Iz delovnih kolektivov naše občine
SCT Ljubljana
Smrekarjev hram najelitnejii v Ljnbljani. Sredi polletja so de-lavci SCT pričeli rušiti notranjost hrama, ki sodi v okvir Grand ho-tela Union. Ker je arhitektura sta-ra, niti poznavalcem ni dala sluti-ti, kaj skriva v svojih zidovih, zato je bilo rušeiye izjemno zahtevno, še posebno ker je zajemalo le ne-katere dele notranjosti. Tudi ob-novitvena dela, ki so potekala po zamislih projektantov Amie, po zahtevnosti niso zaostajala za ru-šitvenimi. Danes je Smrekarjev hram najelitnejši v Ljubljani. Zgrajen je v stilu leta 1905, ko je bil zgrajen hotel Union z oboka-stimi stropi, stilnim šankom, in-timnimi separeji. Lokal je zgrajen in oprem]jen iz samih naravnih materialov kot so marmor, les, medenina, steklo in žamet Tudi umetniške slike, starinska svetila, vgrajeni detajli iz fasad hotela Union in podobno dajejo svoj-stven petat hramu, ki bo lahko sprejemal okrog 50, tudi najzah-tevnejših gostov.
Sprotna poročila o uresničeva-njn Strokovna služba tozda Inže-niring je za obravnavo na delav-skem svetu delovne organizacije pripravila analizo poslovanja de-lovne organizacije v tujini po po-sameznih projektih. To so projek-ti v Iraku, Libui, Jordaniji, Alžiriji in v Egiptu. ZaJ pa realizacija iz-voza v zadnjih dveh letih občutno pada. Vrednost realizacije v tiyi-ni, ki so jo merili v stotinah mili-jonov dolaijev letno so zamenjale nekajkrat manjše številke. Pravi-jo, da bo glede na rezultate nujna potrebna pomoč celotne družbe-ne skupnosti ter, da bo potrebno doseči realno oceno in novo vred-noter\je vseh učinkov pri izvaja-i\ju investicijskih del v tujini, zla-sti še izvoza in neto deviznega pri-liva gradbeniških organizacij. Ta dejavnost nima niti pnbližne to-likšne družbene veljave kot na primer turizem, zato zaostaja pri obsegu stxmuJacy in še zdaleč ni deležna tolikšne pozornosti. De-lavski svet je zadolžil tozd Inženi-ring, da skrbi za realizacijo pred-laganih ukrepov in o tem sproti poroča.
Kartonažna Ljubljana
Letotaji irvor bo manjši kot lani. V desetih mesecih znaša fi-zični obseg tržne proizvodiye 77.569 t, to pa je za 1.334 manj kot so načrtovali z letnim planom. Konvertibilni izvoz v pretečenem obdobju znaša 2.913.946 dolarjev, to pa je 5% več od dinamičnega plana, če pa ta podatek primerja-mo z lanskoletnim v enakem ob-dobju pa vidimo, da so letos izvo-zili za 8% maiy. Vzrok je v pozni vključitvi izvozu v Griijo in v manjšem izvoz v Italijo. Največ so letos izvažali v ZRN, Italyo, ZDA, Grt\jo, Nizozemsko in Saudsko Arabijo. Precej manj kot so načr-tovali so izvozili na klirinško po-dročje - le za 969.574 CI dolaijev, v glavnem v SZ in na Ceško.
ŽGLjubljana
V 6 urah is Ljubljane na Dunaj.
Železnižko gospodarstvo Loublja-na v skladu z dogovorom z Av-strvjskimi ieleznicami vzpostavlja novo povezavo s srednjo Evropo. Zeleni vlak, ki zjutraj vozi iz Ijubljane v Maribor, bo 1. decem-bra podaljšal svojo pot do Grad-ca, tam pa je možen takojšen pre-stop na vlak za Dunaj. Do Maribo-ra bo veljala dosedai\ja vozovnica za zeleni vlak, od tu do Gradca pa bo zaračunana po posebni tarifi, medtem ko bo vozovnica iz Grad-ca do Ounaja obračunana po TVC tarifl. Zeleni vlak bo vozil od po-nedeljka do sobote, razen ob dne-vih avstnjskih praznikov. Ta izredno ugodna povezava, vožiya iz Ljubljane do Dunaja bo trajala le šest ur, kar lahko primerjamo s hitrostjo in udobnostjo letalskega prevoza, uvaja novo kakovost v pnzadevanju delavcev ŽG LJub-Ijana za sodoben potniški promet.
