v »znanje« in vzpodbujanje za rast prebivalstva. Direktor litijske predilnice Franc Lesjak je predstavil predilnico, na katero so zelo ponosni, saj je ena vodilnih v Evropi. Ustanovili so poseben tehnološki center, da bodo z znanjem sledili razvoju, saj so vstop v EU vzeli zelo resno. Predsednik Drnovšek je pohvalil prizadevanja lokalnih oblasti in izrazil optimizem glede prihodnjega izboljšanja prometnih povezav. Obljubil je, da bo pomagal, da vse to pride na ušesa vlade. Dodal je:«Cestitam vsakemu tekstilnemu podjetju, ki mu v teh časih uspe preživeti.« Prepričanje tudi, da ni vprašljiv uspeh turizma, saj je v občini na pretek naravnih in drugih lepot, razdalja ni problem. »Treba kje le poskrbeti, da bo okolica ostala čista in lepa,« je poudaril. Litijska občina je le ena v nizu njegovih septembrskih potepanj po Sloveniji, ker: »Želim ujeti utrip Slovenije, njenih občin in njenih prebivalcev, saj Slovenci vstopamo v novo obdobje, potem ko je prva faza našega razvoja, faza osamosvojitve, že za nami. Sedaj moramo ugotoviti naše močne točke in jih čim bolje izkoristiti.« ...in kljub slabemu vremenu si je ogledal še geometrično središče Slovenije GEOSS pri Vačah in s vpisal v zlato knjigo slovenskih predsednikov. MaH 6. oktobra so se na svoji 23. redni seji zbrali zagorski svetniki. Z minuto molka so se prisotni na seji posvetili spominu na umrlega člana OS občine Zagorje Draga Butjo. Sledil pa je pozdrav župana novemu svetniku Ivu Potočniku, ki je nadomestil Aleksandra Mrvarja, kateri je zapustil stranko LDS in se odrekel tudi vsem funkcijam v Zagorju. Županje spregovoril o tekočih aktivnostih in z zadovoljstvom omenil, da je Zagorje uspešno kandidiralo z investicijami, ki bodo financirane s sredstvi iz državnega proračuna. Poudaril je najpomembnejše investicije, ki čakajo občino v prihodnjem obdobju in, ki so zapisane v razvojnem planu občine v obdobju do leta 2008. Občina bo v naslednjih dneh objavila natečaj za najboljši projekt za izgradnjo kopališkega kompleksa na Selu. Omenil je tudi, da bodo konec tekočega meseca začeli s prestavitvijo Medije v sklopu gradnje mestne obvoznice in povedal, da naj bi se konec meseca oktobra srečal z ministrom za promet, s katerim se bo pogovarjal o dodatnem financiranju v zvezi s projektom. Se posebno zadovoljstvo pa je Matjaž Svagan izrazil glede podaljšanja zapiranja Rudnika Zagorje. Tako naj bi, po zagotovilih vlade, sanacija rudniških površin v Zagorju trajala do leta 2009. Posluh za sofinanciranje države pa je našla tudi Sola Ivana Kavčiča na Izlakah skupaj z vrtcem. Za predšolske otroke bo tako na razpolago še dodatnih 700 m2 površin, celotna šola pa bo pridobila dodatnih 1400 m2. Investicija je vredna dobrih 700 mio tolarjev. Po besedah župana naj bi v prihodnjem obdobju na območju KS Izlake namenili za investicije kar 800 mio tolarjev. Omenjena sredstva bo zagotovila občina v višini 600 mio in država v višini 200 mio tolarjev. Matjaž Svagan je še povedal, da na Izlakah še vedno obstajajo namere, da bi KS Izlake postala samostojna občina. V kratkem bo župan sklical izredno sejo na kateri se bo občinski svet opredelil do teh teženj. Svetnica Malči Kuder je pobudnike za ustanovitev občine Izlake opozorila na posledice, ki bi sledile takšni odločitvi in jih pozvala naj še enkrat dobro premislijo o vseh posledicah. M.A.Š. PREDSEDSTVO ZVVS V TRBOVLJAH V sejni sobi Občine Trbovlje je 5. oktobra zasedalo predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Tokrat je sejo organiziral pokrajinski odbor ZVVS Zasavje, ki predstavlja eno močnejših območnih združenj. Predsedstvo zveze, ki ima 13 pokrajinskih odborov, se srečuje periodično po območnih združenjih. Člane Predsedstva je pozdravil župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič, ki je poudaril pomen ohranjanja spomina na osamosvojitveno vojno in vzdrževanja čuta pripadnosti. Na seji so člani predsedstva obravnavali rebalans proračuna, dogovarjali so se o podelitvah socialnih pomoči, diskutirali o veteranskem centru v Logatcu ter o kadrovskih in splošnih zadevah. Ob 15. obletnici manevrske strukture bo 28. oktobra 2005 na izpostavi za obrambo v Trbovljah odkritje spominske plošče manevrske strukture narodne zaščite. Več o zvezi, organiziranosti, dejavnostih in drugih zanimivosti lahko izveste www.zws.si. Stran je pestra in zanimiva in ne nazadnje hudo poučna. (slika: občina Trbovlje) FUNŠTERC ---------h 10. OBLETNICA KONJENIŠKEGA DRUŠTVA TRBOVLJE Konjeniško društvo Trbovlje smo vam podrobneje predstavili v prejšnji številki Zasavca, tokrat pa vam ponujamo kratko reportažo njihove 10. obletnice delovanja, ki so jo proslavili v soboto, 1. oktobra 2005. Slavnostna prireditev se je začela nekaj čez 14. uro s predstavitvijo članov društva in njihovih konj, ki so se v ritmu koračnice trboveljskih rogistov sprehodili med obiskovalci do svoje maneže za vadbo in šolanje. V postroju s svojimi jezdeci, člani društva, so mimo spremljali uradni del. Osrednji del prireditve je bil slavnostni nagovor predsednika KDT Zdravka Peska. Trboveljsko društvo trenutno šteje okrog 50 članov, ki so s številnimi urami prostovoljnega dela pripomogli, da so na rekultiviranih površinah deponije pepela »Prapretno« nastale konjem in ljubiteljem konj prijazne travnate površine. Z delovanjem društva želijo Predsednik KDT z novim razvijati in širiti poznavanje konj praporjem in delo z njimi, organizirati tečaje jahanja in izvajati množičnost v konjeniški rekreaciji in konjeniških športnih disciplinah, usposabljati članstvo in organizirati strokovna predavanja s področja konjereje, konjeniških športov in veterine. Zanimiv je podatek, da so med člani društva tudi licencirani inštmktoiji jahanja in tekmovalci v preskakovanju ovir, kar omogoča organizacijo šole jahanja in s tem pridobivanje novih članov in simpatizerjev. Po razvitju prapora, ki je pomenil tudi konec uradnega dela, so obiskovalcem omogočili jahanje in morda s tem celo pridobili kakšnega novega člana. Na prireditvi je sodelovalo tudi Turistično društvo Trbovlje, med zanimivejšimi gradivi, ki so jih ponujali, velja omeniti brošuro Konjeniške poti Posavskega hribovja, ki obsegajo 255 km dolge krožne poti od Dola pri Ljubljani do Radeč. Kontrolne točke skupaj s 24 postojankami zagotavljajo Nov prapor pozdravljajo gostje iz KD Hrastnik in Vrh nad Laškim konjenikom varen privez, počivališče, možnost oskrbe konja s senom, vodo, prenočišče ter hrano in pijačo na njihovi poti. Projekt konjeniških poti je rezultat dela Centra za razvoj Litija v sodelovanju z lokalnimi konjenicami, s katerim želijo povečati prepoznavnost območja in turističnim kmetijam omogočiti dodaten vir zaslužka. Ugotavljamo, da za ljubitelje konj in konjeništva obstaja pestra ponudba dejavnosti v organizaciji KDT ali drugih podpornih institucij, ki skrbijo za razvoj zasavskega območja. Povečevanje števila obiskovalcev tovrstnih dogodkov pa je pogoj, da bodo njihova prizadevanja dosegla namen in posredno prispevala tudi k pospeševanju razvoja našega Zasavja. Naš prispevek k temu je, da vas pravočasno obveščamo o tovrstnih prihajajočih dogodkih, bralce pa pozivamo, da se udeležujete tovrstnih dogodkov, tudi če niste nikdar razmišljali o konjih ali ježi. Oglejte si jih v živo, navdušili vas bodo! I.M. DRUŠTVO Bil je teden otroka. Minil je teden otroka. Ostali so nam dnevi z otroci. Društvo prijateljev mladine v Trbovljah je imelo cel kup načrtov za najlepši teden v letu, pa si je sonce nadelo sončna očala in z venčkom okrog vratu odpotovalo na oddih. Nekaj prireditev je gladko odnesel jesenski dežek, nekaj je prestavljenih na naslednji konec tedna V nedeljo, 9.10. pa se je nebo usmililo zaključne prireditve »DAN TRBOVELJSKIH OTROK« v Mestnem parku ob 16. uri. Nobenega posebnega vremenskega čudeža ni bilo. Oblaki so prekrivali nebo. Zrak je bil bolj hladen, kot bi si želeli...ampak obiskovalcem je bilo toplo. Za to so poskrbeli najprej in najbolj vsi prizadevni člani Društva prijateljev Mladine, ki so za otroke pripravili stojnice. Pri eni so spreminjali naglavni okras, mu dajali vse mogoče barvne odtenke in oblike..., od druge so otroci odhajali z »nakitom«, pri tretji so kar na lepem izpod malih ročic prihajale rožice...tudi baloni so bili, kokice, sladkorna vata in...JUHU BANDA. Fantje so ta pravi žurerji in otroke so na vse mogoče načine poskušali zanimirati. Uspeh? No, ja... Ampak tako, kot staršem tudi otrokom veliko bolj uspeva gledanje od strani... Pa kaj je z nami v Zasavju? Otrokom bi morali dajati zgled -dober zgled samozavestnih in ponosnih ter radostnih ljudi. A jih bomo res čisto zamorili? Mali Q FUNŠTERC Društvo upokojencev Hrastnik vsako leto pripravi cel spekter aktivnosti pod naslovom Dnevi upokojencev, ki združujejo vrsto športnih in kulturnih dogodkov, ki z občnim zborom dosežejo vrhunec in postavijo temelje za nadaljnje delo društva. Sodeč po videnem v teh štirinajstih dneh, je Društvo upokojencev Hrastnik eno bolj aktivnih društev v hrastniški občini. Pletiljska sekcija Društva upokojencev je pripravila vsakoletno, tokrat že 23. razstavo svojih članic. Vodja sekcije, Beti Novak, meje ponosno popeljala po razstavi in predstavila ročna dela štirinajstih članic. Ob vsakotedenskem popoldanskem druženju si ženske svetujejo, menjajo izkušnje in vzorce, spremljajo napredek in pokramljajo z vrstnicami. Tako so letos na ogled postavile preko 100 izdelkov; od gobelinov, pletenih in kvačkanih puloverjev, jopic, nogavic, do prtičkov in izdelkov, ki spominjajo že na prave tkane skulpture. V svoje prostore na Trgu Franca Kozarja vabijo vse, ki se jim želijo pridružiti. Želim jim še veliko prijetnih torkovih večerov! Športna tekmovanja med društvi so potekala v kegljanju, ribištvu, balinanju in šahu. Hiter pregled rezultatov pokaže, da so bili dolski upokojenci letos najuspešnejši, sodelovala pa so društva iz Zagorja, Trbovlje, Radeč. Zidanega mosta in Dola pri Hrastniku. Z Občnim zborom so upokojenci v petek, 31.septembra zaključili svoj teden. Predsednik društva, gospod Franjo Krsnik je v svojem pozdravu opisal aktivnosti društva v preteklem letu in predstavil načrte za prihodnje leto. S strani članov so bile predsednikove besede bučno pozdravljene. V svojem pozdravu je župan Miran Jerič izrazil spoštovanje do dela Društva, saj s svojim delom vsak dan dokazujejo, da so kljub letom še vedno v formi. Direktor Doma stareših občanov Hrastnik, Drago Kopušar, se je zahvalil za pozornost, ki jo člani posvečajo tudi njihovim varovancem in jim tako pomagajo ohranjati stike z okoljem. Večer seje nadaljeval s srečelovom in glasbo pozno v noč. Tekst: Mojca Trbovc Slike: arhiv Foto kluba Hrastnik MIHELIČ V MEDIJSKIH TOPLICAH Pretekli teden, v sredo, so v dvorani Valvasor hotela Medijske toplice na Izlakah odprli razstava Simone Mihelič na temo Telo in Voda. Element očiščenja in poživljanja. Razstava združuje fotografije človeškega telesa in fotografije vode v naravi. Slednje so nastajale naključno skozi leta, v iskanju skrivališč - prostorov, kamor se zatekamo pred problemi in tempom življenja - prostorov, kjer iščemo sami sebe. Prostorom v naravi to edinstveno moč, ki vpliva na naše duševno stanje, povečuje prisotnost vode. Njena oblika, gibanje, moč. Fotografije telesa odlikujejo umirjenost, senzualnost, mehkoba in ženstvenost. So sledi impulzivnega in nenadzorovanega fotografiranja v gibanju in zanesenosti, zato ne nastajajo v tradicionalnem studijskem ambientu. Avtorica Simona Mihelič je sicer rojena 1979 v Ljubljani, srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo je končala leta 1998. Letos zaključuje študij na Naravoslovno tehniški fakulteti. Razstava bo v Medijskih toplicah odprta do prvih dni novembra. Peter Motnikar, slika: Pra V DEJAN. IN PIKA. Televizija Trbovlje v letošnji sezoni pripravlja nov sklop oddaj pod naslovom Dejan in Pika, ki bi s svojim programom popestrile sobotne večere. Oddaja je namenjena gledalcem, ki v večernih urah pred televizisjkimi zasloni iščejo lahkotne vsebine, popularno glasbo in kakšnega zanimivega gosta iz sosednjega bloka. Voditelj, mladi in slave željan Hrastničan, Dejan M. Debelak pravi, da bo takšnim gledalcem v svoji oddaji poskušal ponuditi prav to: lokalno obarvan program, ki bo poleg zanimivosti iz Zasavja predstavil kakšnega nadobudneža, lačnega uspeha in slave v zabavnih vodah, humorno obarvane dialoge s sovoditeljico Piko bo dopolnil z nastopi znanih glasbenih in plesnih skupin. Obljublja tudi nagradno igro. Fant ima načrte tudi s prodorom na širši slovenski trg; njegov vzornik je zvezda nedeljskih večerov na slovenski televiziji, Mario Galunič. Snemanje prve oddaje bo potekalo v petek, 14.oktobra ob 19.30, v prostorih restavracije Point 21 v Hrastniku. Tekst: Mojca Trbovc c7^a\^/aM/P REKLAME (©) Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avgusta 5,1410 Zagorje tel 03 56 55 700 fax 03 56 64-011 e-mail:obcina.zagorje@zagorje.si Na podlagi 39.člena Uredbe o pridobivanju,razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.list RS,št.13/2003,77/2003) ter sklepa Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi št.362-556/2004 z dne 30.06.2005, Občina Zagorje ob Savi,Cesta 9.avgusta 5, Zagorje ob Savi, ki jo zastopa župan Matjaž Švagan, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. Prodajalec:Občina Zagorje ob Savi,Cesta 9.avgusta 5,Zagorje ob Savi II. Predmet javne dražbe je sledeča nepremičnina: 1. neprofitno stanovanje št.27 s pripadajočo kletjo št.27,v S.nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu Cesta 9.avgusta 8e, vpisano v vl.št.1151, podvložek št.1151/136 k.o.Zagorje-mesto, v skupni izmeri 40,67 m2 za izklicno ceno 6.456.000,00 SIT Izklicna cena ne vsebuje davka niti drugih stroškov v zvezi z izvedbo kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi. Davek in omenjene stroške nosi kupec. III. Stanovanje ni obremenjeno z najemnim razmerjem ter je prosto oseb in stvari. IV. Nepremičnina, opredeljena v ll.točki te objave bo naprodaj na javni dražbi, ki bo v četrtek, 27.oktobra 2005 ob 13.30 uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi. V. Pogoji javne dražbe: Dražitelji morajo pred začetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo in priložiti: -potrdilo o pravočasno plačanem ustreznem znesku varščine in priloženo številko lastnega osebnega računa oz. TRR za primer vračila varščine -potrdilo o plačanih davkih in prispevkih ter izpisek iz registra pravnih oseb oz.priglasitveni list pri DURSU-u (to velja le za pravne osebe in s.p. -dokumenta ne smeta biti starejša od 30 dni od datuma dražbe) -fotokopijo osebnega dokumenta (velja za fizične osebe) -davčno številko oz. ID številko za DDV -matično številko (pravne osebe, .s.p.) oz. EMŠO -pisno in notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo Vsak dražitelj mora do vključno srede, 26.oktobra 2005 plačati varščino v višini 10% izklicne cene (t.j.645.600,00 SIT). Varščino je potrebno nakazati na podračun proračuna Občine Zagorje ob Savi št.01342-0100018358 voden pri LUP Ljubljana-urad Trbovlje,z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Plačana varščina se bo kupcu vračunala v kupnino, drugim dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo brezobrestno vrnjena v osmih dneh po končani dražbi. Vl.Pogodba o prodaji nepremičnine mora biti sklenjena najpozneje v roku 30 dni po zaključku dražbe.V primeru, da se kupec, ki je na dražbi uspel v 8 dneh od poziva Občine Zagorje ob Savi k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od pogodbe odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Občine Zagorje ob Savi. Kupnino za nepremičnino bo kupec moral poravnati v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe. Izročitev nepremičnine in prenos lastništva se opravi po celotnem plačilu kupnine in overitvi pogodbe. Nakup nepremičnine se opravi po sistemu »videno-kupljeno«, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Vil.Pravila dražbe: 1 .dražbo vodi komisija, imenovana s strani župana, dražba je ustna, 2.draži lahko tisti, kije do vključno dne 26.oktobra 2005 plačal varščino za nepremičnino, ki jo draži in slednje dokaže s pisnim potrdilom, S.pooblaščenec dražitelja mora predložiti notarsko overjeno pooblastilo, 4. dražitelji lahko dvigajo ceno za večkratnik zneska 100.000,00 SIT, 5. dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba, 6. na dražbi uspe dražitelj,ki ponudi najvišjo ceno, 7. če je dražitelj samo eden, ki sprejema izklicno ceno, je nepremičnina prodana za izklicno ceno, 8. če sta dva ali več dražiteljev, ki dražijo najvišjo ceno,nepremičnina ni prodana, če eden ne zviša cene, 9. če se dražitelj osebno ne udeleži javne dražbe se šteje, da draži z izklicno ceno po pogojih razpisa, 10. dražba je končana,ko vodja dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo, 11. ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe, morebitne ugovore reši takoj vodja dražbe, 12. javna dražba se izvaja v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.list RS, št.12/2003, 77/2003) Vlil. Prodajalec ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine najugodnejšemu ponudniku, oziroma lahko že začeti postopek prodaje kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je vrniti varščino brez obresti. IX.Vsa pojasnila v zvezi z javno dražbo, lahko interesenti dobijo v občinski upravi vsak delovni na tel št.(03) 56 55700 ali 56 55714. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 'A' PREPROSTA MATEMATIKA IN KL.IIJC USPEHA JE FORMULA 200 + 1 = 201 IGM-A V preteklem letu je Industrija gradbenega materiala Zagorje d.d. praznovala dvestoto obletnico delovanja, ki so jo svečano in dostojno obeležili in se spomnili vzpenjanja navzgor v njim naklonjenih časih in drsenja navzdol ter vloženega truda za obstoj in življenje podjetja, zaposlenih in njihovih družinskih članov in ne nazadnje prizadevanja za lepše, boljše in prijaznejše okolje in razvoj domačega kraja. V vabilu na tiskovno konferenco je direktor IGM d.d. Emil Šabanovič zapisal:«Zanimivo kako relativno je videnje z različne časovne distance. Tako se nam zdi v enem letu ogromno narejenega, kar pa v perspektivi 200 let ne pomeni mnogo danes, vendar smo prepričani, da bo pomenilo napredek kar za nekaj naslednjih let.« Prvo podjetje za pridobivanje apna v Sloveniji se je od leta 1804 do današnjih dni prebijalo skozi zgodovino z različnimi lastniki, zamenjalo nekaj organizacijskih oblik in imen. V letu 2005 je le-to delniška družba z imenom Industrija gradbenega materiala Zagorje, ki jo uspešno vodi Emil Šabanovič. »IGM 200 letnice apnarstva ni razumel kot vzrok za proslavljanje, ampak kot priložnost za pridobitev boljšega vrednostnega položaja in naklonjenosti v očeh deležnikov in njihove podpore za dosego poslovnih in razvojnih ciljev,« je zapisal direktor in v zadnjih treh letih so v velik del aktivnosti vključili kar najširši krog tistih, ki jih z IGM-om veže poseben interes: krajane, občino, kulturne in pedagoške delavce, družine zaposlenih, lastnike, poslovne partnerje, vlado in predsednika države. Javno mnenje o poznavanju ter vrednostnem in čustvenem položaju IGM-a v očeh zaposlenih in krajanov Zagorja, ki so ga »izmerili« pred in pa po praznovanju 200 letnice, je pokazalo, da se je povečalo zaupanje, pripadnost in vrednotenje podjetja. Kar 3 x več krajanov, kot ob prvem merjenju, bi se želelo zaposliti v IGM in kar 2 x več bi želelo vanj vložiti svoj denar. Bistveno se je izboljšal tudi IGM-ov položaj v primerjavi z zasavskimi podjetji, s katerimi so ga primerjali. Ponosni so na to, da so anketirani pokazali izredno pozitivno naravnanost do njih in negativnih stališč praktično ni bilo, še do onesnaževanja so bili prizanesljivi v smislu «saj se trudijo«. Ob praznovanju 200 letnice v lanskem letu so bili zaposleni najbolj zadovoljni s slovesno akademijo, krajani z akcijo Polepšajmo svoj dom in šolarji s tekmovanjem osnovnošolcev. Vse te ugotovitve se skladajo tudi z zaznavami, ki niso del formalne raziskave: izboljšano sodelovanje z županom, zaupanje lastnikov in uspešnejše poslovanje. Letošnje leto so 3. oktobra praznovali 201 leto in zato simbolno prevzeli v tem mesecu SPONZORSTVO MESECA V KULTURNEM CENTRU DELAVSKI DOM ZAGORJE in z donacijami pomagali nekaterim okoliškim ustanovam. Posebej jih razveseljujejo uspehi teniškega kluba IGM - AS Litija, ki je postal državni prvak. Namenjajo pa tudi simbolne nagrade vsem zaposlenim. Brez uspešnega tekočega poslovanja in izvajanja napovedanih investicij v nadaljnjo posodobitev in v ekološke naložbe pa zagotovo ne bi mogli uspeti v svojih prizadevanjih. Tako so, kljub hudim podražitvam zemeljskega plina, v prvem polletju poslovali dovolj dobro. Prodali so 98.430 ton vseh izdelkov, kar je 52 % več kot v predhodnem letu in realizirali prihodek v višini 981,37 mio sit. Ustvarili so 74,71 mio sit dobička, ki pa ne vključuje vseh stroškov, ki jih pričakujejo v letošnjem letu. Glede na nekdanjo uporabo apna, večinoma v gradbeništvu, se danes 87 % apna proda za tehnološke in ekološke namene, le 13 % pa za široki trg (trgovino in gradbeništvo). Izvedli so že za 190 mio sit investicij. Večje med njimi so bile rekonstrukcija in remont peči za apno, postavitev silosa za živo drobljeno apno in zaključek oz. zapiralna dela na deponiji v Suhem Potoku. V pripravi sta dve večji investiciji: silos za hidrirano apno in rekonstrukcija in remont druge peči za apno. Predvidevajo, da bosta zaključeni do polletja prihodnjega leta. V teku je še cel kup manjših investicij, ki so predvsem ekološkega značaja. Gre za priprave na zapiranje še odprtih mest delnega hrupa in prašenja. Ukvarjajo se tudi s projektom uporabe gašenega apna v asfaltih. V ZDA se uporablja gašeno apno kot dodatek v asfaltih že od leta 1910. V Evropi pa je bil sprejet evropski standard EN 13043 »agregati za betonske mešanice, površinsko obdelavo cest, letališč in ostalih prometnih površin«, po katerem je kot polnilo regulirano dodajanje kalcijevega hidroksida v asfaltne mešanice. Izvajajo se aplikativni preizkusi za uporabo gašenega apna v asfaltih, kar pomeni daljšo življenjsko dobo asfaltov, zaradi njihove boljše elastičnosti in trdnosti. Konec junija je IGM-ov edini strateški lastnik Salonit Anhovo, poleg vseh predlaganih sklepov, sprejel tudi sklep o spremembi statusa družbe iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, z namenom lažjega dela in nižjih stroškov poslovanja. MaH GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE, TRBOVLJE GZS - Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Mestni trg 5a, Trbovlje, objavlja RAZPIS ZBIRANJE PRIJAV ZA JUBILEJNO 10. PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V ZASAVJU ZA LETO 2005 1. Z namenom nadaljnjega uveljavljanja in razvoja inovacijske dejavnosti v Zasavju, ki predstavlja trajni proces vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v poslovne procese gospodarskih družb, podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov, ter s tem pospeševanja podjetništva in razvoja gospodarstva, je odločitev GZS -Območne zbornice Zasavje, Trbovlje, da tudi za leto 2005 predstavi novosti v regiji, ki so rezultat domačega znanja. Zato objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 2005. 2. Razpis objavlja GZS-Območna zbornica Zasavje, Trbovlje - Komisija za inovacije. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike in posamezniki z območja GZS - Območne zbornice Zasavje (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi). 3. 3.1 Prijava na razpis mora vsebovati: ■ ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen; ■ naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2005 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: Hlinovativnost K1.1. izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite K1.2. visok nivo opisane rešitve K1.3. novost doma in/ali v svetu K1.4. izboljšava dosedanjih izdelkov, storitev, procesov, tehnologije itd. K2 tržnizanimivost K2.1. za področje splošne in široke porabe K2.2. za proizvodna in storitvena podjetja/organizacije K2.3. za posebne namene in področja K3 primeraosLokolju K3.1. izboljšano delovno okolje in/ali varnost in zdravje pri delu K3.2. uporaba materialov izdelkov in storitev v smislu ravnanja z okoljem K3.3. spremljanje življenjskega cikla izdelka ali storitve K4 racionalnost K4.1. poenostavljena oziroma izboljšana funkcija ali delovanje K4.2. cenenost uvedbe, izdelave in/ali vzdrževanja K4.3. znižanje stroškov potrebnih vložkov (surovine, polizdelki, energija, storitve); ■ slike, načrte in opis prijavljene inovacije; ■ stopnja realizacije inovacije. 3.2 Splošna določila za prijave ■ Inovacijske prijave morajo biti tiskane (rokopisov komisija ne bo obravnavala) z velikostjo črk 11 točk ali več in naj s prilogami ne vsebujejo več kot 15 strani. ■ Inovacijske prijave je potrebno izdelati skladno z razpisnimi kriteriji in podkriteriji. ■ V inovacijski prijavi so lahko navedeni največ trije inovatorji. Inovacijske prijave, ki ne bodo izdelane v skladu z določili v točki 3.2, bo inovacijska komisija vrnila prijaviteljem do 24.11.2005 z rokom za ustrezno dopolnitev do 30.11.2005. 4. O predlogih bo odločala komisija, ki jo je imenoval Upravni odbor GZS - Območne zbornice Zasavje, Trbovlje. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome. 5. Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 2006. 6. Prijave inovacij zbira GZS-Območna zbornica Zasavje, Trbovlje, Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje in to NAJKASNEJE DO TORKA.15.NOVEMBRA 2005. Na območni gospodarski zbornici je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 03/ GZS-OBMOČNA ZBORNICA ZASAVJE Komisija za inovacije REKLAME --------h JUBILEJNA 10. PODELITEV NAGRAD ZASAVSKIM INOVATORJEM Območna gospodarska zbornica Zasavje bo tudi za letošnje leto podelila priznanja in diplome zasavskim inovatorjem. Namen je že dolgo znan - tudi s tem skuša spodbujati in razvijati inovacijsko dejavnost v regiji. Inovativnost je danes glavna konkurenčna prednost v današnji družbi znanja. Samo znanje in sposobnost inoviranja zagotavljata dolgoročno konkurenčnost. Tako bo Območna gospodarska zbornica Zasavje tudi za leto 2005 predstavila novosti, ki so rezultat domačega znanja v regiji, pri tem pa najboljšim inovacijskim dosežkom podelila priznanja in diplome na osnovi razpisa. To bo namreč jubilejno že 10. leto zapovrstjo na poti dograjevanja trajnega procesa vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v poslovne procese podjetij, organizacij in podjetnikov posameznikov. Vzpodbudno je tudi, da so to dejavnost, ki jo Območna zbornica Zasavje izvaja že od leta 1996, začele izvajati vse druge območne gospodarske zbornice po Sloveniji. S tem je ta projekt promoviranja in spodbujanja ter razvijanja inovacijske dejavnosti z nagrajevanjem inovacij prerasel iz regionalnega v nacionalni, na nivo Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo svečano podelila priznanja GZS inovacijam v Sloveniji za leto 2005. Za ta priznanja bodo konkurirale iz vsake sodelujoče slovenske regije po tri najvišje ocenjene inovacije za preteklo leto. Prispele prijave inovacij za leto 2005 bo tudi letos ocenila Komisija za inovacije pri Območni gospodarski zbornici Zasavje na podlagi pravilnika in kriterijev za ocenjevanje teh prijav. Opozorilo: ROK ZA ZBIRANJE PRIJAV POTEČE V TOREK, 15. novembra 2005 Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom inovatorjem v Zasavju za leto 2005 bo v drugi polovici januarja 2006. Tri najvišje ocenjene inovacije pa se bodo še uvrstile na tekmovanje za priznanja Gospodarske zbornice Slovenije na nacionalni ravni. V/ DRUŠTVENO H--------- PRVOŠOLCI, KI BI »Prvega septembra 1936 smo se odločili, da prvič skupaj v šolo bomo vstopili... Od vstopa v šolo minilo šestdeset je let, zato pa srečati smo se želeli spet....« Po zaslugi Marije Popotnik, rojene Miklavčič, se jim je želja izpolnila. Pred desetimi leti je dala pobudo za ponovno srečanje, ki sojo podprle njene prijateljice in hčerka. Na sliki iz tistih davnih dni je sedemdeset prvošolčkov pri prvem obhajilu. Začele so zbirati in iskati podatke o vseh, ki so na njej. Seveda je bilo težko. Leta so minila, vojna je bila, hudournik življenja seje poigraval z njimi, a čez nekaj mesecev so le imele podatke, ki so jih iskale. Potem, pa se je začelo. Na prvem srečanju jih je bilo 46, res lepo število. To je bilo veselja in pripovedovanja! Letos so bili lastniki spričeval Kraljevine Jugoslavije dravske banovine -Državne osem razredne narodne (kasneje ljudske) šole že desetič skupaj. Zagorska cvetličarna je nagradila najbolj zagnane s šopki, tudi torto so imeli kot se spodobi. Na seznamu jih je 51, 14 moških in 37 pripadnic lepšega spola. Tokrat se jih je odzvalo 23, ki v šali trdijo, da so že dokončali devetletko in imajo letos valeto.Lepo jih je videti, ko se takole zbirajo in slišati kako so zagnani v želji, da bi življenje vseh bilo še lepše in bolj urejeno. Želimo jim še veliko valet in srečnih let. Besedilo: St.R. »VIS Društvo vojnih invalidov Slovenije - Zasavje je že drugič zapovrstjo organiziralo za svoje člane letovanje na otoku Rabu in jim omogočilo prijetno druženje. Tokrat so udeleženci letovali v posezonskem času od 04. 09. do 14. 09.2005. Kljub kislemu vremenu, kije bilo značilno za letošnje poletje, so imeli z vremenom srečo, saj je ves čas oddiha na otoku Rabu sijalo sonce. Lepo vreme je omogočilo, daje letovanje potekalo aktivno. Poleg družabnih aktivnostih, ki so potekale na območju turističnega objekta, so si počitnikarji privoščili tudi nekaj kratkih izletov in si temeljito ogledali otok. Med drugim so člani DVIS obiskali koncentracijsko taborišče na Rabu in se na tamkajšnjem pokopališču poklonili žrtvam italijanskih fašistov. V letih 1942 in 1943 so v to taborišče italijanski fašisti internirali 15.000 Slovencev in Hrvatov ter 2.000 Židov. V njem je umrlo okrog 4.600 internirancev, natančna številka pa ni znana. Doslej so uspeli identificirati le 1433 žrtev. Spomin na grozote, ki jih je tudi slovenskemu prebivalstvu prizadejal fašizem, je pri udeležencih obudil razmišljanje o nesmiselnosti vojn in nasilja človeka nad človekom. Vendar pa je sonce in morje kmalu premagalo turobnost v njihovih glavah in ponovno je zavladalo veselo vzdušje. Življenje gre in mora iti naprej. Pomembno pa je, da nikoli ne pozabimo preteklosti. M.A.Š. IZBRALI SO CISTERNO V petek, 30.septembra 2005, so pri PGD Hrastnik mesto zaključili postopek javnega razpisa za dobavo gasilske cisterne. »Izbrani dobavitelj je Avto ključavničarstvo Marijan Pušnik s.p. iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, s katerim smo podpisali pogodbo...,« je dejal predsednik PGD Hrastnik mesto Ljubo Zalezina. Sredstva dvakrat po 15 mio sit bodo zagotovili v dveh letih iz občinskega proračuna, za nabavo opreme pa bodo prispevali donatorji. Fanči Moljk Z A 8 A V C naša spletna stran: http ://za sa vc .gaj ba.net e-pošta: zasavc@email.si KOLUMNA © ALEKSI«! POREDNIH: Karte, nihalo, osebno in na daljavo. Še morje drugih možnosti obstaja za napovedovanje prihodnosti. Čemu? Razlog je preprost: ljudje smo nezaupljivi do bližnjih, še bolj pa se bojimo sebe, zato bi radi, da nas nekdo ‘flanca’ z utopijami o raju. Seveda, hočemo najti svoj mir, vendar ga iščemo na napačnem kraju. Hočemo upanje, a le podaljšujemo agonijo. Zatekanje k jasnovidkam in jasnovidcem je samo znak, da se nočemo spoprijeti z življenjem. Raje smo ranjeni, negotovi, prestrašeni in obupani, kot da bi se potrudili in zgrabili življenje z obema rokama. Lažje je poslušati sladke besede in se pitati z meglo, ki nam jo ponujajo “angeli upanja”. Precej težje je stati z obema nogama na trdnih tleh ter vzeti usodo v svoje roke ne glede na posledice in žrtve, ki jih zahteva takšna življenjska naravnanost. Večina prerokov streže željam svojih strank. Zavedajo se, da jim takšen pristop prinaša “denarce lepe, mastne, o katerih duša revna še sanjati ne more”. Tako se nevede zapletajo v zanko laži in pohlepa, ki se je pravi mojstri ‘šloganja’ vešče izogibajo. Preroki v pravem pomenu besede obvladajo svoj posel in služijo resnici, vendar so v manjšini. Kot v vsakem poklicu je tudi v tem moije šarlatanov, le jezerce pa častnih izjem. Nekateri ljudje postanejo zasvojeni z obiskovanjem jasnovidcev. Obiščejo enega in nekaj časa hodijo k njemu. Zadovoljni so z njim, vendar le do kratkega stika, ko jim ne pove tistega, kar želijo slišati, oz. pove tisto, česar niso pripravljeni sprejeti. Pošten jasnovidec namreč ne bo sadil rožic, ker “življenje ni le majski vrt, ampak tudi poligon s številnimi preizkušnjami”. Razočarana stranka se obme na drugo preroško dušo. Čudovito, a le če je ta prerok preračunljiv in jo ovija okrog prsta, ker uživa v žvenketanju novcev, ki mu jih vztrajno prinaša. Obiskovanje jasnovidca postane v tem primem drag šport, stranko pa lahko tolaži dobro znani rek: “Vsak bik ima svoj ‘štrik’, vsako tele pa svoje veselje.” ‘Flancanje’ številnih preračunljivih vedeževalcev torej ni edino zlo. S človeško naivnostjo, ki je posledica strahu in negotovosti glede lastne usode, uspešno trgujejo tudi mnogi drugi “poslovneži”. Prikličimo si v misli samo lepotno in kozmetično industrijo, farmacijo, modo, razne denarne piramide, loterijo. Svet je poln prevarantov, ki služijo in udobno živijo na račun človeške neumnosti. Človek se želi rešiti iz “solzne doline, kjer vsaka solza s krvjo pomešana je rdečo”. Smo bitja, ki se umikamo bolečini in hrepenimo po užitku. Vendar pa zmotno iščemo rešitev zunaj sebe, namesto da bi se lotili spoznavanja groze bivanja in na njenem temelju odkrili “sladkost, za katero splača se živeti”. Če nas recimo boli zob, raje vzamemo tableto, kot gremo k zobozdravniku. Ko nas slednji oskrbi, pa nadaljujemo z navadami, ki so privedle do zobne bolezni, namesto da bi nas izkušnja izučila in bi zato bolje skrbeli za ustno higieno. Ni treba, da gremo k vedeževalcu, da bi izvedeli za svojo prihodnjo usodo. Navade so naša usoda. Če obdržimo dobre in si načrtno prizadevamo