Montažno podjetje »Instalacija« Ljubljana
Nova kupola na Mestni hranil-nici. Gradbeniki, ki so še prsjšnji mesec zapirali Čopovo ulico pred Mestno hranilnico v Lflubljani, so zbnjali precejšrgo nejevoljo med pešci, ki so se morali prebjjati
med kupi materiala. Le malokdo pa je dvignil pogled kvišku, k strehi, kjer so tesarji in skupina kleparjev INSTALACIJE obnav-ljali veliko strešno kupolo, ki daje svojstven izgled t^j v prejšryem stoletju zgrajeni stavbi. Obnova strešne kupole po svoji velikosti med največjimi v LJubljani in je že pred več kot 60 leti s svojimi okraski in iz cinka izdelanimi or-namenti kazala mojstrstvo kle-parske obrti, je bila trd oreh tudi za »mojstre« INSTALACIJE, ki so nedavno obhajali 40-letnico obstoja in so se sicer že potrdili na številnih objektih. Delo je bilo izredno zahtevno, tako da so z na-sveti priskočili na pomoč tudi že upokojeni nekdaiyi sodelavci, ki so imeli velike izkušnje v »galan-terijskem« kleparstvu. S svojimi lepimi linijami in razsežnostjo ku-pola prav gotovo pritegne pogled mimoidočih. Še posebno lepo pa je vidiia s Tromostovja v smeri proti pošti.
PTT Ljubl jana
Leto dni po akcijski konferen-ci komunistov v ptt prometu.
Glavni napori v tem času so bili usmerjeni v izboljšanje pogojev gospodarjeiya v ptt prometu, spremembe družbenoekonom-skih odnosov, novo samoupravno in interesno orgaruziranost, uve-ljavljanje načela samoupravnega načrtovanja in tehnično-tehnolo-ško enotnost. Brez dvoma so bili na nekaterih področjih doseženi uspehi. V tej zvezi omenimo jav-no razpravo o izboljšanju samou-pravne organiziranosti, nov sa-moupravru sporazum o združeva-ryu in statut skupnosti, neposred-no dogovarjanje in sodelovanje z drugimi imetniki sistemov, zvez in izdelovalci opreme, napore za hitrejše uveljavljanje znanstveno-raziskovalnega dela in še bi lahko naštevali. Kljub temu pa se zdi, da so osnovna vprašanja ostala odprta. Pogoji gospodarjenja in ekonomski položaj ptt prometa se je v zadnjm letu dni še poslabšal. Stališče akc^ske konference in usmeritev, naj se cene ptt storitev obliktgejo po ekonomskih meri-lih, nista bila uresničena. Cenov-na neskladja so se lani celo pove-čala. O tem govori podatek, da so se cene industrijskih izdelkov la-ni v povprečju dvignile za 81,3 odstotka, cene ptt storitev pa sa-mo za 58,2 odstotka. S tem so se medpanožna nesoglasja samo po-globila. Zato niti ni čudno, da se je akumulativna sposobnost ptt prometa zmanjšaJa za 7 odstot-kov. V poročilu o uresničevanju stališč akcijske konference je po-udarjeno še eno pomembno po-dročje, na katerega v ptt prometu pogosto kar pozabijo. Gre namreč za devize. S sprejetjem novih za-konov, ki urejajo ekonomske od-nose s tujino in spremljajočih predpisov, s katerimi se potrjuje-jo izvozne spodbude, so se delov-ne organizac«e ptt prometa spet znažle v neenakopravnem položa-ju. Predvsem gre za priznavanje deviznega priliva, ustvarjenega z mednarodnim ptt prometom, kot osnove za oblikovanje družbeno priznanih reprodukc;jskih po-treb.
Za 9 odstotkov veiji obaeg sto-ritev. Delavski svet Podjetja za ptt promet Ljubljana je na zadnji sqi obravnaval in sprejemal pred-log gospodarskega načrta delov-ne organizacije za leto 1987. S tem so zaključili večmesečne priprave za sprejemanje planskih doku-mentov. V prihodryem letu načr-tijjejo, da se bo obseg (ponderira-nih) ptt storitev v povpre^ju po-večal za 9 odstotkov. Poštne stori-tve se bodo predvidoma povečale za 3 odstotke. Med ryimi bodo pi-semske storitve narasle za 4 cd-stotke, paketni in nakazniški pro-met za 6 odstotkov, promet s ča-sopisi in časniki za 2 odstotka, plačilni promet za 5 odstotkov, medtem ko naj bi storitve hranil-niSke in bančne službe ostale na letošnji ravni. Telegrafske stori-tve oziroma prenosa besedil in podatkov se bodo povečale za 4 odstotke, predvsem na račun tele-grafskih impulzov. Telefonske storitve naj bi se povečale za 10 odstotkov.
Vse pomembneJSa vloga sindi-kata. Decembra so v tozcBh in de-
lovni skupnosti Podjetja za ptt promet LJubljana potekali občni zbori osnovnih organizacij sindi-kata. V sedanjih zaostrenih go-spodarskih razmerah ima sindi-kat vse pomembnejšo vlogo. Nje-govo delovarge se vse bojj usmer-ja v izboljšaiye učinkovitosti po-slovanja in gospodaijenja, kar je pogoj za vse druge akcije sindika-ta. V PTT Loubljana so posvetili osredrgo pozornost kakovosti ptt storitev, kar je, glede na naravo dela v tem tozdu, povsem razum-Ijivo. Kritično so ocenili prepogo-ste in številne spremembe pred-pisov, ki so včasih skregani z vsakdanjo prakso in zato slabo vplivajo na kakovost dela. Nada-Ije so razpravljali o kadrovski pro-blematiki. Svoje delo y preteklem letu so kritično ocenili tudi v dru-gih tozdih in delovni skupnosti. Na tej podlagi so si začrtali tudi naloge za delovanje v prihodiyem letu. V letu 1987 načrtiyejo za 81 odstotkov večji celotni prihodek. Materialni stroški in amortizacija naj bi se povečali za 84 odstotkov, vsa porabljena sredstva pa za 83 odstotkov. Dohodek se bo tako predvidoma povečal za 79%. Ker pričakujemo nekoliko manjše ob-veznosti ix dohodka kot letos, na-črtigejo 80,5% rast čistega do-hodka.
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Nov EEG aparat. V Psihiatrič-nem dispanzerju so slovesno obe-ležili veliko pridobitev - nov EEG aparat, katerega nabavo je omo-go^ila Zavarovalna skupnost Tri-glav. Direktor Univerzitetne psi-hiathčne klinike asist. dr. Jože Darovec se je v kratkem nagovo-ru iskreno zahvalil predstavni-kom Zavarovalne skupnosti Tri-glav, ker je našla voljo in sredstva za pomoč Psihiatričnemu dispan-zerju. Direktorjeva zahvala pa je veljala tudi delovni ekipi EEG la-boratorya ter predvsem tistim de-lavcem Univerzitetne psihiatrič-ne klinike, ki so se posebej zavze-mali zato, da se je zamisel o naba-vi novega EEG aparata tudi ures-ničila. Med temi delavci sta bila ppsebej požrtvovalna Marija Erz-nožnik in inženir Lopatič.
Nova aparatura za zdravljenje s palnrajoiim magnetnim po-ljem. V Univerzitetni ortopedski kliniki so letos dobili novo apara-turo za zdravljer\je s pulzirajočim magnetnim poljem. Nabavo je omogočila Ljubljanska banka. Aparatura je sesstavljena iz dveh velikih magnetnih tuljav in tran-zistorskega dela. Uporabljajo jo pri zdrav\jenju različnih obolenj opornega aparata. Do sedaj so imeli dve margši aparaturi doma-če izdelave, ki sta se izredno do-bro izkazali pri zdravljenju bole-čin komolcev, ramen, zapestij in drugih manjših sklepov. Nova aparatura, ki je znatno večja, pa bo služila predvsem pri zdravlje-ryu boleiin v križu, kolkih, kole-nih in drugih sklepih. Aparaturo je izdelala firma Biomagnetik iz Zahodne Nemčije.
Nekaj sanimivih števllk. V ob-
dobje januar-september 1986 je bilo v UKC v povprečju zaposle-nih 7064 delavcev za nedoločen čas in 418 za nedoločen čas. Dne 30. 9. 1986 je bilo zaposlenih 7538 delavcev, od tega 461 delavcev za določen čas. Pripravnikov je bilo 198 za določen čas. Največ je v UKC zaposlenih srednjih medi-cinskih sester - 1777, od tega 165 za določen čas. Takoj za iyimi so po številu distilke in strežniee -1026, od tega 87 za določen čas. Zdravnikov je 806, od tega 34 za določen čas. Izmed ryih je 27 kot nadomestilo zdravnikov, starih nad 65 let, 13 je zdravnikov-razi-skovalcev, enega plačuje farma-cevtska industrija. Temeljne or-ganizacije UKC so v prvih deve-tih mesecih tega leta realizirale 35.725 miUjonov dinaijev celotne-ga prihodka, kar je za 119,6% ve* kot v enakem obdobju lani. Pov-prečni mesečni neto osebni doho-dek na delavca, izplačan v prvih devetih mesecih leta 1986 je 108.470 din in je vi^ji v primeijavi z enakim obdobjem lani za 136,3%.
Lojze Cepuš