odpraviti slabe, se postopno pomikamo proti idealu srečnega življenja. Vedno bolj postajamo mojstri lastne usode, ker odgovornosti za posledice naših dejanj nič več ne prelagamo na pleča drugih ljudi, Boga in stvari. Svojo resničnost v pretežni meri ustvarjamo sami, zato je edina zrela poteza, da prevzamemo polno odgovornost za svoje življenje. “Tako začne se boj, ki rodi junake!” V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU V ZAGORJU PREDIRAMO KNJIGE .... Tudi po zaslugi knjižnice Mileta Klopčiča iz Zagorja v kateri so nam radodarno odstopili nekaj odvečnih knjig, ki so jih v knjižnici že odpisali. Z bralnimi in pisalnimi projekti se v našem zavodu srečujemo že od vsega začetka našega delovanja, saj bi drugače s trudom pridobljeno branje in pisanje kar nekako utonilo v pozabo. Tako lahko res z individualnim pristopom in spontanostjo odkrivamo in spoznavamo nove junake, potujemo po daljnih deželah in si tudi tako širimo in bogatimo naša obzorja. Tako se zahvaljujemo celotnemu kolektivu knjižnice Mileta Klopčiča iz Zagorja ter njeni direktorici Mileni Garantini za podarjene knjige s katerimi bodo naši uporabniki svoj prosti čas preživljali tudi s knjižnimi junaki ter njihovimi prigodami. Hedvika Kovač © AKTUALNO ŠOLA /A STARŠE Poklic, ki ga največkrat opravljamo brez šolanja, je starševstvo. Vse pogosteje se starši srečujejo s problemi in vprašanji o vzgoji otrok. Krivec temu je velikokrat celodnevna odsotnost staršev od doma zaradi službe v drugem kraju ali daljšega delovnega časa zaradi obilice dela, ki ga je treba opraviti. Tudi letos so v Mladinskem centru Trbovlje pripravili tri predavanja v okviru šole za starše, saj so starši močno povezani z mladimi. V četrtek, 6. oktobra je bilo prvo predavanje na temo TELEVIZIJA - KDAJ IN KAKO? O tem so se starši pogovarjali z Andrejo Pogačnik Jarc, ki je opozorila na veliko vlogo televizije, ki jo ta lahko ima, če starši s svojim vzorom ne naučijo otrok izbirati katere oddaje bodo gledali. Res ima večkrat izobraževalno vlogo, a po drugi strani lahko močno vpliva na sam ritem v družini, saj se zaradi nekaterih oddaj, ki postanejo pravi vsakodnevni ritual, premakne čas za kosilo, učenje, ... Raziskave so pokazale, da otroci s slabšo samopodobo, tisti manj družabni in s slabšim učnim uspehom, presedijo več pred televizijo kot njihovi vrstniki, ki nimajo teh lastnosti in raje čas preživijo pri knjigah, leksikonih, učbenikih ..., ob športu. Televizija ima osrednje mesto v dnevni sobi in v družini -pred mamo, domačimi živalmi, očkom ... Starši na žalost velikokrat podležejo pod težnjami otrok. Zato ugotavljajo, da je priporočen čas, ki naj bi ga preživeli pred televizijo, mlajši tri do pet ur, starejši med šestimi in osmimi urami, največkrat vsaj podvojen ali potrojen. Ob tem strokovnjaki ugotavljajo, da so otroci zelo veseli če jim starejši berejo, se z njimi družijo, sprehajajo in igrajo. Nekatere družine so uvedle dneve brez televizije. Otroke zanima tudi fotografiranje in video snemanje. Izbiranje programov, ki jih bodo gledali, naj bi postalo navada in možnost, da se približajo priporočljivem času gledanja televizije. Starši in otroci naj bi skupaj gledali oddaje in se o videnem pogovarjali. Andreja Pogačnik Jarc je predavala gledanju televizije Mnogi bodo ob tem rekli: NEMOGOČE. Našli bodo izgovore. Pa čeprav se lahko zgodi, da bo epileptik dobil napad zaradi svetlobnih impulzov, ki se pojavljajo pri hitro menjajočih kadrih, ko z reklamami bombandirajo gledalce. V okviru Šole za starše bodo predavanja še 13. oktobra ob 17. uri na temo AGRESIVNO VEDENJE MED MLADIMI, s predavateljico Majdo Lasič Lončarič in 22. oktobra ob 17. uri na temo ŠOLA POVZROČITELJICA STRESA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH, s predavateljico Nevenko Vidmar. Oba predavanja bosta v prostorih Mladinskega centra, na Rudarski cesti 6 v Trbovljah, na Rudarju. Teme so aktualne in organizatorji upajo, da bo čim več staršev prišlo na naslednji predavanji. Besedilo in slika: Irena Vozelj POSTAL/A SEM ŠTUDENT/ KA Študijsko leto je za študente obdobje polno obveznosti, ki pa jih je študent dolžan izpolniti. Je pa to tudi obdobje, ki študentu nudi veliko lepega, zanimivega. A včasih pri izbiri študija nismo dovolj pozorni. In na koncu pristanemo na fakulteti, ki sploh ni naša želja. In posebno pozornost velja posvetiti zamenjavam študijskih programov. Marsikdo ne ve, da se ne da v nedogled prepisovati in menjati študijskih programov, spet drugi ne vedo, da je sploh možno menjati, marsikomu pa ni čisto jasno, kolikokrat lahko nekdo ponavlja ali pavzira. Izkušnje kažejo, da imajo študentje tekom študija največ težav zato, ker prepozno poiščejo odgovore na svoja vprašanja. Zato si v nadaljevanju poglejmo nekaj možnosti, ki v času študija obstajajo: PREPISI Sprememba študijskega programa, ali bolje poznan izraz “prepis”, pomeni vpis v začetni letnik novega programa. Tu se študentu lahko priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil v prvem programu. Prepiše se lahko vsak študent, ki še ni izkoristil pravice do prepisa ali pravice do ponavljanja letnika ali pravice do prehoda med programi. Študenti, ki se želijo prepisati, se morajo vpisati v prvi letnik novega študijskega programa po postopku, ki ga vsakoletni Razpis. PREHODI MED PROGRAMI Prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu pomeni prehod med študijskimi programi. In nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, v katerem se del ali vse obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene. Kdor izkoristi pravico do prehoda med programi, izgubi možnost prepisa in ponavljanja, saj se te tri možnosti med seboj izključujejo! O prošnji za prehod odloča senat posamezne članice. NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili določene obveznosti, ki jih jim narekuje študijski program. (Nadaljevanje na strani 16) Hotel Medijske Toplice d.d. Medijske Toplice 1 SI - 1411 Izlake telefon: +386 3 56 73 100 telefaks: +386 3 56 73 155 www.hotel-medijsketoplice.si info@hotel-medijsketoplice.si prednovoletna srečanja in zabave za podjetja ter zaključene družbe posebni božični in novoletni paketi ugodnosti najema seminarskih prostorov za organizatorje izobraževanj malice in kosila po sistemu plačate manj - dobite več poslovna kosila za podjetja poročna slavja, sedmine, rojstni dnevi birme, obletnice, itd možnost organizacije zabave z živo glasbo ali DJjem ter animacijo cocktail bar JAMA (71/J ELEKTROPROM EV) IlEKnOPROM to.«. Loke 21 MIZ «SOVEC Ul.: 03 S6 ST ISO fai: 03 St Tl 134 www.clcktroprom.ii ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ ^ trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje ©> DRUŠTVENO (Nadaljevanje s M.strani) PONAVLJANJE IN PAVZIRANJE Če ne izpolniš vseh pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko letnik enkrat Vendar bodi previden. Saj lahko storiš le, če v času študija še nikoli nisi ponavljal letnika ali zamenjal študijskega programa ali izkoristil pravice do prehoda med programi. Če letnik ponavljaš, imaš s tem priznan status študenta in vse pravice, ki izhajajo iz omenjenega statusa. Če nimaš pravice do ponavljanja in nisi izpolnil obveznosti iz študijskega programa, študij lahko prekineš (pavziraš), s tem pa izgubiš status študenta in določene pravice, ki so vezane na status. Pavziraš lahko večkrat v času študija, saj zakon števila pavziranj ne omejuje. NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI Ne šteje se, da si prekinil študij, če si v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge obveznosti, nisi pa še oddal diplomske naloge, razen če sta od izgube statusa študenta minili več kot dve leti. Če si s študijem za dalj časa prenehal se šteje, da si študij prekinil. Zaradi njegovo nadaljevanje moraš na komisijo za študijske zadeve svoje fakultete vložiti prošnjo ter pred vpisom opraviti morebitne diferencialne izpite ali druge obveznosti. IZPITI Znanje študentov, ki jih dobijo na predavanjih se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem. Znanje se preverja s pisnimi ali ustnimi izpiti na zimskem ali poletnem izpitnem obdobju (oziroma jesenskem izpitnem obdobju), ali s kolokviji tekom šolskega leta. Znanje se preverja tudi z ocenjevanjem seminarskih nalog, tekstov in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja, ki jih vsaka fakulteta na svoj način določa, oziroma vsak študijski program. Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasnih deski najkasneje sedem dni po pisnem izpitu. Če je rezultat pozitiven, se dosežena ocena vpiše v uradno evidenco (vaš index). Kdaj? Da vam profesor vpiše oceno v index se morate oglasiti pri njemu, ko ima govorilne ure. Študenti, ki pa ne opravijo izpita, se lahko ponovno prijavijo na naslednji izpit, ki ga razpiše oziroma določi profesor. Študent lahko trikrat opravlja v študijskem letu izpit (oziroma ponekje tudi po petkrat) iz istega predmeta. Preverjanje in ocenjevanje znanja na ustnem delu izpita je javno. Izpitni roki so najmanj šestkrat razpisani za določeni predmet v enem študijskem letu. (Navadno 2 roka v zimskem, 2 roka v poletnem in 2 roka v jesenskem izpitnem obdobju). Zoper oceno, ki jo je študent prejel na pisnem ali ustnem izpitu oziroma na kolokviji, lahko ugovarja. Obrazložen ugovor vloži v roku treh dni od dneva, ko mu je bila ocena vpisana. Komisija se prepriča o ustreznosti ocene in lahko odobri ponovno preverjanje znanja. Za vse dodatne informacije, oziroma vsa vprašanja, ki vas tiščijo, se lahko obrnete na Študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani, kije na Kersnikovi 4, ali si pogledate njihovo spletno stran www.svetovalnica.com, oziroma jim pišete na naslov: študentska.svetovalnica@kiss.si. Ali na Študentsko organizacijo Slovenije: info@studentska-org.si. Brez zadržkov pa lahko vprašate tudi starejše študente ali pa v referatu za študentske zadeve na vaši fakulteti. Pa veliko uspeha v tem študijskem letu. Besedilo: Mojca Polc KA.I SPOZNAMO NA GOBE? V soboto, 23. septembra smo se povprečni gobarji lahko čudili številu gob, ki jih najdemo v Zasavju. V smučarski koči v Trotovniku sta Smučarsko društvo Kum-Dobovec in Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum Dobovec pripravila poučno razstavo gob. Gobarski navdušenci so si lahko ogledali prek 220 vrst gob in se poučili tudi o tem, katere sodijo v lonec in katere je bolje pustiti pri miru. Med lično dekoriranimi gobicami so čisto svojo vrsto našli tudi bolj sladkosnedi gobarji. Še bolj kot razstavljene gobe pa so bile obiskovalcem po godu gobje jedi, ki sta jih pripravila izkušena kuharja. Celotna razstava je potekala pod budnim očesom priznanih gobarskih strokovnjakov Jerman Francija, Resnik Draga in Herman Jožeta, ki so nas z gobarskimi nasveti in prigodami BesediloMaja Sinkar KIKBOKS KONČANO 1>P V SEMI KONTAKTU V soboto je na Ptuju potekalo finale državnega prvenstva v šemi kontaktu za vse kategorije v športnih borbah ter v glasbenih formah. Tekmovanja se je udeležilo 12 klubov s 115 tekmovalci. Finalni turnirje bil hkrati tudi priložnost za krajšo slovesnost ob 30 letnici obstoja in uspešnega delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj, ki se je leta 1975 imenoval Karate klub Ptuj. Med najvidnejšimi člani kluba omenimo Vladimiija Sitarja, nekoč uspešnega reprezentanta, v zadnjih letih pa deluje kot selektor reprezentance Slovenije in kot glavni inštruktor kluba. Po finalnem nastopu v večernem programu med domačo predstavnico Sabino Kolednik in Izlačanko Liljano Goste, je bilo dvomov o tem, kateri klub je v športnih borbah osvojil največ prvih mest, konec. Z zmago Goštetove so člani Karate kluba Pon-Do-Kwan Izlake osvojili osem naslovov državnih prvakov, člani Kluba borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje sedem, medtem ko so jih Ptujčani osvojili pet. Kot zanimivost dodajmo, da so vsi trije člani družine Ocepek osvojili naslov državnih prvakov, kar je uspelo tudi bratu in sestri Vučko, medtem ko je Luka Kopušar postal državni prvak tako v borbah kot v glasbenih katah, Adriana Korez pa v dveh kategorijah športnih borb. V glasbenih formah so bili najboljši Zagorjani, ki so osvojili vsa tri prva mesta. Naslove DP so osvojili: dečki; Tilen Abraham, Ptuj, Aljaž Benko, Nova Gorica, Tilen Zajc, Izlake, Luka Kopušar, Zagorje, Sandi Bašagič, Domžale, deklice; Nuša Štefančič, Ormož, Iza Bratec, Neva Ocepek, obe Izlake, mladinci; Andrej Škergat, Izola, Matjaž Kaluža, Jaka Štefančič, oba Ormož, Teo Humar, Nova Gorica, Andrej Ocepek, Izlake, mladinke; Sara Vučko, Zagorje, Adriana Korez, Ptuj, Adriana Korez Ptuj, Hlade Kristina Mohorič, Šentilj, člani; Sašo Vučko, Zagorje, Sandi Kolednik, Ptuj, Klemen Juvan, Zagorje,Vindiš Andrej, Izola, Gregor Ocepek, Izlake, Igor Kalšek, Primož Bračič, Ranis Smajlovič, vsi Zagorje, članice; Liljana Goste, Izlake, Damjana Tomšič, Izola, Anja Kolšek, Šentilj, Erika Prašnikar, Urška Dolinšek, obe Izlake, Nadja Šibila, Ptuj, glasbene forme; Tjaša Krajnik, Luka Kopušar in Sabina Miklavčič, vsi Zagorje. V Karate klubu Pon-Do-Kwan Izlake so na redni volilnem občnem zboru izvolili novo vodstvo. Mesto predsednika Upravnega odbora kluba bo opravljal Jure Vetršek, sicer uspešni trener in tekmovalec. Besedilo: Igor Gošte, slika: Pra V RAZSTAVA SAMO V »VASHAVI« V »Vašhavi« je bila v oktobru odprta razstava umetnij, kjer umetnik SAMO ponuja pogled na umetnost na način, ki ga ni mogoče »stlačiti« v nobene predalčke, njegova dela in inštalacije pa nikogar ne pustijo ravnodušnega. O a itkV £• ▼ z ZAGORJE V preteklosti je naredil kar nekaj odmevnih predstavitev svojih del v galerijah na Metelkovi, ŠKUC-u, KUD France Prešeren, Bežigrajski galeriji, Kolizeju, Cankarjevem domu... Samostojno je razstavljal tudi v Rotterdamu, Bruslju in Salzburgu. Sodeloval je tudi s skupino »En knap« in ob desetletnici obstoja skupine priredil v Cankarjevem domu odmevno inštalacijo, s katero je izrazil svoj pogled na tradicijo kraja iz katerega prihaja (Trbovlje). Še vedno pa je svež spomin na pravkar končano, izjemno odmevno predstavo Šestnajst obratov v produkciji skupine »En knap«, v kateri je SAMO prav tako pokazal svoj pogled na svet. Slikal SAMO se svojimi deli predstavlja v različnih prostorih: priznanih razstaviščih, klubih in celo v parkirnih hišah, ker se tako želi približati tudi ljudem, katerih noga (tudi zaradi nenehnega hitenja) le redko zaide v galerije. S svojimi deli se želi prilagoditi vsakemu okolju, kjer razstavlja, pa naj gre za elitno okolje Cankarjevega doma, klubskega vzdušja Kolizeja, anarhične Metelkove do Parkirne hiše na Trdinovi, kjer je svoja dela ponudil na ogled nič hudega slutečim, v svoje vsakdanje opravke hitečim obiskovalcem Ljubljane. Tokrat je za prikaz svojih izdelkov izbral »Vašhavo«, kjer imajo treninge člani Kluba borilni veščin Zagorje. Prostor s svojo obliko in tradicijo predstavlja nov izziv za tega neobičajnega umetnika, številčnost članov kluba, njihovih staršev in prijateljev, ki se udeležujejo treningov pa zagotavlja, da bo razstavo videlo precej večje število ljudi, kot bi jo, če bi bila postavljena v »uradni« razstavni prostor. Na ogled je do 30. oktobra, vsak ponedeljek in četrtek od 17.00 do 21.00 ure in ob sredah od 19.00 do 21.00 ure v času treninga. Ne dovolite si, da zamudite ta svojevrstni kulturni dogodek, ki ponuja veliko umetniškega navdiha. Besedilo: Sašo Vučko Mladinski turnir v malem nogometu v Šentlambertu ČEMŠENIK NAJMOČNEJŠI V soboto, 8. oktobra, je bil v Šentlambertu 2. mladinski turnir v malem nogometu, ki ga je zgledno organiziralo domače športno društvo. V konkurenci 9 ekip iz zagorske občine so bili najboljši igralci Čemšenika, ki so suvereno dobili vse tekme. V finalni skupini je o drugem mestu odločila tekma med Rovtami iz Kisovca in Šentlambertom I. Kisovčani so bili za odtenek uspešnejši po izvajanju kazenskih strelov. Najboljše tri ekipe so dobile pokale, turnir pa je bil lepa spodbuda za igralce in igralke letnika 1991 in mlajše, naj še naprej vztrajajo na nogometni poti. REZULTATI: Polfinale - Rovte: Tima 4:3 (1:1), Šentlambert I: Mlinše 4:3 (1:1), ŠD Čemšenik: Šentlambert II 6:1; finalna skupina - ŠD Čemšenik : Rovte 7:0, ŠD Čemšenik : Šentlambert 13:0, Rovte : Šentlambert 13:2 (1:1). Vrstni red - 1. ŠD Čemšenik, 2. Rovte, 3. Šentlambert I. Besedilo in foto: Boštjan Grošelj Zmagovita ekipa Čemšenika TRBOVELJČANI OSVOJILI STOTO MEDALJO V TEM LETU K Alt ATE KLUB TIKA TUBOVL.IE Glede na to, da sta tekmi v Žalcu in Skopju potekali Istočasno, ne moremo ugotoviti, komu je letos uspelo osvojiti stoto trboveljsko medaljo, kar pa niti ni pomembno. Pomembnejše je to, da so Trboveljčani osvojili letos že 106 medalj na uradnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. V četrtek 6. oktobra se je na dolgo, več kot 20 urno pot z vlakom do Skopja odpravila skupina trboveljskih karateistov pod vodstvom trenerjev Jerneja in Katje SIMERL, z namenom uspešnega nastopa na 24. Mednarodnem turnirju »Grdanovski Nikola-Nike«. V soboto 8. oktobra je na turnirju nastopilo preko 400 tekmovalcev iz Grčije, Bolgarije, BIH, Hrvaške, Srbije in Črne gore, Slovenije ter Makedonije. Lanski izredni uspeh na tem turnirju je bila velika obveza za letošnjo, številčno dosti manjšo ekipo, da se približa lanskim uspehom. To njim je v celoti uspelo, saj so v katah osvojili bronaste medalje, Nina POŠEBAL, Kristijan OSTOJIČ in Rok LOPAN, vsak v svoji starostni kategoriji. Nik ŽLAK pa je izgubil šele v finalu in osvojil srebrno medaljo. V finale se je uvrstila tudi ekipa v sestavi, Rok, Kristijan in Nik in prepričljivo osvojila zlato medaljo. Isti dan je trener Igor NARAGLAV odpeljal na 2. pokalno tekmo za dečke in deklice v Žalec, Almina SALKIČA, Timija UMEKA, Žiga ROZINO ter Sanjo NARAGLAV. Na tekmovanju je nastopilo 311 tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov. Po 1. pokalni tekmi so bili Trboveljčani čisto v ospredju, saj sta v skupni razvrstitvi pokalnih tekmovanj zasedala ROZINA 2. mesto ter UMEK 3. mesto. Vlogo favoritov sta popolno upravičila, v katah sta osvojila, Žiga srebrno medaljo in Timi bronasto ter v športnih borbah Žiga zlato in Timi srebrno. Za nameček pa sta še skupaj z Alminom osvojila zlato medaljo v v katah ekipno. Po drugi pokalni tekmi sta svoji skupni uvrstitvi še izboljšala, povpela sta se na sam vrh. V vodstvu je Žiga ROZINA pred klubskim prijateljem Timijem UMEKOM. O produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in A[_. video strani /A\ snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja fostanitß Di,1 trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ .. , . _ . , , E-mail: atv.signa%siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI Sč vi'L1.: h ŠT' OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o Skoki: KONEC TURNEJE ŠTIRIH SKAKALNIC V soboto, 24.9.2005, so naši najmlajši tekmovalci in seveda tekmovalke odpotovali v Nemčijo, točneje v Berchtesgaden na zadnjo tekmo v sklopu turneje štirih skakalnic za otroke. V prelepem sončnem dnevu se je odvijalo sklepno dejanje te turneje. Na manjši 18 meterski skakalnici so se pomerili otroci v treh kategorijah. V kategoriji otrok do sedem let smo imeli samo enega predstavnika in sicer Jako Jesiha, ki je na tekmovanju zasedel četrto mesto, v skupni razvrstitvi turneje pa šesto mesto. V kategoriji otroci do 8 let so za naš klub nastopili kar trije tekmovalci. Žan Žujič se je uvrstil na drugo mesto, v skupni razvrstitvi na peto mesto, Julija Sršen je bila na tem tekmovanju četrta, v skupni razvrstitvi odlična druga, Žan Bantan je bil to soboto peti, skupno pa dvanajsti. V kategoriji otroci do 9 let je Žiga Hrovat je doskočil na šesto mesto, v skupni razvrstitvi na tretje mesto, Anja Javoršek je dosegla sedmo mesto, skupno pa četrto mesto. Po zaključenem tekmovanju na manjši skakalnici se je dogajanje preselilo na večjo 30 metersko skakalnico. Tu je v kategoriji otroci do 11 let uspešno zastopala barve našega kluba Manja Pograjc, saj je tako na tem tekmovanju, kot tudi v skupni uvrstitvi v tej kategoriji dosegla tretje mesto. Ena gasilska slika iz zaključka turneje štirih skakalnic za otroke, iz Berchtesgadna Prav tako pa smo bron priskakali tudi v skupni razvrstitvi vseh sodelujočih klubov na celotni turneji. Dosežena uvrstitev ima res svojo težo, je treba poudariti, saj smo tretje mesto dosegli med 29-imi klubi, ki so sodelovali na tej turneji. S tem smo dosegli zadani cilj, v skupni uvrstitvi doseči stopničke, obenem pa smo tudi uspešno zastopali barve Slovenije na mednarodni turneji. S tem uspehom smo dobili še večji zagon in motivacijo in vsekakor se bomo naslednje leto spet borili, da se povzpnemo še za kakšno stopnico višje. Da pa skakalci nikoli ne počivajo (vsaj preveč ne), seje potrdilo že naslednji dan. Z isto ekipo, s katero smo se ob pol enih ponoči vrnili iz Berchtesgadna, smo se že naslednje jutro odpravili proti Krškemu, točneje v Spodnje Dule. Tamkajšnji skakalni klub je namreč organiziral tekmovanje za pokal Cockta za cicibane do 9 let in meddruštveno tekmovanje za deklice do 11 let. Na njihovi 15 meterksi skakalnici se je odvijal ogorčen boj za točke v pokalu Cockta. Pri cicibanih do 9 let so naši (nekoliko utrujeni) tekmovalci dosegli: 7.mesto: Žan Žujič, 8.mesto: Julija Sršen, 14.mesto: Žan Bantan, 23. mesto: Jaka Jesih in 33.mesto: Nejc Rotar. V kategoriji deklic do 11 let smo Kisovčani imeli interni dvoboj, ki gaje na koncu s prvim mestom dobila Anja Javoršek, pred drugo uvrščeno Julijo Sršen. Borut Markošek - SKZAGORJE Dve stopnički za kisovški deklici Divje vode Avstralije prinesle bron Petru Kauzarju EVROPSKI PRVAKI TRETJI Svetovno prvenstvo na divjih vodah v Avstraliji, ki je bilo konec septembra, posameznikom ni bilo naklonjeno. Nihče iz ekipe se ni uvrstil v finalno tekmovanje. So se pa zato naši evropski prvaki odrezali v skupni vožnji in izmed 17 moštev priveslali bron. V prvem trenutku tega še niso vedeli, saj so sodniki pozabili kaznovati Slovaka Jana Sajbidoija z dvema kazenskima sekundama. Ko so to storil, so si naši trije junaki Hrastničan Peter Kauzer, Andrej Nolimal in Dejan Kralj osvojili stopničke, ki jim pripadajo - tretje mesto na svetu. Seveda jim je žal za boljšo uvrstitev v tekmovanju za posameznike. Peter Kauzer st., Petrov trener, je ves čas poročal, da je v dobri formi. Potem pa malo zapiha in kazenski dotiki so tu. Loterija, pravijo nekateri. Vseeno je izkupiček dober, saj na SP Slovenci že tri leta zapored niso osvojili kolajne. Fanči Moljk Vozili smo: VOLKSWAGEN POLO 1.4 TOI Pri Volkswagnu so že od nekdaj z mislimi v prihodnosti. In če si ne domislijo kakšnega novega modela (ravno te dni sta na slovenski trg prišla Fox ter Yetta), gredo »našminkati« star model. Vse prevečkrat se to zdi poskus podaljševanja prodaje modela, toda Nemci s Polom mislijo resno. Ne gre namreč samo za klasičen »facelifting«, pač pa so prenovili tudi paleto motorjev. Polo tako od konca devetdesetih, ko so ga začeli prodajati, še vedno ostaja - Polo. Motor Glavna novost Pola je zagotovo ta, da ni več na voljo SDI motorja. Nedomestila sta ju dva 3-valjna TDI motorja z 70 in 80 konjskimi močmi. Poleg tega je na voljo pet bencinskih motorjev (55, 64, 75, 86 in 100 KM) ter 100 in 130 konjska TDI-ja. Testni polo je imel pod pokrovom najšibkejši dizlov agregat. Dokaj glasen motor pa ima svoje adute; najmočnejšega zagotovo s tem, da je v primerjavi z SDI motorjem močnejši, drugi je zagotovo poraba (4,61/100 km), tretji pa ja ta, da Nemci že tradicionalno izdelujejo zelo dobre, vzdržljive motoije. 70-konjski turbodizel bo od vas zahteval precej prestavljanj, kajti ob vožnji v klanec boste morali biti pozorni, da motorja po nepotrebnem ne mučite v višji prestavi. Če smo že omenili porabo, bo marsikdo rekel, da za dandanašnje dizle poraba ni nič pretresljivo majhna. Nasprotno. Je majhna, sploh ker je avto težak spoštljivih 1267 kilogramov. Varnost Veliko elementov pasivne in aktivne varnosti; čelni in stranski zračni blazini za voznika in sovoznika sta del serijske opreme. Enako velja za antiblokirni sistem (ABS) in tritočkovne avtomatske varnostne pasove spredaj in zadaj. Za doplačilo je mogoče naročiti tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), ki v kritičnih situacijah s programiranim zaviranjem posameznih koles in posegi v krmilno elektroniko motorja v delčku sekunde ponovno stabilizira vozilo. Toda, spoštovani ljubitelji Pola, naj vas ti dodatni elementi varnosti ne zavedejo - fizikalnim zakonitostim ne more kljubovati niti ESP. Notranjost in zunanjost Glede zunanjosti je največ novosti spredaj in zadaj - spredaj mu nova maska daje veliko bolj eleganten in agresiven videz. Če hočete ali ne, se opaža podobnost novemu Passatu. Žarometa prekriva skupno steklo, zaokrožuje pa ju v svojem spodnjem delu opazen smerokaz. Natančnost Nemcev se kaže tudi ob bolj podrobnem pregledu luči - znak VW se skriva na žarnici (to je sicer Volkswagen prvič uporabil pri najnovejšem Golfu). Smerokaz je sedaj tudi na stranskih ogledalih - v spodnjem delu. Tudi zadnjemu delu največjo značilnost dajejo luči, ki so značilno okroglaste. Spremembe videza avtomobila so zadetek v polno, saj ga res naredijo bolj privlačnega. Pri notranjost se moramo najprej ustaviti pri plastiki. Malce več domišljije ne bi škodilo, moti tudi to, da pri prestavljanju in (pre)nizkih obratih plastika oddaja moteč zvok tresenja. To se sicer odpravi ob dosegu višjih vrtljajev. Glavni adut notranjosti je tudi ta, da ob sedenju v Polu dokaj hitro dobite občutek, kot da sedite v večjem avtomobilu, saj je potniška kabina tako spredaj kot zadaj dovolj velika, kar lahko delno trdimo tudi za prtljažnik. Polo je izredno všečen avto, ki ima svoje adute, vendar pa je vprašanje, kdaj se bodo Nemci lotili popolne prenove tega modela. In ne dvomimo, da bodo tudi v tem uspešni. Avto je za testno vožnjo prispeval Malgaj d.o.o. v Trbovljah, tel.: 03 56 33 155. Tehnični podatki testnega VW Pola 1.4 TDI: Motor: 3-valjni dizelski, 1422 ccm, 51 kW, 70 KM Največja moč: 155 Nm pri 1600 v/min Poraba: mestna/izvenmestna/kombinirana:5,8/4,0/4,6 Cena: od 2.104.672,00 SIT (cena terstnega vozila 2.842.535,00 SIT) Piše: Peter Motnikar, fotografije: Malgaj d.o.o Pri Avtohiši Malgaj d.o.o. Trbovlje so že pričeli s prodajo novega Clia. Na razpolago je s štirimi paketi opreme ter s sedmimi vrstami motorjev, štirimi bencinskimi in tremi diezelskimi. Cena je od 2.115.000,00 sit dalje. V dneh od 13. do 17. oktobra ga bodo predstavljali na dnevih odprtih vrat, kjer ga boste lahko videli, sedli vanj in se poskusno popeljali. Po tem času ga bodo predstavili v vseh zasavskih občinah. Več o novem Cliu v eni izmed prihodnjih številk. REKLAME L21 Montaža Centriranje Krpanje Vulkaniziranje Servis Hramba GOODYEAR n<=>Kicnn TTTMRES la Mm = = = TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel.: 03 563 18 30 JP5 www.jps-pneumatic.si JPS jurij.plevcak@siol.net jps Viking tyres ^&cvuMwn O (onlinenldl' Izpiranje Pranje Čiščenje Poliranje Vzdrževanje Svetovanje Trgovina EU ROTEČ L. ^ 0«r Rwiten (ü> Europa ZIMSKE PNEVMATIKE SVETOVNIH PROIZVAJALCEV AKCIJA DO -30% MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE (DO 24 OBROKOV) ^ AKCIJA TRAJA DO RPRODAJE ZALOG. nuivEOP E//FULDA JmoGEsivne ■ IRELLI TOV O TIR E S SEMPERIT (S> tFEDERfU. jrvOMDHAMA IEBICA MannooK. Tel.: 03 563 18 30 Faks.: 03 563 18 32 Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00; sobota 8.00 - 12.00 NAGRADNO VPRAŠANJE S katerim športom se ukvarjajo osebe na sliki? Nagrada, ki čaka je bon za 2.500,00 sit za Pizzerijo Ašič v Zagorju. Ime in priimek: Naslov: Telefon: L Kupon poslati na: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje J 0) REPORTAŽA SOVRETOVA POT ŽE DRUGIČ... V soboto, 1.oktobra 2005, se je več kot 250 pohodnikov podalo v Šavno Peč, rojstni kraj Antona Sovreta, velikega prevajalca in mojstra slovenske besede. »To je tisti, za katerega včasih nihče ni vedel, zdaj pa vsi vemo..., » je poenostavil eden izmed pohodnikov. »Letos bom šel pa z dolske strani,« je že vnaprej napovedal Miran Jerič, župan in poslanec, ki letos, ob 120 - letnici rojstva Antona Sovreta, še posebej podpira vse aktivnosti v zvezi z njim. Udeleženka pohoda iz Ljubljane, ki je šla na pot s hrastniške strani, pa je dejala: »Malo je pohodov, ki se začnejo tik ob železniški postaji — za tiste, ki ne vozimo...« Letos so organizirali večjo ekipo šolarjev tudi hrastniški oziroma dolski planinci. Po pozdravu Hedvike Pavlica iz Ljubljane in župana Mirana Jeriča so v kulturnem programu zaplesale »Grkinje« z dolske šole, ki postajajo že kar zaščitni znak prireditev v zvezi s Sovretom. Na harmoniko oz. na citre sta zaigrala Davorin Marušič s Kovka in Sabina Strniša iz Krnic, Mihaela Deželak z Dola pa je prebrala odlomek iz pripovedi dr. Kajetana Gantarja, Sovretovega učenca, o njegovem otroštvu in prevajalskem delu. Sovretova pot bo tudi v bodoče potekala na prvo soboto v oktobru, ker imajo v tem času letno srečanje slovenski prevajalci. Njihovega predsednika mag.Štefana Vevarja smo vprašali, kakšna je bila njihova letošnja tema. Povedal je , da so se posvetili prevajanju besedil iz prve polovice 20.stoletja. Naslednje leto vabimo tudi vse tiste, ki pravijo: «Enkrat bom pa tudi jaz šel...« Lahko pa gremo med letom tudi sami - pot je označena... Slike: Simon Tanšek, Foto klub Hrastnik, bes.:FančiMoljk Umetnine izpod drhtečih prstov ČLANICE SEKCIJE ZA KOČNA DELA PRI »UT SPET RAZSTAVLJAJO V tej, le eni izmed sekcij pri Društvu upokojencev Trbovlje, sodeluje štirinajst članic, ki delajo različna ročna dela, kvačkajo, pletejo, vezejo, slikajo, šivajo,.... Svoja najlepše stvaritve so tudi letos razstavile ob tednu upokojencev, v galeriji Delavskega doma v Trbovljah. Med njimi je vse več mlajših upokojenk, ki se želijo naučiti vsega, kar jim v letih službovanja ni bilo mogoče. Ne ustavijo se pred ovirami, ki jih srečujejo in z vztrajnostjo se naučijo spretnosti svojih babic in prenašajo njihovo izročilo. Ob tej priložnosti je nekaj besed spregovoril predsednik DUT Janez Malovrh. Posebej so se spomnili vseh, ki v sekciji sodelujejo že od leta 1982 ali 1984 in so še vedno njene aktivne članice. Od predsednika so dobile cvet 85-letna Dušanka Jankovič, 80-letna Milka Kurnik, 79-letna Veri Naglav in nekaj mlajše po letih Vika Košalin, Marija Romih in Ana Suša. Ko so se odprla vrata galerije, so ponosno pokazale svoje čudovite izdelke. Nekaj med njimi so jih tudi prodale za simbolično ceno, saj ročno delo ni mogoče ovrednotiti v denarju. V kulturnem delu so zapele članice ženskega pevskega zbora DUT pod vodstvom Nande Guček. Besedilo in slike: Irena Vozelj @1 REPORTAŽA Turizem vztrajno odriva vrata za vstop Zasavje DAN ODPRTIH VRAT V RADEČAH Ob dnevu turizma, 27. septembru, so v občini Radeče pripravili Dan odprtih vrat KTRC Radeče, namenjenih predstavitvi kulturno zgodovinskih in naravnih znamenitosti ter dediščine... in podpisali patronat za kostanj. Dopoldne so obiskovalce s splavom popeljali po Savi, da bi spoznali delček življenja tistih, ki so nekdaj prevažali les. Ob 12. uri so se od spomenika NOB peš odpravili po starem mestnem jedru na kranjski strani do splavarske oštarije SAVUS, ki je sicer odprta le občasno. V njej so predstavili KTRC Radeče (Kulturno turistični rekreacijski center) in projekt Park Dvor, katerega izvajalec je domača osnovna šola Matjana Nemca, ki je 5.6. 2000 postala EKO šola. Najdebelejši, Gašperjev kostanj, je prvo drevo, za katerega so se zavezali skrbeti O zanimivostih in možnostih kulturnega, turističnega in rekreacijskega udejstvovanja je spregovorila Marija Imperl, direktorica KTRC. Po štirih letih dela se lahko pohvalijo z uspehi. Bazen, kije bil zgrajen po drugi svetovni vojni in lepo vzdrževan vse do danes, že prištevajo med spomenike kulturne dediščine. Izpolnjujejo vse predpisane norme in...vodo ogrevajo! Na Magolniku je smučišče, kjer poleti prirejajo kmečka tekmovanja. Tam je domačija, ki jo z veseljem pokažejo obiskovalcem. Obala Save je privlačna za ribiče. Lani je bilo organizirano Svetovno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem. Na reki tekmujejo z radijsko vodenimi jadrnicami, vozijo se s kajaki, kanuji in raftajo. Imajo kolesarske, konjeniške in pohodniške poti. Delček 140 kilometrov dolgih kolesarskih poti, ki peljejo po zahtevnih in manj zahtevnih terenih, od Dola pri Ljubljani po celem območju posavskega hribovja, je na njihovem terenu. Tudi pohodniki lahko izbirajo različne cilje. Vsi pa lahko na svojih poteh občudujejo številne rastline, ki uspevajo samo v teh krajih. Na majhnem mokrišču se zadržujejo številne živali. Radi pokažejo naselja, ki so streljaj oddaljena od Radeč. Ponosni so na kar razvejano kulturno dejavnost in organizirane prireditve, ki privabijo številne domačine in druge obiskovalce. Povezujejo se s sosednjimi občinami, ki ležijo v Posavju, Savinjski dolini in Zasavju. Predstavljajo se tudi na sejmu Alpe Adria. Imajo sanje in postavili so si cilje, ki jih bodo uresničili. Ko enkrat nekaj zgradijo, to hočejo ohraniti, pa čeprav jim Pred podpisom patronatske pogodbe je zaigral orkester Glasbene šole Radeče drugi rušijo, kot npr. ograjo na pristajalnem pomolu. Sanje o tem, kako naj bi izgledala obala Save, so obiskovalcem tokrat le projecirali, upajo pa, da se bodo uresničile. Najdebelejši, Gašperjev kostanj, je predstavil Jože Prah Šola je pomemben člen, saj lahko pomaga graditi in vsajati ljubezen do domačega kraja. Radeška šola ima poleg centralne šole še podružnično šolo v Svibnem in dva otroška vrtca. Tako imajo možnost, da otrokom vlijejo ljubezen do narave in jih vzpodbujajo, da jo čuvajo. Tako je postal Park Dvor v Hotemežu šolski projekt, da ga ohranijov prvotnem stanju, saj šteje za kulturno dediščino. Nosilec projekta je OŠ Marjana Nemca, ki se uvršča med EKO šole, pod vodstvom Zvonke Krivec in njenih številnih sodelavcev. Ustanavljajo pa tudi klub ljubiteljev Parka. Po predstavitvi je avtobus obiskovalce popeljal po dolini Sopote na Svibno. Dolina Sopote je dolga 18 km, številne brzice so nekdaj poganjale več kot 20 mlinov in žag. Pred 2. svetovno vojno je tu delovala elektrarna, ki je danes tehnični spomenik. Leta 1934, ko so gradili cesto Radeče - Litija je prof. Srečko Brodar odkril novo paleolitsko postojanko, ki predstavlja poleg Potočke Zijalke na Olševi drugo paleolitsko naselbino v vsej Sloveniji. V votlini ob cesti so našli kosti jamskega medveda, koščeno orodje in kamnite artefakte. Najdišče spada v začetek mlajšega paleolitika in je nekoliko starejše od olševskega. Na strmletovi njivi je Branko Kavšek leta 1978 našel približno 310 milijonov let staro okamenelo morsko spužvo. Skalnati osamelci iz dolomita spominjajo na človeške sinhuete, babe. Zgodba pravi, da je nekoč šel tod mimo svadbeni sprevod in ker je bilo vroče, je nevesta preklela sonce in zato okamenela skupaj s svati. Ob poti je tudi nekaj manjših jam iz katerih je, na žalost, izginilo kar nekaj kapnikov, ki danes krasijo nekatere hiše. Veliko najdb so odnesli na Dunaj. Na tem področju so vse značilnosti kraškega sveta. Sprehod ob potoku Sopote ima 500 m višinske razlike. V potoku živijo ribe, potočni raki, povodni kos. Na tem področju je tudi najvišji predel vinskih goric, ki so bile nekdaj zasajene s šmarnico, danes tu rastejo cepljenke. Nekatera znamenja kažejo, da sta bila v teh krajih tudi Ciril in Metod. Dr. Marin bo imel 22. oktobra, v okviru tedna vseživljenjskega učenja o tem tudi predavanje. Pod cerkvijo sv. Janeza na Svibnem so ob dnevu odprtih vrat KTRC odkrili dve obvestilni tabli o Jatni. O sožitju človeka in gozda so spregovorili predsednik KS Svibno Branko Obolnar, DRUŠTVENO^ ©)| Tone Lesnik iz Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik študijskega krožka Od vznika do evra Tone Renko. Pogostitev so pripravile članice domačega Društva kmečkih žena ARNIKA. Pot je obiskovalce vodila naprej do najdebelejšega kostanja v Sloveniji - Gašperjevega kostanja. Da bi še dolgo stal, so podpisali patronatsko pogodbo: lastnik Gašper Kišek, radeški župan Franc Lipoglavšek, direktor Tanina Sevnica Ivo Mirt in Niko Rajner, vodja Zavoda za gozdove Slovenije, OE Brežice. To je bila prva tovrstna podpisana pogodba pri nas. V njej se vsi zavezujejo skrbeti za drevo v naslednjih petih letih. Gašperjev kostanj je drugi najdebelejši kostanj v Evropi, za francoskim. Ocenjujejo, da bi iz njega lahko dobili 36 ml lesa. Na njem še danes zraste obilo kostanja. Na Gašperjevi kmetiji imajo tudi veliko obdelanih korenin in drugih delov dreves, ki so postali stoli, ležalniki, mize ... Narava sama ustvari številne umetnine. Na ljudeh je za kaj jim služijo. Lahko so nadvse uporabne in enkratne. Ob tem so misli dodali Aleš Leko Gulič, poslanec Državnega zbora, radeški župan in drugi podpisniki pogodbe. Nekaj skladb je zaigral tudi orkester glasbene šole iz Radeč. Gašparjeva družina je za obiskovalce pogostila. Prijazno povabilo in predstavitev naj bo vzpodbuda za obisk. Besedilo: Irena Vozelj Osnovna šola Maijana Nemca Radeče praznuje stoletnico STOLETKA Pred sto leti so začeli graditi šolo na griču v Radečah. Tega dogodka so se letos spomnili učenci, učitelji in ravnatelji te šole. Vseh učencev, ki so obiskovali šolo, na žalost niso mogli povabiti. Povabili so tiste, ki so bili rojeni do leta 1920, učitelje in ravnatelje. Šola še danes služi svojemu namenu, morali pa so jo povečati z dvema prizidkoma, da imajo učenci enoizmenski kabinetni pouk. Ob jubileju je izšla publikacija z naslovom 100 let šole na griču, JZ osnovna šola Marjana Nemca Radeče. V njej so opisali zgodovino šolstva v Radečah, med drugim tudi to kako sta župnik in cerkovnik poučevala otroke v farovžu. Župnik jih je učil cepiti in gojiti sadno drevje spomladi, jeseni so lahko obirali sadove. Sadje jim je služilo za učni pripomoček seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju. Naučili so se še pisati in brati. To je bilo do leta 1774, ko je cesarica Marija Terezija izdala zakon, da naj se po vsej državi uvede reden pouk. Uresničeval se je počasi, saj je bilo premalo šolskih poslopij, knjig in sposobnih učiteljev, na drugi strani pa veliko nepreudamih staršev, ki so se upirali novotariji. Natančnih podatkov o šolanju v Radečah ni. Najprej je bila trivialna šola do leta 1869, potem je postala enorazredna obča ljudska šola. Leta 1876 so dobili dvorazredno šolo, že naslednje leto trirazredna. Leta 1876 je občina kupila Stubeljevo hišo za šolo, trg Radeče pa je podaril rotovž in tako je bila šola na Starograjski ulici 27-29. V oktobru 1889 so pričeli s štirirazrednim pouk. Po letu 1900 so imeli toliko otrok, da jim je grofica Löwenfeldova dala v uporabo veliko sobo v prvem nadstropju graščine. Radečani in šolsko vodstvo je pri šolskem svetu doseglo odobritev zidave nove šolske stavbe. Odločili so se, da jo zgradijo na griču nad trgom, kjer so kupili 4378 m t stavbidča. V maju 1905 so začeli kopati temelje, konec septembra pa je bila stavba pod streho. Pouk se je v novi stavbi pričel 20. decembra 1906, kot petrazrednica s šestimi velikimi svetlimi učilnicami. Od 24. aprila 1911 je postala šestrazrednica., ki se je v septembru 1920 razširila v osemrazrednico. Osmi razred so obiskovali le redki učenci, saj je večina obiskovala meščansko in srednjo šolo v Celju, zato so osmi razred po dveh letih ukinili. O šoli, učiteljih in šolanju učencev od 1918 do 1941 ni ohranjenih pisnih virov, saj so izginili v plamenih ali končali v papirnih mlinih Papirnice bratov Piatnik, enaka usoda je doletela pisne vire med drugo svetovno vojno. Po vojni so jeseni 1945 pričeli z rednim poukom. Učenci so bili vse do danes deležni vseh sprememb šolstva, ki so spremljale generacije učencev. Enako kot druge šole, je tudi OS Marjana Nemca, ki se tako imenuje od aprila 1960, z leti dobila nove prostore v dveh prizidkih k šoli in telovadnico v Športni dvorani. Šola ima danes centralno šolo in podružnično šolo Svibno. Njihovi učenci obiskujejo številne krožke, od 5. junija 2000 pa se šola uvršča med eko šole. Med drugim skrbijo za urejenost Park a Dvor v Hotemežu. Sedanja ravnateljica je Simona Zupančič. Proslave ob jubileju so se udeležili minister za šolstvo dr. Milan Zver, radeški župan Franc Lipoglavšek, in drugi gostje iz Zasavja. Besedilo: Irena Vozelj @i INTER.VJU_________ RADIO KUM /M 40 LET MED NAMI Bil je lep nedeljski dan 10. oktobra 1965, ki ga je v zasavskem prostoru zaznamoval pričetek oddajanja Radia Trbovlje. Sprva je program tekel prek oddajnika na Kleku na frekvenci 1594 kHz. Podnevi se ga je kolikor toliko slišalo po Zasavju, ponoči pa, živo pričano, celo na Portugalskem in nekje v okolici Skiena na Norveškem. Najprej je oddajal ob nedeljah in sredah po dve uri, kasneje pa pogosteje; konec sedemdesetih let že vsak dan. Z dveh ur je v osemdesetih letih prešel na tri ure lastnega programa, nato na sedem, v devetdesetih letih pa je oddajal lasten program tudi dopoldne. Danes oddaja vseh 24 ur vsak dan popolnoma svoj program prek oddajnika na Kumu na UKV frekvenci 98,1 MHz. Od studia do Kuma gre signal po linkovski povezavi; oddaje so narejene v stereofonski tehniki. Trenutno imajo 10 redno zaposlenih ter 47 honorarnih sodelavk in sodelavcev, med katerimi je največ moderatork in moderatorjev programa, ki pokriva praktično vse sfere družbenega življenja. Z letošnjim letom so se preimenovali v Radio Kum. Za spremembo je bil po besedah direktorja Marjana Frola glavni razlog v povezovanju regijskega prostora tudi z novim imenom, ker “Kum povezuje območje Zasavja in Posavja, kjer je težišče našega delovanja. Obenem je Kum lepo ime in gre dobro v uho. Vsebine pa ostajajo iste, čeprav se ves čas trudimo za dvig kakovosti programa.” Prihodnje leto načrtujejo spremembe na področju zabavnih oddaj, Novinarka Romana Beravs pokriva občino Trbovlje Direktor Marjan Frol za delovno mizo želijo povečati delež oddaj s terena, da bodo čimveč v stiku z ljudmi v Zasavju in okolici. Tržni pristop k radijskemu poslu je temelj preživetja, saj okrog 60 % prihodka pomenijo reklame. Poleg tega se ukvarjajo še s programskimi storitvami in ozvočevanjem prireditev. Lani in letos se s projekti intenzivno prijavljajo na razpise Ministrstva za kulturo, da dobijo sofinanciranje določenih programskih vsebin, ki so tržno odrinjene, vendar pomenijo bogatenje programa in omogočajo ohranjanje poslanstva Radia Kum. Praznovanje jubileja in vizija Od 7. do 10. oktobra so se v programu spomnili dogodkov, ljudi in opravljenega dela v preteklih 40 letih. Prva desetletka je bila predstavljena 7., zadnja pa 10. oktobra. Čaka jih še osrednja slovesnost, ki bo v petek 28. oktobra v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, kjer bodo poskrbeli, da se srečajo sodelavci, prijatelji in zvesti poslušalci Radia Kum. Slednji so in bodo do vstopnic lahko prišli s sodelovanjem v kontaktnih oddajah, posvečenih jubileju. V glasbenem programu slovesnosti bodo nastopili plesni orkester Big band Zagorje, Nuša Derenda in skupina Orlek, radijski moderatorji pa bodo poskrbeli za povezovanje in predstavitev delovanja Radia Kum v minulem obdobju. Frol je njegov direktor od 1. januarja 1987. Službo je nastopil v kriznem času. “To je bil izziv, da potrdim samega sebe.” Delo na radiu mu je blizu, ker se je včasih ukvarjal s klasično glasbo. “Po duši sem malo glasbenika, zato sem bil vesel, da so me radijci povabili v svojo sredino. V teh letih nam je uspelo od lokalnega preskočiti do regionalnega medija, ki ima potencialno 250 tisoč poslušalcev. Želimo obdržati status radijskega programa posebnega pomena, ki zahteva veliko programskih vsebin, in se razvijati naprej ter postati ena močnejših regionalnih radijskih postaj v Sloveniji.” Frol je tudi odgovorni urednik, odkar je Aleš Gulič postal poslanec; del nalog odgovornega urednika pa so prevzele novinarke. Še letos bodo dobili novega odgovornega urednika, ki bo honorarno zaposlen. Kdo bo to, trenutno še ni povsem jasno, bo pa morda njegov naslednji poklic parlamentarec, če bo šel po poti zadnjih dveh odgovornih urednikov Bogdana Baroviča in Aleša Guliča, ki sta uspešno zajadrala v poslanske vode ... Radio so ljudje Novinarka z najdaljšim stažem je Romana Beravs, s sevniškega radia je pred slabimi desetimi leti prišla Renata Žnidar, najmlajša pa je Mateja Leskovšek, kije redno zaposlena pet let. Slika 2 Beravsova je začela radijske izkušnje nabirati v oddaji Mladinski val leta 1984 in z nedeljskimi dežurstvi. Od leta 1989 je na radiu redno zaposlena. Najprej je bila zadolžena za vodenje Lojtrce domačih, ko je bilo v izbor narodnozabavne viže vključenih več kot deset radijskih postaj. Sedaj je novinarka informativnega programa. “Poznati moraš praktično vsa področja družbenega življenja. Pri delu me najbolj veseli, da je vsak dan nekaj novega.” Po njenih izkušnjah se je najtežje pogovarjati z najmlajšimi, ker odgovarjajo zelo na kratko ali pa pokimajo v pritrditev. Bili so primeri, ko je bilo treba besede vleči tudi iz odraslih, medtem ko so se tisti, ki so z velikim strahom prišli na radio, običajno prelevili v dobre sogovornike. Beravsova čuti tremo pred nekaterimi zadevami, ki jih dela prvič ali so zelo obširne in zahtevne, “ampak to je kratka trema, ki mine, ko oddaja steče. Če pred javnim nastopom nimaš vsaj malo treme, nimaš odgovornosti. Ko prideš do te točke, nehaj delati,” pravi. Ona še vedno ima odgovornost do poslušalcev, se pa občasno pripetijo nevšečnosti drugačne vrste. Tako ima v živem spominu poplavo spodnjih prostorov radia leta 1994 (danes je radio v celoti v zgornjem nadstropju stavbe, op. p.). Takrat je izmenično opravljala novinarsko delo in pomagala pri odpravljanju posledic neurja. Anekdote začinijo vsako delo in novinarke niso izjema. Beravsova je npr. pokrivala pasjo razstavo v Trbovljah. Za zmagovalca je razglasila psa pasme “brojler” (kar je vrsta piščancev, op. p.). Se tista, ko je Žnidaijeva ob pol sedmih zjutraj zadremala pred mikrofonom. Na hitro se je zdramila za obvestilo o času pa je v eter dejala: “Ura je ena.” Naveza s tehniki Novinarji ustvarjajo radijski program v navezi s tehniki. Vodja tehnike je Jože Naglav, redno zaposlena sta še Jože Drnovšek in Janko Skvarča. Jože Naglav se je sredi 60. let odločil za Iskrino šolo za RTV mehanike v Ljubljani. Ta poklic je soroden poklicu radijskega tehnika, zato je leta 1967 začel hoditi na Radio Trbovlje, opazovati delo tehnika in se preizkušati v njem. Po končanem šolanju in odsluženem vojaškem roku se je redno zaposlil na radiu, kjer je z izjemo petih let ostal do danes. “Ko se človek s tem delom zastrupi, se ne more več ločiti od njega.” Na začetku je bilo to delo zelo dinamično, veliko se je bilo treba truditi in improvizirati. Ni bilo tako razvite tehnologije kot danes niti ni bilo denarja za sledenje novostim niti se novih aparatur pri nas ni dalo dobiti. Danes se največ dela z računalniki, vendar jih je treba povezovati v mreže, zato je delo še vedno razgibano. Pravi, da je bilo ob navajanju na digitalno tehnologijo pri njem kar nekaj strahu, toda “če sem hotel v tem poslu ostati, sem moral izziv sprejeti. Na koncu sem ugotovil, da to vendarle ni takšen bavbav.” Na novo tehnologijo so šli postopoma, ampak po odločitvi za računalnike so jih uvedli v štirinajstih dneh. Prvotno so glasbo nekaj časa še predvajali z zgoščenk. Imeli so t. i. ‘changerje’, ki so jim omogočali kombiniranje skladb s 300 zgoščenk. Zdaj pa imajo praktično vse skladbe in ostal zvočni material shranjen na računalnikih. Kljub temu imajo v obeh študijih še vedno možnost uporabljati analogno tehniko, ker imajo še veliko plošč in trakov. Ta arhiv ni zanemarljiv, zato ga še vedno uporabljajo. Duh sodelovanja in razumevanja Naglav je imel v svoji karieri priložnost sprejeti veliko novink in novincev v novinarskem poslu. “Vedno mi je bilo v užitek delati z mladimi novinarji. Veliko smo bili na terenu. Na nevsiljiv način sem jim iz lastnih izkušenj z veseljem povedal kakšno pripombo, ki jim je nato pomagala pri praktičnem delu. Veliko novinarjev, ki so nato šli v druge medijske hiše, je svoje prve korake naredilo na našem radiu,” je dejal. Kako pa lahko tehnik pomaga novinarju s tremo? “Največ treme je pri novinarjih, ko si morajo na terenu nadeti slušalke in v živo govoriti v mikrofon. Če se kdaj zgodi, da začne novinarja kaj pretirano ‘matrati’, ga tehnik lahko reši iz zagate tako, da spusti glasbo in mu da nekaj predaha.” |0) INTERVJU_______________ Vodji tehnike Radia Kum so zelo ostale v spominu naporne nedelje v 70. in deloma 80. letih, ko so npr. ob godu Jožetov glasbene čestitke trajale od enih popoldne do osmih ali devetih zvečer, za vsako skladbo pa je bilo treba pripraviti gramofonsko ploščo. Za gramofonom vodja tehnike Jože Nagi a v, s trakom v roki tehnik Jože Drnovšek in za računalnikom sveža moč Anita Goste “Danes je takšnih čestitk precej manj, ne le zaradi večjega števila radijskih so Alenka Novak, Alenka Gracar Frol in Zlata Majcen postaj in glasbenih želja, ampak tudi zaradi spremenjenih navad poslušalcev, saj je na voljo več oblik čestitanja kot v tistih časih.” Obstaja še služba v ozadju, ki pa je prav tako sestavni del vsake radijske zgodbe o uspehu. Radijski program je treba prodati in nabrati čimveč reklam, sprejemati čestitke, obvestila in osmrtnice, obračunavati plače, izstavljati račune, skrbeti za poravnavanje finančnih obveznosti. To in še kaj je v rokah izkušenega in uigranega ženskega tria. Zlata Majcen je na radiu 31 let, njene naloge obsegajo komercialno in delno finančno področje ter kadrovsko službo, 22 let je radiu zvesta komercialna producentka Alenka Novak, medtem ko Alenka Gracar Frol zadnjih 10 let opravlja tajniško-komercialna dela. Ekipa se dobro razume ne le na delovnem mestu, ampak tudi zasebno. Majcnova se spominja, da so bili pred leti radijci zasebno še tesneje povezani kot zdaj. Tako so npr. do leta 2000 njihove družine hodile skupaj v hribe. Prva komercialistka Radia Kum je bila Antonija Odlazek, ki se kljub upokojitvi še vedno rada oglasi na radiu, zlasti pri svojih nekdanjih tajniško-komercialnih kolegicah. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Koncerti, tako mladim kot starim, pomenijo predvsem druženje, sprostitev in zabavo ki jo v današnjem tempu življenja še kako potrebujejo. Žal pa je v Zagorju koncertna ponudba za mlade pod kritiko. Skorajda je ni. Seveda težko sploh govorimo o ponudbi, dokler imamo le tri, štiri koncerte letno. Zakaj je tako? Lahko bi rekli, da sta krivca Šklab in Kud Knap a navsezadnje sta le ta dva že leta edina aktivna na tem področju. Problem je v tem, da tovrstni projekti organizatorjem predstavljajo velik finančni zalogaj, ki se praviloma zaključi v rdečih številkah. Že sam najem opreme in dvorane pogosto presega dobro polovico vloženih sredstev, zato je izjemnega pomena Noctifera band lasten prostor, nato s časom še lastna oprema, kjer bi se tovrstne mladinske dejavnosti lahko odvijale tedensko. V soboto 29.10. bo v Kulturnem domu Kisovec na svoj račun prišla ta izjemno številčna vrsta ljubiteljev hrupne glasbe, z naše strani v preteklosti žal večkrat zapostavljena. Tokrat torej vabljeni vsi ljubitelji težkometalnih ritmov. Ozračje bodo zagreli »hardkorasi« 3Fail iz Trbovelj ter že znani BFU iz Hrastnika z novim pevcem. Lahko boste slišali, kaj imajo povedati Nu-metalci Nemo, prvič pa se Kr neki bodo v naših krajih predstavili progresivni ChaosStar iz Ljubljane in njihovi kolegi oldschool trasheiji Negligence. Kot vrhunec večera vas bodo z virtuoznostjo in energičnostjo navduševale prve dame slovenske progresive Prospect. Za njimi pa se bo oder stresel pod brutalnimi rib ene najbolj vročih death metalskih skupin pri nas Noctiferia. Za hrano in pijačo, varnost in udobje bo poskrbljeno. S seboj prinesite dolgo čupo(lase), če pa je nimate pa vsaj zamaške za ušesa ! Na prizorišču bo tudi stojnica z majicami in razstava Doomsday graphics iz Kranja. Projekt so podprli Šklab, Klub zasavskih študentov in Občina Zagorje ob Savi, JE&GR, Safner-Anzur, MasterOfMetal. KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Kaj naj bi bila vloga poezije? Vsekakor odstirati tančice življenja, ki v vsakdanjem vrvežu ostajajo skrite. Zadovoljni ostajamo s površnim sprejemanjem ljudi in okolja, v katerem živimo. Za poezijo se je treba ustaviti, prisluhniti tišini, iz katere izvira vse. Tišina ni odsotnost zvoka, ampak stanje, ko lahko pridemo v stik s samim seboj, z globljo resničnostjo, ki prebiva v vsakem človeku. Ta resničnost nas lahko napolni z življenjskim optimizmom in modrostjo, z ljubeznijo do vsega, ki jo lahko začuti samo prebujeno človeško srce. Potem uvidimo vso praznost plehkih reklamnih sporočil, ki vabijo le h kratkotrajnim užitkom. Srečno! REKLAME Ne glava, napeta rit velja, v tangice ujeta, gole prsi, silikon in obline bujne, prilimane na vsak plakat; mednožja, napol obrita, očem nastavljena, nič skrita, dragi moji to, to se da prodat'. Lepota je postala gola. Kaj bi slika, poezija, nežna melodija -prazna klasika, ljubčki moji, nega, ne ga srat’. Vlado Garantini BOJAZEN Bojim za listje se z drevesa, prezgodaj veter ga otresa. In jutro vsako piha huje, še korenine iz zemlje ruje. Drevo in jaz sva si enaka, oba prezgodnja zima čaka. Franci Lakovič Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ČLOVEK V SEBI NEKAJ IMA Človek v sebi nekaj ima, kar ga žene naprej, da bi ustvarjal, da bi ljubil, ne pozna nobenih mej. Ljubim, ljubim to življenje, ljubim kot deklet telo, ljubim, ljubim tudi delo, le preveč ga zame bo. Je malo časa za ljubezen, za sovraštvo pa preveč, na ljudi postanem jezen, ki ljubiti ne zmorejo. Na svetu naj ljubezen klila v vsakem dobrem srcu bi in naj bi vse osrečila na naši obli zemeljski. Maks Marinčič POGLED Pogled kot sončen dan priča o človeku, ki življenju se predaja in uživa v svojem veku. Vsak dobil na svojo glavo bo prsti debelo grudo, kaj bi tarnali sedaj, raje dajmo si spodbudo. Dobri Znanec NAJLEPŠA PESEM Kraj vasi studenček kot nekdaj žubori in zdi se mi, da pesmi na svetu lepše ni. Stari mlinski kamen pod žleb je položen, rodov že mnogo, mnogo je stopalo po njem. Ob žlebu bil zabit je hrastov hlod v zemljo, da lažje se je dvignil na glavo škaf z vodo. Poslušam žuborenje, korak ustavi se, na hruški kraj studenčka kos viža pesmice. Najlepša je ta pesem studenčka vaškega, ko žubori, opeva modrosti stvarnika. Srečni so spomini na lepe mlade dni, ko bose smo hodile po vodo kraj vasi. Na glavi škaf utruja, stezica grapava, v srcu pa je polno neskončno lepega. Pavla Voj e (Ljudska pesnica iz Tep pri Polšniku je bila zgled življenjskega optimizma.) Akcija Banke Zasavje v mesecu oktobru - mesecu varčevanja Modro varčevanje z mesečnimi pologi v tolarjih v obdobju od enega do petih let. Primerno je za tiste, ki varčujete »za rezervo« ali imate še neizpolnjene želje. Rentno varčevanje v tolarjih ali tuji valuti z mesečnimi pologi v obdobju od 5 do 20 let. Primerno je kot dodaten vir pokojnine, štipendijo ali šolanje otrok. Evro depozit za 5 položite v evrih, obrestna mera pa bo vsako leto višja. Primeren je za varčevalce, ki ta trenutek ne veste, kako bi porabili svoje prihranke in jih želite v prihodnjih petih Ujetih zanesljivo obogatiti. Dolgoročni depozit (tolarski in devizni) je namenjen varčevalcem, ki želijo dolgoročno varno naložiti in oplemenititi svoje prihranke. Rentni depozit (tolarski in devizni) je namenjen varčevalcem, ki bi radi z enkratnim pologom sebi in svojim najdražjim zagotovili finančno ^varnost v prihodnosti Do konca oktobra pa stranke ob sklenitvi enega izmed načinov varčevanja v Banki Zasavje čaka tudi prijetno darilo. A' POTOPIS <© PO JAMARJI-VI POTI To in ono o Litvi Zjutraj se zbudim že ob B.uri. Smo še vedno na Poljskem. Kot rečeno, smo prišli v kamp okrog enih in prespali v avtobusu. Iščem WC, pa ga ne najdem. Stavbe so čudne -visoke, bele, mrzle, zaprte... Kot vojaške bolnice. Reši me Kalman, ki je vedno prvi zunaj in je že vse raziskal. S podlogo se zavlečem na travnik, pa še ta ni normalen. Kot pravkar požeta njiva. Kamorkoli se počim, da bi z asanami pozdravila sonce, je vse grbasto in še pika. Dobro, da me nihče ne vidi, si mislim... Po zajtrku se usmerimo proti meji z Litvo. Vodja potovanja pove, da se je v Bialystoku rodil Ludwik Lazara Zmenkov (1859 - 1917), ki je bil sicer zdravnik okulist v Varšavi, zanimali pa so ga tudi jeziki. Izumil je univerzalen jezik esperanto, ki pa se nekako ni prijel. Malo pred dvanajsto zapustimo Poljsko na zapuščeni meji Ogrodniki in že smo - v Litvi. Pokrajina se seveda ne spremeni: jezera, ledeniške doline, morenski nasipi...Najvišji vrh meri 285 m. Iz njene zgodovine povejmo vsaj to, da je bila 400 let povezana s Poljaki, potem pa kmalu pride pod rusko oblast. Poznamo njihov demokratični forum Sajudis, ki je pripeljal deželo v demokracijo. Litva je največja baltska dežela-za tri Slovenije - in ima štiri milijone prebivalcev. Glavno mesto je Vilnius, ki ga je naš predsednik vlade obiskal IS.sept, ko to pišem, kot prvega na svoji baltski turneji, mi pa točno dva meseca prej -tretji dan potovanja. Z Litvo imamo precej skupnega. Oboji imamo še dvojino. Med prvimi je priznala samostojnost Slovenije, mi pa njeno. Tudi mi smo že eno leto v EU oziroma v Natu. Pa še košarko igramo oboji dobro. No, Litovci še malo boljše. Vilna in Trakai V Vilniusu se povzpnemo na TV stolp, ki je visok 360 m, mi pa smo občudovali panoramo z višine 165 m. V gozdnatem predelu se vije reka Neris, njen pritok pa je reka Vilna. Takšno ime ima tudi mesto, kjer si ogledamo mestno jedro, kije zelo čisto. Imajo sto cerkva, je pa tudi univerzitetno mesto. Na njihovi univerzi deluje tudi lektorat za slovenski jezik. V Gedemino prospektu-dva km dolgi ulici-so vladne palače, trgovine... Kamp Sleino, kjer se utaborimo popoldne, je med najlepšimi na naši poti. Obdaja nas romantično jezero Galve z urejenimi kopališči. V Litvi je preko 3000 jezer. Ob jezeru stoji tudi veličasten grad Trakai, včasih prestolnica Litve, ki si ga ogledamo popoldne. Pripoveduje o poljsko litvanjski zvezi v 15. stoletju. Europas parkas V četrtek zjutraj, 14. julija, četrti dan potovanja, zapustimo kamp. Čaka nas 480 km vožnje. Vozimo se po gozdu, preko reke Neris, ki smo jo videli že s TV stolpa. Pred ogledom evropskega geometrijskega središča, to je središča področja od Atlantika do Urala, doživimo eno najbolj atraktivnih poti, saj smo se dvakrat izgubili. Vodnik se nam je trikrat opravičil, pa ne bi bilo treba, ker smo nadvse uživali. Najprej smo vprašali za pot lokalnega vodnika - voznika smeti. Marjan V. - BALTIK 2005 - V.DHL mu iz hvaležnosti podari pivo. Pa še vedno ne najdemo iz sela oz. z lokalne ceste. Zato poiščemo pomoč pri naslednjem vodniku, ki vozi hladilnike... Rok ugotovi, da bi kot popoldansko obrt lahko tudi on kaj prevažal in mimogrede usmerjal... Skulpture so tudi na drevesih V evropskem parku pa je seveda zelo lepo. Razprostira se na 55 ha gozdne površine z 90 skulpturami iz lesa, kovine, kamna, žice,...Najtežja ima 18 ton. Nekatere so celo gibljive, druge oddajajo zvoke... Prva je nastala že leta 91, park pa je zasnoval mlad študent umetnosti Intaras Karosas. Okrog središčne Lokalna vodnica Ramune v točke, kjer je majhna Evropskem parku piramida, beremo zapise o oddaljenosti raznih mest: od Moskve nas loči 801 km, od Aten 1883 km, od Ljubljane 1244 km.. .zračne črte. Fotoaparati kar ne vedo, kam bi se usmerili - vse jih zanima. Jaz posnamem tudi lepo in prijazno vodnico Ramune, dajo bom pokazala znancem, ki so kar zavijali z očmi, ko sem povedala, kam potujemo. »Pa tam so najlepše ženske !« so komentirali. Kasneje Rok pove, da je 50 % žensk ločenih. Ko dobijo otroka se ločijo, ker možje preveč pijejo. So zelo samozavestne in res lepe. Zanimivi so tudi podatki o geografskih središčih Unije. Do lani je bilo v Belgiji, po širitvi pa se je premaknilo proti vzhodu, v majhno nemško mestece. Slava bo kratkotrajna. Z vključitvijo Bolgarije in Romunije se bo spet premaknilo -tokrat na jugovzhod Evrope. Naslednjič pa bomo predstavili radio Baltik... Fanči Moljk 'A' @ RAZVEDRILO KRIŽANKA NORVEŠKI VSESTRAN- SKI SMUČAR SKLOP RAZLIČNIH TRGOVIN NA ENEM MESTU ARMENSKI SKLADA- TEU HAČATUR- JAN PREGIBNA BESEDNA VRSTA. GLAGOL SLAVKO CERJAK SLOVENSKI NOGO- METAŠ (SANDI) OVČJI SAMEC. OVEN PREDSEDNIK NAŠE PLANINSKE ZVEZE (FRANC) PTICA SEVERNIH MORU. NJORKA SARKO- FAGU PODOBEN NAGROB- NIK IGOR PRETNAR SLOVENSKI POUTIK GOŠNIK LOJZE SPACAL TEK. APETIT LUKA NA PAPUI NOVI GVINEJI NEKDANJI TURŠKI POUTIK (KENAN) TRESLJAJ SLOVENSKI SLIKAR (ANTON) LJUBIMEC SVEČENICE HEROV GRŠKI MITOLOGIJI VARSTVO, ZAŠČITA HITRO IN OKRETNO BOJNO LETALO MENIČNO JAMSTVO NAMEČEK ROMAN EMILA ZOLAJA LOVEC NA GOZDNE JEREBE TOKIJSKO LETALIŠČE TKIVO, KI POKRIVA DEL ČELJUSTI OB ZOBEH JUDOVSKA VERSKA LOČINA PREMO- ŽENJE RADO NAKRST ČRESLO- VINA DAVID IZ MORJA DOBUENA ZAČIMBA MESTO NA DOLENJSKEM ZA POLTON ZVIŠANI TON e ROMULOV BRAT DVOJČEK FLAMSKI SKLADA- TEU (CYPRIANO DE) ANGLEŠKI DRAMATIK (JOE) BILJARDNA PAUCA RUDI ŠEUGO SLOVENSKI ILUSTRA- TOR MAVEC MESTO V ZAHODNI NIGERIJI GLORUA HOLANDSKI SLIKAR (WILLEM VAN) VRH V ’OLHOGRAJ HRIBOVJU KOŠARKAR OŽBOLT PLOŠČATA MORSKA RIBA SLOVENSKI ALPINIST (SILVO) KEMIJSKI ZNAK ZA MANGAN ZGOŠČEN SVETLOBNI CUREK REKA NA JUGU ŠKOTSKE HRVAŠKI OTOK OLIVER MLAKAR PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA, RATKA TORBA ZA SPISE IVAN LEVAR MUSLI- MANSKI BERAŠKI MENIH DELAVEC VRAFI- NERUI OU TRKALNA PRIPRAVA NA VRATIH ŠPANSKI MOTO- CIKLIST (ANGEL) Vicoteka Zadnje besede “Katere bodo zadnje besede zadnjega Slovenca?” “Nema nas više!” Športnik Janezove noge so bile do kolen posajene z modricami. “Kaj igrate? Nogomet, hokej?” je vprašal zdravnik. “Karte,” je odvrnil Janez. Ribici Pogovarjata se dve ribici: Prva: "Blub...” Druga: “Blub...” Prva: “Blub...” Druga: “Blub...” Se tako nekaj časa pogovarjata, ko mimo priplava tretja in reče: “Blub, blub...” Pa reče prva drugi: “Pojdiva stran! Ta preveč komplicira!” Hitrost “Kaj je hitrost?” “Hitrost je, če ti uspe v predal zakleniti še ključ od predala.” O.B. “Veste, zakaj en tampon uporabljata dve blondinki?” “Ker na njem piše O.B.” EVREN: turški politik AELST: holandski slikar TU MBA: vrsta nagrobnika IFE: mesto v Nigeriji PABERKOVANJE Površina Tihega oceana je več kot 4-krat večja od površine Azije, ki s svojimi 44 milijoni kvadratnih kilometrov presega velikost ostalih kontinentov. Razvedrilo krajša čas. ■ B5 ■ 68 strani ■ izhaja mesečno ■ popust za naročnike (> Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 22. oktobra 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 20/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi Med reševalce bomo razdelili: 1 x bon v vrednosti 5.000,00 sit, 1 x bon za 3.000,00 sit in 1 x bon za 2.000,00 sit - trgovino JAKA Zagorje- Brglez Roman s.p. Vransko 4 x bon v vrednosti 5.000,00 sit in 1 x bon za 4.000,00 sit - gostinske usluge - Hotel Medijske toplice Izžrebanci nagradne križanke 19/2005 prejmejo: bon za 5.000,00 sit: Viola Prosen, Gladež 22, 1411 Izlake bon za 3.000,00 sit:: Erika Kavčič, Opekama 13, 1420 Trbovlje bon za 2.000,00 sit: Milan Češek, Rove 5, 1410 Zagorje Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko. BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO NOVO! NOVO! NOVO! DROBNI MEŠANI KEK9I 650 g PO NEVERJETNI CENI SAMO 470,00 SIT Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju RAZVEDRILO © -----------------1 NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE- KJE SO TAKO LEPI BALKONI? Spet je pred vami uganka, ki vam z malo sreče lahko prinese lepo nagrado. Nekje v Zasavju, če ste dovolj pozorni lahko vidite takšne balkone, ki so del prostorov, ki skrivajo marsikatero skrivnost. Ali ste jih -in kje- zasledili? ____________________________________________________________________________________________________________! ■ .........................1 t Najkasneje do 21.10.05 nam to sporočite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3. 1413 Zagorje Balkoni se nahajajo:______________________________________ Ime, priimek:_______________________________________ Naslov:______ Telefon:______________________________________ KUHARSKI KOTTČEK-ENOSTAVNA SLADICA Z JABOLKAMI Potrebujemo: Za osnovo: Ikg kislih jabolk +10dag sladkorja, Za testo: 5 jajc, 5 žlic sladkorja, 5 žlic moke, Za okrasitev in lepši okus: 1 sladko smetano Jabolka olupimo, prepolovimo in očistimo od pešk. Naložimo jih v pekač, da pokrijejo dno in posujemo s sladkorjem. Zapečemo v pečici na 200°C, da se sladkor stopi. Med tem naredimo biskvitno testo iz jajc, moke in sladkorja. Testo vlijemo na zapečene jabolka in pečemo na 175°C, še kakšnih 15 minut, da lepo porumeni. Pečeni kolač zvrnemo na krožnik tako, da so jabolka zgoraj in ohladimo. Preden postrežemo, okrasimo s stepeno sladko smetano in narežemo. Namesto jabolk lahko uporabite tudi drugo sadje: breskve, marelice, itd. Dober tek! St.R. ZASAVCEVA TRANSVERZALA Z AS AVČE VA TRANSVERZALA - ČETRTIČ IN ZADNJIČ PLANINSKI DOM NA JANČAH (792 M) Dom stoji na kopastem Janškem hribu, najvišjem vrhu Janškega hribovja, na katerem je pri bližnji cerkvi tudi jedro razložene vasice enakega imena. Do doma se sicer lahko pripeljete z avtom po lokalnih cestah z avtom ali z avtobusom.. Mnogo bolj zadovoljni s seboj pa boste vsi tisti, ki boste vzeli pot pod noge in se peš napotili na Janče. Iz Laz je, tako, po planinsko, za 2 uri in 15 min. hoje, z Dolskega skozi Laze 2 uri in 45 min., iz Jevnice 2 uri, iz Senožeti skozi Jevnico 2 uri in 15, iz Litije čez Sirmanski hrib in skozi Malo Stango cele tri ure in pol, od AP Trebeljevo čez Prežganje pa eno uro in 45 min., kolikor je tudi iz Srednje Besnice čezGabrje. Še bolj zanimivo bo, če si boste za pot na Janče izbrali tudi turo na Obolno (776 m) čez Trebeljevo, ki vzame 3hl5, kjer vas čakajo na turistični kmetiji Franca Berčona ali , in čez Trebeljevo in Obolno na Janče, za kar rabite 5h30 min ali Kucelj (748 m) čez Trebeljevo, za kar porabite 2h45 - po zatrjevanju planinarjev, ki vedo, da se na Janče pride z vseh strani.. .Če se na pot ne boste podali zaradi Zasavčeve transverzale oziroma zaradi štemlpja za na naš kupon, potem pojdite vsaj zaradi čudovitega razgleda. Proti vzhodu vidimo Posavsko hribovje s Kumom, pred njim Ostrež z vasico Polšnik, proti jugovzhodu pa Dolenjsko gričevje, v ozadju Gorjance ter v smeri proti jugu Kočevski Rog, Goteniški Snežnik in Veliki Snežnik, v tej smeri so v bližini vasice Javorje, Pristava in Obolno ter vrh Kuclja, pred njim pa še vas Prežganje s cerkvijo. Proti zahodu je v ospredju Ljubljanska kotlina z Ljubljano, proti jugozahodu Kurešček, Mokreč in Krim, zadaj pa Javorniki in Nanos. Zahodno se za Ljubljansko kotlino dvigajo Polhograjsko hribovje, Šmarna gora in Rašica, zadaj je Škofjeloško pogorje in na obzorju Julijci s Triglavom. Severozahodno vidimo zahodni greben Karavank s Kepo, Golico, Stolom, Vrtačo, Begunjščico in Košuto, pred njim Dobrčo, Kriško goro in Storžič. Na severnem obzorju so Kamniške Alpe, pred njimi Krvavec, Velika planina, Lepenatka, Veliki Rogač, Menina planina in Dobrovlje, povsem v ospredju so gore in vrhovi Posavskega hribovja severno od Save: Murovica, Cicelj, Miklavž, Slivna in proti severozahodu Zasavska sveta gora, Čemšeniška planina, Sveta planina in Mrzlica. S tem zaključujemo naše pohajkovanje po zasavskih vrhovih. Vam, dragi bralci, pa v teh jesenskih dneh ni potrebno storiti nič drugega, le škarje vzemite, izrežite kupone iz Zasavca, ki je v vaših rokah. Na vsak kuponček pohitite pritisniti štampiljko planinskega doma, tako kot smo jih na njih zapisali. To je pravzaprav vse! Ja, seveda, nikar jih ne nosite v denarnicah. Tam vam res ne bodo mogli prinesti nagrade. Poslati jih morate na:Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje - s pripisom: Zasavčeva transverzala - Na vas čakajo nagrade: 50 krat majice 2 krat»termoflis« 3 krat »paket presenečenja« Še malo in bo zmanjkalo - ne hribov - ti vas bodo vabili v vsakem vremenu in vsakem času, ampak kuponov, ki prinašajo lepe in uporabne nagrade za vaše hribolazenje pa ne bo več prihodnjič. IME IN PRIIMEK: NA9LOV: n r n r n r -i 1. kupon 1 1 | 2. kupon 1 1 1 1 3. kupon 1 1 1 1 4. kupon PLANINSKI 1 1 PLANINSKI 1 1 1 1 PLANINSKI 1 1 1 1 PLANINSKI DOM NA 1 I DOM 1 1 I I DOM NA 1 1 I 1 DOM NA ČEMŠENIŠKI PLANINI 1 1 1 I NA KUMU 1 1 1 1 1 1 1 I KALU 1 1 1 1 1 1 1 I JANČAH Žig: 1 1 1 1 1 Žig: 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I Žig: 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I Žig: 1 1 1 1 1 1 —L J_ 1 1 1 1 —L J_ SPONZORJI GRAFIKA GRACER Lava 7b, 3000 Celje Tel.: 03 / 54 52 666 http://www.grafika-gracer.si ŠPORTNA TRGOVINA STROKOVNO SVETOVANJE SERVIS KOLES tel.: 03-563-30-31 BOGO ŠPORT Cesta Oktobrske revolucije 4, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 27 205 OBČINA TRBOVLJE PODJETNIŠKI KOTIČEK V Regionalnem razvojnem programu je zapisano: »V naši miselni in kulturni orientaciji bodo nastale velike spremembe. Trdno zakoreninjeno rudarsko tradicijo in negativni sloves "črne regije” ter "regije v zatonu” bo zamenjala vrhunska tehnologija v podjetjih, znanje, ekološka neoporečnost in visoka konkurenčnost. Zasavska regija bo uživala sloves zakladnice novih, drznih razvojnih idej.« Verjamemo, da v Zasavju tlijo razvojni potenciali in podjetniške ideje, ki jih je treba spodbuditi, da se razvijejo v konkretne podjetniške podvige. Za uresničitev takšnega razvoja je potrebno usklajeno delovanje podpornih institucij, ki so ustanovljene z namenom, da pospešujejo tovrsten razvoj regije in njenih prebivalcev. Iz tega razloga smo se odločili, da podjetniški kotiček namenimo podjetnikom in tistim, ki se odločate o samostojni podjetniški poti. Med njimi ste mnogi, ki imate idejo, pa ne veste, kako se lotiti svojega podviga. Na tem mestu želimo nuditi informacije, zanimive za podjetnike, informacije o ponudbi zasavskih podpornih institucij, kamor se lahko obrnete po pomoč in nasvet o nadaljnjih korakih, objavili bomo tudi kakšno zgodbo o uspehu zasavskega podjetnika. V naslednjih številkah bomo predstavili zasavske institucije v podporo podjetništvu in oblike pomoči, ki jih ponujajo podjetnikom. Njihov namen je spodbujanje podjetniških aktivnosti, kar naj bi omogočalo pospeševanje razvoja naše regije in dvigovalo kvaliteto našega bivanja v Zasavju. Zaradi omejenega prostora vam bomo ponudili le pregled storitev, ki jih ponujajo, vas pa pozivamo, da na naslov uredništva sporočite oblike pomoči, ki bi vas še posebej zanimale. Potrudili se bomo, da jih v naslednjih številkah še natančneje analiziramo. Želimo, da ta rubrika postane vaša rubrika, zato vas pozivamo, da nam pomagate oblikovati ta podjetniški kotiček. »Čas je zrel, da obelodanimo naše želje in vizije, ki živijo v nas, da se kristalizirajo. Čas je, da začnemo!« (Richard Bach v Johnatan Livingston, Galeb) IM. ©I GREMO V KINO/OBVESTILA Gremo v kino: KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM ZAGORJE KINO ZAGORJE Petek 14.10. ob 18.00 - LOVCI NA DRUŽICE-am. rom. Kom. ob 20.00 - FANTOM IZ OPERE am.glasb.drama Sobota 15.10. ob 20.00- LOVCI NA DRUŽICE Nedelja 16.10. ob 10.30 - MOJ KUŽA am.druž.kom. ob 20.00 - FANTOM IZ OPERE Ponedeljek 17.10. ob 20.00 - LOVCI NA DRUŽICE Torek 18.10. ob 20.00 - FILM TEATER: SEM TI VŠEČ? Fran.rom.kom. Petek 21.10. ob 18.00 - CARLI IN TOVARNA ČOKOLADE am.druž.kom. ob 20.00 - CINDERELLA MAN - LEGENDA O BOKSARJU am.drama Sobota 22.10. ob 20.00 - DEŽELA ŽIVIH MRTVECEV am.groz. Nedelja 23.10. ob 10.30 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE am.druž.kom. ob 20.00 - DEŽELA ŽIVIH MRTVECEV am.groz. Ponedeljek 24.10. ob 20.00 - CINDERELLA MAN - LEGENDA O BOKSARJU am. drama Torek 25.10. ob 20.00 - FILM TEATER: USODA egiptovsko-francoska drama KINO IZLAKE Nedelja 16.10. ob 19.15 - LOVCI NA DRUŽICE am.rom.kom. Nedelja 23.10. ob 19.15 - CMDARELLA MAN - legenda o boksarju -am.drama KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK KINO HRASTNIK Petek 14.10. ob 19.00 - KUNG FU FRKA am.akc.kom. Sobota 15.10. ob 17.00 - MADAGASKAR am.anim.pust. ob 19.00 - KUNG FU FRKA Nedelja 16.10. ob 17.00 - MADAGASKAR ob 19.00 - KUNG FU FRKA Sreda 19.10. ob 19.00 - FANTASTIČNI ŠTIRJE am.zf.akc. Četrtek 20.10. ob 19.00 - FANTASTIČNI ŠTIRJE Petek 21.10. ob 19.30 - TAŠČA, DA TE KAP am.rom.kom. Sobota 22.10. ob 17.00 - FANTASTIČNI ŠTIRJE ob 19.00 - TAŠČA, DA TE KAP Nedelja 23.10. ob 17.00 - TAŠČA, DA TE KAP ob 19.00 - FANTASTIČNI ŠTIRJE Sreda 26.10. ob 19.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH am.akc. Četrtek 27.10. ob 19.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH am.akc. KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 21.10. ob 17.00 - FANTASTIČNI ŠTIRJE - am. zf akcija JAVNI ZAVOD DELAVSKI DOM TRBOVLJE KINO DD TRBOVLJE Petek 14.10. ob 18.00 - LOVCI NA DRUŽICE rom.kom ob 20.15 - OTOK Sobota 15.10. ob 18.00 - LOVCI NA DRUŽICE ob 20.15 - DEŽELA ŽIVIH MRTVECEV Nedelja 16.10. ob 18.00 - DEŽELA ŽIVIH MRTVECEV ob 20.00 - OTOK Ponedeljek 17.10. ob 18.00 - LOVCI NA DRUŽICE Torek 18.10. ob 20.00 - LOVCI NA DRUŽICE Sreda 19.10.ob 18.00 - BLUEBERRY westem ob 20.15 CINDERELLA MAN: LEGENDA O BOKSARJU drama Četrtek 20.10. ob 18.00 - CINDERELLA MAN: LEGENDA O BOKSARJU ob 20.30 - BLUEBERRY Petek 21.10. ob 18.00 - FANTOM IZ OPEREglasb.domišlj.drama Nedelja 23.10. ob 18.00 - BLUEBERRY ob 20.15 - CINDERELLA MAN: LEGENDA O BOKSARJU Ponedeljek 24.10. ob 18.00 - FANTOM IZ OPERE Torek 25.10. ob 18.00 - FANTOM IZ OPERE Sreda 26.10. ob 18.00 - ODKLENJENA SKRIVNOST grozlj. Četrtek 27.10. ob 18.00 - BRICE IZ NICE kom. ob 20.00 - POLETNA NEVIHTA drama Obvestila: DD ZAGORJE Četrtek 20.10.ob 19.30 - ŠPAS TEATER KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE v četrtek, 13. oktobra 2005, ob 18.30 - predavanje ISLANDIJA Damjana Končnika z Vinske gore. DD TRBOVLJE Četrtek 20.10. ob 19.30 - MAMA JE UMRLA DVAKRAT - črna komedija Vinka Modemdorferja - Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje - KNJIŽNICA TONE SELIŠKAR TRBOVLJE - mladinski oddelek Sreda 19.10. ob 17.00 - POLEPŠAJMO MLADINSKI ODDELEK - kreativna delavnica za otroke od 6-12 let (po predhodni prijavi) Sreda 26.10. ob 17.00 - BELI MEDVEDEK IN ZAJČEK - pravljična ura za otroke od 5 let dalje (ne pozabita copatk!) Mladinski center Trbovlje četrtek, 13. oktobra ob 17. uri predavanje o AGRESIVNEM VEDENJU MED MLADIMI Majde Lasič Lončarič v okviru Šole za starše 20. oktobra ob 17. uri zadnje predavanje letošnje Šole za starše o šoli in njenih zahtevah kot povzročiteljih stresa pri otrocih in mladostnikih z Nevenko Vidmar TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE V soboto 15.10.2005 vabi na KOSTANJEV PIKNIK NA STRELIŠČE OB 10.URI OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZAGORJE »DROBTINICA« OZRK ZAGORJE OB SAVI V soboto, 15. oktobra 2005, pred tržnico v Zagorju med 9. in 12. uro ORGANIZIRA zbranje prostovoljnih prispevko v zameno za podarjen kruh. KUD ART CLUB LITIJA LITIJA 7.oktobra ob 19h v Knjižnici Litija - SAMSKI MOŠKI: Vse kar bi moral reči je: ŽivjolV glavni vlogi igra Marko Djukič! Komedija! - MAŠINA PODOB: Dokumentarni film o tem, zakaj ni več projekcij v Kino Litija. - PRIMER ŠTEVILKA 288: Končni izdelek filmske delavnice Od ideje do premiere. - MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI: Dokumentarni video zapis razstave Marka Jakše. Vstopnine ni! ZIK Kulturni center Litija v ponedeljek, 17. oktobra 2005, ob 18. uri v avli Občine Litija, otvoritev arhivske razstave z naslovom »LITTAI«. Razstava prikazuje fotografije in razglednice Litije izpred obeh vojn. V programu sodeluje UPZ OŠ Gradec PRIREDITVE OB TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI Od 17.-23.10. 2005 KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK Razpisuje gledališki abonma za sezono 2005/2006 za šest predstav. Vpis v pisarni Uprave KRC Hrastnik in pri blagajni DD Hrastnik. Informacije_03 56 42 370 in 03 56 42 378 GIMNAZIJA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA TRBOVLJE V sklop prireditev ob praznovanju 60 letnice Gimnazije Trbovlje Sobota, 15. oktober MATEMATIČNI MARATON Ob 16.00 razstava v večnamenskem prostoru o tem, kako se je spreminjal pouk matematike v letih obstoja. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE V soboto, 15. oktobra od 9.00 dalje prireja KOSTANJEV PIKNIK NA KIPAH - pri strelišču - z igrami, delavnicami, čajem in kostanjem... DPM ZAGORJE OB SAVI NATEČAJ DRUŽINSKIH FOTOGRAFIJ Zveza družin pri Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije (ZPMS) letos ponovno pripravlja akcijo »DRUŽINE SE PREDSTAVIJO« in natečaj FOTOGRAFIJ na temo: SREČA V DRUŽINI. Na fotografijah naj bo čim več družinskih članov. Informacije in prijave sprejemamo na telefonu: 041 699 412. Pri nas dobite prijavnice za sodelovanje. Čas za oddajo prijavnic je do 14. novembra 2005.DPM Zagorje ob Savi AIJFBIKS ŽENA POŠKODOVALA MOŽA Dne 29.9. ob 13.00 uri so bili policisti obveščeni iz ZD Litija, da so nudili zdravniško pomoč moškemu, katerega naj bi žena z nožem zabodla v nogo. Policisti so z zbiranjem obvestil in razgovori ugotovili, da je prišlo do spora med starejšima zakoncema, med katerim je žena moža z nožem zabodla v nogo in ga poškodovala. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih napisali kazensko ovadbo na ODT Ljubljana. GOST SE NI SPRIJAZNIL Z ŽEJO Dne 30.9. ob 22.00 uri so bili policisti napoteni na intervencijo v Trbovlje, kjer je v gostinskem lokalu prišlo do spora med lastnikom lokala in gostom. Policisti so na kraju z razgovori ugotovili, da je prišlo do spora med lastnikom lokala in vinjenim gostom, kateremu niso hoteli postreči alkoholne pijače. Policisti bodo zoper kršitelja podali obdolžilni predlog. PIJAČA NAREDILA SVOJE Le uro kasneje so morali policisti pohiteti v Zagorje ob Savi, kjer je prišlo do družinskega spora. Policisti so z razgovori ugotovili, da je prišlo do spora med zakoncema, ker je mož prišel domov pijan in se je sprl z ženo in sinom in razgrajal po stanovanju. Po prihodu policistov se je pomiril. Policisti bodo zoper njega podali obdolžilni predlog. UMETNIK PA TAK Občan je25.9.2005ob 22.10 uri obvestilpoliciste, daje neznani moški porisal več avtomobilov na parkirišču Ulice Sallaumines v Trbovljah. Policisti so osumljenca izsledili v naslednjih dneh in zoper 41-letnega domačina napisali kazensko ovadbo za poškodovane štirih osebnih avtomobilov. RA VIŠAJO KOT SRAKE OROPALI BENCINSKI SERVIS Dne 29.9. ob 16.00 sta dva zamaskirana storilca oropala bencinski servis in pri tem poškodovali prodajalca na bencinskem servisu. Zadevo obravnavajo kriminalisti SKP PU Ljubljana. OB 300 PREŠERNOV Policisti PP Trbovlje so 28.9.2005 ob 13.00 uri opravljali kontrolo Gimnazijske ceste, kjer so 25-letnemu Trboveljčanu pri varnostnem pregledu osebnega avtomobila zasegli 4 naboje. Ker zanje ni imel orožne listine, so napisali obdolžilni predlog. Ponovno so ga v prometu ustavili 3.10.2005, in ker je stalni kršitelj cestno prometnih predpisov, so ga privedli v takojšnji postopek okrajnemu sodišču. Sodišče je v naslednjih dneh izdalo sodbo v višini 300.000 SIT globe zaradi kršitev cestno prometnih predpisov. KRONIČNO © ZASEGLI HAŠIŠ Dne 21.9.2005 ob 12.35 uri je policijska patrulja ustavila 39-letnega Trboveljčana z motornim kolesom. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da je prevažal skoraj 200 g hašiša, zato je bila osumljencu odvzeta prostost. Pri hišni preiskavi so policisti našli še dodatne dokaze, da se je osumljeni ukvarjal s prodajo prepovedanih drog. Naslednji dan je bil priveden k preiskovalnemu sodniku, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Na pritožbo državnega tožilca je senat sodišča odredil pripor, kamor so ga policisti naslednji dan privedli. UNIČILI NASAD KONOPLJE Dne 23.9.2005 so policisti uničili nasad 21 sadik konoplje na industrijski cesti nad naseljem Neža v Trbovljah. Nasad je bil vzdrževan, rastline pa so zrasle v višino do 2 m. OBESIL SE JE Dne 3.10.2005 ob 10.45 uri je Policijski oddelek Hrastnik sprejel obvestilo o sumu samomora na Kalu. Patrulja policistov je na kraju skupaj z gasilcem vstopila v vikend hišo, kjer je v dnevni sobi našla obešenega moškega, ki je bil tudi lastnik objekta. NAJDENI PREDMETI Dne 22.9.2005 so policisti prevzeli najden kontaktni ključ za vozilo EIA T in kartico za vozilo RENA UL T SCENIC, ki sta bila najdena v Kovinarskem naselju v Trbovljah. Policisti so24.9.2005na Vodenski cesti v Trbovljah prevzeli najdeno kros motorno kolo, čmo rumene barve, znamke HUSQUARNA, brez registrske tablice. Motorno kolo je shranjeno na PP Trbovlje. Občani so 4.10.2005na Trgu svobode v Trbovljah našli žensko kolo, znamke GENDER BIKE MAMMUTH, vijolične barve. Policijska postaja Trbovlje poziva lastnike predmetov, da jih čim prej prevzamejo, saj bodo v nasprotnem primeru po enem letu izročeni najditeljem ali prodani na javni dražbi. ZASKRBLJUJOČA PROMETNA VARNOST V ZASAVJU Policijske enote v Zasavju so pri analiziranju podatkov za prvih 8 mesecev v letu 2005 ugotovili, da se je znatno povečal delež pijanih povzročiteljev prometnih nesreč glede na lansko obdobje, hkrati pa se je povišala tudi povprečna stopnja alkohola v organizmu. Ugotovitve so naslednje (v oklepaju so podatki za lansko leto): Enota: Delež pijanih povzročiteljev: Povprečna stopnja alkohola: Hrastnik 12,8 (5,5) % 1,54 (1,47) g/kg Zagorje ob Savi 10,0 (7,8) % 1,71 (1,32) g/kg Trbovlje 12,6(6,5)% 1,69 (1,47) g/kg Policisti bodo v naslednjih mesecih še intenzivneje nadzirali psihofizično stanje voznikov v cestnem prometu. Prometnih nesreč so policisti obravnavali za približno 1/3 manj, smrtne in hude telesne poškodbe pa so, poleg alkohola, posledica neprimerne hitrosti in nepravilne strani vožnje. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” POLICIJA 7 ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 OD Anica DO Zasavc Z Emilom Kot vsakič doslej je bil tudi tokrat Skriti Zasavc odkrit. Nagrajenka, Anica Poznič iz Dolenje vasi je prepoznala v svetlolasemu fantku direktorja Igm-a, Emila Šabanoviča. Tako smo se dogovorili za srečanje in ju odpeljali na Trojane v hotel Diana, kjer so nas postregli prav po kraljevsko. Ker je gospod Emil doma iz Dola pri Hrastnika, smo se najprej odpravili po njega. Taksist Elvir se je pripeljal točno kot ura in iz Hrastnika smo se napotili proti Zagorju, kjer se nam je pridružila še naša nagrajenka. S taksijem smo se zatem vsi skupaj odpravili na Trojane, v hotel Diano, kjer so nas že pričakovali. Že na vhodu nas je pričakal natakar Štefan in nas odpeljal do naše mize, kjer smo imeli tudi prelep razgled na del Zagorske doline. Ker so nekateri oktobrski večeri že pošteno mrzli, nam je natakar najprej postregel z aperitivom, ki nam je pognal kri po žilah in malo razvezal jezike. Gospa Anica in gospod Emil sta kaj kmalu ugotovila, da imata precej skupnega in da se pravzaprav že dolgo poznata. Pogovor je lažje stekel, saj imata tudi skupne znance. Nagrajenka je v avtu sicer priznala, daje imela pred srečanjem malce treme, vendar sta potem z gospodom našla toliko skupnih tem, da je čas še prehitro minil. Ko smo se že udobno namestili je naš natakar Štefan prinesel predjed. Lahko smo poskusili različne vrste sirov, šunko, sadje in različno prilogo. Štefan nam je predlagal kozarec polsuhega belega vina. Že od same predjedi smo se najedli, potem pa smo dobili še glavno jed. Odlične štruklje s skuto in blitvo, meso v gobovi omaki in kot prilogo še zelenjavo. Dobili smo tudi mešano solato z jogurtovim prelivom. Zraven tako slastne jedi pa smo bili postreženi še s kozarcem žlahtne kapljice rdečega cabemet savignona, ki nam gaje zopet predlagal naš natakar. Postreženi smo bili izvrstno in gospa Anica je priznala, da je kljub strahu, ki ga je imela prijetno presenečena nad sproščenim pogovorom in povsem navdušena nad postrežbo in izbiro hrane in pijače, ki smo je bili deležni. Hrana je bila pripravljena izvrstno, pogovor pa se je nadaljeval. Oba gosta sta se zelo razgovorila in, ko sta ugotovila kako se poznata, kateri so njuni skupni znanci, je seveda pogovor nanesel tudi na njune potomce. Oba sta že stara starša in s ponosom sta oba opisovala svoje otroke, predvsem pa svoje vnučke. Opazili smo, da sta oba preprosta človeka, odprte narave, ki se soočata z vsakdanjimi težavami. V prijetnem okolju in prav taki družbi, pa je čas tekel kot bi mignil. Štefan nas je postregel še s sladico. Strnjenko s sladoledom in sadjem mora poskusiti vsak, tudi tisti, ki ni sladkosned. Družba je bila zelo prijetna, Štefan se je zelo potrudil za nas, pohvale pa tudi kuharju, ki je za nas pripravil vse te dobrote. Žal je bilo premalo časa, da bi se gosta pogovorila o vsem. Čisto ob koncu, sta naša nagrajenka in »odkriti« Zasavc dobila še izvrsten konjak Pilon, ki ju je potem grel do doma. Ob odhodu iz Diane smo se še poslovili od Štefana, zunaj pa nas je že čakal naš taksist Elvir. Varno in udobno nas je pripeljal prav na dom, zato priporočam vsem, ki radi uživate v dobri jedači in tudi pijači, pa se bojite modrih angelov - pokličite taksi.... N.S. HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE -NON STOP!!! Recepcija tel.: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com AKCIJA © Ali se je sezona gobarjenja začela ali se končuje ali traja vse leto - tega pravzaprav ne vemo čisto dobro. Mislim pa, da je gospod na sliki gobar in da gobice tudi pozna, ker...se bo zagotovo prepoznal v krogcu (v nasprotnem primeru bi bil problem) in nas poklical. Na številki 040 267 411, ga čaka Peter, ki mu bo izročil bon za dve osebi, s katerim se bosta v Pizzeriji Čebelica pogostila z izbranima picama in kokakolo. (2x pizza in 2x cocacola). Da se pa s temi dobrotami ne bi gostil nekdo drug, ki bi bil izžreban iz naslednje številke, prosimo gospoda s slike, da se javi najkasneje do 21.10.05 Seveda, mora najprej Petra prepričati, da je prav on prava oseba. Pa veliko užitkov v Čebelici! VliC SKRIT Miro Štrajhar je s svojim klobukom v prejšnji številki še dodatno prepričal tiste, ki so že vedeli, da je on skriti Zasavc meseca septembra. Med številnimi prispelimi kuponi smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Nena Kodrman,Jevšnikova21,1412 Kisovec Iskreno čestitamo in nasvidenje v Diani! PIZZERM ČEREIICn VRDČCVIČ fllcitej Valvazorjevo 9. IZMIKE. Tel.: 01/56-74-137 ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031818121 L 040 992 668 © MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Kuhinjo Marles bež barve v izmeri 2,5 m ter predsobo v svetlo rjavi barvi v Izmeri 1,9 m. Cena po dogovoru. GSM 041 805 938 Prodam staro omaro, čistilec za žito, mlatilnico za žito, lesena kolesa od Vozov - vse staro okoli 100 let in več. Prodam tudi več kaktusov različne velikosti in sorte. Tel. 03 56 76 310, GSM 031 277 101 Iščem Delo za čiščenje poslovnih prostorov in podobno v Zasavju. Tel. 03 76 310, GSM 031 277 101 Kupim Garažo na trgu revolucije v Trbovljah. Tel. 041 422 899 Stiki Samski moški, 42 let, želi spoznati dekle ali žensko. Otrok ni ovira. Sandi GSM 040 466 415 ZAPOSLIMO: - strojnika gradbene mehanizacije - pomožnega gradbenega delavca - zidarja in tesarja - šoferja kiper kamiona tel: 03 56 48 043, gsm: 041 625 913 - kuharja in natakarja za delo v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske toplice - Hrastnik tel: 03 56 48 043, gsm: 041 322 889 AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): CiC ncpRemičnms Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 ZAGORJE, dvoinpolsobno, 63 m2, 1. 1982, CK, velik balkon, deloma opremljeno, lepo urejeno; cena: 12.500.000,00 SIT VIDERGA pri Izlakah, trostanovanjska, 300 m2,1. 2000, deloma nedokončana, naselje individualnih hiš; cena: 29.500.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom HRASTNIK, 5 km izven (smer Zidani most), poslovno stanovanjska, 300 m2, zelo lepo urejena, stanovanje v dveh etažah, manjši prijeten gostilniški prostor, 1. 1993, večje pripadajoče zemljišče cena: 24.500.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom Opaž, suh, smrekov - debelina 13, 16, 20 mm In brune 21 mm ter karnise, stružene - ugodno!! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko Z A 8 A V C naša spletna stran: http ://zasa vc.gaj ba. net e-pošta: zasavc@email.si JAZZY GA, ŽIGA KORITNIK V organizaciji foto kluba Hrastnik je bila od 27. septembra do 11. oktobra na ogled razstava Žige Koritnika, ki je na dan otvoritve pripravil pred Galerijo DD Hrastnik tudi projekcijo. • iga Koritnik je poznan predvsem kot fotograf Jazz prireditev. Rojen je leta 1964, glasbenike pa fotografira že od leta 1987. »Najlepše je, ko me glasba potegne vase, in se ne zavedam ničesar, razen pritiskanja na sprožilec.” S temi besedami je Žiga v svoji fotomonografiji Jazzy ga! povsem razodel svoj pristop, s katerim mojstrsko beleži atmosfero na sceni. Podobno zmore ujeti glasbenika tudi v zakulisju ali v domiselno izbranem okolju. Njegovi portreti so prave študije značaja in razpoloženja portretiranca. Žiga Koritnik je avtor mnogih samostojnih in skupinskih razstav. Njegove fotografije so objavljene v domačih in tujih revijah ter časopisih, programskih knjižicah kulturnih ustanov in festivalov, knjigah, koledarjih in CD-jih. Je tudi TV in filmski snemalec ter direktor filmske fotografije. F.M. Šestdeset let je minilo od 8. oktobra 1945, ko se je v Trbovljah pričel pouk za »gimnazijce« in v teh letih seje Gimnazija Trbovlje uspela ves čas dvigati - nivo znanja njenih maturantov je bilo in je na zavidanja vrednem nivoju. Čas je, da šestdesetletna dama proslavi jubilej in povabi svoje dijake, ki jih je bilo v teh letih preko tri tisoč, in profesorje, ki so vsaj po pet let zdržali z njimi, šestdeset do sedemdeset jih je bilo, pa na slavje. Seveda bodo gostoljubja deležni predstavniki političnih struktur in gospodarstveniki. Vse leto bo v znamenju 60-letnice. Najpomembnejše oziroma najbolj slovesne pa bodo v oktobru. V Delavskem domu Trbovlje bo v petek, 21. oktobra, slavnostna akademija, na kateri z veseljem pričakujejo med gosti predsednika republike Janeza Drnovška. Dvorana je premajhna, da bi sprejela vse, zato bo 12. novembra družabno srečanje vseh generacij v Športni dvorani na Polaju. Takrat bo poudarek na druženju in priložnost za spominjanje na srednješolsko gimnazijsko obdobje. Pričakujejo okrog tisoč udeležencev, ki jih bo zabaval ansambel Zasavci in večer s hladno večerjo, ki je v ceni karte, za katero boste odšteli 5.000,00 sit bo nepozaben. Prireditve pa bodo v manjšem obsegu celo šolsko leto. V soboto, 15. oktobra, bo ves dan posvečen matematiki in...vsi obiskovalci se bodo lahko preizkusili v tej vedi tako, da bodo reševali maturitetne izpitne naloge in si jih točkovali - kar bo pa bo - velja poizkusiti! Organizirane bodo tudi razstave iz zgodovinske in kulturni večeri....do 25. maja, ko bo s projektom »Moj dom Evropa« zaključeno praznovanje 60.1etnice Gimnazije Trbovlje. NAŠA BODOČNOST/IZZIV <0 LIPE ? Pred kratkim smo zasavskim županom poslali odlomek iz potopisa po Baltiku, kjer imajo povsod veliko lipovih dreves in jih vprašali, če lahko pomagajo, da bi jih malo več zasadili tudi po Zasavju. Prvi odgovor smo že dobili. Poslal nam ga je radeški župan Franc Lipoglavšek, kije zapisal, da mu je ideja všeč in bi jo mogoče zastavili kot skupno akcijo županov zasavskih občin. »Sama lipa pa ima tudi nekaj negativnih karakteristik,« piše. In opozarja, da ni najbolj primerna za sajenje v urbanih središčih, ker cvetje odpada in je potrebno zato redno čiščenje. Prav tako niso primerne za sajenje ob zidovih, ker imajo močan koreninski sistem in bi ga lahko poškodovali. Tak primer so imeli ob urejanju kraja po izgradnji HE Vrhovo , ko so hoteli zasaditi lipe ob Sopoti. Strokovnjaki so jim svetovali zasaditev dreves s šibkejšim koreninskim sestavom... Franc Lipoglavšek, župan občine Radeče Gotovo bi zasaditev lip terjala v vsakem kraju tehten premislek in sodelovanje s strokovnjaki različnih področij. Veseli bomo, če nam bodo poslali kakršne koli predloge in praktične izkušnje tudi naši bralci. Vonj po lipah (odlomek iz potopisa) In kaj bi rekla o splošnem, prvem vtisu za vse te dežele? Vonj po lipah. Tudi v Rusiji. Kamorkoli smo prišli, je dišalo po lipah. Po vseh številnih drevoredih in javnih nasadih. Tako prijetno, da sem sklenila o tem obvestiti naše zasavske župane. Saj ima lipa tudi v slovenski zavesti globoke korenine. Tudi na Dolu jo imamo sredi vasi, čeprav nič ne diši. Najbrž je lipovec. Dragi g.Matjaž, Bogdan in Miran! Je še kaj prostora po naših mestih in vaseh za kakšno dišečo lipo? Lahko napravite v tej smeri kakšen korak? Vam je zamisel všeč?... S spoštovanjem -f.m. Slika: arhiv Občine Radeče Izzivalka: Fanči Moljk ® MEFISTO/KLEPETALNICA MEJE Že kar nekaj let je minilo, ko je moj prijatelj odjadral v večna lovišča. V mislih imam majhnega kodrčka. Kljub svoji pritlikavosti, je bil svojeglav in gospodovalen. Agresivno se je obnašal kadar je bil na svojem in previdno, kadar mu je bilo okolje tuje. Kot se za psa spodobi, je tudi moj koder nekajkrat na dan zahteval, da ga pospremim na dvorišče ali na bližnji travnik. Venomer, dan za dnem je ponavljal isti obred. Najprej je z vonjem preveril, če je njegov teritorij v času njegove odsotnosti ostal nedotaknjen. V primeru, da je s smrčkom zaznal vonjave kakšnega vsiljivega tujca, je pri priči s svojim urinom prekril vonj agresorja, kot da bi hotel sprati osvajalno gesto neznanega grabežljivca in mu sporočiti: »To je moje! Tu nimaš kaj iskati!« Vsakega psa, ki se je približal njegovemu ozemlju, je kuža pozorno opazoval in mu že s svojo držo, ki je kazala pripravljenost na spopad, opozoril, da ni povabljen in naj se odstrani. Pri tem je zanimivo, da so se vsi psi, kot po nekem dogovoru umaknili ali pa v velikem loku zaobšli zemljišče, ki ni bilo njihovo. Zgodilo se je tudi, da se je kakšen večji, očitno potepinski pes, v junaškem poskusu preveč približal z urinom mojega psa označeni deželi. Sledil je spopad, v katerem je vedno zmagal lastnik ozemlja, moj koder. Na svojem je bil kljub svoji majhnosti nepremagljiv. Le kadar je v prihajajoči pasji podobi zaznal samico, je bil pripravljen popustiti svojim obrambnim načelom. Z veseljem je sprejel gostjo in užival, da mu je le ovohavanje svojega zadka dovolila. Nagon po razmnoževanju je vedno prevladal nad nagonom za obrambo suverenega ozemlja. Kadar sva šla kam na »tuje«, je bil koder skrajno previden. Tudi tiso vodico za označevanje imetja, je po kapljicah vendar pogosteje oddajal iz mehurja. Pri opravilu označevanja pa je glavo vedno držal pokonci in imel okolico pod kontrolo. Kot, da bi se zavedal, da ni na svojem. Skrajno previdno seje obnašal. Med psi velja nepisan zakon o spoštovanju teritorialnega območja. Kljub temu, da pasja druščina nima parlamenta, pa med štirinožnimi bitji velja zakon, ki ga je zapisala narava. Zakoni se spoštujejo in nihče jih ne krši. Kdor nepovabljeno prečka mejo, je kaznovan in zmagovalec je vedno, že pred bojem znan. Slovenska politika je očitno hudo prizadejala hrvaški nacionalni »ponos« z razglasitvijo epikontinentalnega pasu na odprtem morju. Vik in krik so zagnali naši sosedje. Do zakona, ki so ga sprejeli v slovenskem parlamentu, so bili borbeno razpoloženi ljudje na ulici in hrvaški sabornici. Tudi tisti del Hrvatov s pedigrejem, ki naj bi predstavljala hrvaško inteligenco, je izustil na račun slovenskih politikov in celotnega naroda, nekaj grdih in pikrih pripomb. Celo grožnje je bilo zaznati v izjavah Hrvatov. Hrvaški sabor je enoglasno sprejel odločitev, da je slovenski zakon o epikontinentalni coni »nevažeči«. »Ne glejmo na stvari tako dramatično,« je dejal naš zunanji minister. »Nemojmo to shvačati tako dramatično,« je v saboru ponovil Sanader. Tudi sam nisem ravno ljubitelj dram. Veliko rajši imam komične predstave. To, kar se že poldrugo desetletje dogaja med mejaši, ki so nekdaj živeli v skupni državi, pa je vse bolj postaja tragikomično. Mefisto Nekega dne, ko bomo obvladali vetrove, valove, plimovanje in težnost, bomo znali izkoristiti energijo ljubezni. Takrat bo človek že drugič v zgodovini sveta odkril ogenj. Pierre Teilhard de Chardin Ko se zaljubimo, je vse čudovito. Gledamo ljubljeno bitje skozi rožnata očala. Zaljubiti se, ni težko, postati in ostati par pa že malo teže. Prav zato je potrebno veliko truda, še posebej, ko se stanje zaljubljenosti umiri. Nujno se mora ustvariti dober, zdrav in pristen odnos. Pa smo tam! Da veza ostane in obstanejo potrebno še veliko postoriti. Ljubezen moramo negovati, da ne izgine neznano kam. Zelo je pomembno, da se naučimo s/>ostora£f'partnerja, njegove navade, potrebe, občutke in način mišljenja. Spoštovanje in toleranca sta sol vsakega odnosa. To pomeni, da partnerja cenimo. Tako se zavedamo, koliko nam pomeni in znamo uživati v drugačnosti, ki je pomemben dejavnik v vsaki zvezi. Odnos dveh oseb, ki se ljubita, se odraža v obnašanju, kakršnega kažeta v družbi in takrat ko sta sama. Kaj se ni lepo zbuditi zjutraj z nasmehom in zaželeti dobro jutro ljubljeni osebi? Presenetiti jo s sveže skuhano dišečo kavico ali drobno rožico, še z roso umito? Najslabše je pravkar rojeni dan začeti z žaljivkami ali ignoriranjem. Pa kdo je potem vaš ljubljeni? Vi sami? Saj se nam je zgodilo, da smo bili v družbi simpatičnega para, ki je bil tak do trenutka ko...On ali ona nista pustila partnerja spregovoriti, bilo je posmehovanja, opominjanja ali popravljanja enega ali drugega brez trohice spoštovanja. » Kaj pa ti veš? Saj nimaš pojma!« Če partnerju ne zaupamo in ga ne spoštujemo, odnos ne bo nikoli dober. Obsojen je na hiter in žalosten konec. Krute besede ranijo zaupanje in načnejo samozavest. Kakovost odnosa je določena s tem kako ravnamo z ljubljenim in kako on z nami. Če je dovolj prijaznosti in posvečanja drug drugemu, ko se daje in ko se sprejema, potem se bo zveza okrepila. Medsebojno podpiranje in spoštovanje poveča občutek lastne vrednosti. Ali se zavedate, kdaj partner z vami grdo ravna? Se vam zdi, da je kar naprej jezen na vas ali užaljen? Če se želite o tem pogovoriti običajno zavrača pogovore, češ da se želite le prepirati. Vedno ima prav, vi pa ste tisti, ki mislite narobe. Skoraj za vse ima ravno nasprotno mnenje od vašega. Jezni ste in užaljeni, ker ne dojame vaših namenov. Prijatelji in znanci so prepričani, da je enkraten in sigurno je z vami nekaj narobe, če s takim ne morete... Marsikdo si zaradi takšnega sklepanja sredine ne upa prekiniti začaranega kroga. Pogoste so situacije, ko se en partner kar naprej prilagaja in popušča-zaradi družine, prijateljev in »..ja, kaj bodo pa rekli...« Velike ljubezni trajajo večno, pravijo. To velja za prizanesljive partnerje, kjer dobre strani enega odtehtajo slabosti drugega. Če je ljubezen resnično prava, potem bosta partnerja postala boljša in lepša. Lepo je, če nismo sami. Vendar smisel življenja še ni izgubljen. Tudi sami se lahko sprehajamo po poteh našega sedanjika. Če ni druge alternative, če narašča verbalno ali neko drugo nasilje, če nas nekdo želi nadzorovati, če ni prijaznosti, potem tudi ni ljubezni. Vsak človek se lahko spremeni, samo hoteti je treba. Lahko spremenimo sebe. Kako ? Spoštujmo se! Vaša Stanislava ZANIMIVOSTI (43 MENO KLANČAR V KNJIŽNICI MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OR SAVI Prvi literarni večer v zagorski ||| knjižnici je bila gostja iz sosednjih Trbovelj, Menči Klančar. Njena pot v Ljubljano, kjer je delala na nacionalni TV in radiu se je zaključila ob upokojitvi. Že pred tem se je ljubiteljsko posvetila ustvarjanju oddaj z duhovnimi temami, danes se je duhovnosti predala z vsem srcem. Njen dom jo pomiija, tam tudi ustvarja. Tokrat je predstavila knjižico Pravljica o gori, ki jo je napisala na osnovi svojih doživljanj in spoznanj. Iskalcem svoje poti sporoča in vabi, da najdejo pot, ki spremeni življenje in prinese občutek miru in spokojnosti. «Tam najdemo srečo, ki ni nekakšen vrh v oblakih, na katerega stopimo, ko mislimo, da smo presegli svet, pač pa pot sama. Na njej raziskujemo, kje je začetek in kje konec, na gori, ali v dolini. Dolgo moramo hoditi, da se spomnimo; vsaka točka, na kateri smo, je nadaljevanje neskončnega potovanja. Neskončno pač nima konca. Ali ima začetek? V srcu, knjigi modrosti vseh modrosti, je zapisan odgovor.« Po predstavitvi knjige se je sproščeno pogovarjala z obiskovalci medčloveških odnosih, o harmoniji energije razuma in srca, kako obvladati stresne situacije vsakdanjega življenja. MENČI KLANČAR - S PRAVLJICO O GORI - V HRASTNIKU V četrtek, 22. septembra 2005, je v Knjižnici Antona Sovreta gostovala znana radijska napovedovalka in voditeljica Menči Klančar, ki je predstavila svojo knjigo Pravljica o Gori. V prvem delu knjige govori o svojem otroštvu, kije bilo lepo. »Sama sem si izbrala, da bo lepo - to otroci znajo...«je začela. »Potem pa se mi odločamo zanje, da bi postali taki, da bi bili všeč odraslim...« Omislila sije Prijatelja, ki mu je vse zaupala. Ko so odrasli opazili, da živi v svojem svetu, so se je »lotili« in uspeli. Šele čez leta je spet našla stik s seboj. Razložila je tudi naslov knjige: »Ker je otroštvo kot pravljica...« Pravljično je pravzaprav vse, kar je želela povedati. Preko pravljic se lahko uporabljajo različne metafore.. .Knjigo je napisala z namenom, da bi ljudem zbudila upanje in pogum, da bi začeli verjeti svojemu srcu. Razdelila jo je na enaindvajset dni, ko potuje do Gore in odkriva življenjske resnice. Najprej se spoprime s samo pomembnostjo, ki nas brani pred vsem , kar ogroža naš ego. Iz težkega nahrbtnika se potem vsak dan znebi kakšne nepotrebne navlake, ki otežujejo življenje: kamen sebičnosti, nepotrpežljivosti,. nestrpnosti, obsojanja...Spozna pomen sedanjega trenutka, ko moraš odpreti srce in zaživeti z ljubeznijo in modrostjo...Luč , ki jo iščemo, imamo v srcu. Samo odločiti se moramo, da bomo vstopili vanj. Ob iskanju poti se je Menči Klančar povsem spremenilo življenje - prineslo ji je mir in spokojnost. Slika in besedilo : Fanči Moljk JJ/. ■■hmb www.banka-zasavje.si banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje