Na­slov­ure­dništva­­je:­ ­ Zdru­že­nje­za­so­ci­al­no­pe­da­go­gi­ko
Ad­dres­of­the­edi­tors:­ ­ Ure­dništvo­re­vi­je­So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka
­ ­ ­ ­ Kar­de­lje­va­pl.­16­(pri­Pe­da­goški­fa­kul­te­ti)­
­ ­ ­ ­ 1000­Ljub­lja­na­
­ ­ ­ ­ tel:­(01)­589­22­00­;­Fax:­(01)­589­22­33
­ ­ ­ ­ E-mail:­matej.sande@guest.arnes.si
Urednik­/­Editor:­ ­ ­ Matej­Sande­(glav­ni­ure­dnik;­Ljubljana)
Uredniški­odbor­sestavljajo:­ ­ Margot­Lieberkind­(Danska,­Denmark)
Mem­bers­of­the­edi­to­ri­al­bo­ard:­ Marta­Mattingly­(ZDA,­USA)
­ ­ ­ ­ Friedhelm­Peters­(Nemčija,­Germany)
­ ­ ­ ­ Andreas­Walther­(Nemčija,­Germany)
­ ­ ­ ­ Stephan­Sting­(Avstrija,­Austria)
­ ­ ­ ­ Jacek­Pyżalski­(Poljska,­Poland)
­ ­ ­ ­ Walter­Lorenz­(Italija,­Italy)
­ ­ ­ ­ Ali­Rahimi­(Iran,­Iran)
­ ­ ­ ­ Josipa­Bašić­(Hrvaška,­Croatia)
­ ­ ­ ­ Antonija­Žižak­(Hrvaška,­Croatia)
­ ­ ­ ­ Vesna­Zunić­Pavlović­(Srbija,­Serbia)
­ ­ ­ ­ Darja­Zorc­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Jana­Rapuš­Pavel­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Olga­Poljšak­Škraban­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Špela­Razpotnik­­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Mitja­Krajnčan­(Slovenija,­Slovenia)
Obli­ko­va­nje­in­pre­lom:­­ ­ Nenad­Maraš
Naslovnica:­ ­ ­ Krise­Risse­-­Berlin­2009,­foto­Tadej­Bernik
Lek­tori­ra­la:­­ ­ ­ Katarina­Mihelič
Translations­by:­ ­ ­ Urša­Žitnik
Tisk:­ ­ ­ ­ Tiskarna­Vovk
Let­nik­XIV,­2010,­št.­1
Vol.­XIV,­2010,­­No.­1
ISSN­1408-2942
Spletni­naslov:­www.revija.zzsp.org
Revi­jo­So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka­izda­ja­Zdru­že­nje­za­so­ci­al­no­pe­da­go­gi­ko­-­slo­ven­ska­na­ci­onal-
na­sek­ci­ja­FI­CE.­Re­vi­ja­izha­ja­če­tr­tlet­no.­Vse­izda­ja­telj­ske­pra­vi­ce­so­pri­dr­ža­ne.
So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka­is­a­qu­ar­ter­ly­pro­fes­si­onal­jo­ur­nal­pu­blis­hed­by­As­so­ci­ati­on­for­so­ci-
al­pe­da­go­gy­-­Slo­ve­ni­an­na­ti­onal­FI­CE­sec­ti­on.
Na­roč­ni­na­na­re­vi­jo­za­le­to­2010­je­25­EUR­za­prav­ne­ose­be.­Na­roč­ni­na­na­re­vi­jo­je­za­
čla­ne­Zdru­že­nja­vklju­če­na­v­članarino.
Izdajanje­revije­v­letu­2010­finančno­podpirajo­Agencija­za­raziskovalno­dejavnost­
Republike­Slovenije,­Zavod­Republike­Slovenije­za­šolstvo­in­Ministrstvo­za­šolstvo­­
in­šport.
Članke­v­reviji­abstrahirata­in­indeksirata­Family­Studies­Database­in­Sociogical­
Abstracts.
Kazalo/Contents
Articles
Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik
Evaluation­of­the­First­Year­of­
Operation­of­the­Resettlement­
Support­Programme­in­the­
Association­Kralji­Ulice­
Slađana­Đurić,­Branislava­
Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško
Focus­Group­Interview­in­
Pedagogical­Research
Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer
Intersectional­Approach­­
in­Peer­Violence­Prevention­
Programmes­
Mija­Marija­Klemenčič­Rozman
Experiencing­the­Supervision­
Process­in­the­Case­of­
Professionals­(to-be)­in­the­
Helping­Professions
Špela­Medved
The­Dance­of­Our­Dreams­–­
Project­with­Students­of­the­
Music­School's­Dancing­Class
Instructions to authors
Članki
Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik
Evalvacija­prvega­leta­
delovanja­programa­
nastanitvene­podpore­v­
društvu­Kralji­ulice
Slađana­Đurić,­Branislava­
Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško
Usmerjeni­skupinski­intervju­v­
pedagoškem­raziskovanju
Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer
Intersekcionalni­pristop­v­
preventivnih­programih­
preprečevanja­medvrstniškega­
nasilja
Mija­Marija­Klemenčič­Rozman
Doživljanje­supervizijskega­
procesa­pri­(bodočih)­
strokovnjakih­v­
poklicih­pomoči
Špela­Medved
Ples­naših­sanj­–­projekt­z­
učenkami­plesnega­oddelka­
glasbene­šole­
Navodila avtorjem
ISSN 1408-2942
Socialna­pedagogika,­2010­vol.14,­številka­1
37
63
1
83
101
125

1Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Povzetek
Prispevek­ opisuje­ rezultate­ evalvacije­ prvega­ leta­
delovanja­ prvega­ slovenskega­ programa­ nastanitvene­
podpore­ za­ brezdomce,­ ki­ je­ potekal­ v­ društvu­ Kralji­
ulice.­ Podatki­ so­ bili­ zbrani­ tako­ od­ uporabnikov­ kot­
od­ strokovnih­ delavcev,­ uporabljene­ pa­ kvantitativne­
(anketa)­ in­ kvalitativne­ (intervju)­ metode.­ Rezultati­
kažejo­na­razmeroma­uspešno­izvajanje­tega­pilotskega­
programa­ prehodne­ nastanitve.­ Sklepi­ evalvacije­
nakazujejo­ potrebe­ po­ razvoju­ še­ drugih­ dopolnilnih­
programov,­predvsem­programov­trajnejše­nastanitve.
Ključne besede:­ brezdomstvo,­ nastanitvena­ podpora,­
Ljubljana,­Kralji­ulice,­evalvacija.
Abstract
The­article­describes­the­results­of­an­evaluation­of­the­
first­year­of­operation­of­the­first­Slovenian­resettlement­
Evalvacija­prvega­leta­delovanja­
programa­nastanitvene­podpore­v­
društvu­Kralji­ulice
Evaluation­of­the­First­Year­of­
Operation­of­the­Resettlement­
Support­Programme­in­the­
Association­Kralji­Ulice
Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik
Bojan­
Dekleva,­dr.­
psih.,­Špela­
Razpotnik,­
dr.­soc.­
ped.,­oba­
Pedagoška­
fakulteta­
UL,­
Kardeljeva­
ploščad­
16,­1000­
Ljubljana;­
e-pošti:­
bojan.
dekleva@­
guest.arnes.si,­
spela.
razpotnik@­
guest.arnes.si
2 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
programme­for­homeless­people,­which­was­implemented­
within­ the­ framework­ of­ the­ association­ Kralji­ Ulice­
(Kings­ of­ the­ Street).­ Data­ was­ collected­ from­ users­
and­ professional­workers,­ and­ there­were­ quantitative­
(survey)­ and­ qualitative­ (interview)­ methods­ used.­
Results­point­ to­a­ relatively­ successful­ implementation­
of­ this­ pilot­ programme­ of­ transient­ resettlement.­ The­
conclusions­ of­ the­ analysis­ imply­ the­ need­ to­ develop­
additional­ complementary­ programmes,­ especially­
programmes­of­more­permanent­resettlement.
Key words:­ homelessness,­ resettlement­ support,­
Ljubljana,­Kralji­Ulice,­evaluation.
Uvod
Brezdomstvo­ se­ je­ v­ zahodnem­ svetu­ po­ drugi­ svetovni­ vojni,­
po­ dveh­ ali­ treh­ desetletjih­ rasti­ družbenega­ blagostanja,­ v­
sedemdesetih­ (v­ ZDA)­ ali­ osemdesetih­ letih­ prejšnjega­ stoletja­
(v­ mnogo­ državah­ Zahodne­ Evrope)­ ponovno­ pojavilo­ in­ se­
»dramatično«­ (Jones­ in­Higate,­ 2000)­ povečevalo.­V­ tranzicijskih­
državah­ Vzhodne­ Evrope­ pa­ smo­ se­ s­ tem­ pojavom­ srečali­ v­
devetdesetih­letih­in­smo­(domnevno)­še­vedno­v­obdobju­njegove­
rasti.­ Rast­ obsega­ brezdomstva­ povezujejo­ z­ različnimi­ družbeno­
strukturnimi,­političnimi­ter­strokovno­političnimi­dejavniki,­kot­so­
uveljavljanje­ neoliberalizma­ in­ veliko­ bolj­ tekmovalnih­ ekonomij­
(vključujoč­rast­brezposelnosti­in­zmanjševanje­socialnih­pomoči),­
hitra­ privatizacija­ stanovanjskih­ fondov­ oz.­ večanje­ pomena­ trga­
v­ stanovanjskih­ politikah,­ dezinstitucionalizacija­ na­ področjih­
socialnega­ varstva­ in­ duševnega­ zdravja­ ter­ rastoča­ problematika­
(legalnega­in­ilegalnega)­preseljevanja,­če­naštejemo­le­štiri­od­teh­
dejavnikov­(Rough­Sleepers­Initiative,­2009;­Razpotnik­in­Dekleva,­
2007).­ Pojav­ ni­ zaobšel­ niti­ Slovenije,­ pri­ čemer­ se­ tu­ pojavljajo­
nekateri­ od­ vzročnih­ makrodejavnikov­ brezdomstva­ (v­ evropskih­
okvirih)­ celo­ v­ ekstremni­ meri,­ npr.­ pri­ obsegu­ privatizacije­
stanovanjskega­fonda.­
V­državah­zahodnega­sveta­se­je­kot­odziv­na­to­začelo­razvijati­
3Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
mnogo­ novih­ praks­ soočanja­ z­ brezdomstvom,­ nove­ metode,­
strategije­in­politike.­Začelo­se­je­raziskovanje­ter­publiciranje­na­tem­
področju­ in­vzniknile­so­številne­organizacije,­ lokalne,­nacionalne­
in­mednarodne,­ki­so­se­začele­ukvarjati­z­brezdomstvom­bodisi­na­
praktični­ravni,­bodisi­na­strateško­politični.1­Z­zamikom­desetletja­
ali­dveh­za­deželami­Zahodne­Evrope­se­z­vsem­tem­srečujemo­tudi­
v­Sloveniji.­Prva­organizacija­ (ki­pa­ni­bila­ samostojna,­ ampak­ le­
enota­centra­za­socialno­delo)­na­tem­področju­je­bila­Zavetišče­na­
Poljanski­ (ki­ je­ leta­ 1988­ začelo­ delovati­ kot­ razdelilnica­ hrane,­
leta­ 1993­ pa­ tudi­ kot­ zavetišče­ za­ brezdomce),­ prva­ nevladna­
organizacija­ na­ tem­ področju­ oz.­ prva­ pravna­ oseba,­ ki­ se­ je­
ukvarjala­ekskluzivno,­torej­posebej­in­izključno­z­brezdomstvom,­
pa­ Društvo­ Kralji­ ulice­ (Razpotnik­ in­ Dekleva,­ 2005).­ Prve­ na­
empiričnem­raziskovanju­temelječe­monografije­o­brezdomstvu­so­
v­Sloveniji­izšle­šele­leta­2007­ali­pozneje­(Dekleva­in­Razpotnik,­
2007;­Razpotnik­in­Dekleva,­2007;­Razpotnik­in­Dekleva,­2009).­
Eden­ od­ pomembnih­ elementov­ ali­ pristopov­ praktičnega­
delovanja­ na­ področju­ brezdomstva­ je­ nastanitvena­ podpora.­ Kot­
pove­ ime,­ je­ povezana­ z­ nastanitvijo,­ dostopom­ do­ stanovanja,­
z­ bivanjem­ in­ bivalnimi­ pogoji,­ kar­ je­ problematika,­ ki­ je­ kar­
najtesneje­ povezana­ z­ brezdomstvom.­ Osnova­ tega­ pristopa­ je­
prepričanje,­da­je­treba­zagotoviti­najmanj­to,­da­brezdomni­ljudje­
ne­bodo­spali­na­cestah,­predvsem­pa­stremeti­k­temu,­da­bodo­lahko­
začeli­bivati­v­varnih­in­trajnih­oblikah­nastanitve.­
V­ tujih­ jezikih­ se­ uporablja­ veliko­ nazivov­ za­ take­ pristope­
in­ s­ tem­ povezane­ dejavnosti.­ Eden­ od­ bolj­ splošnih­ izrazov­ v­
angleščini­ je­ housing­ support­ (Edgar,­ Doherty­ in­ Mina-coull,­
2000),­ kar­ bi­ lahko­ prevedli­ kot­ stanovanjska­ ali­ nastanitvena­
podpora,­v­slovenščini­pa­se­na­nekaterih­področjih­dela­kar­pogosto­
uporablja­izraz­strokovno­podprta­stanovanja­(vendar­bolj­v­smislu­
ideje,­ki­bi­jo­bilo­treba­razviti,­kot­pa­v­smislu­razvite­prakse).­V­
bolj­ specifičnem­ smislu­ se­ v­ angleščini­ pogosto­ uporablja­ izraz­
resettlement,­ kar­ lahko­ prevedemo­ kot­ preselitev,­ bolj­ dobesedno­
kot­ponovna­naselitev­ali­vselitev,­v­nekoliko­razširjenem­smislu­pa­
celo­kot­ponovna­ustalitev.­
1­V­evropskem­kontekstu­omenimo­mrežo­CUHP­(Constructing­Understanding­
of­the­Homeless­Population,­CUHP;­b.­d.)­in­evropsko­­zvezo­FEANTSA­(The­
European­Federation­of­National­Organisations­Working­with­the­Homeless;­
FEANTSA,­b.­d.).
4 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Vprašanje­preselitve,­ponovne­vselitve­ali­celo­ponovne­ustalitve­
je­ še­ posebej­ relevantno­ za­ brezdomce,­ saj­ je­ za­ njihov­ položaj­
značilna­potreba,­da­ se­nekam­vselijo,­nekje­nastanijo­oz.­ se­–­ če­
živijo­ na­ cesti­ v­ izjemno­ nestabilnih­ in­ nepredvidljivih­ pogojih­ –­
nekje­ (stanovanjsko)­ ustalijo.­Včasih­ se­ izhaja­ iz­ domneve,­ da­ so­
bili­ brezdomci­ nekoč­ prej­ varno­ in­ stabilno­ nastanjeni/ustaljeni,­
potem­ so­ ostali­ brez­ teh­ varnih­ okvirov­ ter­ zato­ zdaj­ potrebujejo­
ponovno­vselitev/nastanitev.­Zadnja­domneva­pa­se­pri­zelo­velikem­
deležu­brezdomcev­izkaže­kot­iluzorna­in­neresnična,­saj­jih­mnogo­
ni­nikoli­v­življenju,­tudi­v­času­pred­življenjem­na­cesti,­imelo­in­
doživelo­varnega­in­stabilnega­doma.
Različne­ definicije­ definirajo­ pojem­ resettlement­ v­ zvezi­ z­
brezdomstvom­kot:
–­ »proces­z­začetkom­in­koncem­ter­posebno­področje­dela,­ki­se­
razlikuje­od­dela­v­zavetiščih,­od­svetovanja,­terenskega­dela­ali­
dolgoročnega­stanovanjsko­podpornega­dela«­(Bevan,1998);
–­ »načrtovan­ proces­ spremembe­ v­ nastanitvenem/namestitvenem­
kontekstu«­(National­resettlement­conference­Manchester,­1995,­
v­Bevan,­1998);
–­ »proces,­s­pomočjo­katerega­se­ljudem­omogoči,­da­živijo­tako­
polno­življenje,­kot­ je­le­mogoče,­v­ustrezni­obliki­namestitve«­
(Settlement­ and­ housing­ policy,­ Simon­ community­ of­ Ireland,­
1994,­v­Bevan,1998);
–­ dejavnost,­ katere­ namen­ je­ »zagotoviti,­ da­ ranljivi­ brezdomni­
ljudje­z­zgodovino­spanja­na­cesti­dosežejo­dolgoročno­nastanitev,­
ki­kar­najbolj­ustreza­njihovim­potrebam­in­–­v­razumni­meri­–­
izborom,­in­obenem­zagotoviti,­da­ne­bodo­kasneje­te­možnosti­
nastanitve­ izgubili­ oz.­ se­ preselili­ v­ manj­ primerno­ obliko­
nastanitve«­(Brown­in­Randall,­1995);
–­ »preselitev­ brezdomne­ osebe­ (ali­ družine)­ iz­ začasne­ v­
dolgoročno­ vzdržno­ nastanitev­ s­ potrebnimi­ spremljajočimi­
storitvami­in­podporo«­(Harvey,­1999).
Dejavnost,­model­in­zamisel­stanovanjske­podpore­so­ena­od­oblik­
t.­i.­vmesnih­pomoči­ali­vmesnih­institucij.­Na­splošno­se­ta­pojem­
vmesnosti­nanaša­na­manj­ institucionalno,­ izveninstitucionalno­ali­
dezinstitucionalizirano­obravnavo.­V­bolj­dobesednem­smislu­pa­v­
kontekstu­brezdomstva­lahko­pomeni:­a)­nekaj­med­cesto­in­trajno­
nastanitveno­rešitvijo­ali­pa­b)­nekaj­med­običajnimi/tradicionalnimi­
5Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
(institucionalnimi)­ oblikami­ obravnave­ in­ stanjem­ samostojnega­
življenja.­Glede­na­to,­da­je­za­brezdomce­pogosto­značilno­ciklično­
prehajanje­ med­ cesto­ ter­ obravnavanjem­ v­ različnih­ institucijah­
(Hennessy,­ Grant,­ Cook­ in­ Meadows,­ 2005),­ se­ na­ njih­ lahko­
nanašata­oba­zgornja­pomena­hkrati.­
V­ Sloveniji­ se­ je­ iskanje­ in­ razvijanje­ tovrstnih­ vmesnih­ oblik­
nastanitve­ oz.­ obravnavanja­marginaliziranih­ in­ ogroženih­ skupin­
prebivalstva­ začelo­ v­ osemdesetih­ letih.­ Ena­ od­ pionirskih­ oblik­
takega­dela­so­bile­stanovanjske­skupine­na­področju­dela­z­otroki­
in­ mladostniki­ s­ težavami­ v­ socialni­ integraciji­ (takrat­ običajno­
uporabljan­ izraz­ je­ bil­ motnje­ vedenja­ in­ osebnosti),­ ki­ so­ po­
nekaj­ letih­ oranja­ ledine­ že­ v­ sredini­ osemdesetih­ let­ privedle­ do­
obsežne­in­razmeroma­pogumne­reforme­sistema­vzgojnih­zavodov­
(Kobolt,­ 1987).­ Za­ namen­ obravnave­ področja­ brezdomstva­ je­
bil­ zelo­ relevanten­ razvoj­ na­ področju­ duševnega­ zdravja,­ kjer­ je­
v­ devetdesetih­ letih­ prišlo­ do­ obsežnega­ pojavljanja­ nevladnih­
organizacij,­ki­so­začele­razvijati­različne­oblike­'vmesnih'­in­manj­
institucionalnih­ oblik­ nastanitvene­ podpore­ za­ svoje­ uporabnike­
(Društvo­za­družbeno­zaščito­norosti,­Paradoks,­Altra,­ŠENT,­Novi­
paradoks,­ itd).­Na­področju­brezdomstva­pa­se­ je­prvi­ formalni­ in­
strokovno­sistematičen­projekt­nastanitvene­podpore­začel­razvijati­
in­izvajati­šele­leta­2008­v­okviru­društva­Kralji­ulice­(Kozar,­2008;­
Kozar­in­Jurančič­Šribar,­2008).­V­tem­prispevku­evalviramo­prav­
to­dejavnost.
Izhodišča, koncept in izvajanje programa 
nastanitvene podpore v društvu Kralji ulice
Julija­ 2008­ je­ društvo­ Kralji­ ulice­ začelo­ izvajati­ projekt­
Razvijanje­ praktičnega­ modela­ in­ politike­ nastanitvene­ podpore­
brezdomnim.­ V­ svojem­ predlogu­ projekta­ je­ društvo­ glavnemu­
sofinancerju­(šlo­je­za­subvencijo­Islandije,­Lihtenštajna­in­Norveške­
prek­ Finančnega­ mehanizma­ EGP­ in­ Norveškega­ finančnega­
mehanizma)­napovedalo,­da­bo­med­projektom­razvilo­in­preizkusilo­
model­ nastanitvene­ podpore­ brezdomnim,­ in­ sicer­ z­ vključitvijo­
6–12­ brezdomcev­ v­ najeta­ stanovanja­ za­ obdobje­ najmanj­ enega­
leta.­Prvi­stanovalci­so­se­v­prvo­stanovanje­vselili­že­ julija­2008,­
sledila­pa­je­še­pridobitev­oz.­najem­naslednjih­stanovanj,­tako­da­je­
6 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
društvo­za­namene­programa­nastanitvene­podpore­konec­leta­2009­
razpolagalo­ s­ petimi­ stanovanji­ s­ skupno­ zmogljivostjo­ 14­ ležišč.­
Število­ 14­ uporabnikov­ tudi­ ustreza­ kadrovskim­ možnostim­ 2,5­
strokovnih­delavcev,­ kolikor­ jih­ je­mogoče­financirati­ s­ trenutnim­
sofinanciranjem­Ministrstva­za­delo,­družino­in­socialne­zadeve­ter­
Mestne­občine­Ljubljana.­V­teh­stanovanjih­je­od­začetka­projekta­
do­ konca­ leta­ 2009­ bivalo­ že­ 19­ stanovalcev­ (med­ njimi­ dve­
ženski2),­od­katerih­so­tisti­z­najdaljšim­stažem­v­stanovanjih­bivali­
že­ 15­mesecev.­ Od­ teh­ 19­ stanovalcev­ sta­ bila­ dva­ izključena­ iz­
programa,­štirje­pa­so­pred­iztekom­programa­(ki­smo­ga­načrtovali­
kot­1,5-letnega)­po­svoji­odločitvi­zapustili­program.­V­nadaljevanju­
tega­prispevka­se­ukvarjamo­samo­s­prvimi­devetimi­stanovalci,­to­
je­s­tistimi,­ki­so­se­v­stanovanja­vselili­prvi­in­ki­so­v­njih­v­trenutku­
izvedbe­te­evalvativne­analize­bivali­že­vsaj­eno­leto.
Projekt­ je­ izhajal­ iz­ načela,­ da­ je­ pravica­ do­ stanovanja­ ena­
od­ temeljnih­ in­ neodtujljivih­ pravic­ ljudi.­ Namen­ projekta­ je­ bil­
prispevati­k­uresničevanju­te­pravice­za­skupino­brezdomcev,­ki­so­
praviloma­večkratno­in­izjemno­socialno­izključeni­in­imajo­slabše­
možnosti­za­uresničevanje­oz.­doseganje­te­pravice.­
Upoštevaje­kompleksno­problematiko­brezdomstva­(ki­velikokrat­
vključuje­ dolgotrajnejše­ neugodne­ življenjske­ pogoje­ in­ razvojne­
možnosti­ posameznikov),­ je­ projekt­ sledil­ strokovnemu­ načelu­
Najprej­ stanovanje.3­To­načelo­ trdi,­ da­ je­namestitev­oz.­ relativno­
varno­stanovanje­praviloma­nujen­pogoj­ (poleg­ tega,­da­ je­ to­ tudi­
pravica),­ da­ si­ posameznik­ uredi­ tudi­ druga­ življenjska­ področja­
in­na­njih­napreduje.­To­ izhodiščno­načelo­ torej­ –­poenostavljeno­
rečeno­–­nasprotuje­tezi,­da­bi­si­moral­človek­najprej­najti­zaposlitev­
itd.­in­s­tem­dokazati,­da­je­'vreden­stanovanja'.­
Glede­ na­ kompleksnost,­ dolgotrajnosti­ in­ večplastnost­ socialne­
izključenosti­ ter­ izločenosti­ iz­ socialnih­ mrež­ je­ razumljivo,­ da­
brezdomci­ praviloma­ potrebujejo­ celovito­ podporo­ pri­ ponovnem­
(ali­ sploh­ prvem­ v­ življenju)­ socialnem­ vključevanju,­ ki­ obsega­
nastanitveno,­ zaposlitveno,­ socialno-odnosno,­ prostočasovno,­
kulturno­ in­ druge­ razsežnosti.­ Po­mnogo­ tujih­ in­ naših­ izkušnjah­
2­V­nadaljevanju­uporabljamo­večinoma­moški­spol­za­označevanje­uporabnikov­
in­strokovnih­delavcev­obeh­spolov,­ponekod­pa­oba­spola.­Dejansko­pa­so­med­
uporabniki­večinoma­moški,­med­delavci­pa­večinoma­ženske.
3­Geslo­smo­si­izposodili­pri­norveški­politiki­na­področju­brezdomstva­(Hansen,­
2006).
7Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
sama­ dostopnost­ stanovanja­ praviloma­ ne­ razreši­ avtomatično­
težav­na­drugih­področjih­–­za­napredovanje­na­različnih­področjih­
in­ doseganje­ stabilnosti­ sprememb­ je­ praviloma­ potrebnejša­
dolgoročnejša­socialna­podpora­na­različnih­področjih­življenja.4­
Glede­ na­ individualne­ življenjske­ položaje­ je­ nujno­ potrebno­
razumevanje­ in­ uresničevanje­ načela­ postopnosti­ sprememb­ in­
malih­ korakov,­ kar­ lahko­ poimenujemo­ tudi­ načelo­ načrtovanja­
(samo)­realno­dosegljivih­ciljev.­Pri­tem­je­za­uspešnost­dela­nujno­
potrebna­participacija­uporabnikov­programa,­izhajanje­iz­njihovih­
zaznavanj,­razumevanj­in­življenjskih­ciljev.­
Osnovna­vsebina­projekta­je­bila,­da­Društvo­Kralji­ulice­najame­
stanovanja­ ali­ druge­ namestitvene­ zmogljivosti,­ v­ katerih­ bodo­
(praviloma­ za­ določeno­ obdobje)­ živele­ osebe,­ ki­ so­ dolgotrajno­
brez­doma­oz.­ustrezne­namestitve,­z­namenom,­da­v­tem­obdobju,­z­
ustrezno­strokovno­podporo:­
–­urejajo­in­izboljšajo­pogoje­svojega­življenja,­
–­v­večji­meri­dosegajo­cilje,­ki­si­jih­sami­zastavijo,­ter­da­se­
–­po­tem­obdobju­v­čim­večji­meri­bivalno­osamosvojijo.­
Program­ se­ je­ izvajal­ v­ več­ korakih.­ V­ prvem­ koraku­ so­ na­
društvu­ evidentirali­ interesente­ za­ vstop­ v­ program­ ter­ jim­ nudili­
osnovne­ informacije­ o­ njegovih­ zahtevah­ in­ pogojih.­ Interesenti­
izpolnijo­vstopni­vprašalnik,­v­katerem­jih­sprašujejo­predvsem­po­
tistih­njihovih­značilnostih,­ki­naj­bi­po­predvidevanjih­povečevale­
ali­zmanjševale­možnosti­njihovega­uspeha­v­programu.­Vprašalnik­
je­deloma­namenjen­spoznavanju­uporabnikov­in­njihovemu­izboru­
za­ vstop­ v­ program,­ deloma­ pa­ služi­ tudi­ kot­ način­ njihovega­
informiranja­in­ozaveščanja­o­naravi­programa­in­njegovih­zahtevah.
V­naslednjem­koraku­se­vsi­interesenti­vključijo­v­pripravljalno­
skupino,­ ki­ se­ večkrat­ sreča,­ in­ se­ v­ njej­ pogovarjajo­ o­ skupnem­
življenju­ v­ stanovanjih­ ter­ težavah,­ ki­ pri­ tem­ lahko­ nastanejo.­
Poudarek­ je­ na­ ozaveščanju­ potrebe­ po­ sprejetju­ skupnih­ pravil­
ter­deloma­tudi­na­oblikovanju­podskupinic,­ki­bi­lahko­sestavljale­
sostanovalce­posameznih­stanovanj.­Na­več­sestankih­skupin­se­tudi­
ocenjuje­motiviranost­interesentov­za­vstop­v­program.
V­ tretjem­ koraku­ se­ izberejo­ sostanovalci­ posameznega­
stanovanja.­ O­ tem­ se­ odločajo­ strokovni­ delavci­ v­ tesnem­
4­Ta­pogled­izraža­geslo­Najprej­stanovanje­–­a­ne­samo­stanovanje.
8 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
sodelovanju­ z­ uporabniki,­ ki­ se­ morajo­ seveda­ s­ predlaganimi­
zasedbami­ stanovanj­ strinjati.­ V­ tem­ koraku­ uporabniki­ dobijo­
svojega­ ključnega­ delavca,­ ki­ jih­ bo­ spremljal­ skozi­ program.­
Običajno­in­zaželeno­je,­da­ključni­delavec­postane­nekdo,­ki­ je­z­
uporabnikom­že­prej­sodeloval­ter­ima­z­njim­vzpostavljen­čim­boljši­
stik­ in­ zaupanje­ oz.­ da­ strokovni­ delavec­ 'izbere'­ uporabnika,­ za­
katerega­naj­bi­postal­ključni­delavec.­Za­19­uporabnikov­je­bilo­do­
zdaj­v­vlogi­ključnih­delavcev­šest­strokovnih­delavcev.­V­vsakem­
stanovanju­morata­delati­vsaj­dva­ključna­delavca.­Tudi­stanovalci­
imajo­ možnost­ vplivati­ na­ to,­ kdo­ bo­ njihov­ ključni­ delavec­ oz.­
delavka.­Kljub­naši­želji,­da­bi­uporabnik­obdržal­istega­ključnega­
delavca­ med­ svojim­ sodelovanjem­ v­ programu,­ se­ je­ dvakrat­
zgodilo,­da­se­je­ključni­delavec­med­trajanjem­programa­zamenjal.­
Obakrat­je­bilo­to­zaradi­menjave­službe­oz.­zaposlitvenega­statusa­
delavca.
V­tem­koraku­uporabnik­in­ključni­delavec­izdelata­individualni­
življenjski­načrt­uporabnika.­Ta­nastane­praviloma­skozi­več­srečanj,­
kjer­se­pogovarjata­o­uporabnikovem­dosedanjem­življenju,­trenutni­
situaciji,­ pogledih­ na­ prihodnost­ ter­ njegovih­ ciljih,­ ki­ jih­ ima­ za­
kratkoročno,­ srednjeročno­ in­ dolgoročno­ prihodnost.­ Individualni­
življenjski­ načrti­ obsegajo­ tudi­ kratkoročne,­ srednjeročne­ in­
dolgoročne­ cilje,­ ki­ si­ jih­ uporabnik­ postavlja­ v­ zvezi­ s­ svojim­
vstopom­in­sodelovanjem­v­programu.
Pomen­individualnih­življenjskih­načrtov­je­vsaj­trojen.­Najprej­
njihova­izdelava­pomeni­bolj­poglobljeno­spoznavanje­uporabnika,­
medsebojno­ spoznavanje­ uporabnika­ in­ strokovnega­ delavca­ ter­
vzpostavljanje­ njunega­ zaupanja.­ Drugič­ pomeni­ načrt­ nekakšno­
torišče­ ali­ osrednjo­ točko­ dela­ z­ uporabnikom­ med­ njegovo­
vključenostjo­v­programu­(več­o­tem­v­opisu­naslednjega­koraka).­
In­ tretjič­ je­mogoče­načrte­ ter­ v­ njih­vsebovane­ cilje­ uporabiti­ za­
evalvacijo­programa,­kot­opisujemo­v­nadaljevanju­tega­prispevka.­
Po­ izdelanih­ individualnih­ življenjskih­ načrtih­ se­ na­ nekaj­
sestankih­bodočih­sostanovalcev­oblikujejo­pravila­stanovanja,­ki­so­
deloma­obča­pravila­skupnega­življenja­(npr.­hišni­red),­deloma­pa­
pravila,­ki­izvirajo­iz­posebnih­značilnosti­ali­zahtev­sostanovalcev­
(npr.­ali­naj­se­v­stanovanju­kadi­in­ali­so­domače­živali­dovoljene).­
Na­ koncu­ sostanovalci­ sopodpišejo­ ta­ skupna­ pravila­ ter­ tudi­
podpišejo­posebno­pogodbo­z­društvom,­kjer­so­opredeljene­njihove­
pravice­in­dolžnosti­pa­tudi­dolžnosti­društva­oz.­ključnih­delavcev.
9Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Četrti­ korak,­ ki­ v­ resnici­ pomeni­ osrednji­ in­ večinski­ del­
programa,­obsega­skupno­bivanje­uporabnikov­in­njihovo­podporno­
spremljanje­ s­ strani­ strokovnih­ delavcev.­ Strokovno­ spremljanje­
namestitev­načeloma­obsega­naslednje:
–­ Redna­enkrat­tedenska­srečanja­vseh­stanovalcev­s­strokovnima­
delavcema,­ zadolženima­ za­ stanovanje.­ Ti­ sestanki­ praviloma­
trajajo­ do­ nekaj­ ur­ in­ naj­ bi­ praviloma­ vključevali­ pripravo­
skupnega­obroka.­Na­sestankih­se­preverja­dogajanje­v­preteklem­
tednu,­ stanje­ financ­ in­ poravnavanje­ obveznosti,­ vzdrževanje­
stanovanja,­odnose­med­sostanovalci­itd.­ter­se­ustrezno­načrtuje­
prihodnje­obdobje­(teden).
–­ Redne­ stike­ med­ posameznim­ uporabnikom­ in­ njegovim­
ključnim­delavcem,­pri­čemer­bo­osnovna­pozornost­posvečena­
doseganju­ciljev­iz­posameznikovega­individualnega­načrta.
–­ Krizne­ intervencije,­ ki­ vključujejo­ 24-urno­ dostopnost­ obeh­
strokovnih­delavcev­v­kriznih­situacijah,­ki­bodo­okvirno­vnaprej­
opredeljene­v­pravilih­stanovanja.
–­ Občasni­ obiski­ strokovnih­ delavcev­ v­ stanovanju,­ predvsem­ v­
zvezi­z­urejanjem­kakšnih­(nekriznih)­zadev,­ki­so­pač­potrebna­v­
zvezi­s­stanovanji­in­bivanjem­v­njih.
Eden­ od­ ključnih­ elementov­ spremljanja­ oz.­ podpore­ so­ redne­
polletne­ evalvacije.­ Na­ njih­ se­ srečajo­ vsi­ stanovalci­ iz­ enega­
stanovanja,­njihovi­ključni­delavci­ter­običajno­še­kdo­iz­strokovnega­
tima­programa,­vselej­tudi­odgovorni­vodja­programa,­ki­evalvacijo­
vodi.­ Ključni­ namen­ teh­ rednih­ vmesnih­ evalvacij­ je­ pregledati­
uresničevanje­ posameznikovih­ individualnih­ življenjskih­ ciljev­ in­
nekako­ podeliti­ večjo­ težo­ njihovi­ pomembnosti­ za­ uporabnikovo­
nadaljnje­bivanje­v­stanovanju.­Uporabnike­naj­bi­s­tem­skupinskim­
'ritualom'­dodatno­'spomnili',­zakaj­so­v­programu­ter­da­je­njihova­
vključenost­ v­ program­ pogojena­ z­ doseganjem­ njihovih­ lastnih­
ciljev,­obenem­pa­preverili,­ali­strokovno­spremljanje­teče­ustrezno­
ali­pa­je­treba­v­njegovem­izvajanju­kaj­spremeniti.­Na­teh­sestankih­
se­ po­ potrebi­ tudi­ individualni­ življenjski­ načrti­ dopolnjujejo­ ali­
spreminjajo.­
Peti­korak­programa­je­njegovo­zaključevanje.­V­obravnavanem­
programu­ so­ se­ v­ času­ izvedbe­ te­ analize­ šele­ približevali­ temu­
koraku­ oz.­ si­ pridobivali­ prve­ izkušnje­ z­ njegovim­ izvajanjem.­V­
prvotnem­konceptu­programa­(Strokovna­izhodišča­…,­2008)­je­bilo­
10 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
o­zaključevanju­programa­zapisano­le­malo,­saj­si­strokovni­tim­ni­
znal­dobro­predstavljati­problemov,­ki­bi­lahko­po­koncu­programa­
nastopili:­
»V­primeru­idealnega­poteka­programa­naj­bi­se­stanovalci­po­enem­
letu­in­pol­osamosvojili,­torej­si­našli­več­lastnih­sredstev­za­življenje,­
in­si­najeli­svoje­stanovanje­oz.­našli­svojo­neodvisno­namestitev.­Ker­
pa­to­ni­odvisno­samo­od­njih,­ampak­tudi­od­razmer­na­trgu­dela­in­
stanovanj­ ter­v­ sektorjih­ socialnega­ in­zdravstvenega­varstva,­v­ tem­
strokovnem­ konceptu­ ne­ postavljamo­ trdih­ kriterijev­ in­ zahtev,­ kot­
npr.,­ da­ si­morajo­ stanovalci­ najti­ službo­ in­ stanovanje.­ Življenjske­
usode­in­pogoji­posameznikov­so­namreč­močno­različni,­kar­pomeni,­
da­bo­za­nekoga­že­velik­uspeh,­če­v­času­namestitve­ne­bo­šel­v­zapor­
ali­ne­bo­hospitaliziran­oz.­ se­mu­življenjski­pogoji­ne­bodo­močno­
poslabšali.­Zato­bomo­ocenjevanje­uspešnosti­individualne­namestitve­
oz.­ sodelovanja­ v­ programu­ in­ uspešnosti­ programa­ v­ celoti­ vedno­
vezali­ na­ uresničevanje­ individualnih­ načrtov,­ v­ katerih­ bodo­ lahko­
upoštevane­individualne­razlike­in­okoliščine.«
Namen evalvacijske raziskave
Po­ nekaj­ več­ kot­ enemu­ letu­ izvajanja­ programa­ nastanitvene­
podpore­ smo­ želeli­ evalvirati­ uspešnost­ programa.­ Ker­ je­ bil­
program­ (v­Sloveniji)­ povsem­pionirske­ narave­ in­ se­ je­ torej­ šele­
(sproti)­ razvijal,­ bi­ bilo­ neustrezno­ reči,­ da­ smo­ evalvirali­ nek­
povsem­ dorečen­ in­ konceptualno­ jasno­ postavljen­ program­ –­ v­
resnici­ ima­pričujoča­evalvacija­bolj­naravo­vmesne­evalvacije­po­
prvi­ od­ faz/ciklusov­ akcijsko­ raziskovalnega­ razvijanja­ novega­
modela­ dela­ z­ brezdomci.­ Tudi­ majhen­ numerus­ analize­ (devet­
stanovalcev)­govori­bolj­za­pilotsko­naravo­raziskave.
Bolj­specifično­rečeno,­želeli­smo­ovrednotiti­doseganje­ciljev,­ki­
so­si­jih­uporabniki­programa­sami­zastavili­v­svojih­individualnih­
življenjskih­ načrtih­ (po­ ocenah­ strokovnih­ delavcev),­ ter­ spoznati­
ocene­in­razumevanja­uporabnikov­samih­o­kakovosti­programa.
V­ smislu­ akcijskega­ raziskovanja­ pa­ smo­ želeli­ ugotovitve­
evalvacije­ takoj­ uporabiti­ za­ namene­ nadaljnjega­ razvijanja­ in­
dopolnjevanja­ koncepta­ programa.­ Ta­ namen­ izraža­ razprava­ po­
vsakem­od­obeh­raziskovalnih­sklopov.­
11Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Metodologija raziskovanja
V­raziskavi­smo­uporabili­več­vrst­pristopov.­
Za­ ovrednotenje­ doseganja­ ciljev,­ ki­ so­ si­ jih­ uporabniki­
programa­sami­zastavili­v­svojih­individualnih­življenjskih­načrtih,­
smo­ uporabili­ kvalitativno­ analizo­ (razvrščanje­ vsebin)­ vsebine­
dokumentov­(individualnih­življenjskih­načrtov­devetih­nastanjenih­
uporabnikov)­ ter­ocenjevanje­doseganja­ teh­ciljev­z­ocenjevalnimi­
lestvicami.­ Stopnjo­ doseganja­ ciljev­ uporabnikov­ so­ ocenjevali­
njihovi­ ključni­ delavci,5­ in­ sicer­ na­ štiristopenjski­ ocenjevalni­
lestvici.­Ključne­delavce­ smo­prosili­ še­ za­ celovito­oceno­ stopnje­
uporabnikovega­ napredovanja­ v­ programu,­ tudi­ na­ štiristopenjski­
ocenjevalni­lestvici.
Za­ spoznavanje­ dojemanj­ in­ doživljanj­ uporabnikov­ v­ zvezi­ s­
programom­smo­uporabili­polstrukturirane­ individualne­pogovore.­
Ti­ so­ bili­ –­ razen­ v­ enem­ primeru,­ ko­ je­ izmenjava­ informacij­
potekala­ po­ elektronski­ pošti­ –­ snemani­ in­ dobesedno­ prepisani.­
Nato­ pa­ podatki­ –­ zaradi­ zelo­ različne­ kakovosti,­ poglobljenosti­
in­trajanja­pogovorov­–­niso­bili­sistematično­oz.­enotno­obdelani,­
ampak­je­njihova­vsebina­uporabljena­ilustrativno.­Raven­obdelave­
teh­podatkov­je­torej­manj­pregledna.­
V­ analizo­ je­ bilo­ zajetih­ prvih­ devet­ v­ program­ vključenih­ in­ v­
stanovanja­ nastanjenih­ uporabnikov,­ ki­ so­ v­ času­ pridobivanja­
podatkov­za­to­analizo­v­programu­sodelovali­najmanj­eno­leto­(oz.­
pri­katerih­je­minilo­že­vsaj­eno­leto­od­vključitve­v­program,­ki­pa­so­
ga­morda­pred­iztekom­leta­zapustili).­Med­njimi­je­bilo­osem­moških­
in­ena­ženska.­Trije­so­bili­mlajši­od­30­let,­dva­pa­starejša­od­55.­
Za­ustrezno­razumevanje­tega­prispevka­je­treba­še­dodati,­da­sva­
bila­oba­soavtorja­prispevka­precej­vpletena­v­analizirani­program,­
saj­ ga­ je­ avtorica­ vodila,­ avtor­ pa­ tesno­ sodeloval­ pri­ postavitvi­
koncepta­ programa­ in­ različnih­ spremljevalnih­ dejavnostih.­ Prva­
oseba­množine,­ki­se­pojavlja­v­nadaljnjem­besedilu,­se­večinoma­
nanaša­na­mnenja­strokovnega­ tima­programa­(ki­so­ga­sestavljali­
vsi­ključni­strokovni­delavci­in­avtorja­tega­prispevka).­
5­Zahvaljujeva­se­ključnim­delavcem­Luni­Jurančič­Šribar,­Maji­Kozar,­Bojanu­
Kuljancu,­Marti­Štajduhar­in­Tanji­Vuzem­za­sodelovanje­pri­podajanju­ocen.­Vsi­
našteti­so­tudi­prebrali­zgodnje­verzije­tega­prispevka­in­prispevali­komentarje­
nanj.­
12 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Rezultati in razprava 
A. Uspešnost stanovalcev in programa skozi vidik 
uresničevanja individualnih življenjskih načrtov in 
v njih zapisanih ciljev
Življenjske­ cilje,­ zapisane­ v­ individualnih­ življenjskih­ načrtih­
uporabnikov,­smo­jemali­kot­enega­zelo­ključnih­elementov­dela­z­
uporabniki,­namreč­kot­točke,­na­katere­smo­opirali­svoje­spodbude/
podpore­ (in­ tudi­ pritiske),­ ter­ kot­ točke,­ glede­ na­ katere­ smo­
ocenjevali­uspešnost­in­domete­našega­programa.­
Preden­ smo­ začeli­ z­ izdelovanjem­ individualnih­ življenjskih­
načrtov,­ smo­ se­ precej­ dobro­ zavedali­ narave­ naše­ populacije­ in­
omejitev­ njihovih­ življenjskih­ pogojev.­Večina­ od­ njih­ je­ namreč­
pred­ vključitvijo­ v­ program­ živela­ več­ let,­ nekateri­ tudi­ nad­ pet­
ali­ celo­ deset­ let,­ na­ cesti­ oz.­ v­ različnih­ zasilnih,­ nestabilnih,­
ogrožajočih­ in­ negotovih­ bivališčih.­ Zavedali­ smo­ se­ potrebe­ po­
delu­ z­ upoštevanjem­ načela­ majhnih­ korakov­ in­ postopnosti­ ter­
načela­ začenjanja­ dela­ z­ upoštevanjem­ stvarnega­ izhodiščnega­
življenjskega­ položaja­ uporabnikov.­ Naše­ neformalno­ vodilo­ pri­
oblikovanju­ življenjskih­ načrtov­ in­ zastavljanju­ življenjskih­ ciljev­
je­ zato­ bilo,­ da­ je­ smiselno­ postavljati­ predvsem­ take­ cilje,­ ki­ so­
realno­ dosegljivi,­ to­ je­ take,­ ki­ ne­ bodo­ že­ vnaprej­ (s­ precejšnjo­
stopnjo­verjetnosti)­pomenili,­da­bodo­uporabniki­glede­na­njihovo­
doseganje­ na­ koncu­ izpadli­ kot­ neuspešni.­ Seveda­ pa­ so­ si­ cilje­
zastavljali­ uporabniki­ sami,­ in­ ne­ delavci­ namesto­ njih.­ Zgornje­
razmišljanje­ je­bilo­namenjeno­ temu,­da­ne­bi­strokovni­delavci­v­
tem­procesu­izvajali­selekcije­manj­zahtevnih­ciljev­oz.­pritiskov­v­
smeri­postavljanja­bolj­zahtevnih­ciljev.­Odločili­ smo­se,­da­mora­
biti­program­tak,­da­bi­čim­večji­del­uporabnikov­v­njem­lahko­uspel,­
saj­ gre­ za­ ljudi,­ ki­ so­ najverjetneje­ v­ obdobju­ zadnjih­ nekaj­ (tudi­
nekaj­deset)­let­nizali­in­doživljali­same­življenjske­neuspehe,­zato­
jim­še­dodatni­neuspehi­ne­bi­bili­prav­nič­dobrodošli­ali­koristni.­
Analiza­ življenjskih­ načrtov­ prvih­ devetih­ stanovalcev­ je­
pokazala,­ da­ so­ si­ v­ povprečju­ zastavili­ po­ 12,8­ cilja,­ najmanj­
6­ in­ največ­26.­Vsaj­ pri­ enem­uporabniku­ se­ je­ pokazalo,­ da­ ima­
pri­oblikovanju­ciljev­zelo­velike­težave,­sicer­pa­je­bilo­pri­še­več­
uporabnikih­opaziti­nekakšen­odpor­in­negotovosti­pri­izbiranju­in­
deklariranju­ciljev.­
13Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Postavljenih­ 115­ ciljev­ smo­ za­ potrebe­ te­ analize­ in­ glede­
na­ njihovo­ vsebinsko­ podobnost­ razvrstili­ v­ 12­ skupin­ ciljev.­ V­
nadaljevanju­te­skupine­opisujemo­in­poimenujemo:
1.­ skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Urejanje statusa, socialne 
pomoči, zdravstvenega zavarovanja, osebnih dokumentov.­
Tipična­ubeseditev­takega­cilja­je­bila­npr.­Urediti­si­obvezno­in­
dodatno­zavarovanje­ali­Iti­na­banko,­urediti­bančno­kartico­in­
prositi­za­izpiske,­ki­jih­rabijo­na­CSD.
2.­ skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Biti uspešen v programu 
nastanitvene podpore KU.­Tipična­ ubeseditev­ takega­ cilja­ je­
bila­ npr.­Ostati­ vključen­ v­ program­ nastanitvene­ podpore­ pri­
društvu­Kralji­ulice­ali­Samostojno­pranje­in­likanje­oblačil­ali­
Samostojno­pripravljanje­toplih­obrokov,­vsaj­enega­ali­dva­na­
teden­oz.­takrat,­ko­ni­možnosti­brezplačne­prehrane.
3.­ skupino­ciljev­poimenujemo­Najti zaposlitev.­Tipična­ubeseditev­
takega­ cilja­ je­ bila­ npr.­ Najti­ vsaj­ honorarno­ zaposlitev­ ali­
Prizadeval­si­bom­poiskati­redno­službo,­v­njej­ostati,­zato­bom­
redno­pregledoval­prosta­delovna­mesta,­delo­na­recepciji,­delo­v­
skladišču,­komisijoniranje.­Na­mesec­bom­poslal­vsaj­tri­prošnje,­
pri­tem­mi­bo­pomagala­Maja,­sicer­bom­za­to­skrbel­sam.
4.­ skupino­ciljev­poimenujemo­Vključevati se v druge programe 
Kraljev ulice.­Tipična­ubeseditev­takega­cilja­je­bila­Nadaljnje­
objavljanje­ člankov­ in­ prispevkov­ v­ KU­ npr.­ ali­ Dokler­ ne­
najdem­zaposlitve,­se­bom­vključeval­v­videodelavnico.
5.­ skupino­ciljev­poimenujemo­Urejanje dolgov in poplačevanje 
denarnih kazni, družbeno koristna dela.­Tipična­ ubeseditev­
takega­ cilja­ je­ bila­ npr.­ Prizadeval­ si­ bom­ narediti­ osnutke­
načrtov­za­povračilo­dolgov­in­poiskal­bom­papirje­glede­dolga­
ali­Pozanimati­se­za­odplačevanje­kazni­–­poklicati­na­davčno­
oz.­sodišče­in­začeti­to­urejati.
6.­ skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Formalno ali neformalno 
usposabljanje in izobraževanje, pridobivanje specifičnih 
delovnih licenc.­Tipična­ubeseditev­takega­cilja­je­bila­npr.­Pridobiti­
licenco­za­varnostnika­ali­Učiti­se­angleščino­(zaradi­Avstralije).
7.­ skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Ponovno vzpostavljanje in 
vzdrževanje odnosov z družinskimi člani, vrnitev domov.­
Tipična­ ubeseditev­ takega­ cilja­ je­ bila­ npr.­ Vzdrževal­ dober­
odnos­z­mamo­ali­Navezati­stik­s­sinom.
14 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
8.­ skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Specifični materialni cilji (npr. 
nabaviti si kolo, urediti dostop do spleta, nabaviti televizijo 
itd.).­Tipična­ubeseditev­takega­cilja­je­bila­npr.­Dobiti­kolo,­da­mi­
ne­bo­treba­več­hodit­peš­ali­Urediti­so­dostop­do­spleta,­računalnik.
9.­ skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Urejanje telesnega zdravja.­
Tipična­ ubeseditev­ takega­ cilja­ je­ bila­ npr.­ Urediti­ si­
zobozdravnika­ali­Redno­obiskovati­zdravnika.
10.­skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Urejanje zasvojenosti od 
dovoljenih in prepovedanih drog. Tipična­ ubeseditev­ takega­
cilja­je­bila­npr.­Zmanjševanje­pomirjeval­(skupaj­z­zdravnikom)­
ali­Znižanje­oz.­popolno­prekiniti­metadonsko­terapijo.
11.­skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Nastanitveno se osamosvojiti 
(najeti si stanovanje).­ Tipična­ ubeseditev­ takega­ cilja­ je­ bila­
npr.­Čez­eno­leto­bi­rad­živel­v­Ljubljani,­v­najetem­stanovanju,­
skupaj­s­kolegi­ali­sam­ali­Najeti­sobo­ali­s­punco­stanovanje.
12.­skupino­ ciljev­ poimenujemo­ Specifični cilji v sferi kulturne 
dejavnosti.­Tipična­ubeseditev­takega­cilja­je­bila­npr.­Izdati­knjigo.
Tabela­ 1­ kaže,­ koliko­ ciljev­ katere­ vrste­ so­ uporabniki­ navedli­ in­
koliko­uporabnikov­je­navedlo­tudi­vsaj­en­cilj­iz­določene­skupine­ciljev.
Tabela­1:­Število­ciljev­iz­individualnih­življenjskih­načrtov­in­število­oseb,­ki­so­
si­take­cilje­postavljale,­glede­na­12­skupin­ciljev
Vrsta/skupina ciljev:
Število skupaj 
navedenih 
ciljev iz te 
skupine:
Število 
stanovalcev, ki 
je navedlo vsaj 
kakšen cilj iz te 
skupine:
Urejanje­statusa­in­dokumentov 26 7
Biti­uspešen­v­programu­nastanitvene­podpore­ 22 9
Najti­zaposlitev­ 11 8
Vključevati­se­v­druge­programe­Kraljev­ulice­ 10 5
Urejanje­dolgov­in­plačevanje­denarnih­kazni­ 8 4
Formalno­ali­neformalno­usposabljanje­in­izobraževanje­ 7 5
Vzpostavljanje­in­vzdrževanje­odnosov­z­družino 7 5
Specifični­materialni­cilji­ 7 5
Urejanje­telesnega­zdravja 6 5
Urejanje­zasvojenosti­od­drog­ 4 4
Nastanitveno­se­osamosvojiti­ 4 4
Specifični­cilji­v­sferi­kulturne­dejavnosti­ 3 2
15Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
V­ tabeli­ 1­ vidimo,­ da­ je­ največ­ zastavljenih­ ciljev­ sodilo­ v­
skupino­Urejanje­statusa­in­dokumentov,­kar­je­kronični­problem­
velikega­ dela­ brezdomcev,­ v­ našem­ primeru­ sedmih­ od­ devetih.­
Prav­ vseh­ devet­ pa­ si­ je­ postavilo­ za­ cilj,­ da­ bodo­ uspešni­ v­
programu­ nastanitvene­ podpore.­ Iz­ te­ skupine­ so­ si­ povprečno­
zadali­ po­ 2,4­ cilja­ vsak.­ Razumljivo­ je,­ da­ so­ si­ uporabniki­ ob­
začetku­bivanja­v­stanovanjih,­kar­je­pomenilo­veliko­izboljšanje­v­
primerjavi­s­prejšnjim­načinom­življenja,­želeli­to­ugodnost­obdržati­
in­v­ to­usmerili­ tudi­precejšen­del­svojega­zastavljanja­ciljev.­Po­
pogostosti­ naslednji­ cilj­ je­ najti­ zaposlitev,­ kar­ je­ sicer­ precej­
standardni­deklarirani­cilj­mnogo­brezdomcev,­pri­naših­devetih­pa­
je­ bil­morda­ ta­ cilj­ –­ ob­ pričakovani­ stabilizaciji­ nastanitvenega­
položaja­ –­ videti­ tudi­ bolj­ stvarno­ dosegljiv.­ Vključevanje­ v­
programe­KU­kot­ razmeroma­zelo­pogost­ cilj­ (deset­ ciljev­petih­
uporabnikov)­je­vsaj­deloma­pogojen­s­tem,­da­smo­kot­pogoj­za­
sprejem­ v­ program­ postavili­ poprejšnje­ poznavanje­ uporabnika­
oz.­njegovo­sodelovanje­v­drugih­programih­KU­(pa­čeprav­se­je­
pozneje­izkazalo,­da­smo­začeli­ta­pogoj­med­izvajanjem­programa­
vedno­manj­upoštevati).­Cilji­ štirih­uporabnikov,­da­ si­ izboljšajo­
svoje­ telesno­ zdravje,­ in­ petih,­ da­ si­ uredijo­ problematiko­
zasvojenosti,­ustrezajo­našim­ocenam­o­ tem,­koliko­ je­bilo­ takih­
z­ izrazito­ prisotno­ zdravstveno­ problematiko­ in­ koliko­ takih­ z­
izrazitim­problemom­zasvojenosti.­Presenetilo­pa­nas­je­to,­da­so­
si­ le­ štirje­od­devetih­ zastavili­ tudi­ cilj,­ da­ se­bodo­po­končanju­
programa­ nastanitveno­ osamosvojili,­ kajti­ to­ naj­ bi­ bil­ ključni­
uradni­cilj­našega­programa­nastanitvene­podpore.­Vsekakor­pa­se­
je­vprašanje­nadaljnjega­bivanja­oz.­nastanitve­odprlo­pozneje,­v­
tretji­tretjini­programa,­tudi­zaradi­pogostejšega­odpiranja­te­teme­
s­strani­nosilcev­programa.­
Ob­ koncu­ opazovanega­ obdobja­ (ki­ zajema­ za­ vse­ uporabnike­
okoli­ eno­ leto)­ je­ vseh­ devet­ ključnih­ delavcev,­ vsak­ za­ svojega­
uporabnika,­na­štiristopenjski­lestvici­ocenilo­stopnjo­uresničevanja­
oz.­uresničenosti­vsakega­od­ciljev.­Nato­smo­izračunali­povprečne­
ocene­za­vse­cilje­iz­vsake­od­zgoraj­opisanih­skupin­ciljev­in­dobili­
rezultate­v­tabeli­2.­
16 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Tabela­2:­Povprečna­ocena­stopnje­uresničevanja/-nosti­ciljev­različnih­vrst­s­
strani­ključnih­delavcev
Vrsta/skupina ciljev:
Povprečna stopnja 
uresničevanja ali 
uresničenosti ciljev 
iz te skupine na 
lestvici od 0 do 3: 
Vzpostavljanje­in­vzdrževanje­odnosov­z­družino 2,4
Biti­uspešen­v­programu­nastanitvene­podpore­ 2,3
Urejanje­statusa­in­dokumentov 2,2
Specifični­materialni­cilji­ 1,9
Vključevati­se­v­druge­programe­Kraljev­ulice­ 1,6
Urejanje­dolgov­in­plačevanje­denarnih­kazni­ 1,4
Formalno­ali­neformalno­usposabljanje­in­izobraževanje­ 1,3
Urejanje­zasvojenosti­od­drog­ 1,3
Urejanje­telesnega­zdravja 1,3
Nastanitveno­se­osamosvojiti­ 1,3
Najti­zaposlitev­ 1,1
Specifični­cilji­v­sferi­kulturne­dejavnosti­ 1,0
Legenda:­ocene­stopnje­uresničevanja­ali­uresničenosti­ciljev­so­pomenile:
0­–­se­cilja­sploh­še­ni­lotil­uresničevati
1­–­se­je­lotil­uresničevati­cilj,­vendar­ga­je­uspel­uresničiti­nič­ali­zelo­malo
2­–­se­je­lotil­uresničevati­cilj­in­ga­je­uresničil­v­opazni­ali­veliki­meri
3­–­cilj­je­v­celoti­uresničen
V­tabeli­2­so­razvrščene­skupine­ciljev­po­(padajočem)­vrstnem­
redu­stopnje­svoje­povprečne­uresničenosti.­Vidimo,­da­so­bili­–­po­
ocenah­ključnih­delavcev­–­najbolj­uresničeni­cilji­vzpostavljanja­
odnosov­z­družinskimi­člani,­vztrajanja­in­uspešnosti­v­programu­
ter­urejanju­statusa­in­dokumentov.­Cilji­iz­zadnje­skupine­so­bili­
tisti,­ ki­ so­ si­ jih­ uporabniki­ najpogosteje­ zastavljali,­ ter­ hkrati­
tudi­tisti,­podpori­katerim­so­tudi­ključni­delavci­posvečali­veliko­
pozornosti.­Te­tri­vrste­ciljev­pa­so­tudi­edine,­za­katere­lahko­–­
sledeč­ocenam­delavcem­–­rečemo,­da­so­bili­v­opazni­ali­veliki­
17Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
meri­uresničeni.­Za­preostale­vrste­ciljev­tega­ne­moremo­trditi,­
saj­ so­ bili­ v­ poprečju­ uresničeni­ med­ stopnjama­ ‘nič­ ali­ malo’­
in­ ‘opazno­ ali­ v­ veliki­ meri’.­ Med­ najslabše­ doseženimi­ cilji­
sta­ tudi­ cilja­najdenja­ zaposlitve­ in­nastanitvene­osamosvojitve.­
Povprečne­ vrednosti­ okoli­ ali­malo­ nad­ 1­ seveda­ pomenijo,­ da­
so­bili­ za­ene­uporabnike­ ti­ cilji­doseženi­v­večji­meri,­ torej­na­
stopnji­2­ali­celo­3,­za­druge­pa­na­slabši,­ torej­0.­Tudi­urejanje­
telesnega­ zdravja­ in­ zasvojenosti­ sodijo­ med­ slabše­ dosežene/
uresničene­cilje.
Ključne­ delavce­ smo­ še­ prosili,­ naj­ globalno­ ocenijo­ stopnjo­
napredka­ svojih­ uporabnikov­ glede­ možnosti­ nastanitvenega­
osamosvajanja.­ Ta­ ocena­ naj­ bi­ vključevala­ uporabnikov­ razvoj­
kompetenc­ (samostojnega­ življenja),­ samozavesti,­ motivacije,­
vedenjskih­vzorcev­in­navad­(ki­bi­bile­kompatibilne­s­samostojnim­
življenjem)­ itd.­ Uporabljena­ je­ bila­ štiristopenjska­ lestvica.­
Rezultate­kaže­tabela­3.
Tabela­3:­Število­uporabnikov­glede­na­stopnjo­njihovega­napredka­v­smeri­
nastanitvenega­osamosvajanja
Ocena napredka v pogledu 
možnosti nastanitvenega osamosvajanja:
Število 
uporabnikov:
­–1­–­Uporabnik­je­nazadoval 0
­­­0­–­Uporabnik­se­ni­prav­nič­spremenil 2
­­­1­–­Uporabnik­je­nekoliko­napredoval­ 4
­­­2­–­Uporabnik­je­očitno­oz.­nedvomno­napredoval 3
Po­ ocenah­ ključnih­ delavcev­ ni­ v­ opazovani­ značilnosti­ nihče­
nazadoval,­dva­sta­ostala­na­istem,­sedem­pa­jih­je­napredovalo,­od­
tega­trije­izrazito.
Ključne­delavce­smo­še­povprašali­po­njihovih­ocenah,­mnenjih­
in­priporočilih­v­zvezi­z­zaključevanjem­programa­oz.­nadaljevanjem­
obravnave­uporabnikov­ali­potrebne­podpore­uporabnikom­po­letu­
in­pol­njihovega­sodelovanja­v­programu.­Pri­tem­smo­jim­ponudili­
štiri­ vnaprej­ oblikovane­ odgovore­ in­ možnost­ petega,­ odprtega­
odgovora.­Na­ osnovi­ njihovih­ odgovorov­ smo­ oblikovali­ spodnjo­
tabelo.
18 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Tabela­4:­Opisne­ocene­uspeha­sodelovanja­v­programu­s­strani­ključnih­
delavcev­in­priporočila­za­delo­vnaprej­za­posamezne­uporabnike­programa
U
po
ra
bn
ik
:
Po
vp
re
čn
a 
sto
pn
ja
 u
re
sn
iče
no
sti
 
nj
eg
ov
ih
 ci
lje
v 
(g
lej
 ta
be
lo
 2
):
G
lo
ba
ln
a 
oc
en
a 
na
pr
ed
ka
 (g
lej
 
ta
be
lo
 3
):
Opisna ocena/priporočilo za nadaljevanje dela:
A 2,5 2 Uporabnik­v­srednjih­dvajsetih­letih­je­po­14­mesecih­
sodelovanja­zapustil­program.­V­tem­času­je­v­precejšnji­
meri­uredil­problematiko­svoje­zasvojenosti,­dosegel­višjo­
stopnjo­(formalne)­usposobljenosti,­se­zaposlil,­se­vrnil­živet­
domov.
B 2,0 2 Uporabnik­v­srednjih­dvajsetih­letih­je­po­devetih­mesecih­
sodelovanja­zapustil­program­in­si­skupaj­s­prijatelji­najel­
stanovanje.­V­tem­času­je­v­precejšnji­meri­uresničil­svoje­
cilje­in­bil­v­programu­uspešen.­
C 1,8 1 Uporabnik­je­po­približno­15­letih­ponovno­vzpostavil­stik­
s­svojo­družino.­Po­13­mesecih­sodelovanja­je­zapustil­
program­in­odhaja­živet­nazaj­k­ženi­(ter­že­odraslemu­
otroku).­Svoje­cilje­je­v­precejšnji­meri­uresničil.­
D 2,4 1 Zastavljeni­cilji­so­bili­sicer­razmeroma­dobro­uresničeni,­
vendar­ob­veliki­stopnji­aktivnosti­delavca­in­bolj­ko­
ne­pasivnosti­uporabnika,­ob­tem,­da­so­bili­razmeroma­
neambiciozni.­Uporabnik­je­že­v­tretjem­življenjskem­
obdobju­in­zaradi­številnih­zdravstvenih­težav­ni­sposoben­
živeti­samostojno,­zato­bi­bila­zanj­najboljša­perspektiva­
dom­upokojencev,­kar­pa­ni­njegova­prioriteta.­Druga­
možnost­pa­bi­bil­zanj­povratek­k­svoji­družini­v­drugo­
državo­iz­bivše­Jugoslavije.­Potrebno­bi­bilo­delo­v­smislu­
doseganja­ene­od­teh­dveh­vizij,­do­uresničitve­katere­pa­bi­
lahko­uporabnik­(začasno)­ostal­v­programu­KU.
E 1,9 2 V­smeri­doseganja­svojih­ciljev­je­napredoval­počasi­in­
z­majhnimi­koraki,­vendar­kontinuirano.­Pridobil­si­je­
zaščiten­zaposlitveni­status­in­se­vključil­v­usposabljanje.­
Priporočamo,­da­ostane­še­nekaj­časa­v­programu­z­
nadaljnjo­podporo,­ker­pričakujemo­uporabnikovo­nadaljnje­
napredovanje­in­ker­ocenjujemo,­da­še­ne­bi­bil­sposoben­
samostojnega­življenja.
19Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
F 1,7 1 Uporabnik­je­nekoliko­napredoval­v­smeri­doseganja­svojih­
ciljev,­a­vendarle­v­razmeroma­majhni­meri.­Priporočamo­
nadaljevanje­sodelovanja­v­programu­za­krajši­dodatni­čas.
G 1,4 1 Uporabnik­je­svoje­cilje­uresničeval­malo­ali­nič.­Opazno­
je­pomanjkanje­vizij­za­prihodnost­–­tako­posledično­
ni­motiviran­za­kakršnekoli­spremembe­v­smeri­večje­
avtonomnosti,­nadzora­nad­lastnim­življenjem­(finančna­
samostojnost,­zaposlitev,­prekinitev­metadonske­terapije­oz.­
vključitev­v­program­zdravljenja­…).­Zanj­bi­bil­primeren­
druge­vrste­program,­ki­ne­bi­bil­prehoden­in­ne­bi­zahteval­
napredka­kot­pogoja­za­vključenost.­Primerna­bi­bila­oblika­
bivanja,­kjer­bi­živel­sam,­ker­se­je­v­tem­programu­izkazalo,­
da­je­uporabnik­težko­funkcioniral­v­skupini,­se­težko­
prilagajal,­se­ni­držal­skupnih­dogovorov.­
H 1,1 0 Uporabnik­je­uresničil­le­malo­svojih­ciljev,­pravil­programa­
pa­se­je­dosledno­držal.­Ključna­delavka­poroča,­da­ne­
opaža,­da­bi­se­med­izvajanjem­programa­kaj­izboljšale­
njegove­kompetence­za­nastanitveno­osamosvajanje;­zdi­se,­
da­smo­v­tem­programu­izčrpali­svoje­možnosti­in­sredstva.­
Ker­je­program­prehodne­narave,­priporočamo,­da­ga­po­letu­
in­pol­zapusti.­Zanj­bi­bil­primeren­druge­vrste­program,­ki­
ne­bi­bil­prehoden­in­ne­bi­zahteval­napredka­kot­pogoja­za­
vključenost.­
I 1,0 0 Bil­po­13­mesecih­bivanja­v­podprtem­stanovanju­izključen­
zaradi­ponavljajoče­se­kršitve­pravil.­Svoje­cilje­je­uresničil­
v­zelo­majhni­meri,­vendar­pa­se­je­kmalu­po­izključitvi­
vključil­v­zdravljenje­zasvojenosti,­pri­čemer­sodeluje­ena­
od­delavk­KU­kot­njegova­relacijska­oseba.­Zdravljenje­je­
po­krajšem­času­zapustil­in­nadaljeval­bivanje­v­različnih­
negotovih­strukturah.­
Upoštevaje­podatke­v­zgornji­tabeli­lahko­oblikujemo­posplošen­in­
poenostavljen­sklep,­da­so­bili­v­prvem­letu­programa­trije­uporabniki­
od­ devetih­ precej­ ali­ pretežno­ uspešni­ –­ in­ so­ vsi­ trije­ zapustili­
program­ ter­ si­ uredili­ drugo,­ boljšo­ obliko­ nastanitve­ oz.­ življenja.­
Za­ druge­ tri­ uporabnike­ oblikujemo­ oceno,­ da­ v­ času­ vključenosti­
v­ program­ pretežno­ niso­ napredovali­ oz.­ se­ njihove­ možnosti­ za­
nastanitveno­ osamosvajanje­ niso­ izboljšale.­ Za­ njih­ oblikujemo­
oceno,­da­nadaljevanje­njihovega­sodelovanja­v­programu­ni­smiselno­
oz.­upravičeno­(eden­od­teh­treh­pa­je­iz­programa­že­bil­izključen).­Za­
preostale­tri­uporabnike­ocenjujemo,­da­so­deloma,­v­določeni,­bolj­
ali­manj­skromni­meri­napredovali.­Za­dva­od­njih­domnevamo,­da­bi­
z­dodatno­ in­podaljšano­nastanitveno­podporo­ lahko­še­napredovali­
nadaljevanje­tabele­4:
20 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
in­bi­bilo­za­njih­priporočljivo­nadaljevanje­sodelovanja­v­programu­
ali­pa­vključitev­v­nek­drug­vmesni­program­(ki­pa­ga­še­ni).­
Po­nekaj­več­kot­enem­letu­izvajanja­programa­oblikujemo­ocene­
o­ smiselnosti­ koncepta,­ kakor­ smo­ si­ ga­ sprva­ zastavili.­ Vedno­
bolj­ se­ izostrujejo­posebno­ tista­vprašanja,­ki­ se­ tičejo­prenehanja­
sodelovanja­uporabnikov­v­programu,­ ter­vizije,­kako­ in­kje­bodo­
živeli­ po­ svojem­ izstopu­ iz­ programa­po­ času­ leta­ in­ pol,­ kolikor­
program­ traja.­ Za­ strokovni­ tim­ programa­ je­ najbolj­ pereče­
spoznanje,­ da­ vsi­ uporabniki­ po­ enem­ letu­ in­ pol­ ne­ bodo­mogli­
programa­zapustiti­in­si­uspešno­organizirati­samostojne­(ter­hkrati­
varne­ in­ trajne)­ nastanitve.­ To­ spoznanje­ je­ ponovno­ spodbudilo­
razmislek­o­naravi­našega­programa,­predvsem­kar­se­tiče­njegove­
prehodnosti,­zahtev­do­uporabnikov­in­možnosti­doseganja­zadostno­
kakovostnega­razvoja­uporabnikov­v­smeri­samostojnega­življenja.­
Osnovna­ dilema­ izvajalcev­ programa,­ ki­ je­ edini­ te­ vrste­ v­
Sloveniji,­ je­ omejeno­ financiranje­ in­ s­ tem­ povezana­ premajhna­
zmogljivost­(ki­obsega­15­mest).­Uporabnikov,­ki­v­prvih­18­mesecih­
sodelovanja­v­programu­ne­bodo­našli­druge­možnosti­nastanitve­(ki­
naj­bi­bila­v­optimalnem­primeru­neka­oblika­samostojnega­bivanja),­
po­letu­in­pol­ne­bi­želeli­‘postaviti­na­cesto’.­Če­si­uporabniki­ne­bi­
mogli­najti­druge­oblike­varnega­bivanja­in­bi­ostali­v­programu,­bi­
s­tem­onemogočili­vstop­drugim­uporabnikom,­ki­jih­je­na­čakalni­
listi­zelo­veliko.­Kaj­torej­storiti?
Razmisleki­ strokovnega­ tima­projekta­v­ temi­o­dilemah­ so­bili­
naslednji:­
1.­ Program­ je­ prehodne­ narave­ (kot­ smo­ tudi­ zapisali­ v­ prvotnem­
konceptu­ programa),­ kar­ pomeni,­ da­ ni­ njegov­ namen,­ da­ bi­
uporabniki­v­podprtih­stanovanjih­bivali­za­stalno­oz.­za­nedoločen­
čas,­ temveč­ za­ določen­ čas,­ v­ katerem­ naj­ bi­ se­ usposobili­ za­
samostojno­bivanje­drugje­oz.­bi­vsaj­napredovali­v­tej­smeri.
2.­ Program­ni­povsem­nizkopražen,­čeprav­ je­namenjen­‘izjemni’­
populaciji,­ torej­ ljudem,­ ki­ so­ izjemno­ socialno­ izključeni­ in­
prikrajšani.­ Program­postavlja­ določene­minimalne­ zahteve­ za­
vključenost­ vanj,­ pri­ čemer­ so­ te­ zahteve­ skorajda­ izključno­
povezane­ s­ tem,­ da­ se­morajo­ uporabniki­ vesti­ tako,­ da­ bodo­
sprejeti­ v­ okolju­ oz.­ da­ bo­ sostanovalcem­ sobivanje­ možno.­
Kršenje­(običajnih)­pravil­sobivanja­torej­ostaja­eden­od­glavnih­
razlogov­za­morebitno­izključenost­iz­programa.
21Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
3.­ Trajanje­programa,­ki­ je­bilo­v­prvotnem­konceptu­opredeljeno­
kot­eno­leto­in­pol,­ je­bilo­po­dosedanjih­izkušnjah­postavljeno­
ustrezno.­Bolj­ natančno­ rečeno,­ v­ tem­ trenutku­ nimamo­ jasnih­
in­trdnih­argumentov­za­to,­da­bi­bilo­treba­to­obdobje­skrajšati­
ali­podaljšati,­menimo­pa,­da­je­dobro­in­koristno,­da­je­program­
časovno­ opredeljen.­ Ob­ tem­ je­ treba­ poudariti,­ da­ nekateri­
uporabniki­potrebujejo­za­spremembo­svojega­položaja­dlje­časa,­
kar­bi­jim­program­v­optimalnih­okoliščinah­moral­omogočiti.
4.­ Tretjina­ uporabnikov­ je­ že­ med­ trajanjem­ programa­ tega­
zapustila­ ter­ se­namestitveno­ (in­ življenjsko)­osamosvojila.­Te­
štejemo­kot­nedvoumni­uspeh­programa.
5.­ Vsi­uporabniki­se­po­obdobju­enega­ leta­ in­pol­ne­bodo­polno­
usposobili­ za­ samostojno­ bivanje­ oz.­ najemanje­ stanovanj­ na­
trgu.­V­zvezi­z­njimi­se­nam­zdi­pomembno,­da­jih­iz­programa­ne­
izključimo/izpustimo­nazaj­na­cesto.­Za­tiste­od­njih,­pri­katerih­
predvidevamo,­da­bi­lahko­v­programu­še­napredovali­v­smislu­
namestitvene­ (in­ življenjske)­ osamosvojitve,­ priporočamo,­ da­
se­njihovo­sodelovanje­v­programu­–­kljub­izhodiščni­omejitvi­
trajanja­programa­na­leto­in­pol­–­za­določen­čas­podaljša.­V­tem­
času­naj­se­intenzivno­iščejo­druge­možnosti­za­njihovo­(drugo­
strokovno­ podprto)­ namestitev.­ Za­ del­ takih­ uporabnikov,­ za­
katere­obstaja­vizija,­da­bi­ šli­ lahko­v­doglednem­času­v­dom­
upokojencev­ ali­ pa­ dobili­ nujno­ bivalno­ enoto­ ali­ socialno­
stanovanje,­ se­ tudi­ odločamo­ za­ nadaljevanje­ vključenosti­ v­
program­(a­s­pogojem,­da­je­uporabnik­že­vložil­ustrezne­prošnje­
za­vključitev­v­drugo­obliko­nastanitve).
6.­ Za­ tretjo­podskupino,­ki­pa­v­programu­ni­pokazala­povečanja­
možnosti­ za­ samostojno­ bivanje,­ se­ nagibamo­ k­ odločitvi,­ da­
se­po­enem­letu­ in­pol­njihova­vključenost­v­programu­konča.­
Menimo,­da­bi­tudi­za­njih­morala­obstajati­možnost­razmeroma­
trajne­ in­ varne­ namestitve,­ vendar­ v­ drugačni­ vrsti­ programa,­
namreč­v­programu,­ki­bi­bil­načelno­neprehoden,­to­je­namenjen­
stalnemu­ bivanju,­ oz.­ ki­ bi­ bil­ še­ bolj­ nizkopražen.6­ Takega­
programa­v­Sloveniji­še­ni­in­ga­je­nujno­treba­razviti.­
6­Za­bivanje­v­teh­enotah­bi­morala­veljati­pravila,­ki­bi­bila­manj­zahtevna­od­
pravil­bivanja­v­običajnih­stanovanjskih­hišah­ali­soseskah,­obenem­pa­bi­bilo­
potrebno­več­strokovne­podpore­uporabnikom­na­različnih­področjih­življenja,­
npr.­pri­plačevanju­stroškov,­ohranjanju­reda­in­čistoče.­
22 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
B. Dojemanja in ocene uporabnikov 
Dejavnost­ evalvacije,­ pri­ kateri­ se­ artikulirajo­ tudi­ pogledi­
uporabnikov,­ je­ že­ vgrajena­ v­ sistem­ izvajanja­ programa,­ in­
sicer­ prek­ oblike­ t.­ i.­ polletnih­ evalvacij.­ Sestavni­ del­ programa­
so­ namreč­ skupni­ (polletni)­ sestanki­ vseh­ ključnih­ delavcev­ ter­
stanovalcev­ nekega­ podprtega­ stanovanja­ z­ vodjo­ celotnega­
programa­ in­ še­ kakšnim­ drugim­ strokovnim­ delavcem.­ Se­ pa­
ti­ sestanki­ dogajajo­ v­ posebnem­ kontekstu,­ ki­ pomeni­ –­ poleg­
podpore­ tudi­ –­ posebno­ obliko­ nadzora­ ali­ vsaj­ obliko­ dodatnega­
motiviranja­uporabnikov,­da­si­prizadevajo­za­uresničevanje­svojih­
ciljev­ iz­ individualnega­ življenjskega­ načrta.­ V­ nadaljevanju­
opisani­rezultati­in­ugotovitve­pa­izhajajo­iz­posebnih­evalvativnih­
pogovorov,­ ki­ so­ bili­ organizirani­ in­ izvedeni­ posebej­ za­ namene­
tega­prispevka.­Kontekst­ tem­pogovorom­pa­nudijo­ tudi­skupinski­
in­individualni­pogovori,­ki­so­bili­opravljeni­s­ključnimi­delavkami­
vseh­uporabnikov.­Pogovore­je­opravila­evalvatorka,­sicer­vpletena­
v­ sprotno­ spremljanje­ projekta,­ a­ obenem­ tudi­ deloma­ zunanja­ (v­
smislu­ ‘ne­ v­ društvu­ zaposlena’)­ oseba.­ Z­ vsakim­ uporabnikom­
posebej­ se­ je­ dogovorila­ za­ srečanje,­ razložila,­ da­ bi­ se­ rada­
pogovarjala­ o­ njegovih­ izkušnjah­ s­ projektom,­ in­ mu­ zagotovila­
anonimnost.­ Pogovore­ je­ posnela­ in­ jih­ dala­ dobesedno­ prepisati.­
Na­podlagi­vnaprej­določenih­ tem­in­obenem­tem,­ki­so­se­odprle­
skozi­ pogovor­ (torej­ s­ kombinacijo­ induktivnega­ in­ deduktivnega­
pristopa)­je­analizirala­dobljeni­material.­Za­ilustracijo­so­v­analizi­
vključeni­ in­ vpleteni­ tudi­ odlomki­ iz­ pogovorov,­ ki­ so­ zapisani­
anonimno­zaradi­varovanja­zasebnosti­sogovornikov.
Osnovne­teme,­ki­so­se­med­pogovori­odpirale,­so­bile­povezane­
z­naslednjimi­ključnimi­temami,­ki­so­bile­vnaprej­pripravljene­kot­
opomnik­pri­pogovoru:­
–­ kontekst­odločitve­za­program,
–­ kje­in­od­koga­je­oseba­dobila­informacijo­o­programu,
–­ priprave­ na­ vselitev,­ sklenitev­ odnosa­ s­ ključno­ delavko­ ali­
delavcem,­potek­vselitve,
–­ počutje­v­skupini­(sostanovalk­oz.­sostanovalcev),
–­ ocena­ delovnega­ odnosa­ s­ ključnim­ delavcem­ ali­ delavko­ ter­
podpore­s­strani­delavcev­na­programu­na­splošno,
–­ počutje,­funkcioniranje­v­stanovanju,­ocena,­kakšne­spremembe­
23Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
je­vselitev­prinesla,
–­ ocena­ključnih­problemov­v­projektu,­
–­ ocena­programa­in­njegovih­strokovnih­načel­–­faznosti,­dela­v­
stanovanjih,­tedenskih­sestankov,­vmesnih­evalvacij,­postavljenih­
pravil­itd.,
–­ predlogi­za­bodoči­razvoj­programa.
Pogovori­s­stanovalkami­in­stanovalci­so­bili­po­svoji­kakovosti­
zelo­ različni.­ Eni­ površni­ in­ kratki,­ drugi­ daljši­ in­ poglobljeni.­
Poleg­ tem,­ ki­ so­ bile­ za­ pogovor­ predvidene­ s­ strani­ evalvatorke,­
so­ se­ skozi­ pogovore­ odpirale­ tudi­ nekatere­ druge­ teme,­ bolj­ ali­
manj­ povezane­ s­ programom.­Pogosto­ se­ je­ odprla­ tema­ težav,­ ki­
jih­osebe­ trenutno­doživljajo­ali­pa­se­ jim­v­življenju­že­dlje­časa­
vlečejo,­s­strahovi,­željami,­preteklimi­izkušnjami­in­projekcijami.­V­
tem­poglavju­navajamo­le­tiste­teme,­ki­so­relevantne­za­evalvacijo­
programa­v­ožjem­smislu.­Sledi­opis­in­ilustracija­tem,­ki­so­bile­v­
pogovorih­pogosteje­predstavljene­in­jih­je­evalvatorka­razumela­kot­
dovolj­močno­izražene­in­hkrati­dovolj­ključne­za­program.­Teme­si­
sledijo­po­dveh­kriterijih:­po­pomembnosti­oz.­pogostosti­izrekanja­
s­strani­stanovalcev­in­po­logičnem­sosledju,­če­so­teme­med­seboj­
povezane.­ Izbrane­ izjave­so­ iz­ svoje­ skupine­ izjav,­ki­ tematizirajo­
podobno­temo,­izbrane­kot­posebej­ilustrativne­in­zgovorne.­
Stanovalci­so­pogosto­govorili­o­procesih,­ki­so­potekali­pri­njih­
v­ obdobju­ vključenosti­ v­ program,­ in­ o­ pridobitvah,­ ki­ jim­ jih­ je­
to­ bivanje­ prineslo.­ Poudarili­ so,­ da­ so­ z­ vključitvijo­ v­ program­
pridobili­ varen­ prostor,­ kjer­ so­ se­ lahko­ umirili­ in­ si­ uredili­ svoj­
osebni­prostor.­
To­mi­je­zelo­pasalo­včasih,­da­sem­se­usedu,­da­sem­imel­
tišino,­da­sem­se­zaprl­v­sobo­in­sem­kej­napisal,­to­so­bili­eni­
taki­moji­dobri­trenutki.­So­še­zmeraj,­kavico­skuham,­pa­tako­
kaj­vina­spijem­pa­kakšno­zgodbo­napišem.­Pa­sestanki­so­mi­
bili­zelo­všeč­ker­smo­imeli­kosila.­
V­ večini­ primerov­ so­ ocenili­ kot­ koristno­ spremembo­
tudi­ skupino­ sostanovalk/sostanovalcev,­ ki­ jim­ je­ od­ priprav­
na­ vselitev­ dalje­ pomenila­ socialno­ mrežo,­ oporo,­ v­ mnogo­
primerih­celo­prijateljstvo,­ki­jih­je­v­času­bivanja­tako­utrdilo,­da­
nekateri­ stanovalci­ razmišljajo­ o­ viziji,­ da­ bi­ s­ skupaj­ s­ sedanjim­
sostanovalcem­v­prihodnje­skupaj­iskali­stanovanjsko­rešitev.­
24 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Tako­ je,­če­bi­bili­ tukaj­kaj­resni­v­ tem­stanovanju,­ lahko­
tudi­tukaj­ostanem,­pa­se­deli­najemnina,­da­bi­bili­trije,­štirje­
notri,­se­najemnina­razdeli.
V­nekaterih­ primerih,­ vendar­ redkeje,­ so­ odnosi­ s­ sostanovalci­
pomenili­tudi­obremenitev­ali­vsaj­dvorezno­situacijo,­po­eni­strani­
obremenitev­in­po­drugi­varovalko­pred­osamljenostjo.­
Mogoče­bi­že­kaj­drugega­počel­zdajle,­pa­bi­že­kje­drugje­
bil.­Samo­jaz­sem­se­ukvarjal­pol­leta­samo­z­njim.­To­nisem­
takoj­začutil,­ to­sem­po­ene­14­dnevih­začutil,­mesecu,­da­je­
ful­čuden­dec,­da­se­ful­zapira­vase.­Pa­ni­samo­to.­Lahko­bi­
našteval­še­marsikaj,­od­ tega,­da­se­mi­ je­hodilo­v­sobo,­do­
stvari,­ki­so­mi­zmanjkovale.
Nekateri­ stanovalci­ so­ pri­ opisovanju­ sprememb,­ ki­ jih­ je­
vključitev­ prinesla­ v­ program,­ poudarjali­ tudi­ razliko­ med­
prejšnjim­bivanjem­na­cesti,­negotovim,­nevarnim­ in­pa­bivanjem­
v­ stanovanju.­Eden­od­ stanovalcev­ je­npr.­ govoril­ o­ tem,­da­ se­ je­
težko­navadil­na­temperaturo­stanovanja­po­dolgih­letih­bivanja­na­
prostem,­da­mu­je­bilo­nenehno­vroče.­
Vedel­sem,­da­imam­ključ,­če­ne­drugega,­imam­en­mir­zvečer.­
Ni­več­tistega­pričakovanja,­kako­bi­rekel,­da­te­bo­nekdo­brcnil­
nekam,­da­te­bo­kdo­spodil.­To­je­tudi,­če­si­v­eni­bazi,­recimo­
ko­sem­bil­v­bazi,­saj­si­zaspal,­ane,­pa­tako.­Ampak­vedno­imaš­
tisti­občutek:­aha,­ti­lahko­kdo­ponoči­gor­uleti­pa­te­kar­nalomi,­
nikoli­ne­veš,­kdo­ti­lahko­pride,­a­veš,­vsega­in­svašta­folk­pride­
notri­ in­pol­ to­ tako­pride,­da­si­ skoz­v­enem­strahu,­a­bo­kdo­
prišel,­a­bo­kej­ukradu.­Tega­ni,­ to­ sem­zelo­čutil,­da­ zdaj­pa­
lahko­mirno­zaspim,­to­je­bilo­dobro­počutje.­
Stanovalci­so,­ko­so­razlagali,­kako­se­jim­je­življenje­po­selitvi­
spremenilo,­ mnogo­ govorili­ o­ urejanju­ svojih­ zdravstvenih­ težav,­
več­ jih­ je­ omenilo,­ da­ so­ se­ podali­ na­ urejanje­ zobozdravstvenih­
izzivov­ (kar­ je­ sploh­ za­ brezdomne­ zaradi­ finančnih­ in­ drugih­
razlogov­ eden­ večjih­ izzivov),­ pogosto­ so­ omenjali­ tudi­ pomen­
pridobitve­interneta­in­drugih­informacijskih­pogojev­za­vključenost­
v­družbo.­
Veliko­ lažje­ zdaj­ peljem­ stvari,­manj­ obremenjeno,­ imam­
računalnik,­imam­internet.­Prej­sem­hodil­v­knjižnico,­tam­si­
25Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
vezan­pač­na­določen­termin,­tam­sem­si­termin­rezerviral­en­
dan­prej,­ tako­da­sem­ lahko­drug­dan­šel­na­računalnik,­da­
sem­lahko­kako­prošnjo­napisal­pa­da­sem­imel­mir.­Sicer­na­
Kraljih­ [Dnevni­ center­ Kralji­ ulice]­ tudi­ lahko,­ ampak­ tam­
moraš­ulovit­tapravi­moment,­že­da­uloviš­računalnik,­nekdo­
čaka,­da­greš­dol­pa­se­zapre.­Vseeno­je­pa­zdaj­veliko­bolje,­
brskam­po­internetu,­iščem­zaposlitev,­pišem­prošnje,­si­doma,­
na­toplem,­delaš­takrat­ko­si­najbolj­razpoložen.
Marsikomu­ je­ bivanje­ v­ stanovanju­ prineslo­ nove­možnosti­ za­
gojenje­ novih­ socialnih­ odnosov,­ bodisi­ z­ družinskimi­ člani,­ s­
katerimi­ so­ izgubili­ stik,­ ali­pa­ s­povsem­novimi­ ljudmi.­Nekateri­
so­s­spletom­prišli­do­ljudi,­ki­so­jim­lahko­pomagali­tudi­na­drugih­
področjih­življenja,­redkeje­stanovalci­poročajo­o­razvoju­tesnejših­
vezi­s­sosedi­ali­lastniki­stanovanja.­Mnogo­jih­poroča­o­dobrih­(a­
ne­tesnih)­odnosih­z­lastniki­stanovanja,­glede­odnosov­s­sosedi­so­
poročanja­različna,­ambivalentna­in­ne­le­pozitivno­obarvana.­
Pri­ temi­ o­ značilnostih­ strokovnih­ načel­ in­ sestavnih­ delov­
programa­so­se­stanovalci­najbolj­razgovorili­o­tedenskih­sestankih­
s­ ključnima­ delavcema/delavkama­ stanovanja.­ Vsi­ po­ vrsti­ so­
pohvalili­skupna­kosila­oz.­skupno­(tedensko)­pripravljanje­obroka,­
bolj­različna­pa­so­bila­mnenja­o­sestankih,­ki­so­sledili­obrokom.­
Pri­skupnem­pripravljanju­obrokov­so­kot­prednost­izpostavili­učno­
situacijo,­možnost,­da­se­ob­tem­naučijo­česa­novega,­všeč­pa­so­jim­
bili­ti­dogodki­tudi­zaradi­neformalne,­celo­prijateljske­klime,­ki­jo­
omogoča­ustvariti­skupno­pripravljanje­hrane.­
Medtem­ko­skupni­sestanki­(pogosto­po­kosilih,­ tedenski),­ki­
naj­bi­bili­namenjeni­odpiranju­pomembnih­tem­in­tudi­odkrivanju­
morebitnih­ težav­ v­ sobivanju,­ po­ mnenju­ stanovalcev­ pogosto­
niso­ služili­ svojemu­ namenu.­Razlog­ je,­ da­ bi­ odpiranje­ težkih­
tem­marsikdaj­pomenilo­tožarjenje­drugih­in­so­težke­teme­tako­
odpirali­le­v­skrajnem­primeru,­če­so­stvari­po­njihovo­prišle­že­
tako­ daleč,­ da­ se­ jih­ s­ pogovorom­med­ stanovalci­ ni­ dalo­ več­
rešiti.­Drugi­ razlog,­zakaj­na­sestankih­niso­odpirali­ težkih­ tem,­
pa­ je­ bila­ po­ mnenju­ nekaterih­ s­ časom­ pridobljena­ izkušnja,­
da­ se­ v­ vsakem­ primeru­ nič­ ne­ spremeni.­ Zanimiv­ je­ spodnji­
odlomek­ pričevanja­ stanovalca,­ ki­ izrazi­ poleg­ razočaranja­ nad­
sestanki­ tudi­ pričakovanje,­ da­ bi­ izvajalci­ programa­ v­ primeru­
pritožb,­nerešenih­konfliktov­in­kršenja­pravil­morali­odreagirati,­
26 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
ne­pa­prepuščati­vsega­stanovalcem,­ki­za­ukrepanje­tako­ali­tako­
nimajo­vzvodov.­
Vedno­ smo­ kuhali­ kosila­ pa­ smo­ imeli­ prej­ sestanek,­
samo­zdaj­ lahko­ to­povem,­nikoli­ se­ni­nič­uredilo.­Z­Z.­ sva­
govorila,­ kaj­ se­ je­ dogajalo,­ pač­ je­ bilo­ zmeraj­ rečeno,­ pač­
sami­rešite,­kar­je­po­eni­strani­res.­/…/­Nikoli­se­ni­nič­rešilo,­
tudi­na­koncu­sva­ jaz­pa­Z.­vedno­rekla,­vse­ je­uredu,­ je­bil­
v­bistvu­brez­veze­ tisti­sestanek.­Nismo­teh­ran­več­odpirali,­
smo­ rekli,­ vse­ je­ uredu,­ čeprav­ se­ je­ vidlo­ po­obrazu,­ da­ni­
uredu.­Noben­ni­hotu­drezat,­smo­raje­pomaknili­to­na­stran­
in­smo­se­pol­ imeli­ luštno,­s­ tem­da­smo­kuhali­kosilo­al­pa­
kam­šli­pol­poleti,­na­piknik.­…­A­veš,­tuki­je­tko,­če­bi­sami­
mi­najel­to­stanovanje,­pol­bi­bilo­drugače.­S­tem­ko­ste­pa­vi­
na­temu,­pa­pričakuješ­neko­pomoč­v­krizni­situaciji.­Jaz­pa­
Z.­sva­neki­cajta­upala,­da­se­bo­kej­zgodilo,­ampak­se­ni­nič.­
Ubistvu­nisva­smela­midva­nič­narest,­nisva­ga­mogla­ven­iz­
hiše­vržt,­ ker­ to­ne­ smeva,­nisva­mu­smela­ultimatov­preveč­
hudih­postavljat.
Stanovalci­so­svoj­odnos­s­svojimi­ključnimi­delavkami/delavci­
večinoma­ocenili­kot­dober,­zadovoljujoč,­uspešen.­Z­njimi­so­bili­
praviloma­zadovoljni.­Najpogosteje­pa­so­ob­izražanju­zadovoljstva­
bolj­ ali­ manj­ blago­ izpostavili­ še­ temo­ pomanjkanja­ časa­ svojih­
ključnih­ delavcev/delavk­ in­ s­ tem­ povedali,­ da­ bi­ si­ želeli­ več­
pozornosti,­ več­ njim­ posvečenega­ časa­ s­ strani­ svojih­ ključnih­
strokovnih­delavcev.­
Nekak­ nisva­ našla­ nekak­ skupnega,­ da­ če­ je­ bilo­ karkoli­
narobe,­da­bi­se­lahko­na­njo­ful­zanesu,­ker­je­bilo­vedno,­ja,­bova­
šla­jutri,­pa­pol­nisva­šla,­pa­sva­pol­prelagala­dost­teh­stvari,­tko­
da­tudi­jaz­sem­pol­kar­se­tega­tiče­rekel,­ja­bom­že­jaz­sam.
Zanimivo­je,­da­so­ob­tem­skoraj­praviloma­izpostavili­tudi­svoje­
razumevanje­ situacije­ prezaposlenosti­ ključnih­ delavcev,­ s­ čimer­
so­ izrazili­ neko­empatijo­ in­obenem­nakazali,­ da­ splošno­klimo­v­
društvu­doživljajo­kot­‘prezaposleno’.­Pogosto­so­k­tej­temi­dodali­
tudi,­da­bi­več­pozornosti­delavcev­verjetno­dobili,­a­bi­si­jo­nekako­
morali­izprositi,­jo­poiskati.­
Če­bi­zahteval,­prosil,­bi­najbrž­velik­dobil.­
27Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Hkrati­ so­ nekateri­ tudi­ izrazili,­ da­ jih­ je­ pomanjkanje­
razpoložljivosti­ključnih­delavcev­pripravilo­do­ tega,­a­ so­se­sami­
lotili­ reševanja­ nekaterih­ svojih­ težav.­ Redkeje­ so­ stanovalci­
govorili­o­nerazumevanju­s­ključnim­delavcem/delavko,­pri­čemer­
so­ izpostavili­ nezadostno­ razumevanje,­ ki­ ga­ je­ v­ enem­ primeru­
stanovalec­ povezal­ s­ tem,­ da­ oseba,­ ki­ ni­ izkusila­ brezdomstva,­
določenih­reči­ne­more­razumeti,­v­drugem­primeru­pa­je­namesto­
brezdomstva­ stanovalec­ govoril­ o­ zasvojenosti­ z­ nedovoljenimi­
drogmi­ in­ izrazil­ skepso,­ da­ lahko­ strokovnjak,­ ki­ s­ tem­ nima­
izkušenj,­kdaj­v­celoti­razume­njegovo­situacijo.­
Samo­majčkeno­drugačen­pristop­rabi­človek,­ to­verjetno­
samo­človek,­ki­je­bil­na­drogi,­razume.
En­ stanovalec­ je­ izpostavil­ tudi­ zamero­ (ki­ naj­ bi­ ga­ po­ nekaj­
mesecih­še­vedno­težila­in­je­celo­rekel,­da­je­ne­bo­nikoli­pozabil),­
ker­naj­bi­mu­eden­od­strokovnih­delavcev­v­odgovor­na­njegovo­
posebno­željo­zabrusil­nekaj­odklonilnega,­ter­obenem,­ker­niso­bile­
upoštevane­ njegove­ individualne­ želje,­ vendar­ sam­ za­ to,­ da­ mu­
želja­ni­bila­upoštevana,­ni­videl­pravega­razloga.
Razen­ enega­ posameznika­ na­ zaposlitvenem­ področju­ v­
obdobju­vključenosti­v­program­stanovalci­ne­poročajo­o­storjenih­
pomembnih­korakih­v­ smeri­ zaposlitve,­ stanovalec,­ ki­ je­ ta­korak­
naredil,­ pa­ ga­ ocenjuje­ kot­ izjemno­ pomembnega­ za­ svoj­ prehod­
naprej.­Večina­stanovalcev­poroča,­da­bi­jim­zelo­ustrezala­možnost­
zaposlitve­oz.­trimesečnega­zaposlovanja­(z­možnostjo­podaljšanja)­
pri­ istem­ društvu,­ ki­ izvaja­ program­ nastanitvene­ podpore,­ ki­
je­ v­ času,­ ko­ so­ bili­ pogovori­ izvedeni,­ ponujalo­ oz.­ odpiralo­
to­ možnost­ in­ tudi­ že­ realno­ vključilo­ nekaj­ stanovalcev.­ Velik­
delež­ prekrivanja­med­ obema­ populacijama­ (vključeni­ v­ program­
nastanitvene­ podpore­ in­ kandidati­ za­ zaposlitveno­ usposabljanje­
v­ okviru­ programa­ socialnega­ podjetništva)­ si­ lahko­ razložimo­
s­ tem,­ da­ je­ zaposlovanje­ znotraj­ istega­ društva­ najlažja­možnost­
za­ njegove­ uporabnike,­ saj­ jim­ je­ prilagojeno­ in­ v­ marsikaterem­
pogledu­nizkopražno,­imajo­svojega­mentorja­oz.­mentorico,­ki­jih­
spremlja­skozi­usposabljanje,­ki­ jo/ga­poznajo­od­prej­ in­s­katero/
katerim­ imajo­ praviloma­ razvit­ zaupen­ odnos.­ Po­ drugi­ strani­ je­
zanimivo,­ vendar­ logično,­ da­ so­ kandidati,­ vključeni­ v­ program­
nastanitvene­ podpore,­ obenem­ kandidati­ za­ zaposlitev,­ saj­ imajo­
boljšo­ odskočno­ desko­ za­ vključitev­ v­ delo,­ pa­ tudi­ program­
28 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
nastanitvene­podpore­zanje­pomeni­obdobje­življenja,­ko­načrtujejo­
in­odpirajo­nove­življenjske­poti.­Uporabniki­programa­pa­poročajo­
o­ manj­ možnostih­ za­ zaposlitveno­ mobilnost­ zunaj­ organizacije.­
Iz­tega­se­lahko­naučimo,­da­bi­lahko­program­v­bodoče­napel­več­
moči­v­smeri­odpiranja­možnosti­za­zaposlovanje­svojih­kandidatov­
navzven,­ s­ tem­ pa­ za­ mreženje,­ povezovanje­ z­ drugimi­ akterji­
(službami­za­socialno­delo,­zavodi­za­zaposlovanje­itd.).­
Posameznika,­ ki­ sta­ se­ vrnila­ k­ svoji­ družini,­ poročata­ o­
postopnem­ prehodu­ in­ postopnem­ vzpostavljanju­ zaupanja.­
Ugotovimo­ lahko,­ da­ pri­ procesih­ spreminjanja,­ ki­ zahtevajo­
postopnost­in­obenem­varnost,­program­nastanitvene­podpore­lahko­
dosti­pomaga,­saj­omogoča­stabilnost,­od­koder­lahko­posameznik­
izhaja,­kjer­lahko­sprejme­obiske­itd.
Individualni­načrt­kot­metodo­individualnega­načrtovanja­večina­
stanovalcev­ocenjuje­kot­dober­pristop,­vendar­je­čutiti,­da­za­večino­
vendarle­ne­preveč­relevanten,­saj­se­njegove­vsebine­po­zaključku­
programa­eden­od­dveh­stanovalcev,­ki­je­program­končal­predčasno,­
sploh­ ne­ spominja­ več.­ Nekateri­ stanovalci­ so­ omenili,­ da­ je­
relevanten,­če­ga­uspe­napisati­kot­ubeseditev­tudi­siceršnjih­svojih­
poti­ in­ ciljev.­ S­ strani­ ključnih­ delavcev­pa­ je­ bilo­ v­ evalvativnih­
pogovorih­z­njimi­ugotovljeno,­da­ je­ lahko­individualni­načrt­zelo­
koristen­dokument­pri­komuniciranju­z­drugimi­organizacijami,­saj­
se­je­pomembno­nanj­sklicevati,­kadar­uporabnik­prehaja­med­več­
organizacijami,­ ki­ mu­ nudijo­ storitve.­V­ tem­ primeru­ je­ lahko­ ta­
načrt­točka­opore­in­koordinacije.­
Saj­ta­individualni­načrt­vsebuje­itak­tisto­vizijo,­ki­sem­jo­
jaz­v­bistvu­imel­že­prej­…­ja,­ubistvu­sem­stvari­samo­zapisal.­
Saj­ to­ ni­ nekaj­ umetnega,­ kar­ se­mene­ tiče.­ Ta­ individualni­
načrt­je­ubistvu­to,­kar­sam­želim,­to­pa­je­najti­zaposlitev­in­
se­pobrat­na­lastne­noge­in­skrbet­sam­zase.
Prehodnost­ programa­ za­ sogovornike­ večinoma­ pomeni­
negotovost,­glede­nje­imajo­določene­vizije,­tudi­narejene­določene­
korake,­ne­pa­tudi­izoblikovanih­trdnih­predstav­ali­na­voljo­gotovih­
poti.­Pri­mnogo­sogovornikih­se­odpira­tema­postopnosti­v­smislu,­
da­je­do­končne­bivalne­osamosvojitve­treba­narediti­še­mnogo­več­
kot­le­en­sam­korak,­velikokrat­pa­se­ti­koraki­med­seboj­povezujejo­
–­ eden­ zahteva­ prej­ narejene­ druge­ ipd.­ Vsega­ tega­ pogosto­ ni­
mogoče­načrtovati­v­obdobju­leta­in­pol.­Prehodnost,­kot­jo­program­
29Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
predvideva,­ je­ v­ obstoječih­ sistemskih­ pogojih­ (stanovanjske­
možnosti,­možnosti­vključitve­v­druge­programe,­ki­bi­vključevali­
tudi­bivanje,­itd.)­za­veliko­večino­stanovalcev­nemogoča­oz.­je­videti­
mogoča­le­v­izjemnih­primerih,­ko­se­zgodi­kaj­nepredvidljivega.­To­
dejstvo­opozarja­na­nujnost­razvoja­več­vmesnih­programov­in­–­kot­
že­rečeno­–­trajnega­programa­nizkopražnih­nastanitev.­
Sej­z­N.­sva­dala­prošnjo­za­bivalno­enoto,­je­treba­tri­do­
pet­ let­ čakat,­ ko­ bi­ to­ dobil,­ pol­ bi­ dosti­ lažje­ zadihal,­ pač­
plačal­bi­tiste­stroške,­zelo­bi­mi­bilo­to­kul.­Tuki­je­pa­tist,­se­
mi­zdi­da­sam­lovim­čas,­rad­bi­čim­prej­prišel­do,­ne­vem,­ene­
zaposlitve,­da­bi­pač­dolg­začel­vračat,­a­veš,­mal­se­mi­mudi,­
obresti­sam­tečejo,­tečejo,­to­bo­cela­štala,­po­mojem­bom­do­
konc­življenja­delu.­Razen­če­bom­mel­kšno­tako­varianto,­zdej­
je­tko,­itak­ti­pač­pol­odbijajo,­dnarja­nimaš­ne­vem­kakšnega,­
žviš­pač,­kokr­žviš,­s­tem­se­morš­sprijaznt.
V­takem­primežu­stanovalci­seveda­niso­v­položaju,­ko­bi­lahko­
izbirali­svoje­prihodnje­poti,­ampak­dejansko­v­položaju,­ko­so­lahko­
srečni,­če­se­jim­ponuja­vsaj­ena­sama­nastanitvena­alternativa.­
Bi­ šla­ tudi­ v­ dom­ za­ upokojence,­ če­ ne­ bi­ bilo­ drugega,­
nekaj­trebaš.­Če­bi­bilo­kaj­drugega,­bi­rajši­šla­v­kaj­drugega.
Stanovalci­ za­ v­ prihodnje­ predlagajo,­ da­ bi­ program­ nudil­ več­
individualnega­dela­(posebej­s­tistimi,­ki­več­potrebujejo).
Ampak­jaz­mislim,­da­z­nekaterimi­posamezniki­bi­se­bilo­
treba­ne­enkrat­tedensko­ukvarjat,­ampak­ful­ukvarjat.
Govorijo­tudi­o­potrebi­po­bolj­poglobljenem­odnosu­s­ključnimi­
delavci,­ki­naj­bi­povečal­občutek­zaupnosti.­
Pa­z­delavci­tko,­da­se­nekak­poveže­s­temi,­s­katerim­dela,­
da­je­eno­tako,­ne­samo­poslovno,­da­je­še­mal­bl­tko­osebno,­
prijateljsko,­da­si­mislš­nekak­nanga­se­lahk­zanesem,­a­veš,­
vedno­tko­…­
Predlagajo­tudi­vključitev­več­obveznosti­za­stanovalce,­denimo­
športnih­ aktivnosti­ ali­ obveznih­ korakov­ na­ področju­ zaposlitve,­
saj­ naj­ bi­ ta­ (po­ mnenju­ enega­ od­ stanovalcev)­ posameznikom­
zapolnila,­ strukturirala­ in­morda­ tudi­ osmislila­ vsakdan­ ter­ s­ tem­
omogočila­potek­sprememb­na­bolje.­
30 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Nekatere­ stanovalce­ je­ motila­ nedoslednost­ pri­ držanju­ pravil,­
kar­je­razumljivo,­saj­se­je­v­pilotni­fazi­projekt­dejansko­ustvarjal­
in­so­bili­vsi­sogovorniki­njegovi­soustvarjalci,­po­njihovih­besedah­
pa­ poskusni­ zajčki.­ Svoje­ udeleženosti­ pri­ snovanju,­ načrtovanju,­
planiranju­ projekta­ sogovorniki­ v­ evalvacijskih­ pogovorih­ niso­
posebej­ izpostavljali­ z­ izjemo­ dveh­ sogovornikov,­ ki­ sta­ se­
predstavila­kot­soustvarjalca,­kot­tista,­ki­sta­pomagala­ustvariti­ in­
domisliti­celoten­program.­Drugi­so­prej­izražali­pasivno­stališče­do­
projekta,­kar­se­je­dalo­razbrati­iz­besednih­zvez,­ki­so­jih­uporabljali,­
»je­bilo­rečeno«­ipd.­Iz­tega­bi­lahko­sklepali,­da­je­namen­projekta,­
aktivna­ vključitev­ uporabnikov­ v­ vse­ faze­ projekta­ od­ snovanja­
dalje,­le­delno­uspel.­
Na­ osnovi­ opravljenih­ pogovorov­ je­ mogoče­ dodatno­ potrditi­
ali­podpreti­nekatera­od­razmišljanj,­navedena­na­koncu­prejšnjega­
poglavja­(z­oštevilčenjem­od­1­do­6),­nekaterim­od­teh­ugotovitev­
pa­ugotovitve­iz­pogovorov­z­uporabniki­nasprotujejo.
Predvsem­ razmišljanja,­ opisana­ pod­ točkama­ 5­ in­ 6,­ potrjuje­
tudi­ evalvacija,­ ki­ temelji­ na­ pogovoru­ z­ uporabniki.­ Pri­ naših­
sogovornikih­ se­ namreč­ ne­ kažejo­ jasne­ možnosti­ oz.­ vizije­ za­
njihovo­ namestitev­ po­ letu­ in­ pol.­ Večinoma­ so­ te­ vizije­ tako­
negotove­kot­tudi­oddaljene,­saj­se­navezujejo­na­ponudbe,­ki­imajo­
čakalno­ dobo­ več­ let­ (nujna­ bivalna­ enota,­ socialno­ stanovanje),­
kar­pa­s­programom,­kot­je­zastavljen­zdaj­(za­premostitveno­dobo­
leta­ in­ pol),­ ni­ združljivo.­V­ nasprotju­ z­ evalvacijo,­ ki­ temelji­ na­
opažanjih­ ključnih­ delavk­ in­ delavcev,­ evalvacija,­ temelječa­ na­
pogovorih­z­uporabniki,­ni­v­tolikšni­meri­potrdila­točke­4,­namreč­
uspeha­ene­tretjine­uporabnikov,­ki­so­program­predčasno­končali.­
Posebej­ s­ strani­ uporabnikov,­ ki­ so­ še­ vključeni,­ je­ bila­ pogosto­
izražena­skepsa,­ali­so­uporabniki­(njihovi­nekdanji­sostanovalci),­ki­
so­program­predčasno­končali,­res­dosegli­dovolj­zadanih­ciljev­ter­
ali­je­njihova­bivalna­osamosvojitev­dovolj­gotova­in­trajna.­Ker­se­
ti­posamezniki­(zgoraj­v­4.­točki­omenjena­tretjina)­praviloma­niso­
oprli­ na­ kakšne­ sistemske­ odgovore­ glede­ njihove­ bivalne­ stiske­
(socialna­ stanovanja,­ bivalne­ enote,­ subvencionirana­ najemnina­
ipd.),­saj­jim­ti­niso­bili­dostopni,­ampak­so­se­ali­vrnili­k­družini­ali­
pa­poiskali­namestitev­skupaj­s­prijatelji­(oboje­se­je­pri­njih­že­kdaj­
prej­izkazalo­za­negotovo),­lahko­rečemo,­da­je­njihova­namestitev­še­
naprej­negotova­in­da­se­lahko­zgodi,­da­kdaj­v­prihodnosti­ostanejo­
brez­bivališča,­ko­bodo­družinske­vezi,­v­ tej­populaciji­praviloma­
31Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
zelo­negotove,­šibke­in­podvržene­spremembam,­ponovno­popustile.­
Idealno­bi­bilo,­da­bi­obstajala­naslednja­stopnja,­ki­bi­po­programu­
posameznikom­nudila­ samostojno­ namestitev,­ neodvisno­ od­ (prav­
tako­nestabilnih)­družinskih­članov,­ampak­sistemsko­utemeljeno­in­
strokovno­podprto.­Potreba­po­utemeljitvi­novih­programov­ trajne­
bivalne­ namestitve­ za­ različne­ podskupine­ socialno­ izključenih­ je­
tudi­eden­od­poglavitnih­sklepov­te­evalvacije.­
Za­del­pogovorov­z­uporabniki­bi­lahko­rekli,­da­potrjuje­misel­iz­
6.­točke­o­potrebi­po­»razmeroma­trajni­in­varni­namestitvi,­vendar­
v­ drugačni­ vrsti­ programa,­ namreč­ v­ programu,­ ki­ bi­ bil­ načelno­
neprehoden­ oz.­ ki­ bi­ bil­ bolj­ nizkopražen«.­ Takega­ programa­ v­
Sloveniji­še­ni­in­nujno­bi­bilo,­da­bi­ga­začeli­razvijati.­Z­njim­bi­
poskušali­ odgovoriti­ tudi­ na­ dileme­ stanovalcev­ o­ tem,­ ali­ so­ vsi­
stanovalci,­ki­ so­vključeni­v­program,­ tudi­primerni­ zanj­ ali­pa­ je­
program­za­nekatere­prezahteven,­saj­se­ne­morejo­držati­osnovnega­
reda,­ki­ga­po­običajnih­standardih­narekuje­in­zahteva­življenje­v­tej­
družbi.­V­evalvaciji­je­bilo­govora­vsaj­o­dveh­takih­uporabnikih,­ki­
sta­po­mnenju­stanovalcev­neprimerna­za­tako­obliko­bivanja­in­bi­
potrebovala­intenzivnejšo.­Le­da­so­stanovalci­gojili­pričakovanje,­
da­z­njimi­‘nekaj­naredijo’­(jih­disciplinirajo­…)­izvajalci­programa,­
medtem­ko­se­delavke/delavci­bolj­nagibajo­k­ temu,­da­bi­bilo­za­
te­ uporabnike­ treba­ razviti­ drugačen­ program­ (z­ intenzivnejšim­
spremljanjem,­ drugačno­ strukturo­ ipd).­ Težko­ vprašanje,­ ali­ naj­
bi­ bile­ take­ oblike­ bivanja­ tudi­ dislocirane,­ nekoliko­ umaknjene­
iz­običajnih­bivalnih­sosesk,­ostaja­odprto­ in­v­stroki­ se­ (na­ ravni­
Evrope)­glede­njega­mnenja­dokaj­ostro­delijo.­V­Sloveniji­bi­bilo­
treba­ šele­ najti­ odgovor­ in­ sicer­ v­ dialogu­ z­ vsemi­ vpletenimi,­
potencialnimi­stanovalci,­izvajalci,­financerji­ter­širšo­javnostjo.­
Projekt­ je­sicer­za­stanovalce­pomenil­varno­in­relativno­mirno­
obdobje.­Po­merilih,­ki­jih­postavljajo­sorodni­projekti­v­tujini,­je­pri­
nastanitveni­podpori­za­brezdomne­največji­uspeh­to,­da­stanovalci­
ostanejo­vključeni­ter­da­se­jim­v­tem­obdobju­ne­dogajajo­rizične­
epizode­ na­ področju­ socialne,­ zdravstvene­ in­ duševne­ stabilnosti.­
Vključitev­ v­ program­ je­ za­ naše­ stanovalce­ po­ njihovih­ besedah­
pomenila­obdobje­relativne­varnosti,­miru­in­dobrega­počutja.­
Ja,­ če­ bi­ zmeraj­ bilo­ tako,­ bi­ bilo­ super.­Da­ bi­ bilo­ celo­
življenje­tako,­da­bi­bilo­lahko­tako­celo­življenje.­
Nekateri­ sogovorniki­ so­ poudarili­ priložnost­ za­ spremembo,­ ki­
32 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
jim­jo­je­ponujala­vključitev­v­program.­Nudila­jim­je­možnost­vsaj­
delne­zamenjave­socialnega­okolja,­mrež­in­s­tem­življenjskih­vizij.­
Spodnji­odlomek­poudarja­ tudi­zelo­pomemben­vidik­postopnosti,­
malih­korakov,­dovolj­časa.­
To­je­ubistvu­bilo­tako,­takrat­se­je­samo­prodajala­droga­
pa­se­je­uživala­droga.­Že­takrat­sem­hotel­iz­tega­ven­it,­pa­
nisem­nekak­mogel,­nisem­imel­placa.­To­mi­je­bilo­ful­uredu,­
da­ sem­ imel­ svojo­ sobo,­da­ sem­se­ lahko­nekam­zatekel,­da­
sem­ imel­ svoj­mir­ in­da­ sem­ lahko­ razmislil­ stvari.­ /…/­Res­
sem­počasi­naredil,­ to­nisem­od­danes­na­ jutri,­ampak­se­ je­
počasi­to­zgodilo,­nisem­več­toliko­zahajal­v­Stigmo,­v­Kralje­
ulice,­in­pol­ko­nekoga­ne­vidiš­dosti­časa,­je­pol­čisto­drugače,­
ko­ga­srečaš,­pač­se­pozdraviš,­nimaš­več­kaj,­ker­te­tudi­ne­
zanimajo­iste­stvari,­recimo­da­bi­se­cele­dneve­drogiral.­In­je­
pol­bilo­tako,­da­sem­se­pol­tudi­začel­več­s­temi­družit,­recimo­
z­V.­ [ime­ ključne­ delavke]­ sva­ več­ časa­ posvetila­ temu,­ sva­
reševala­te­probleme,­finančne.
Mnogo­jih­je­govorilo­tudi­o­preskokih­na­področju­dostojanstva­
in­ samozavesti,­ ki­ jih­ pomeni­ in­ omogoča­ bivanje­ v­ dostojnem­
stanovanju.­
Ogromno­ se­ je­ spremenilo,­ tuš­ imaš,­ doma­ si.­ Čisto­
drugače­človek­doživlja.­Veš­kako,­dobil­sem­občutek,­da­sem­
človek­nazaj,­da­sem­vseeno­nekaj­vreden.
Nekateri­stanovalci­so­dosego­svojih­ciljev­ocenili­kot­nezadostno,­
kar­ je­ verjetno­ posledica­ ambiciozno­ zastavljenih­ individualnih­
načrtov­ (ki­ zbudijo­ visoka­ pričakovanja­ in­ zahteve)­ ter­ relativno­
kratkega­obdobja,­v­katerem­naj­bi­bili­življenjski­cilji­ (ki­ so­prej­
leta­ali­desetletja­mirovali,­stagnirali)­naenkrat­uresničeni.­
Pri­meni­vem,­da­se­je­premalo­odvilo,­kakor­bi­se­lahko,­
če­sem­čisto­odkrit.­
Zanimivo­ je­ tudi­ bilo,­ kar­ je­ še­ posebej­ ubesedil­ eden­ od­
stanovalcev,­kako­bivanja­v­stanovanju­ni­razumel­kot­zagotovljenega­
in­je­nekajkrat­vmes­še­prespal­zunaj,­da­bi­preveril,­ali­to­še­zmore.­
S­tem­je­lepo­ilustriral­preplet­dveh­realnosti,­brezdomske­in­te,­ki­
jo­s­seboj­prinaša­stanovanje­ter­z­njim­urejanje­različnih­področij­
življenja,­kjer­procesi­lahko­potekajo­bolj­ali­manj­uspešno.­
33Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Ene­parkrat­sem­res­zunaj­prespal.­Ne­bom­govoril,­kje­sem­
prespal,­ ampak­ sem­ pa­ zunaj­ prespal,­ ja.­ Pa­ ubistvu­ ni­ nič­
posebnega,­vem,­da­sem­še­zmeraj­sposoben­it,­lahko­mi­zdaj­
ključ­vzameš,­pa­vem,­da­mi­ne­bo­noben­problem.­Po­drugi­
strani­pa­vem,­da­čas­teče­in­da­moram­čim­prej­kej­naredit,­
ne,­da­mi­ne­bo­ta­čas­pobegnil­in­pol­bojo­ti­stroški­velki­in­
pol­bom­spet­tko,­ne­…
Sklep
V­ program­ nastanitvene­ podpore­ društva­ Kralji­ ulice­ so­ bili­
vključeni­posamezniki­ in­posameznice,­ki­ so­bili­pred­vselitvijo­
v­stanovanje­več­let­brezdomni.­Vključitev­v­ta­program­je­zanje­
pomenila­ prvo­ relativno­ varno­ in­ relativno­ trajno­ nastanitev­ po­
daljšem­obdobju­in­uspeh­je,­da­so­(v­večini­primerov)­to­nastanitev­
glede­ na­ pretekle­ negotove­ in­ stresne­ izkušnje­ uspeli­ uspešno­
zadržati­ ter­ v­ njej­ vztrajati.­ Za­ zelo­ ustrezen­ pristop­ se­ je­ tako­
po­mnenju­ uporabnikov­ (pa­ tudi­ delavcev)­ izkazal­ individualni­
pristop,­ torej­ pristop,­ ki­ izhaja­ iz­ vsakega­ uporabnika,­ njegove­
specifične­ življenjske­ situacije,­ njegovih­ potreb.­ Individualni­
pristop­ omogoča­ individualni­ načrt­ in­ pa­ individualiziran­ način­
dela,­utemeljen­v­delovnem­odnosu­med­uporabnikom­in­delavko/
delavcem,­ ki­ se­ redno­ sestajata­ in­ glede­ na­ nastale­ spremembe­
sproti­ prilagajata­ začrtano­ pot­ napredovanja.­ Tako­ uporabniki­
kot­ tudi­ delavci­ so­ poudarili­ pomen­ delovnega­ odnosa,­ pri­
obojih­pa­je­bilo­tudi­zaznati,­da­povezujejo­uspešnost­delovnega­
odnosa­ tudi­ z­ bolj­ osebnim­ odnosom,­ ki­ mu­ pripisujejo­ precej­
velik­ pomen.­ Osebni­ odnos­ pa­ delavke­ in­ delavci­ v­ določenih­
primerih­ zaznavajo­ tudi­ kot­ oviro,­ saj­ bi­ zaradi­ zavezanosti,­
ki­ jo­ osebni­ odnos­ prinaša­ s­ seboj,­ v­ določenih­ primerih­ težje­
izpolnjevali­nekatere­zahteve­delovnega­odnosa,­ki­pridejo­skupaj­
z­vključenostjo­v­projekt.­Zanimivo­je­tudi,­da­delavke­in­delavci­
v­ evalvacijah­ izražajo,­ da­ jim­ je­ bolj­ všeč­ odkrit­ odnos­ s­ strani­
uporabnikov­ in­ pripravljenost­ na­ dialog,­ medtem­ ko­ je­ zanje­
največja­ ovira­ pri­ delu­ nepripravljenost­ uporabnikov­ na­ odprt­
odnos.­Ker­pripravljenost­na­zaupen­odnos­in­zmožnost­odkritega­
pogovora­eksplicitno­naj­ne­bi­bila­(nujni)­pogoj­za­sodelovanje­v­
projektu,­je­to­ena­od­točk,­ki­bi­jo­bilo­v­strokovnem­timu­treba­
34 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
reflektirati­in­ugotoviti,­ali­je­dober­delovni­odnos­mogoč­tudi­brez­
zaupnega­ siceršnjega­ odnosa.­ S­ strani­ uporabnikov­ poudarjena­
prezaposlenost­delavcev­je­po­svoje­odraz­objektivne­okoliščine,­
ki­ je­ zaradi­ kadrovskih­ omejitev­ v­ društvu­ razumljiva.­ Kako­
občutek­nezadostne­razpoložljivosti­delavcev­vpliva­na­uspešnost­
programa,­ostaja­odprto­vprašanje,­o­katerem­bi­bilo­pomembno­
tako­ v­ krogu­ strokovnega­ tima­ kot­ tudi­ skupaj­ z­ uporabniki­ še­
diskutirati­in­iskati­možne­rešitve.­
Na­ podlagi­ opravljenih­ evalvacij­ lahko­ sklenemo,­ da­ je­ po­
prvem­letu­in­pol­(torej­po­pilotni­fazi)­projekta­mogoče­reči,­da­je­
projekt­do­zdaj­potekal­zelo­uspešno,­da­se­je­uspel­do­dobršne­mere­
prilagajati­sprotnim­potrebam­(uporabnikov)­in­spremembam,­da­je­
bil­kakovostno­izvajan­ter­spremljan,­da­pa­se­v­obdobju­njegovega­
izvajanja­ potrebe­ na­ nastanitvenem­ področju­ niso­ zaprle,­ ampak­
so­se­odprle­nove,­ in­sicer­predvsem­te­po­nadaljevalnih­stopnjah,­
ki­ bi­ omogočile­ stanovanjsko­ najbolj­ izključenim­ posameznikom­
postopen­prehod­k­trajni­nastanitvi.­
Rezultati­te­evalvacije­so­vplivali­na­to,­da­so­v­društvu­Kralji­
ulice­koncept­nastanitvene­podpore­po­obdobju­pilotskega­izvajanja­
programa­ dopolnili­ tako,­ da­ so­ uvedli­ drugo,­ nadaljevalno­ fazo­
programa,­ki­vključenim­uporabnikom­omogoča,­da­za­določeno­
krajše­obdobje­še­ostanejo­v­podprtem­stanovanju.­Ta­možnost­naj­
bi­ bila­ dostopna­ tistim,­ ki­ so­ v­ programu­ naredili­ korake­ naprej­
na­ bistvenih­ področjih,­ povezanih­ z­ njihovimi­ individualnimi­
načrti­ ter­za­katere­obstaja­dovolj­ realno­pričakovanje,­da­se­ jim­
bo­ v­ kratkem­ odprla­ druga­ možnost­ razmeroma­ trajne­ in­ varne­
namestitve.­
Razvoj­ programa­ in­ njegova­ evalvacija­ pa­ sta­ vse­ vpletene­
boleče­opomnila­na­ to,­koliko­ je­v­Sloveniji­ še­brezdomcev,­ki­bi­
potrebovali­ in­si­želijo­ tako­vrsto­podpore,­predvsem­pa­pripeljala­
do­spoznanja,­da­potrebujemo­še­več­različnih­oblik­nastanitvenih­
možnosti­ za­ brezdomce,­ posebej­ take,­ ki­ bi­ bile­ namenjene­
specifičnim­ skupinam­ te­ populacije­ (npr.­ osebam­ z­ dvojnimi­
diagnozami,­ starejšim­ samskim­ ljudem,­mlajšim,­ družinam­…)­ in­
ki­bi­bile­še­bolj­nizkopražne,­kot­je­bila­tu­evalvirana,­obenem­pa­
varne­oz.­trajne.­
35Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik:­Evalvacija­prvega­leta­delovanja­programa­nastanitvene­podpore­v­društvu­Kralji­ulice
Literatura
Bevan,­P.­(1998).­The­resettlement­handbook.­London:­The­
homeless­link.­(posodobljena­elektronska­verzija­dostopna­na­­
http://handbooks.homeless.org.uk/resettlement).­
Brown,­S.­in­Randall.­G.­(1995).­Outreach­and­resettlement­
work­with­people­sleeping­rough.­London:­Department­of­the­
environment.
CUHP.­(b.­d.).­Pridobljeno­19.­2.­2010­s­svetovnega­spleta:­
http://www.cuhp.org/.­
Dekleva,­B.­in­Razpotnik,­Š.­(2007).­Brezdomstvo­v­Ljubljani.­
Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­v­Ljubljani.
Edgar,­B.,­Doherty,­J.­in­Mina-Coull,­A.­(2000).­Support­and­
housing­in­Europe.­Bristol:­The­policy­press.
FEANTSA.­(b.­d.).­Pridobljeno­19.­2.­2010­s­svetovnega­spleta:­
http://www.feantsa.org/code/en/hp.asp.
Hansen,­I.­L.­S.­(2006).­The­Norwegian­strategy­to­prevent­
and­combat­homelessness­»the­pathway­to­permanent­home«.­
(Host­report).­Peer­rewiew:­national­Strategy­to­prevent­and­tackle­
homelessness­(the­Pathway­to­a­permanent­home).­Oslo­7–8­
september,­2006.­Neobjavljen­tipkopis.
Harvey,­B.­(1999).­Models­of­resettlement­for­the­homeless­in­
the­European­union.­V­P.­Kennett­in­A.­Marsh­(ur.),­Homelessness.­
Exploring­the­new­terrain.­Bristol:­The­policy­presss.
Hennessy,­C.,­Grant,­D.,­Meadows.­M.­in­Cook,­I.­(2005).­
Young­and­homeless:­an­evaluation­of­a­resettlement­service­on­
Merseyside.­International­Journal­of­Consumer­Studies,­29(2),­str.­
137–147.
Jones,­A.­in­Higate,­P.­(2000).­Breaking­down­barriers­Meeting­
housing­and­support­needs­in­Swansea,­Neath­Port-Talbot,­
Bridgend­and­Carmarthenshire.­York:­York­University,­Centre­for­
Housing­Policy.
Kobolt,­A.­(1987).­Dosedanji­potek­in­smeri­prenove­organizacij­
za­usposabljanje­otrok­in­mladostnikov­z­motnjami­v­telesnem­in­
duševnem­razvoju.­Ptički­brez­gnezda,­12(25),­str.­61-65.
36 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 ­ - ­ 3 6
Kozar,­M.­(ur.)­(2008).­Mednarodna­konferenca­Najprej­
stanovanje!­Ljubljana:­Društvo­za­pomoč­in­samopomoč­
brezdomcev­Kralji­ulice.­
Kozar,­M.­in­Jurančič­Šribar,­L.­(2008).­Nastanjevanje­
brezdomnih­–­norveška­politika­in­praksa.­Socialna­pedagogika,­
12(4),­str.­437–446.
Razpotnik,­Š.­in­Dekleva,­B.­(2005).­Kralji­ulice­:­predhodno­
poročilo­o­poteku­akcijske­raziskave.­Socialna­pedagogika,­9(3),­
str.­265–300.
Razpotnik,­Š.­in­Dekleva,­B.­(2007).­Na­cesti­–­brezdomci­o­sebi­
in­drugi­o­njih.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Razpotnik,­Š.­in­Dekleva,­B.­(ur.)­(2009).­Brezdomstvo,­zdravje­
in­dostopnost­zdravstvenih­storitev.­Ljubljana:­Ministrstvo­za­
zdravje.
Rough­Sleepers­Initiative.­(2009).­Pridobljeno­19.­2.­2010­s­
svetovnega­spleta:­http://en.wikipedia.org/wiki/Rough_Sleepers_Initiative.
­Strokovna­izhodišča­(koncept)­programa­nastanitvene­
podpore­za­brezdomne.­(2008).­Ljubljana:­Društvo­Kralji­ulice.­
Neobjavljeno­gradivo.
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­januarja­2010.
37Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Usmerjeni­skupinski­intervju­v­
pedagoškem­raziskovanju
Focus­Group­Interview­in­Pedagogical­
Research
Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­­
in­Gorazd­Meško
Slađana­Đurić,­
dr.­soc.,­Fakultet­
za­bezbednost,­
Univerzitet­u­
Beogradu,­Gospodara­
Vučića­50,­11040­
Beograd,­Srbija,­
sdjuric@eunet.rs;­
Branislava­Popović-
Ćitić,­dr.­def.,­Fakultet­
za­specialnu­edukaciju­
i­rehabilitaciju,­
Univerzitet­u­
Beogradu,­Visokog­
Stevana­2,­11000­
Beograd,­Srbija,­
popovb@eunet.rs;­
Gorazd­Meško,­dr.­
soc.­ped.,­Fakulteta­
za­varnostne­vede,­
Univerza­v­Mariboru,­
Kotnikova­8,­1000­
Ljubljana,­Slovenija,­
gorazd.mesko@fvv.
uni-mb.si
Povzetek
V­ članku­ so­ predstavljana­ osnovna­ načela­
usmerjenega­skupinskega­intervjuja­in­še­posebej­
posebnosti­ uporabe­ te­ metode­ v­ pedagoških­
raziskavah.­ Opirajoč­ se­ tako­ na­ izkušnje­
številnih­raziskovalcev­iz­vsega­sveta­kot­tudi­na­
osebne­ izkušnje­ glede­ uporabe­ te­ raziskovalne­
metode,­avtorji­povzemajo­osnovna­metodološka­
načela­ in­ elemente­ pedagoškega­ raziskovanja­
pri­uporabi­usmerjenega­skupinskega­intervjuja:­
sestava­skupine,­starost­sodelujočih­v­razgovoru,­
velikost­ skupine,­ trajanje­ intervjuja,­ vloga­
moderatorja,­ čas­ in­ kraj­ izvedbe­ intervjuja,­
vprašanja­ za­ usmerjeni­ skupinski­ intervju,­
izvedba­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja,­
analiza­ podatkov,­ etični­ problemi­ uporabe­
usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ pri­ otrocih­
in­mladostnikih.­Avtorji­ugotavljajo,­da­pravilno­
izvedeni­ usmerjeni­ skupinski­ intervju­ otrok­
in­ mladostnikov­ omogoča­ velike­ možnosti­ na­
področju­ doseganja­ vpogleda­ v­ širok­ spekter­
otroške­ percepcije,­ stališč,­ interesov,­ vrednot­
38 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
in­ izkušenj­ o­ številnih­ področjih.­ Pravilna­ uporaba­ te­
raziskovalne­metode­vključuje­tako­poznavanje­slabosti­
in­ omejitev­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ kot­
tudi­ dobro­ poznavanje­ načela­ skupinske­ dinamike­ in­
interakcij,­na­katerih­ta­raziskovalni­pristop­tudi­temelji.
Ključne besede:­ usmerjeni­ skupinski­ intervju,­
pedagoško­raziskovanje,­otroci.
Abstract
The­ paper­ presents­ the­ basic­ principles­ of­ the­ focus­
group­ interview,­ and­ the­ specific­ features­ of­ the­ use­ of­
this­ method­ in­ pedagogical­ research.­ Relying­ on­ the­
experience­ of­ numerous­ researchers­ worldwide­ and­ on­
personal­experiences­ in­employing­ this­ research­method,­
the­authors­summarise­the­basic­methodological­principles­
and­the­elements­of­pedagogical­research­in­the­use­of­the­
focus­group­interview:­composition­of­the­group,­age­of­the­
respondents,­ size­of­ the­group,­duration­of­ the­ interview,­
role­ of­ the­ moderator,­ time­ and­ place­ of­ the­ interview,­
questions­ for­ the­ focus­ group­ interview,­ conducting­ of­
focus­ group­ interviews,­ data­ analysis,­ ethical­ problems­
concerning­the­usage­of­focus­group­interviews­on­children­
and­ adolescents.­ The­ authors­ conclude­ that­ properly­
conducted­ focus­ group­ interviews­ with­ children­ and­
adolescents­offer­great­possibilities­in­terms­of­acquiring­
deep­ insight­ into­ the­wide­ spectrum­ of­ child­ perception,­
views,­ interests,­ values­ and­ experiences­ in­ a­ number­ of­
fields.­The­proper­application­of­this­research­method­also­
includes­ knowledge­of­ the­weaknesses­and­ limitations­of­
the­focus­group­interview,­as­well­as­acquaintance­with­the­
principles­of­group­dynamics­and­interactions,­upon­which­
this­research­method­is­built.­
Key words: focus­ group­ interviews,­ educational­
research,­children.
39Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Uvod
Čeprav­je­sledove­uporabe­usmerjenega­skupinskega­intervjuja1­
možno­ najti­ v­ antropoloških­ raziskovanjih­ majhnih­ skupnosti,­
je­ resnični­ začetek­ uporabe­ te­metode­ povezan­ z­Mertonovimi­ in­
Lazarsfeldovimi­ testiranji­ reakcij­ na­ vojne­ programe­ v­ ameriških­
medijih­ v­ štiridesetih­ letih­ prejšnjega­ stoletja­ (Morgan,­ 1997;­
Vaughn,­Schumm­in­Sinagub,­1996;­Merton,­1987).­V­literaturi­ je­
mogoče­prepoznati­tri­obdobja­v­razvoju­usmerjenega­skupinskega­
intervjuja­kot­raziskovalne­metode:­zgodnje­obdobje,­v­katerem­se­
je­ta­metoda­izvajala­v­akademskih­in­v­primerjalnih­družboslovnih­
raziskovanjih;­obdobje­od­konca­druge­svetovne­vojne­do­leta­1980,­
v­ katerem­ se­ usmerjeni­ skupinski­ intervju­ prevladujoče­ uporablja­
v­ marketinških­ raziskavah,­ in­ današnje­ obdobje,­ v­ katerem­ se­
uporaba­ te­ metode­ krepi­ na­ področju­ marketinških­ in­ političnih­
raziskav,­ vendar­ se­ ponovno­ spet­ vrača­ v­ polje­ akademskega­
raziskovanja­ (Morgan,­ 1998).­ Hiter­ porast­ uporabe­ te­ metode­ v­
družboslovnih­vedah­v­osemdesetih­ in­na­začetku­devetdesetih­ let­
potrdi­tudi­Morgan­(1996),­ki­je­z­analizo­vsebine­baze­Sociological­
Abstract­ugotovil,­da­je­bila­v­60­odstotkih­v­tem­obdobju­izvedenih­
empiričnih­ raziskovanj­ uporabljena­ tudi­ metoda­ usmerjenega­
skupinskega­intervjuja.
Težko­ je­ prešteti­ vsa­ področja,­ kjer­ se­ danes­ uporabljajo­
usmerjeni­skupinski­intervju.­Čeprav­so­se­dolgo­časa­najpogosteje­
uporabljali­ v­ marketinških­ raziskavah,­ jih­ njihova­ ponovna­
aktualizacija­in­razvoj­v­okviru­akademskih­raziskovanj­uvrščata­v­
skupino­najpogosteje­uporabljenih­raziskovalnih­metod.­Usmerjeni­
skupinski­ intervju­ je­ kot­ metoda­ postal­ popularno­ raziskovalno­
orodje­ družboslovnih­ znanstvenikov­ na­ področju­ sociologije,­
psihologije,­ pedagogike,­ antropologije,­ evalvacije,­ javnega­
mnenja,­ propagande,­ komunikacije­ in­ zdravstva.­Dejansko­ število­
usmerjenih­ skupinskih­ intervjujev­ v­ zadnjih­ letih­ presega­ število­
1­ V­ pričujočem­ prispevku­ uporabljamo­ izraz­ usmerjeni skupinski intervju­ za­ metodo­
intervjuja,­ki­ jo­v­ literaturi­poimenujejo­ tudi­ fokus­skupinski­ intervju,­ fokusni­skupinski­
intervju,­fokus­grupni­intervju.­Usmerjeni­skupinski­intervju­opredeljujemo­kot­intervju,­pri­
katerem­je­izbrana­ciljna­(fokusna)­skupina,­v­kateri­se­pod­vodstvom­moderatorja­izvaja­
razprava­o­določenem­problemu.­Angleški­izraz­'focus­group­interview'­izraža­žarišče­dveh­
problemov­–­ciljno­skupino­in­ciljano­temo­razprave,­v­katero­so­vključeni­ljudje,­ki­se­jih­
problem­tiče­oz.­ga­poznajo.­
40 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
raziskav,­v­katerih­ je­bil­uporabljen­anketni­vprašalnik.­Na­osnovi­
pregleda­ objav­ v­ mednarodnih­ akademskih­ časopisih­ Kitzinger­
in­Barbour­ (1999)­ navajata,­ da­ se­ je­ v­ zadnjih­ nekaj­ letih­ število­
znanstvenih­raziskav,­kjer­ je­bila­uporabljena­metoda­usmerjenega­
skupinskega­ intervjuja,­potrojilo.­V­zadnjih­dveh­desetletjih­sta­se­
znatno­ povečali­ pogostost­ in­ raznovrstnost­ uporabe­ usmerjenega­
skupinskega­intervjuja­na­področju­različnih­znanstvenih­disciplin,­
ki­ se­ nanašajo­ na­ raziskovanje­ vedenja­ in­ stališč­ otrok­ in­mladih.­
To­ je­ povzročilo­ porast­ metodološkega­ zanimanja­ za­ to­ obliko­
raziskovanja­ ter­ tudi­potrebo­po­usposabljanju­za­uporabo­metode­
usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ na­ posameznih­ raziskovalnih­
področjih.
Usmerjeni skupinski intervju kot raziskovalna 
metoda v pedagoških raziskavah
Usmerjeni­ skupinski­ intervju­ se­ kot­ kvalitativni­ raziskovalni­
pristop­ uporablja­ v­ raziskovanju­ interesov,­ vrednot,­ izkušenj,­
stališč­ in­dojemanja­v­mnogo­znanstvenih­disciplinah:­psihologiji,­
na­ področjih­ šolske­ in­ socialne­ psihologije­ (Šarić,­ 2007),­ otroške­
psihiatrije,­ socialnega­ dela­ in­ še­ posebej­ na­ širokem­ področju­
pedagoškega­ raziskovanja.­ Nesporna­ je­ njegova­ vrednost­ pri­
proučevanjih­otrok­in­mladih­s­posebnimi­potrebami­in­vedenjskimi­
težavami.­Raziskovalci­ so­ enotnega­ stališča,­da­gre­ za­ tehniko,­ki­
je­ izbrana­za­proučevanja­občutljivih­ tem.­Kljub­ široki­uporabi­ te­
raziskovalne­metode­ v­ raziskavah­ o­ otrocih­ in­mladih­ posamezni­
avtorji­ugotavljajo,­da­je­kljub­pravi­ekspanziji­tovrstnih­raziskovanj­
v­zadnjih­desetih­letih­(Gibson,­2007;­Hennessy­in­Heary,­2005)­v­
metodološki­ literaturi­ relativno­malo­ del­ posvečenih­ sistemizaciji­
načel­in­posebnostim­uporabe­te­tehnike­v­pedagoških­raziskovanjih.
Usmerjeni­ skupinski­ intervju­ je­ kvalitativna­ raziskovalna­
metoda,­ ki­ vključuje­ vrsto­ vodenih­ skupinskih­ razprav,­ v­ katerih­
se­ zbirajo­ udeleženci,­ ki­ imajo­ skupne­ posamezne­ značilnosti­ ali­
izkušnje,­da­lahko­razpravljajo­o­določenih­vprašanjih,­relevantnih­
za­ raziskovalni­ problem­ (Đurić,­ 2007).­Morgan­ (1996)­ navaja­ tri­
bistvene­ dimenzije­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja:­ prvič,­ to­
je­ metoda,­ namenjena­ zbiranju­ podatkov;­ drugič,­ izvor­ podatkov­
je­interakcija,­ki­se­razvija­skozi­skupinsko­razpravo;­in,­nazadnje,­
41Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
v­ izvajanju­ te­metode­ ima­ raziskovalec­aktivno­vlogo­pri­vodenju­
skupinske­razprave.
Poleg­tega,­da­definicije­različnih­avtorjev­poudarjajo­posebne­
vidike­te­metode,­je­z­njihovo­analizo­možno­izvesti­niz­relativno­
nespornih­ elementov­ pomena­ tega­ pojma.­ Gre­ za­ kvalitativno­
metodo­ raziskovanja,­ ki­ je­ sestavljena­ iz­ nadgradnje­ oblike­
skupinskega­intervjuja­in­metode­opazovanja­z­udeležbo.­Podatki,­
pridobljeni­z­uporabo­te­metode,­izvirajo­tako­iz­verbalnih­izjav­
udeležencev­ kot­ tudi­ iz­ skrbnega­ opazovanja­ med­ razpravo­
izraženih­neverbalnih­reakcij.­Skupina­je­majhna,­sestavlja­jo­od­
6­do­12­ljudi,­izbranih­skladno­z­natančno­opredeljenimi­merili.­
Razprave­ se­ ponavljajo­ z­ različnimi­ skupinami.­ Število­ skupin­
je­odvisno­od­konkretnega­problema,­ciljev­in­narave­raziskave.­
Namen­ razprave­ je­ zbiranje­ podatkov­ o­ mnenjih,­ občutkih,­
stališčih­in­idejah­udeležencev­o­določeni­temi.­Iz­tako­pridobljenih­
podatkov­ lahko­ sklepamo­ o­ skupinskem­ mišljenju,­ procesih­ in­
normah.­Razpravo­vodi­moderator,­katerega­naloga­je,­da­zastavlja­
vprašanja,­usmerja­ razpravo,­ se­ trudi,­da­vsi­udeleženci­ izrazijo­
svoja­ stališča,­ posluša­ in­ opazuje.­ Najpogosteje­ je­ moderator­
pozneje­ tudi­ vključen­ v­ analizo­ zbranih­ podatkov.­ Moderator­
uporablja­ navodila­ za­ razpravo,­ ki­ so­ bila­ natančno­ oblikovana­
skladno­ s­ cilji­ raziskave.­ Zaradi­ tega­ ta­ oblika­ raziskovanja­ v­
svojem­imenu­nosi­izraz­usmerjeni­(oz.­fokus(ira)ni;­angl.­focus),­
ki­ se­nanaša­na­osredotočenost­ razprave­na­določena­vprašanja,­
pomembna­z­vidika­raziskovalnega­problema.­Navodila­običajno­
vsebujejo­ pet­ do­ sedem­ takšnih­ vprašanj,­ ki­ jih­ moderator­
zastavlja­ udeležencem.­ Medtem­ ko­ v­ skupinskem­ intervjuju­
izpraševalec­ razgovora­ postavlja­ vprašanja­ udeležencem,­
na­ katera­ oni­ potem­ po­ vrsti­ odgovarjajo,­ pa­ v­ usmerjenem­
skupinskem­ intervjuju­ moderator­ vprašanje­ postavi­ za­ skupno­
razpravo.­Uspešna­ skupinska­ interakcija­ je­ tedaj,­ ko­ udeleženci­
svojih­odgovorov­na­naslavljajo­na­moderatorja,­ temveč­drugim­
udeležencem,­ tako­ da­ razlagajo­ in­ utemeljujejo­ svoje­mišljenje­
ali­ pa­ iščejo­ obrazložitev­ od­ drugih­ udeležencev.­ Postopek­
usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ je­ zasnovan­ na­ razvijanju­
socialne­interakcije,­ki­se­vzpostavi­med­udeleženci.­Udeleženci­
imajo­možnost,­da­se­strinjajo­ali­se­ne­strinjajo­z­mnenji­drugih.­
Usmerjeni­ skupinski­ intervju­ običajno­ traja­ od­ 1,5­ do­ 2,5­ ure,­
odvisno­ od­ kompleksnosti­ vprašanj­ in­ značilnosti­ udeležencev.­
42 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
Celotni­potek­razprave­se­snema.­Moderator­neposredno­po­koncu­
razprave­uredi­prepis­pogovora­z­avdiozapisa.­V­tem­pogledu­je­
pomembno­ zagotoviti­ avdiosnemanje­ razprave,­ delati­ zapiske­ o­
poteku­razprave­in­glede­na­način­organizacije­dejanske­raziskave­
kot­ opazovalec­ delati­ zapiske­ o­ vseh­ pomembnih­ neverbalnih­
reakcijah­udeležencev.­
V­ nasprotju­ z­ individualnimi­ intervjuji­ s­ ciljem­pridobivanja­
vpogleda­v­stališča­ in­mišljenje­v­ intervjuju­sodelujočih­oseb­je­
namen­skupinske­razprave­v­usmerjenem­razgovoru­z­namenom­
doseganja­ pregleda­ obsega­ različnih­ mnenj­ in­ stališč,­ ki­ o­
določeni­ temi,­ ki­ je­ predmet­ razprave,­ obstajajo­ v­ posamezni­
skupnosti.­ Zato­ namen­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­
ni­ v­ ustvarjanju­ konsenza­ iz­ množice­ različnih­ mnenj,­ ampak­
je­ njegovo­ bistvo­ ideja,­ da­ se­ udeležence­ spodbudi,­ da­ izrazijo­
svoje­ mnenje­ o­ določenih­ vprašanjih­ in­ da­ jih­ argumentirajo.­
Po­ tem­ se­ usmerjeni­ skupinski­ intervjuji­ razlikujejo­ od­ vseh­
drugih­metod­ raziskovanja,­ pri­ katerih­ se­ skupinska­ interakcija­
uporablja­ za­ to,­ da­ bi­ udeleženci­ dosegli­ konsenz,­ da­ bi­ se­
sprejela­ določena­ priporočila­ ali­ določena­ odločitev.­ Namen­
usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ je­ pravzaprav­ doseganje­
najširšega­možnega­vpogleda­v­različna­stališča­ in­mnenja­ ljudi­
o­ temi­ raziskovanja.­ Vse­ to­ poteka­ v­ razmerah­ neposrednega­
stika­raziskovalca­s­sodelujočimi­v­raziskavi­v­obliki­neposredne­
intenzivne­razprave.
Če­ usmerjeni­ skupinski­ intervju­ primerjamo­ z­ drugimi­
metodami­ zbiranja­ podatkov,­ ki­ prav­ tako­ predvidevajo­
neposreden­stik­med­raziskovalcem­in­sodelujočimi­v­razgovoru,­
na­primer­opazovanje­ali­individualni­intervju,­ima­le-ta­značilne­
prednosti,­ki­so­plod­posebnega­okolja,­v­katerem­poteka­intervju.­
Gre­ za­ sproščeno­ ozračje,­ v­ katerem­ udeleženci,­ podobni­ po­
svojih­značilnostih,­delijo­svoje­izkušnje,­izmenjujejo­prepričanja,­
se­ jih­ spodbuja,­ da­ svoje­ mišljenje­ dodatno­ obrazložijo,­
soočajo­ svoja­mnenja­ in­ branijo­ svoja­ stališča.­ Interakcija­med­
posamezniki­ spodbuja­ nove­ ideje­ in­mnenja,­ pri­ tem­ pa­ pritisk­
skupine­spodbuja­posameznike,­da­so­realni.­Razprava­v­manjših­
skupinah­ raziskovalcem­ omogoča,­ da­ pridobijo­ tudi­ vsebinske­
in­ čustvene­ odzive­ in­ reakcije­ udeležencev­ (Peterson-Sweeney,­
2005),­ česar­ pa­ najpogosteje­ s­ kvantitativnim­ anketiranjem­ ni­
mogoče­ustvariti.­
43Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Posebnosti usmerjenih skupinskih intervjujev v 
pedagoških raziskovanjih otrok in mladih 
Ena­od­značilnih­prednosti­ciljnih­skupinskih­intervjujev­je­prav­
njihova­ učinkovita­ uporaba­ pri­ mladi­ populaciji.­ Otroci­ in­ mladi­
zelo­z­lahkoto­sprejemajo­pravila­razprave,­ki­se­uporabljajo­pri­tej­
metodi,­ in­če­ je­vse­bilo­pripravljeno­in­ izvedeno­na­odgovarjajoč­
način,­ so­ otroci­ in­ mladi­ najpogosteje­ spontani­ in­ iskreni­ pri­
izražanju­ svojih­ stališč.­ Pomembno­ je­ omeniti­ dejstvo,­ ki­ je­ bilo­
potrjeno­ v­ številnih­ raziskavah­ ter­ priča­ o­ izrazito­ pozitivnih­
izkušnjah­ otrok­ in­ mladih­ pri­ sodelovanju­ v­ tej­ obliki­ intervjuja.­
Prav­tako­je­v­literaturi­navedeno,­da­usmerjeni­skupinski­intervjuji,­
poleg­ tega,­ da­ omogočajo­ možnost­ zbiranja­ podatkov­ v­ širokem­
obsegu­vprašanj,­vsebujejo­tudi­izobraževalni­potencial­in­potencial­
za­ uvid­ v­ problem­ pri­ udeležencih­ razprave­ (Sherman­ in­Webb,­
2005).
Ravno­intenziviranje­uporabe­usmerjenih­skupinskih­intervjujev­
v­raziskovanju­otrok­in­mladih­je­označilo­konec­dolge­tradicije,­v­
kateri­ so­ raziskave­o­otrocih­ temeljile­ na­podatkih,­ pridobljenih­ z­
izpraševanjem­odraslih.­Darbyshire,­MacDougall­in­Schiller­(2005)­
kritizirajo­takšno­prakso,­v­kateri­so­otroci­obravnavani­kot­premalo­
sofisticirani,­ nesposobni,­ da­ sodelujejo­ v­ resni­ razpravi­ o­ svojih­
potrebah,­s­premalo­potenciala,­da­bi­razmišljali­abstraktno,­oziroma­
kot­neresni­udeleženci­razgovora.­
V­ literaturi­ obstaja­ relativno­ soglasje­ o­ dejstvu,­ da­ pomenijo­
usmerjeni­ skupinski­ intervjuji­ v­ primerjavi­ z­ drugimi­ metodami­
višjo­ stopnjo­ odprtosti.­ Naše­ izkušnje­ pri­ izvajanju­ usmerjenih­
skupinskih­intervjujev­z­otroki­in­mladimi­v­veliki­meri­potrdijo­to­
trditev,­ še­ posebej­ če­ se­ usmerjeni­ skupinski­ intervjuji­ primerjajo­
z­ individualnimi­ intervjuji.­Ko­se­opravlja­ intervju­s­ sramežljivim­
otrokom,­se­lahko­kljub­velikim­naporom­in­iznajdljivosti­zgodi,­da­
se­otrok­skozi­celoten­potek­intervjuja­ne­odpre.­Vsakršno­vztrajanje­
raziskovalca,­da­otrok­lahko­svobodno­izraža­svoja­stališča,­je­lahko­
z­otrokove­strani­doživeto­kot­pritisk,­kar­ga­lahko­pri­komunikaciji­
samo­ še­ bolj­ zavira.­ Vendar­ tudi­ najbolj­ sramežljivi­ udeleženci­
usmerjenega­skupinskega­ intervjuja­v­ situaciji,­ko­njihovi­vrstniki­
okrog­njih­svobodno­in­odprto­govorijo­o­svojih­izkušnjah,­v­nekem­
trenutku­ začnejo­ sodelovati­ v­ razpravi.­ Sam­ položaj,­ v­ katerem­
44 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
ni­ obvezno,­ da­ vsi­ udeleženci­ odgovorijo­ na­ vsako­ zastavljeno­
vprašanje,­ omogoča­ spontano­ sprostitev­ sramežljivih­udeležencev.­
Če­se­na­začetku­ne­morejo­sprostiti­ in­govoriti­o­svojih­mnenjih,­
pazljivo­ spodbujanje­ s­ strani­ raziskovalca­med­potekom­ razprave,­
da­ bi­ slišali­ izkušnjo­ in­ mnenje­ še­ nekoga,­ spodbudi­ tudi­ take­
udeležence,­da­se­vključijo­v­razpravo.
Ko­ raziskovalci­ ocenjujejo,­ da­ je­ za­ potrebe­ reševanja­
postavljenega­ problema­ in­ doseganje­ zastavljenih­ raziskovalnih­
ciljev­ ustrezno­ spremeniti­ metodo­ usmerjenega­ skupinskega­
intervjuja,­nastopi­faza­skrbnega­načrtovanja­in­obsežnih­priprav­za­
realizacijo­intervjuja.­Kot­tudi­pri­drugih­kvalitativnih­raziskovalnih­
metodah­ faza­ priprave­ za­ izvedbo­ samega­ zbiranja­ podatkov­
traja­ dolgo,­ saj­ je­ od­ ustreznosti­ sprejetih­ odločitev­ v­ tem­ delu­
raziskovanja­in­kakovosti­priprav­najbolj­neposredno­odvisen­uspeh­
celotnega­raziskovalnega­projekta.­Kot­pri­vsaki­drugi­raziskavi­je­
uspeh­raziskovalnega­projekta,­v­katerem­je­bil­ izveden­usmerjeni­
skupinski­ intervju,­ odvisen­ od­ natančno­ določenega­ predmeta­ in­
cilja­ raziskave.­ Samo­ precizno­ opredeljevanje­ vseh­ teh­ temeljnih­
vprašanj­lahko­privede­do­primerne­določitve­vprašanj,­o­katerih­se­
bo­razpravljalo,­načrta­vzorčenja,­števila­ razprav,­priprave­navodil­
za­ razprave,­ izbora­ in­ urejanja­ prostora­ za­ izvedbo­ intervjuja,­
izvedbe­samega­intervjuja,­analize­podatkov­in­pisanja­poročil.
V­ nadaljevanju­ bomo­ poskušali­ povzeti­ osnovna­ metodološka­
načela­ in­ elemente­ pedagoških­ raziskovanj,­ v­ katerih­ je­ bil­
uporabljen­ usmerjeni­ skupinski­ intervju,­ nanašajoč­ se­ tako­ na­
izkušnje­številnih­raziskovalcev­po­svetu­kot­tudi­na­lastne­izkušnje­
pri­uporabi­te­metode­v­raziskavah­z­otroki­in­mladimi.­
Značilnosti skupine 
Sestava skupine 
Vzorec­ se­ tudi­ v­ tej­ vrsti­ raziskovanja­ oblikuje­ glede­ na­
problem­ in­ postavljene­ raziskovalne­ cilje­ kot­ tudi­ glede­ na­ vrsto­
raziskovalnega­ projekta,­ v­ sklopu­ katerega­ se­ izvaja­ usmerjeni­
skupinski­ intervju.­ Usmerjeni­ skupinski­ intervju­ temelji­ na­ ideji­
razvijanja­ socialne­ interakcije­ znotraj­ skupine­ udeležencev.­ Pri­
45Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
usmerjenem­ skupinskem­ intervjuju­ je­ treba­ skupinsko­ dinamiko­
usmerjati­ tako,­ da­ se­ omogoči­ pridobivanje­ prostovoljnih­ in­
iskrenih­ odgovorov­ udeležencev­ v­ situaciji­ njihove­ medsebojne­
interakcije.­Funkcija­socialne­dinamike­se­odraža­v­vzpostavljanju­
vlog­in­odkrivanju­situacij,­v­katerih­se­minimizirajo­napetosti­med­
udeleženci,­ a­ hkrati­ optimizirajo­ učinki­ njihovega­ sodelovanja.­
Uspešnost­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ in­ veljavnost­ tako­
pridobljenih­ podatkov­ sta­ v­ veliki­ meri­ odvisni­ od­ stopnje,­ do­
katere­ lahko­ vprašani­ med­ diskusijo­ pošteno­ in­ iskreno­ izražajo­
svoja­stališča.­Proces­uspešnega­upravljanja­skupinske­ interakcije,­
na­ kateri­ je­ osnovana­ ta­ metoda,­ zahteva­ razumevanje­ usmeritve­
in­ stopnje­ vpliva­ glavnih­ spremenljivk­ na­ skupinsko­ vedenje­
udeležencev.­ Individualne­ značilnosti­ udeležencev­ bodo­ vplivale­
na­ vedenje­ drugih­ udeležencev,­ kakovost­ interakcije,­ kohezijo­ in­
kompatibilnost­ skupine,­ s­ čimer­ se­ ustvarja­ okolje,­ v­ katerem­ se­
bodo­udeleženci­počutili­ sproščeni­ali­utesnjeni,­dovolj­motivirani­
ali­ravnodušni,­sproščeni­ali­prestrašeni.­
Skupinska­ interakcija,­ ki­ je­ pomemben­ predpogoj­ za­
kakovost­ podatkov,­ je­ v­ veliki­ meri­ odvisna­ od­ individualnih­
socialnopsiholoških­ lastnosti­ udeležencev,­ kot­ so­ intro-/
ekstravertiranost,­družabnost,­prijetnost,­odprtost­za­nove­ izkušnje­
itd.­To­je­pomembno­tudi­pri­ izbiri­udeležencev­in­med­vodenjem­
razgovora,­ ko­ mora­ moderator­ med­ člani­ ciljne­ skupine­ ustvariti­
optimalno­ stopnjo­ kohezije.­ Prav­ tako­ so­ lahko­ pomembni­ tudi­
nekateri­ drugi­ dejavniki:­ fizične­ značilnosti­ (videz),­ spol,­ starost,­
družbeni­ status­ itd.­ –­ vse­ to­ je­ treba­ upoštevati­ pri­ sestavljanju­
skupine,­ vendar­ skladno­ s­ predvideno­ temo­ razgovora,­ ker­ v­
različnih­ kontekstih­ pride­ do­ izražanja­ različnih­ oblik­ osebnosti­
–kakor­ neposredno­ tako­ tudi­ skozi­ medsebojni­ vpliv­ (v­ smislu­
skladnosti­in­kohezije).
Čeprav­ izkušnje­ mnogo­ raziskovalcev­ kažejo­ na­ skladanje­
istospolnih­ skupin­ in­ priporočajo,­ da­ se­ udeleženci­ v­ isti­ skupini­
med­seboj­ne­poznajo,­se­morajo­odločitve­o­teh­in­mnogo­drugih­
dilemah­ usklajevati­ z­ naravo­ in­ zahtevami­ vsakega­ konkretnega­
raziskovalnega­projekta.
Nedvomno­ je­ pomembno­ vedeti,­ da­ značilnosti­ vsakega­
posameznega­člana­skupine­vplivajo­na­stopnjo­skupinske­kohezije­
ter­ kompatibilnost­ in­naravo­ interakcije.­Tu­mislimo­predvsem­na­
kompleks­ osebnostnih­ lastnosti,­ katerih­ poznavanje­ najpogosteje­
46 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
zahteva­ veliko­ časa.­ Zaželeno­ je,­ da­ pred­ sprejetjem­ končne­
odločitve­o­izboru­otrok­za­sodelovanje­v­usmerjenem­skupinskem­
intervjuju­ raziskovalec­ za­ vsakega­ posameznega­ otroka­ preveri,­
kakšen­ je­ njegov­ temperament,­ ali­ je­ impulziven,­ hiperaktiven,­
ali­ ima­ probleme­ s­ pozornostjo,­ ali­ je­ nagnjen­ k­ jokanju,­ ali­ ima­
probleme­ z­ govorom,­ ima­problematično­vedenje,­ ali­ je­ sposoben­
ostati­ skoncentriran­ za­ predviden­ čas­ trajanja­ intervjuja.­ Glede­
vsega­tega­lahko­vprašamo­učitelje­ ter­na­osnovi­njihovih­opažanj­
sprejmemo­ odločitev­ o­ tem,­ ali­ bomo­ v­ razgovor­ vključili­ otroke­
z­ določenim­ problemom­ in­ ali­ bomo­ oblikovali­ posebne­ skupine­
otrok,­ za­ katere­ lahko­ predpostavljamo,­ da­ bodo­ uravnotežene.­
Vendar­pa­raziskovalec­pogosto­ni­v­situaciji,­ko­bi­lahko­temeljito­
spoznal­ udeležence­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja,­ da­ bi­
lahko­ s­ pravilnim­ kombiniranjem­ oseb­ s­ skladnimi­ medosebnimi­
značilnostmi­ zagotovil­ uspešno­ socialno­ interakcijo.­ Vnaprej­ je­
težko­ načrtovati­ idealno­ kombinacijo­ udeležencev­ z­ določenimi­
osebnostnimi­značilnostmi.­Pogosta­je­situacija,­ko­ima­raziskovalec­
možnost,­da­vnaprej­spozna­samo­nekatere­značilnosti­udeležencev,­
vse­ potencialne­ probleme,­ ki­ se­ pojavijo­med­ potekom­ razgovora­
kot­posledica­neskladnosti­psiholoških­značilnosti­udeležencev,­pa­
ublaži­s­previdnim­vodenjem­razprave.
Zelo­ pogosto­ otroci­ med­ razpravo­ oblikujejo­ svoja­ mnenja­ o­
določenem­vprašanju,­kar­se­dogaja­pod­neposrednim­ali­posrednim­
vplivom­drugih­udeležencev.­Vzpostavlja­se­ intenzivna­ interakcija­
ne­le­med­raziskovalcem­in­vprašanimi,­ampak­v­veliko­večji­meri­
med­ samimi­ udeleženci.­ Vprašani­ med­ seboj­ komentirajo­ svoje­
izkušnje,­se­strinjajo,­soočajo­in­kritizirajo­drug­drugega.­Prostore,­v­
katerih­se­izvajajo­usmerjeni­skupinski­intervjuji,­lahko­imenujemo­
socialni­laboratoriji­v­pravem­pomenu­besede.
Starost udeležencev
V­ literaturi­ (Vaughn­ idr.,­ 1996;­ Heary­ in­ Hennessy,­ 2002)­ je­
starost­šest­let­omenjena­kot­spodnja­starostna­meja­za­sodelovanje­
v­ intervjuju.­Argumentirana­ je­ z­ dejstvom,­da­otroci­ nižje­ starosti­
še­vedno­nimajo­dovolj­dobro­razvitega­besedišča­za­strukturirano­
razpravo­in­da­bi­bilo­njihove­izjave­težko­pravilno­interpretirati.­V­
svoji­dosedanji­raziskovalni­praksi­izvajanja­usmerjenih­skupinskih­
intervjujev­ v­mnogo­ raziskovalnih­ projektih­ smo­ imeli­ priložnost­
47Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
opraviti­ intervjuje­ z­ otroki,­ starimi­ devet­ let­ ali­ več.­ Na­ splošno­
lahko­ rečemo,­ da­ mlajši­ ko­ so­ otroci,­ bolj­ spontana­ je­ njihova­
udeležba­v­razpravi­in­bolj­iskreni­so­njihovi­odgovori.­Pri­starejših­
starostnih­ skupinah­ so­ prepoznavni­ trendi­ manjše­ odprtosti,­
iskrenost­pa­daje­prednost­družbeno­zaželenim­odgovorom.­Hkrati­
pa­mlajši­ko­so­otroci,­težje­in­zahtevnejše­je­organizirati­in­izpeljati­
usmerjene­ skupinske­ razprave.­ Horner­ (2000)­ ugotavlja,­ da­ je­
uporaba­te­metode­pravzaprav­nenadomestljiva­pri­študijah­otrok­v­
dobi­predadolescence­(od­starosti­11­do­14­let),­ki­izražajo­določeno­
zadržanost­v­individualnih­intervjujih.­
Krueger­ (2000),­ povzemajoč­ izkušnje­ moderatorjev­ z­ bogato­
prakso­vodenja­usmerjenih­skupinskih­intervjujev­z­otroki,­navaja,­
da­ je­ z­ otroki,­ mlajšimi­ od­ devet­ let,­ zelo­ težko­ voditi­ razpravo,­
ker­ otroci­ v­ tem­ starostnem­ obdobju­ nimajo­ veliko­ izkušenj­ s­
situacijami,­v­katerih­je­treba­najprej­poslušati­druge,­preden­dobijo­
priložnost,­ da­ tudi­ sami­ odgovorijo.­ Ciljne­ skupinske­ razprave­ z­
otroki­starosti­od­12­do­15­let­so­kaotične,­zato­se­priporoča,­da­se­
izvajajo­ločene­razprave­s­fanti­in­dekleti.­Otroci,­stari­od­14­do­15­
let,­so­bolj­sposobni­poslušati­druge­in­z­njimi­deliti­svoja­stališča.
Raziskovalci­ se­ skoraj­ soglasno­ strinjajo,­ da­ je­ pri­ skupinah­
potrebno,­da­so­te­starostno­homogene,­ter­da­se­najboljši­rezultati­
dosegajo­ pri­ skupinah­ otrok­ in­mladih,­ pri­ katerih­ razlika­ v­ letih­
ni­ večja­ od­ enega­ do­ dveh­ let­ (Kennedy,­ Kools,­ Krueger,­ 2001;­
Hennessy­ in­ Heary,­ 2005).­ To­ priporočilo­ argumentira­ potreba­
po­ tem,­ da­ je­ treba­ zagotoviti,­ da­ so­ otroci­ na­ približno­ enaki­
ravni­ duševnega­ razvoja.­Večje­ razlike­ v­ zvezi­ s­ tem­bi­ zagotovo­
povzročile­ umik­mlajših­otrok,­ ki­ bi­ se­ počutili­ premalo­ izkušene­
in­ premalo­ sposobne­ za­ diskutiranje­ s­ starejšimi­ prijatelji.­Horner­
(2000)­ navaja­ izkušnje,­ v­ katerih­ so­ se­ v­ primeru­ pomembnih­
starostnih­ razlik­med­ otroki­ pojavile­ neuravnoteženosti,­ v­ katerih­
so­ dominirali­ starejši­ ali­ mlajši­ otroci,­ ali­ pa­ so­ celo­ eni­ druge­
izključevali­iz­razprave.
Velikost skupine
Izvajanje­usmerjenih­ skupinskih­ intervjujev­pri­ otrocih­ zahteva­
nekoliko­ drugačna­ načela­ in­ organizacijo­ raziskovanja.­ Prvič,­
izkušnje­ kažejo,­ da­ morajo­ biti­ iz­ otrok­ sestavljene­ skupine­
manjše­kot­ skupine,­ ki­ jih­ sestavljajo­odrasli,­ in­ da­ je­ pet­ do­ šest­
48 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
udeležencev­ optimalna­ velikost­ skupine.­ Poleg­ tega­ je­ glavni­
dejavnik­ za­ odločitev­ o­ velikost­ skupine­ starost­ vprašanih.­ Pri­
intervjujih­z­mlajšimi­otroki­(do­osem­let)­se­priporočajo­skupine­od­
štiri­do­pet­(Morgan,­Gibbs,­Maxwell­in­Britten,­2002)­ali­šest­otrok­
(Kennedy­ idr.,­ 2001).­ Izhajajoč­ iz­ izkušenj­ vodenja­ usmerjenih­
skupinskih­intervjujev,­Edmunds­(1999)­priporoča,­da­se­z­mlajšimi­
otroki­ načrtujejo­ manjše­ skupine­ (pet­ ali­ šest­ udeležencev),­ z­
najstniki­ od­ 13­ do­ 19­ let­ pa­ popolne­ ciljne­ skupine­ (od­ osem­ do­
deset­ udeležencev).­ Povzemajoč­ izkušnje­ številnih­ uporabnikov­
te­ raziskovalne­metode,­Hennessy­ in­Heary­ (2005)­navajata,­da­ je­
splošno­ priporočilo,­ naj­ število­ udeležencev­ ne­ bo­manjše­ od­ pet­
in­večje­od­osem.­Pri­tem­avtorja­opozorita,­da­v­manjših­skupinah­
obstaja­nevarnost,­da­se­razprava­pretvori­v­vzporedne­intervjuje,­v­
večjih­pa­je­mnogo­težje­vzdrževati­osredotočenost­razprave.­
Izvedba usmerjenega skupinskega intervjuja
Trajanje intervjuja 
Strokovnjaki­ za­ izvajanje­ usmerjenih­ skupinskih­ intervjujev­
v­ pedagoških­ in­ psiholoških­ raziskovanjih­ (Vaughn­ idr.,­ 1996;­
Gibson,­ 2007)­ priporočajo,­ da­ se­ trajanje­ intervjuja­ prilagodi­
starosti­otrok.­Razgovor­z­otroki,­mlajšimi­od­deset­let,­naj­ne­traja­
dlje­od­45­minut,­z­otroki,­starimi­od­10­do­14­let,­pa­ne­več­kot­
60­minut.­Povzemajoč­izkušnje­iz­razgovorov­z­otroki,­starimi­od­
sedem­do­11­ let,­ posamezni­ avtorji­ (Morgan­ idr., 2002)­navajajo,­
da­so­najbolj­produktivni­intervjuji,­katerih­skupna­dolžina­je­bila­
40­ minut,­ a­ so­ bili­ razdeljeni­ v­ dve­ srečanji­ po­ 20­ minut,­ med­
katerima­ so­ se­ otroci­ lahko­ osvežili­ in­ se­ tudi­ sprehodili.­ Naše­
izkušnje­kažejo,­da­otroci,­stari­od­14­do­18­let,­brez­težav­aktivno­
sodelujejo­ v­ razpravah,­ dolgih­ 90­ minut,­ kar­ se­ približa­ dolžini­
trajanja­intervjujev­odraslih,­medtem­ko­je­za­osnovnošolske­otroke­
prikladneje,­da­razprava­ne­traja­dlje­od­45­minut­(Đurić­in­Popović­
Ćitić,­2007).­V­vsakem­primeru­mora­biti­moderator­pripravljen,­da­
prekine­razpravo,­ko­otroci­začnejo­kazati­vidne­znake­utrujenosti­
ali­ dolgočasja,­ ali­ pa­ da­ jo­ podaljša,­ če­ zazna­ zainteresiranost­ in­
intenzivno­sodelovanje­otrok.
49Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Moderiranje intervjuja 
Moderiranje­otroških­usmerjenih­skupinskih­intervjujev­zahteva­
veliko­ sposobnost­ raziskovalca,­ da­ spodbuja­ njihovo­ sodelovanje,­
pripravljenost­na­nenadne­dogodke,­ki­ lahko­škodujejo­razpravi­in­
spretnosti­kontroliranja­interakcije,­ki­je­pogosto­lahko­intenzivirana­
do­take­mere,­da­pod­vprašaj­postavi­nadaljevanje­diskusije.­Naloga­
moderatorja­zajema­pomembne­dejavnosti:­on­skrbi,­da­se­skupina­
počuti­ udobno,­ vzdržuje­ usmerjenost­ razprave­ na­ načrtovana­
vprašanja,­ zagotavlja­ enako­ udeležbo­ vseh­ sodelujočih.­ Uspešno­
moderiranje­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ zahteva­ dobro­
poznavanje­ tehnik­ intervjujev­ in­ skupinske­ dinamike­ kot­ tudi­
posebne­vodstvene­spretnosti.
Vse­ to­ so­ okoliščine,­ o­ katerih­ je­ treba­ razmišljati­ pri­ izboru­
raziskovalca,­ki­bo­izvedel­usmerjene­skupinske­intervjuje­z­otroki.­
Takšna­ oseba­ mora­ imeti­ poseben­ talent,­ da­ otroke­ motivira,­ da­
govorijo,­ da­ ji­ zaupajo,­ je­ spoštljiva,­ tolerantna,­ ima­ smisel­ za­
humor­ in­ je­ pripravljena­ poslušati.­ Izbrane­ osebe­ morajo­ vedeti,­
kako­se­je­treba­pogovarjati­z­otroki,­jih­znati­poslušati,­se­z­njimi­
šaliti­in­zabavati.­
Morrow­in­Richards­(1996)­menita,­da­je­največji­etični­problem­
na­področju­raziskav,­ki­se­izvajajo­z­otroki,­nesorazmerje­moči­in­
statusa­med­odraslimi­moderatorji­in­otroki­udeleženci.­Odnos­med­
moderatorjem­in­otrokom­je­treba­graditi­na­optimalnem­ravnovesju­
moči­akterjev,­ki­so­vključeni­v­razpravo.­Otroke­je­treba­prepričati,­
da­je­moderator­nekdo,­ki­tukaj­ni­zato,­da­jih­disciplinira­ali­presoja­
o­ njihovem­vedenju­ ali­ stališčih,­ ampak­ je­ oseba,­ ki­ bo­ poslušala­
njihova­pripovedovanja­o­njihovih­izkušnjah­in­poskušala­razumeti,­
kaj­oni­čutijo­ (Hennessy­ in­Heary,­2005).­Pomembno­ je,­da­ je­pri­
načrtovanju­sedežnega­reda­določeno,­da­moderator­zavzema­enak­
položaj­ kot­ vsi­ udeleženci­ (za­ okroglo­ mizo,­ na­ tleh­ z­ majhnimi­
otroki).­ Če­ so­ udeleženci­ razprave­ najstniki,­ je­ pomembno,­ da­ je­
moderator­mlajša­oseba,­s­čimer­se­bomo­izognili,­da­bi­ga­udeleženci­
enačili­ s­ svojimi­ starši­ ali­ učitelji.­ Raziskovalci­ priporočajo,­ da­
otroci­moderatorja­ naslavljajo­ z­ njegovim­ osebnim­ imenom,­ brez­
poudarjanja­ strokovnega­položaja­ ali­ akademskega­naziva.­Dodati­
je­ treba,­ da­ je­ bistveno­ tudi,­ da­ moderator­ med­ razpravo­ otroke­
naslavlja­z­njihovim­osebnim­imenom,­s­čimer­bo­poudaril­pomen­
sodelovanja­vsakega­od­njih.­Na­drugi­strani­pa­bo­to­zelo­pomagalo­
50 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
pri­ poznejši­ identifikaciji­ udeležencev­ pri­ transkripciji­ vsebine­
razprave,­ki­ je­pri­mladih­udeležencih­velikokrat­ lahko­pravi­izziv­
za­raziskovalce.
Usmerjeni­ skupinski­ intervjuji­ otrok­ so­ lahko­ intenzivni­ in­
kaotični.­ Pogosto­ zahtevajo­ spretnost­ moderatorja,­ da­ razpravo­
vzdržuje­ usmerjeno­ na­ temo­ in­ vnaprej­ določena­ vprašanja.­
Hkrati­mora­moderator­ skrbeti,­ da­ vsak­ otrok­ dobi­ priložnost,­ da­
izrazi­ svoje­ stališče,­ da­ spodbudi­ zavrte­ in­ sramežljive­ otroke,­ da­
se­ vključijo,­ ter­ da­ energičnim­ in­ zgovornim­ otrokom­ ne­ dovoli,­
da­ dominirajo­ v­ razpravi­ in­ tako­ ovirajo­ enake­ udeležbe­ mirnih­
otrok.­ Potem­ so­ odgovori­ otrok­ pogosto­ premalo­ jasni,­ zmedeni,­
nasprotujoči­ in­ dvoumni.­ Moderator­ mora­ zbrano­ spremljati­ tok­
razprave­in­biti­pripravljen,­da­od­udeležencev­zaprosi­pojasnilo­ali­
argumentacijo.­Bistvenega­pomena­za­moderatorja­ je,­da­za­vsako­
izrečeno­ stališče­ ugotovi,­ ali­ gre­ za­ konsenz­ ali­ znotraj­ skupine­
obstajajo­ različna­mnenja­ o­ vsakem­ konkretnem­ vprašanju.­To­ je­
najlažje­ narediti­ z­ nenehnim­ spodbujanjem­ vseh­ udeležencev,­ naj­
izražajo­svoje­mnenje,­in­z­vprašanjem,­ali­ima­kdo­drugačno­idejo,­
odnos­ali­izkušnjo.­
Kompleksnost­ številnih­ aktivnosti,­ ki­ jih­ je­ treba­ opraviti­ tako­
med­ pripravo­ kot­ tudi­ med­ izvajanjem­ usmerjenega­ skupinskega­
intervjuja­ z­ otroki­ in­ mladimi,­ zahteva,­ da­ se­ vse­ pogosto­ uvaja­
praksa,­da­ima­moderator­tudi­asistenta,­ki­mu­pomaga­(Vaughn­idr.,­
1996,­Kidd­ in­ Parshall,­ 2000).­Med­ razpravo­ se­moderator­ lahko­
osredotoči­ na­ skupinski­ proces,­ vodi­ diskusijo­ in­ jo­ usmerja­ na­
raziskovalna­ vprašanja­ ter­ obenem­ dela­ kratke­ zapiske­ (Peterson-
Sweeney,­ 2005),­ pomočnik­ pa­ skrbi­ za­ uvajanje­ udeležencev,­ ko­
prihajajo,­ njihovo­ namestitev,­ spoznavanje,­ postrežbo,­ beleženje­
razprave,­avdiosnemanje­in­druge­spremljevalne­dejavnosti.­Asistent­
bi­prav­tako­lahko­preveril­glavne­točke­razprave­vsake­skupine­ali­
podal­ustno­poročilo­o­svojih­opažanjih.
Čas in prostor izvedbe intervjuja
Usklajevanje­različnih­vidikov­prostorsko-časovne­razporeditve/
dogovora­ pogosto­ zahteva­ precejšnjo­ spretnost­ raziskovalca.­
Raziskovalci­morajo­zelo­pazljivo­izvesti­ta­izbor,­ker­lahko­prostor,­
v­ katerem­ se­ izvaja­ intervju,­ zelo­ pomembno­ vpliva­ na­ kakovost­
razprave.­V­ primeru­ intervjujev­ z­ otroki­ to­ postane­ nujno.­Otroci­
51Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
se,­v­veliko­večji­meri­kot­odrasli,­vedejo­skladno­s­kontekstom,­v­
katerem­so.­Skorajda­zagotovo­drži,­da­obstaja­ razmerje­v­ stopnji­
formaliziranosti­ prostora,­ kjer­ se­ izvaja­ razprava,­ in­ njihovega­
vedenja.­To­nam­zelo­nazorno­pokaže­tudi­izkušnja,­ki­sta­jo­imela­
Green­in­Hart­(1999).­Ko­so­razprave­potekale­v­prostorih­osnovne­
šole,­so­bili­otroci­prijazni­in­so­dvigovali­roke,­ko­so­želeli­nekaj­
povedati.­Vendar­ pa­ so­ se­ v­ razpravah,­ ki­ so­ potekale­ v­ občutno­
manj­ formalnem­ okolju­ otroškega­ kluba,­ otroci­ vedli­ popolnoma­
drugače:­smejali­so­se,­se­šalili,­prekinjali­razpravo,­se­igrali­ in­se­
celo­pretepali.­
Izkušnje­nekaterih­raziskovalcev­kažejo­na­pomembno­prednost­
izvajanja­usmerjenih­skupinskih­intervjujev­z­otroki­zunaj­šolskih­
prostorov.­Morgan­in­sodelavci­(2002)­menijo,­da­se­tako­vzpostavi­
bolj­ naraven­ odnos­ med­moderatorjem­ in­ otroci,­ ker­ je­ –­ če­ se­
intervju­izvaja­v­šoli­–­otroke­zelo­težko­prepričati,­da­moderator­
ni­učitelj,­do­katerega­se­je­treba­vesti­formalno­in­zadržano.­Poleg­
izbora­ zanimivo­ opremljenih­ prostorov­ v­ lokalni­ skupnosti­ za­
izvajanje­intervjuja­raziskovalci­priporočajo­tudi­sedenje­na­tleh­z­
otroki­nižje­starosti,­naslavljanje­moderatorja­z­njegovim­osebnim­
imenom­in­izražanje­z­besedami,­ki­jih­uporabljajo­otroci­te­starosti.­
V­ literaturi­ so­kot­možni­kraji­ izvedbe­usmerjenega­skupinskega­
intervjuja­z­mlado­populacijo­omenjeni­tudi­muzeji,­živalski­vrtovi,­
umetniški­centri­(Gibson,­2007).­Pri­tem­se­izpostavlja,­da­je­treba­
upoštevati,­da­se­z­mlajšimi­kategorijami­otrok­izogibamo­krajem,­
ki­so­jim­nepoznani­in­bi­lahko­izzvali­občutek­tesnobe­(Kennedy,­
Kools,­ Krueger,­ 2001).­V­ vsakem­ primeru­ je­ treba­ paziti,­ da­ je­
prostor,­ v­katerem­se­ izvaja­usmerjeni­ skupinski­ intervju,­dovolj­
velik,­ osvetljen­ in­ ima­ primerno­ temperaturo,­ kar­ zagotavlja­
udobje­ udeležencev.­ Zelo­ pomembno­ je­ tudi­ dobro­ organizirati­
prostor­za­sedenje,­pri­čemer­je­najbolje,­da­ je­ to­v­obliki­kroga,­
tako­da­imajo­lahko­udeleženci­in­moderatorji­neposreden­očesni­
stik,­ kar­ bo­ še­ okrepilo­ interakcijo­ (Hennessy­ in­ Heary,­ 2005;­
Krueger,­ 1998).­ Če­ obstajajo­ pogoji­ za­ predhodno­ ugotavljanje­
profilov­udeležencev,­ je­ treba­ razpored­ sedenja­organizirati­ tako,­
da­potencialno­dominantni­udeleženci­ sedijo­na­ tisti­ strani­mize,­
kjer­ je­moderator,­ sramežljivi­ in­ zavrti­ udeleženci­ pa­ naj­ sedijo­
nasproti­moderatorja,­kar­bo­njemu­omogočilo­intenzivnejši­stik­z­
očmi­in­spodbujanje­takšnih­udeležencev­k­sodelovanju­v­razpravi­
(Krueger,­2000).
52 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
Termine­ razgovorov­ je­ treba­ prilagoditi­ dnevnim­ obveznostim­
otrok,­pri­čemer­je­treba­upoštevati­tako­obveznosti­v­šoli­kot­tudi­
zunajšolske­ aktivnosti,­ odmore,­ učenje­ in­ naloge.­ Raziskovalna­
ekipa­ se­ mora­ v­ vsakem­ primeru­ prilagajati­ urnikom­ otrok­ in­
se­ izogibati­ intervjujem,­ ki­ bi­ bili­ organizirani­ po­ otrokovih­
intenzivnih­ obveznostih.­ Pri­ kategorijah­mlajših­ otrok­ pa­ se­ prav­
tako­ izključuje­ možnost­ izvajanja­ intervjuja­ v­ večernih­ urah.­
Alternativna­možnost­ je,­da­se­ intervjuji­ izvedejo­med­vikendom,­
za­kar­pa­potrebujemo­soglasja­staršev­v­skupino­vključenih­otrok­
(Đurić­in­Popović­Ćitić,­2009).
Vprašanja za usmerjeni skupinski intervju
Vprašanja,­ki­se­uporabljajo­pri­razgovoru­v­okviru­usmerjenega­
skupinskega­ intervjuja,­morajo­biti­ oblikovana­preprosto,­ jasno­ in­
otrokom­razumljivo.­Moderator­mora­preveriti­njihovo­razumevanje­
pojmov­ in­ vprašanj,­ ki­ so­ povedana­v­ razpravi,­ še­ posebej­ takrat,­
ko­so­udeleženci­razprave­mlajši­otroci.­Otroci­uporabljajo­žargon,­
imajo­poseben­način­izražanja­svojih­stališč­in­glede­na­to,­koliko­so­
stari,­različno­razumevanje­posameznih­stvari.­Zato­je­priporočeno,­
da­ se­ pred­ izvedbo­ intervjuja­ razumevanje­ oblikovanih­ vprašanj­
preveri­ pri­ otrocih­ podobne­ starosti.­ Tako­ se­ bodo­ odpravile­ vse­
dvoumnosti­ glede­ uporabe­ jezika­ in­ oblikovanje­ vprašanj­ se­ bo­
prilagodilo­ načinu­ izražanja­ udeležencev.­ Če­ želim­ vedeti,­ kaj­ si­
oni­ mislijo­ o­ nečem,­ moramo­ biti­ prepričani­ v­ smislu­ njihovega­
razumevanja­ pojmov,­ ki­ jih­ uporabljamo.­ Ključna­ vprašanja­ se­
otrokom­zastavljajo­šele­po­predhodni­razjasnitvi­pojmov.­
Naše­ izkušnje­ pri­ izvajanju­ usmerjenih­ skupinskih­ intervjujev­
z­ otroki­ in­ mladimi­ kažejo,­ da­ se­ pri­ tej­ vrsti­ raziskovanja­ zelo­
plodno­uporabi­različne­vrste­vaj­in­aktivnosti­udeležencev­(Đurić,­
2005;­Đurić­in­Popović­Ćitić,­2007).­Pomožna­sredstva­in­tehnike­
lahko­ vključujejo­ različne­ verbalne­ in­ neverbalne­ spodbude­ ter­
instrumente­za­slikovitejše­izražanje­stališč­(slike,­diagrami,­napisi­
v­tisku­itd.).­Najpogosteje­uporabljene­pomožne­tehnike­so­risanje,­
igranje­vlog,­delanje­seznamov,­popisovanje,­razvrščanje,­skiciranje­
in­ osebne­ zgodbe­ kakor­ tudi­ različne­ oblike­ projekcijskih­ tehnik.­
Cilj­ vseh­ teh­ pomožnih­ sredstev­ in­ tehnik­ omogoča­ pridobivanje­
poglobljenih­ odgovorov­ prek­ večje­ poenostavitve­ in­ obogatitve­
skupinske­ razprave.­ Otroci­ takšne­ aktivnosti­ doživljajo­ kot­ igro,­
53Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
interaktivna­ narava­ takšne­ razprave­ pa­ znatno­ povečuje­ njihovo­
pozornost­ in­ osredotočenost­ ter­ pri­ njih­ okrepi­ občutek­ skupnega­
udejstvovanja­(Gibson,­2007;­Hennessy­in­Heary,­2005).
Tok razprave
Tudi­otrokom­je­treba,­tako­kot­odraslim,­pojasniti­cilje­in­pravila­
razprave.­Ko­opravljamo­ intervju­ z­otroki,­ je­ posebej­ pomembno,­
da­ jim­pojasnimo­naravo­skupinske­ razprave­ in­način­vrednotenja­
njihovih­ odgovorov.­To­ ne­ bo­ šolsko­ ocenjevanje,­ na­ katerega­ so­
navajeni,­prav­tako­ne­obstajajo­pravilni­in­napačni­odgovori,­ampak­
se­bo­ocenjevalo­njihovo­iskreno­izražanje­mnenj,­izkušenj,­čustev­
in­ reakcij.­ Poleg­ tega­ bodo­ njihovi­ odgovori­ zaupni­ in­ se­ bodo­
uporabljali­samo­za­potrebe­raziskovanja,­pri­čemer­je­pomembno,­
da­tudi­oni­ne­razkrivajo­podrobnosti­razprave­drugim.­Treba­jim­je­
pojasniti­status­vseh­prisotnih­raziskovalcev­in­razložiti­vloge­vseh­
akterjev,­ vključenih­ v­ proces­ izvajanja­ intervjuja.­ Podrobnosti­ teh­
osnovnih­informacij­bodo­vsekakor­odvisne­od­starosti­udeležencev.
Otroci­poročajo­o­svojih­osebnih­izkušnjah­tako,­da­uporabljajo­
svoje­ izraze,­ pri­ tem­ pa­ v­ ničemer­ niso­ omejeni.­ Raziskovalec­
vodi­ razpravo­ tako,­ da­ postavlja­ splošna­ vprašanja­ o­ segmentih­
problema,­ o­ katerem­ se­ razpravlja.­ Vsa­ njegova­ dodatna­
vprašanja­ in­ spodbujanja­ lahko­ (do­ neke­ mere­ tudi­ morajo)­
slediti­ načinu­ izražanja­ udeležencev.­ Pogovor­ se­ lahko­ poglobi­
in­ razširi­ v­ smeri,­ ki­ se­ izkaže­ kot­ najbolj­ učinkovita­ za­ zbiranje­
relevantnih­ podatkov.­Takšna­ fleksibilnost­ vsekakor­ daje­ prednost­
usmerjenemu­skupinskemu­intervjuju­v­primerjavi­s­strukturiranimi­
vprašalniki,­ pri­ katerih­ dodatno­ izpraševanje,­ pojasnjevanje­
odgovorov,­ ilustrativno­ pojasnjevanje­ stališč,­ navajanje­ primerov­
in­ argumentiranje­ niso­možni.­ Dalje­ lahko­ predhodno­ predvidena­
struktura­ vprašalnika­ včasih­ izpusti­ posamezna­ dejstva,­ ki­ so­
pomembna­ za­ raziskovalni­ problem,­ a­ jih­ raziskovalci­ niso­
zaznali,­ tj.­dejstva,­ki­se­kristalizirajo­med­razpravo.­Zelo­ohlapna­
strukturiranost­usmerjenega­skupinskega­intervjuja­vedno­omogoča­
morebitne­ premike­ usmerjenosti­ na­ podteme,­ za­ katere­ se­ je­med­
diskusijo­ugotovilo,­da­so­pomembne.
Raziskovalci­ se­ strinjajo,­ da­ je­ prvih­ 15­ minut­ bistvenega­
pomena­ za­ vzpostavitev­ spontanega­ vzdušja­ v­ skupini.­ V­ praksi­
se­je­z­uporabo­te­metode­razvil­celoten­sistem­različnih­pristopov,­
54 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
ki­ olajšajo­ uvajanje­ otrok­ v­ usmerjeno­ skupinsko­ razpravo.­
Otroci­ se­ lahko­ najprej­ predstavijo­ in­ nato­ poslušajo­ svoje­
predstavljanje­ s­ posnetkov.­ Prav­ tako­ jih­ lahko­ spodbudimo,­ da­
skupaj­ z­ moderatorjem­ izpisujejo­ svoja­ imena­ na­ ploščice­ ali­ pa­
jim­ pripravimo­ kratko­ igro.­ Starejše­ otroke­ bomo­ povprašali,­ naj­
nam­po­ vrsti­ naštejejo­ svojo­ najljubšo­TV-oddajo­ ali­ hobi,­ katero­
glasbo­radi­poslušajo.­Po­predstavitvi­moderatorja­in­otrok­se­preide­
na­razpravo.­To­se­stori­tako,­da­se­najprej­postavi­najbolj­osnovno­
vprašanje,­za­njim­pa­bo­sledilo­uvajanje­bolj­specifičnih­vprašanj.­
Na­koncu­razprave­bo­moderator­poskušal­povzeti­glavne­ideje,­ki­
so­bile­povedane­med­razpravo,­in­preveriti­pri­udeležencih,­če­se­ti­s­
takšno­interpretacijo­njihove­razprave­strinjajo­(Hennessy­in­Heary,­
2005).­Priporočljivo­je­tudi,­da­se­udeležence­na­koncu­vpraša,­ali­bi­
želeli­še­kaj­dodati­k­tistemu,­kar­je­bilo­slišano­med­razpravo.­
Potek­razprave­se­lahko­beleži­tudi­z­avdio-­ali­videosnemanjem.­
Naj­ opomnimo,­ da­ je­ usmerjeni­ skupinski­ intervju­ razumljen­ kot­
metoda­ za­ opravljanje­ intervjuja­ s­ skupino­ udeležencev­ kot­ tudi­
opazovanje­ vseh­ njihovih­ odzivov­ in­ vedenja­ v­ času­ razprave.­
Iz­ analize­ izvajanja­ usmerjenih­ skupinskih­ intervjujev­ z­ otroki­
in­ mladimi­ lahko­ sklepamo,­ da­ se­ raziskovalci­ veliko­ pogosteje­
odločijo­ za­ avdioposnetke.­ Čeprav­ se­ z­ videosnemanjem­ beležijo­
tudi­neverbalne­reakcije­udeležencev,­lahko­dejstvo,­da­je­prisotna­
kamera,­v­veliki­meri­ovira­spontanost­otrok­(Krueger,­2000).­
­ Raziskovalec­ bo­ udeležencem­ pojasnil­ namen­
avdiosnemanja­ razprave­ in­ od­ njih­ pridobil­ ustno­ soglasje:­ to­mu­
bo­omogočilo,­da­se­posveti­vodenju­razprave,­namesto­da­ves­čas­
dela­ zapiske­ o­ tem,­ kaj­ so­ rekli­ razpravljavci.­ Takšna­ razlaga­ je­
povsem­zadostna,­da­prepriča­udeležence­v­nujnost­snemanja.­Med­
razpravo­moderator­dela­zapiske­o­neverbalnem­vedenju­in­odzivih­
udeležencev,­ beleži­ izraze­ obraza­ in­ geste,­ s­ katerimi­ udeleženci­
izražajo­svoje­strinjanje­ali­nasprotovanje.­Da­bi­bili­podatki­čim­bolj­
uporabni,­ je­ treba­vnaprej­narediti­načrt­ razprave,­ki­bi­vključeval­
tudi­skico,­v­katero­bo­moderator­vpisoval­svoja­opažanja­v­sklopih,­
vezanih­ za­ določeno­ vprašanje­ in­ določen­ del­ razprave.­ Tako­
bo­ pozneje­ preprosteje­ vstaviti­ vsa­ opažanja­ v­ prepise­ razprave.­
Moderator­lahko­poleg­zapisa­o­določeni­reakciji­doda­tudi­simbol­
za­ udeleženca,­ ki­ tako­ reagira,­ kar­ še­ dodatno­ izboljša­ poznejšo­
identifikacijo­ in­ povezovanje­ verbalnih­ izjav­ z­ neverbalnimi­
reakcijami.­Beleženje­čustev­in­reakcij­sodelujočih­v­razpravi­(jeza,­
55Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
ironija,­ zmedenost,­ neodločnost),­ ki­ so­ sledili­ njihovim­verbalnim­
izjavam,­bo­omogočilo­pravilno­ interpretacijo­dobljenih­podatkov.­
Moderator­mora­ imeti­ poseben­ list,­ na­ katerega­ bo­ vpisoval­ ideje­
glede­glavnih­vprašanj,­identificirane­med­razpravo.­To­je­pravilen­
način­ sistemiziranja­ dobljenih­ izjav.­ Tako­ pripravljen­ seznam­ bo­
zelo­pomemben­za­poznejšo­analizo­vsebine­razprave­in­lahko­služi­
kot­ dober­ analitični­ okvir­ za­ organizacijo­ in­ obdelavo­ celotnega­
zapisanega­materiala.­
Analiza podatkov
Analiza­podatkov,­zbranih­z­usmerjenim­skupinskim­intervjujem,­
se­izvaja­podobno­kot­pri­drugih­kvalitativnih­raziskavah­ter­mora­
biti­ sistematična,­ postopna,­ preverljiva­ in­ kontinuirana­ (Krueger,­
2000).­ Analiza­ podatkov,­ pridobljenih­ v­ usmerjenih­ skupinskih­
intervjujih­ otrok­ in­ mladih,­ sledi­ načelom­ analize­ razprave­ z­
odraslimi,­zato­bomo­tukaj­samo­navedli­najpogosteje­uporabljene­
postopke­v­tej­pomembni­fazi­raziskovanja.
Vsaka­ analiza­ podatkov­ se­ začne­ s­ prepisom­ vseh­ zapisov­ in­
posnetkov­ intervjuja,­ pri­ čemer­ je­ kakovosten­ prepis­ nujen­ pogoj­
za­zanesljive­in­natančne­analize­podatkov.­Prepisi­vsebujejo­samo­
izgovorjene­misli,­zato­jih­bosta­izpraševalec­in­opazovalec,­prisotna­
pri­ razpravi,­ dopolnila­ s­ svojimi­ zapiski­ in­ opombami,­ ki­ sta­ jih­
naredila­v­času­razprave,­saj­ ti­zajemajo­vsa­opažanja­neverbalnih­
reakcij­ vprašanih,­ geste­ in­ določeno­ vrsto­ vedenja­ udeležencev.­
Naslednja­ faza­ v­ postopku­ analize­ se­ nanaša­ na­ indeksiranje­
podatkov,­ s­ čimer­dosežemo,­da­ so­vsi­podatki,­ ki­ se­nanašajo­na­
določeno­ temo,­ urejeni­ in­ tako­ primerni­ za­ nadaljnje­ analitične­
postopke,­predvsem­kodiranje.­ Indeksiranje­ se­najpogosteje­ izvaja­
tako,­ da­ se­ podatki­ razvrščajo­ v­ posebne­ (pod)skupine,­ ki­ se­
nanašajo­na­določene­teme.­Na­tej­ravni­analize­se­lahko­uporabljajo­
različni­računalniški­programi,­ki­omogočajo­veliko­hitrejše­iskanje­
in­urejanje­celotnega­materiala.­
Če­ je­ raziskovalec­ med­ potekom­ intervjuja­ naredil­ seznam­
glavnih­idej,­ki­so­bile­povedane­med­razpravo,­se­bo­analiza­opirala­
na­ ta­ začetni­ povzetek­ celotnega­ gradiva.­ Primarno­ identificirane­
ključne­ideje­je­v­nadaljevanju­analitične­obdelave­možno­dodatno­
precizirati­ in­ dopolnjevati.­ Splošno­ priporočilo­ je,­ da­ se­ pred­
56 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
začetkom­ kodiranja­ podrobno­ pregleda­ celotni­ prepis­ besedila.­V­
naslednjem­koraku­lahko­določimo­kode­za­nadaljnjo­klasifikacijo­
podatkov.­ Običajno­ se­ ta­ del­ analize­ opravi­ v­ nekaj­ korakih.­
Zaporednost­ analize­ nam­ omogoča,­ da­ pri­ vsakem­ naslednjem­
koraku­ lahko­ dalje­ razvijamo­ sistem­ kodiranja­ in­ tako­ čim­ bolj­
natančno­sistemiziramo­material.­Med­ tem­procesom­se­vrši­ izbor­
delov­materiala,­ki­ga­bomo­uporabljali­kot­navedbe­v­poročilu.
Razlaga­ mora­ vključevati­ oceno­ pomena­ preučevanih­ tem­ (na­
osnovi­pogostosti,­ trajanja­ in­vneme­v­ razpravi),­njihove­ relativne­
pomembnosti­ za­ posamezne­ socio-demografske­ podskupine,­
opazovanje­ obravnavanih­ tem­ s­ strani­ udeležencev­ in­ druge­
smiselne­ vidike­ družbenega­ stališča­ o­ obravnavani­ problematiki,­
vključujoč­ tudi­ medskupinsko­ primerjalno­ analizo,­ tj.­ določanje­
diferencialnega­pomena­za­posamezne­specifične­stratume­vzorca.­
Dodatni­ analitično-interpretativni­ postopki­ so­ predvsem­analitična­
indukcija­ (analiza­ deviantnih­ primerov),­ logična­ (tj.­ smiselna)­
analiza­ in­ določene­ oblike­ analize­ vsebine.­ Ti­ postopki­ zajemajo­
oblikovanje­začetne­eksploratorne­ali­interpretativne­hipoteze,­ki­se­
potem­primerja­s­kvalitativnimi­podatki­ter­ugotavlja,­ali­jih­je­možno­
učinkovito­ uporabiti/vključiti.­ To­ ponovno­ pomeni­ predhodno­
pojasnjevanje­vseh­večpomenskosti,­dilem­in­nepreciznosti.­Analiza­
vsebine­se­v­različnih­oblikah­uporablja­za­natančnejšo­klasifikacijo­
podatkov,­včasih­tudi­z­nekaterimi­kvantitativnimi­parametri.
V­ končni­ fazi,­ ki­ zajema­ pripravo­ poročila,­ se­ pregledujejo­ in­
povzemajo­ vsa­ opažanja­ ter­ ugotovljene­ zakonitosti­ in­ vzorci,­
ki­ so­ nastali­ med­ izvedbo­ intervjuja­ ter­ analizo­ in­ interpretacijo­
rezultatov.­Podatke­je­treba­prikazati­povzeto,­vendar­tako­slikovito,­
kot­ to­ dopušča­ sama­ tema.­ Poleg­ pisnega­ poročila­ se­ včasih­
uporabijo­tudi­skrajšane­oblike,­ustnih­ali­elektronskih­zapisov­kot­
tudi­ preliminarno­ ali­ biltensko­ poročilo,­ ki­ po­ pravilu­ vsebujejo­
samo­ najpomembnejše­ elemente­ raziskovanja­ (razširjeni­ povzetek­
raziskave).­Resna­ poročila­ akademskih­ raziskav­morajo­ vsebovati­
podroben­opis­lastnosti­udeležencev­in­izvedene­postopke­njihovega­
izbora­kot­tudi­vse­pomembne­podatke­o­ciljih­raziskovanja,­številu­
in­ trajanju­ razprav­ v­ skupinah,­ prostoru­ in­ času­ izvedbe­ razprav,­
oceni­kakovosti­pridobljenih­podatkov,­načinu­kontrole­veljavnosti­
in­ zanesljivosti­ dobljenih­ podatkov­ ter­ načinu­ izvedene­ analize­
(Đurić­in­Popović­Ćitić,­2009).
57Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Etični problemi izvedbe usmerjenega 
skupinskega intervjuja pri otrocih in mladih
Etični­problemi­usmerjenega­skupinskega­intervjuja­so­na­splošno­
podobni­težavam,­ki­se­pojavljajo­pri­izvajanju­drugih­kvalitativnih­
metod­raziskovanja.­Vendar­je­tu­treba­paziti­še­na­nekatere­vidike­
usmerjenih­skupinskih­postopkov,­pri­katerih­se­te­probleme­lahko­
reši.­Raziskovalci­(Hill,­1998;­Hennessy­in­Heary,­2005)­opozarjajo­
na­dva­takšna­vidika:­prvič,­udeleženci­delijo­svoje­izkušnje­ne­le­z­
raziskovalcem,­ampak­tudi­s­celo­skupino,­intenzivnost­razprave­pa­
je­včasih­za­udeležence­lahko­tudi­stresna.­
Sodelujoči­v­razpravi­svoja­mnenja­izražajo­javno,­v­prisotnosti­
preostalih­ udeležencev­ razprave.­ To­ je­ še­ posebej­ lahko­
problematično­ v­ primerih­ raziskovanja­ občutljivih­ tem.­ Pri­ taki­
vrsti­raziskave­se­pogosto­zgodi,­da­vprašani,­vzneseni­z­impulzom­
skupine,­ki­jih­posluša­in­sočustvuje­z­njimi,­razkrivajo­tudi­nekatere­
zelo­osebne­izkušnje.­Izkušen­raziskovalec­mora­sprejeti­odločitev­
o­tem,­kako­rešiti­ta­problem.­Ena­od­možnost­je,­da­se­udeleženca­
med­poročanjem­o­povsem­zasebnih­podatkih­ iz­ svojega­življenja­
vljudno­ ter­ obzirno­ prekine­ (Day,­ Carey­ in­ Surgenor,­ 2006).­ Če­
bi­ takšna­ prekinitev­ povzročila­motnjo­ skupinske­ dinamike,­ pa­ je­
sodelujočim­v­razpravi,­ki­so­v­svojih­izjavah­podajali­tudi­zasebne­
podatke,­ po­ koncu­ razprave­ treba­ dodatno­ zagotoviti,­ da­ se­ bodo­
prepisi­ z­ njihovimi­ razpravami­ uporabljali­ samo­ v­ raziskovalne­
namene­konkretne­raziskave­in­da­pri­tem­njihova­identiteta­ne­bo­
razkrita­(Đurić,­2007).
Treba­ je­ omeniti­ tudi­ možnost­ naknadne­ zaskrbljenosti­
posameznikov­zaradi­tega,­kar­so,­vzneseni­zaradi­okolja­skupinske­
razprave,­povedali­o­sebi.­Ta­problem­je­še­posebej­zapleten,­ko­se­
udeleženci­med­ seboj­ poznajo,­ in­ še­posebej,­ ko­gre­ za­ raziskavo­
občutljive­teme.­Morgan­(1998)­predlaga­niz­predlogov­o­tem,­kako­
raziskovalec­ uspešno­ reši­ situacije,­ ko­ med­ razpravo­ udeleženci­
reagirajo­stresno.­Najpomembneje­je,­da­se­jih­nenehno­opominja,­
da­ je­ sodelovanje­ v­ razpravi­ prostovoljno,­ da­ se­ jim­ dovoli,­ da­
odidejo,­ če­ občutijo­ potrebo­ po­ tem,­ ali­ jih­ zaprosite,­ da­ začasno­
prekinete­ razpravo­ in­ naredite­ odmor.­ Najpogostejša­ negativna­
posledica­odprtega­ sodelovanja­v­ razpravi­ je­pojav­občutka­ lastne­
šibkosti­ in­ nemoči­ pri­ udeležencih.­ Pojav­ tovrstne­ situacije­ je­
58 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
pogostejši­pri­posameznikih­in­v­tistih­raziskavah,­ki­se­nanašajo­na­
področje­razpravljanja­o­osebnih­problemih.­
Vsi­ ti­ problemi­ se­ v­ primeru­ razgovorov­ z­ otroki­ in­ mladimi­
lahko­ okrepijo.­ Pri­ tem­ opozarjamo,­ da­ mednarodni­ raziskovalni­
standardi­ določajo,­ da­morajo­ raziskovalci­ zaprositi­ za­ dovoljenje­
starše,­ da­njihovi­otroci­ lahko­ sodelujejo­v­ razpravi.­Za­ ta­ namen­
je­najbolje­staršem­poslati­pismo.­Treba­je­navesti­vse­elemente,­na­
podlagi­katerih­ se­ starši­ lahko­odločijo­glede­ sodelovanja­ svojega­
otroka­ v­ raziskavi.­ Na­ koncu­ pisma­ se­ staršem­ ponudi­ prostor­
za­ njihov­ podpis,­ če­ soglašajo­ s­ sodelovanjem­ svojega­ otroka­ v­
raziskavi.­ Vendar­ pa­ sodelovanje­ otrok­ v­ razpravi­ ne­ bi­ smelo­
temeljiti­zgolj­na­formalnem­sporazumu­med­raziskovalci­in­starši.­
Raziskovalci­ morajo­ biti­ dovzetni­ in­ upoštevati­ otrokovo­ željo­ o­
tem,­ali­bo­sodeloval­v­raziskavi,­ter­spoštovati­njegovo­odklonitev­
sodelovanja.­ Posebej­ problematične­ so­ situacije,­ v­ katerih­ otroci­
kljub­svoji­osebni­želji­sodelovati­v­raziskavi­ne­dobijo­dovoljenja­
staršev.­ Če­ je­ večina­ prijateljev­ dobila­ dovoljenje­ staršev­ za­
sodelovanje­v­raziskavi,­se­otroci,­katerih­starši­ tega­niso­dovolili,­
lahko­počutijo­osramočeni­in­verjamejo,­da­so­izključeni­iz­nečesa,­
kar­je­pomembno­ali­zabavno.­
Otroci­ so­bolj­kot­odrasli­nagnjeni­k­ temu,­da­drugim­govorijo­
o­ tem,­ kar­ so­ slišali­ med­ razpravo,­ kar­ lahko­ prizadene­ nekatere­
udeležence.­Zato­mora­moderator­na­začetku­pojasniti­pravila,­ki­bi­
jih­vsi­udeleženci­morali­upoštevati­tudi­po­koncu­raziskave­(Đurić,­
2007).­Hill­(1998)­predlaga,­da­se­otrokom­že­v­uvodni­predstavitvi­
pove,­ da­ o­ svoji­ izkušnji­ v­ razpravi­ drugim­ lahko­ govorijo­ le­ na­
splošno,­brez­odkrivanja­podrobnosti­o­ tem,­kaj­so­povedali­drugi­
udeleženci.­ Od­ raziskovalca­ se­ zahteva­ posebna­ pozornost,­ ko­ je­
predmet­razprave­občutljive­narave­(ločitev­staršev,­spolno­vedenje,­
izkušnja­nasilja­ itd.).­Smith­ (1995)­ svetuje,­da­moderator­pozorno­
spremlja­možen­pojav­stresa­pri­udeležencih­in­je­pripravljen­na­to,­
da­ pravočasno­posreduje,­ prav­ tako­ pa­ priporoča­ prisotnost­ osebe­
s­strokovnimi­izkušnjami,­ki­bi­lahko­nudila­strokovni­nazor­'ravni­
udobja'­udeležencev­v­času­razprave.
Vsi­ akterji,­ vključeni­ v­ proces­ načrtovanja­ in­ realizacije­
raziskave,­ ki­ vključuje­ uporabo­ te­ metode,­ se­ morajo­ zavedati­
možnih­ negativnih­ posledic­ sodelovanja­ v­ razpravi­ in­morajo­ biti­
pripravljeni­na­to,­da­se­otroke­zaščiti­v­največji­možni­meri.
59Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Sklep
Hiter­ porast­ uporabe­ usmerjenega­ skupinskega­ intervjuja­ v­
preteklem­desetletju­priča­o­tem,­da­so­raziskovalci­spoznali­velike­
možnosti,­ki­jih­ta­metoda­nudi­pri­pedagoških­raziskavah­otrok­in­
mladih.­ Uporabniki­ te­ metode­ navajajo­ številne­ prednosti,­ ki­ jih­
ima­usmerjeni­skupinski­intervju­v­primerjavi­z­drugimi­metodami.­
Razprave­ z­ otroki­ se­ organizirajo­ v­ varnem­vrstniškem­okolju,­ ki­
jim­je­blizu­in­jih­spominja­na­njihovo­običajno­druženje.­V­situaciji­
svobodnega­ pogovora­ med­ udeleženci­ se­ vzpostavlja­ optimalno­
ravnovesje­moči­ otrok,­ ki­ so­ vključeni­ v­ raziskavo,­ v­ odnosu­ do­
raziskovalcev­ kot­ odraslih­ oseb,­ kar­ je­ drugače­ pri­ individualnih­
intervjujih­ lahko­ problematično.­ Prilagodljiva­ narava­ skupinske­
razprave­ otrokom­ omogoča­ spontanost,­ veliko­ večjo­ stopnjo­
odprtosti­ in­ veliko­manjši­ pritisk­ nad­ udeleženci­ s­ tem,­ da­ jim­ni­
treba­ odgovoriti­ prav­ na­ vsako­ postavljeno­ vprašanje.­ Usmerjene­
skupinske­intervjuje­je­prav­tako­možno­zelo­učinkovito­kombinirati­
z­ drugimi­ raziskovalnimi­metodami­ ter­ jih­ uporabljati­ za­ različne­
raziskovalne­pristope­in­cilje.­
Ta­ raziskovalna­ metoda­ ima­ tudi­ omejitve.­ Prvič,­ ni­ je­
mogoče­ uporabiti­ v­ raziskavah,­ ki­ sledijo­ tradicionalnemu­
eksperimentalnemu­modelu­in­je­njihov­cilj­testiranje­hipotez,­prav­
tako­jih­ni­mogoče­uporabiti­v­raziskavah,­kjer­se­zahtevajo­rezultati,­
ki­ jih­ je­ možno­ posplošiti­ na­ širšo­ populacijo.­ Ko­ načrtujemo­
usmerjene­ skupinske­ intervjuje­ z­ otroki­ in­ mladimi,­ se­ moramo­
tudi­zavedati­številnih­omejitev­pri­zbiranju­kvalitativnih­podatkov,­
če­ imajo­posamezni­udeleženci­ socialni­problem,­duševno­motnjo­
ali­kakšno­drugo­obliko­motnje­vedenja.­Mnogo­vrst­osebnosti­ ter­
posebnih­socialnih­profilov­otrok­in­mladih­se­štete­za­neprimerne­za­
takšen­način­raziskovanja.­Morebitno­intenzivnejše­neprilagodljivo­
vedenje­takšnih­otrok­lahko­ogrozi­delo­celotne­skupine.­Kar­zadeva­
izbor­ udeležencev,­ bi­ bilo­ ta­ problem­ treba­ reševati­ z­ izkušenim­
vodenjem­razprave­s­pomočjo­izkušenih­moderatorjev.­
Dobro­organiziran­in­pravilno­voden­usmerjeni­skupinski­intervju­
otrok­ in­ mladih­ nudi­ velike­ možnosti­ za­ pridobitev­ vpogleda­ v­
široko­ polje­ otroškega­ zaznavanja,­ stališč­ in­ izkušenj­ na­ številnih­
področjih.­ V­ okolju­ dobro­ vodene­ razprave­ otroci­ razpravljajo­ o­
svojih­stališčih­ter­v­odnosu­do­moderatorja­in­drugih­udeležencev­
60 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
dovoljujejo­ in­ zahtevajo­ pojasnila,­ utemeljitve,­ se­ z­ drugimi­
strinjajo­ ali­ ne,­ jih­ podpirajo­ ali­ pa­ jim­ nasprotujejo.­ Interaktivni­
način­za­oblikovanje,­spreminjanje­in­podajanje­odgovorov­v­obliki­
dinamične­ skupinske­ interakcije­ te­ izjave­ spremeni­ v­ dragocene­
podatke­o­ avtentičnih­otroških­pogledih­na­ svet,­ ki­ jih­ je­ drugače­
težko­dobiti.­
Literatura
Darbyshire,­P.,­MacDougall,­C.­in­Schiller,­W.­(2005).­Multiple­
methods­in­qualitative­research­with­children:­More­insight­or­just­
more.­Qualitative­Research,­5(4),­str.­417–436.­
Day,­C.,­Carey,­M.­in­Surgenor,­T.­(2006).­Children's­key­
concerns:­Piloting­a­qualitative­approach­to­understanding­their­
experience­of­mental­health­care.­Clinical­Child­Psychology­and­
Psychiatry,­11,­str.­139–155.
Đurić,­S.­(2005).­Metodologija­fokus-grupnog­istraživanja.­
Sociologija,­49(1),­str.­1–26.
Đurić,­S.­(2007).­Fokus-grupni­intervju.­Beograd:­Službeni­
glasnik.
Đurić,­S.­in­Popović­Ćitić,­B.­(2007).­Bezbedna­škola.­Beograd:­
Fakultet­bezbednosti.­
Đurić,­S.,­in­Popović­Ćitić,­B.­(2009).­Primena­fokus-grupnog­
intervjua­u­istraživanjima­dece­i­mladih.­V­Z.­Matejić­Đuričić­(ur.),­
Istraživanja­u­specijalnoj­pedagogiji­(str.­397–415).­Beograd:­
Fakultet­za­specijalnu­edukaciju­i­rehabilitaciju.­
Edmunds,­H.­(1999).­The­focus­group­research­handbook.­
Lincolnwood,­IL:­NTC­Business­Books.
Gibson,­F.­(2007).­Conducting­focus­groups­with­children­
and­young­people:­Strategies­for­success.­Journal­of­Research­in­
Nursing,­12(5),­str.­473–483.
Green,­J.­in­Hart,­L.­(1999).­The­impact­of­context­on­data.­V­J.­
Kitzinger­in­R.­S.­Barbour­(ur.),­Developing­focus­group­research:­
Politics,­theory­and­practice­(str.­21–35).­Thousand­Oaks,­CA:­
Sage­Publications.
61Slađana­Đurić,­Branislava­Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško:­Usmerjeni­skupinski­intervju­v­pedagoškem­raziskovanju
Heary,­C.­in­Hennessy,­E.­(2002).­The­use­of­focus­group­
interviews­in­pediatric­health­care­research.­Journal­of­Psychology,­
27(1),­str.­47–57.
Hennessy,­E.­in­Heary,­C.­(2005).­Exploring­children’s­views­
though­focus­groups.­V­S.­Greene­in­D.­Hogan­(ur.),­Researching­
children’s­experience:­Approaches­and­methods­(str.­236–252).­
London:­Sage­Publications.
Hill,­M.­(1998).­Ethical­issues­in­qualitative­methodology­with­
children.­V­D.­Hogan­in­R.­Gilligan­(ur.),­Researching­children's­
experience:­Qualitative­approaches­(str.­11–22).­Dublin:­The­
Children’s­Research­Centre,­Trinity­College.
Horner,­S.­D.­(2000).­Focus­on­research­methods:­Using­focus­
group­methods­with­middle­school­children.­Research­in­Nursing­
and­Health,­23(6),­str.­510–517.
Kennedy,­C.,­Kools,­S.­in­Krueger,­R.­(2001).­Methodological­
considerations­in­children's­focus­groups.­Nursing­Research,­50(3),­
str.­184–187.
Kidd,­P.­S.­in­Parshall,­M.­B.­(2000).­Getting­the­focus­and­
the­group:­Enhancing­analytical­rigor­in­focus­group­research.­
Qualitative­Health­Research,­10(3),­str.­293–308.
Kitzinger,­J.­in­Barbour,­R.­S.­(1999).­Developing­focus­group­
research:­Politics,­theory­and­practice.­Thousand­Oaks,­CA:­Sage­
Publications.
Krueger,­R.­A.­(1998).­Moderating­focus­groups.­Kit­4.­
Thousand­Oaks,­CA:­Sage­Publications.
Krueger,­R.­A.­(2000).­Focus­groups:­A­practical­guide­for­
applied­research.­Thousand­Oaks,­CA:­Sage­Publications.­
Merton,­R.­K.­(1987).­The­focused­interview­and­focus­groups:­
Continuities­and­discontinuities.­Public­Opinion­Quarterly,­51(4),­
str.­550–566.
Morgan,­D.­L.­(1996).­Focus­groups.­Annual­Review­of­
Sociology,­22(1),­str.­129–152.
Morgan,­D.­L.­(1997).­Focus­groups­as­qualitative­research.­
Thousand­Oaks,­CA:­Sage­Publications.
Morgan,­D.­L.­(1998).­Planning­focus­groups.­Thousand­Oaks,­
CA:­Sage­Publications.
62 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 3 7 ­ - ­ 6 2
Morgan,­M.,­Gibbs,­S.,­Maxwell,­K.­in­Britten,­N.­(2002).­
Hearing­children's­voices:­Methodological­issues­in­conducting­
focus­groups­with­children­aged­7–11­years.­Qualitative­Research,­
2(1),­str.­5–20.
Morrow,­V.­in­Richards,­M.­(1996).­The­ethics­of­social­research­
with­children:­An­overview.­Children­and­Society,­10(2),­str.­90–
105.
Peterson-Sweeney,­K.­(2005).­The­use­of­focus­groups­in­
pediatric­and­adolescent­research.­Journal­of­Pediatric­Health­
Care,­19(2),­str.­104–110.­
Sherman,­R.­R.­in­Webb,­R.­B.­(2005).­Qualitative­Research­in­
Education:­Focus­and­Methods.­New­York:­Routledge.
Smith,­M.­W.­(1995).­Ethics­in­focus­groups:­A­few­concerns.­
Qualitative­Health­Research,­5(4),­str.­478–486.
Šarić,­M.­(2007).­Fokus­skupine­v­psihološkem­raziskovanju.­
Psihološka­obzorja,­16(3),­str.­125–137.
Vaughn,­S.,­Schumm,­S.­J.­in­Sinagub,­J.­M.­(1996).­Focus­
group­interviews­in­education­and­psychology.­Thousand­Oaks,­
CA:­Sage­Publications.
Pregledni­znanstveni­članek,­prejet­maja­2009.­
63Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­
programih­preprečevanja­medvrstniškega­
nasilja
Intersectional­Approach­in­Peer­Violence­
Prevention­Programmes
Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer
Povzetek
Večina­ preventivnih­ projektov­ preprečevanja­
mladostniškega­nasilja­v­Sloveniji­ je­usmerjena­v­šolsko­
okolje­in­temelji­na­psiholoških­pristopih.­Na­drugi­strani­
pa­raziskave­kažejo,­da­npr.­etničnost­ in­odnos­do­spola­
(kulturno­specifične­predstave­o­moškosti­ in­ženskosti)­v­
veliki­meri­vplivata­na­ranljivost­za­nasilje­tako­na­strani­
povzročiteljev­kot­na­strani­žrtev.­Kljub­ temu­se­ le­redki­
preventivni­projekti­osredotočajo­na­strukturne­dimenzije­
spola­ in­ etničnosti­ ter­ na­ njuno­ sovpadanje.­ Etničnost­
in­ spol­ se­ kažeta­ kot­ nevidni,­ neprijetni­ temi­ in­ nista­
percepirani­ kot­ 'uradni'.­ Izkušnje­ iz­ prakse­ pa­ kažejo,­
da­na­medvrstniško­nasilje­ vpliva­pripadnost­družbenim­
skupinam,­ ki­ jih­ lahko­ opišemo­ in­ diferenciramo­ kot­
strukturne­ kategorije­ spola,­ etničnosti­ in­ razreda.­
V­ članku­ argumentirava,­ da­ je­ treba­ za­ učinkovite­
preventivne­programe­preprečevanja­nasilja­med­mladimi­
sistematično­obravnavati­omenjene­strukturne­kategorije,­
k­čemur­lahko­pripomore­intersekcionalni­pristop.­
Ključne besede: medvrstniško­ nasilje,­ preventiva,­
intersekcionalnost,­etničnost,­spol.
Majda­
Hrženjak,­
dr.­soc.,­
majda.
hrzenjak@­
guest.arnes.
si;­Živa­
Humer,­dr.­
soc.,­ziva.
humer@
guest.arnes.
si;­obe­
Mirovni­
inštitut,­
Inštitut­za­
sodobne­
družbene­
in­politične­
študije,­
Metelkova­
6,­1000­
Ljubljana
64 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
Abstract
Most­ of­ the­ youth­ violence­ preventive­ projects­ in­
Slovenia­ are­ focused­ on­ the­ school­ environment­ and­
based­ on­ psychological­ approaches.­ On­ the­ other­
hand,­ research­ shows­ that­ e.g.­ ethnicity­ and­ gender­
relations­(culturally­specific­notions­of­masculinity­and­
femininity)­ greatly­ affect­ the­ vulnerability­ to­ violence,­
both­ on­ the­ victim’s­ as­well­ as­ the­ perpetrator’s­ side.­
Nonetheless,­preventive­projects­are­only­rarely­focused­
on­the­structural­gender­or­ethnicity­dimensions­of­peer­
violence­and­on­their­intersections.­Ethnicity­and­gender­
appear­to­be­invisible,­unpleasant­topics,­and­are,­as­a­
rule,­not­perceived­as­“official”­topics.­Experience­from­
practice­shows­that­peer­violence,­in­its­roots­and­forms,­
is­affected­by­affiliations­to­social­groups,­which­can­be­
described­and­differentiated­as­the­structural­categories­
of­gender,­ethnicity­and­class.­In­the­paper­it­is­argued­
that­in­order­to­effectively­conduct­violence­prevention­
among­ youngsters,­ these­ structural­ categories­ have­
to­ be­ taken­ into­ account­ systematically,­ which­ can­ be­
contributed­to­by­the­intersectional­approach.
Key words: peer-violence,­prevention,­intersectionality,­
ethnicity,­gender.
Uvod
Raziskave­kažejo,­da­na­medvrstniško­nasilje­vpliva­pripadnosti­
družbenim­skupinam­(Phoenix,­2003,­2004),­ki­jih­lahko­opišemo­in­
diferenciramo­kot­strukturne­kategorije­spola,­etničnosti­in­razreda.­
Zato­je­mogoče­predpostaviti,­da­je­treba­za­učinkovite­preventivne­
programe­ preprečevanja­ nasilja­ med­ mladimi­ sistematično­
obravnavati­omenjene­strukturne­kategorije,­kar­tako­v­raziskovanju­
kot­tudi­v­preventivnih­programih­in­programih­za­obravnavo­nasilja­
omogoča­ vpeljava­ intersekcionalnega­ pristopa.­ Intersekcionalnost,­
65Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
20­ let­ star­ koncept,­ ki­ izhaja­ iz­ feminističnih­ refleksij­ rasnih­ in­
razrednih­razlik­med­ženskami,­je­analitično­orodje­za­proučevanje­
in­ razumevanje­ načinov,­ kako­ spol,­ etničnost,­ razred­ in­ druge­
družbene­kategorije­ sovpadajo,­ ter­ tako­ razkriva­ specifične­oblike­
diskriminacije,­tudi­med­mladimi.­
Mednarodni­ okvir­ politik­ pri­ obravnavi­ nasilja­ med­ mladimi­
je­ postavljen­ v­ kontekst­ šole­ in­ je­ prepoznan­ v­ pravici­ do­
izobraževanja­ otrok­ in­ mladih­ v­ varnem­ okolju.­ Pravica­ do­
izobraževanja­ je­ zapisana­ v­ Konvenciji­ o­ otrokovih­ pravicah­
(OZN,­1989)­ter­Evropski­Konvenciji­o­varstvu­človekovih­pravic­
in­ temeljnih­ svoboščin.­Parlamentarna­ skupščina­ Sveta­ Evrope­ je­
sprejela­nekaj­pomembnih­priporočil,­ ki­med­drugim­obravnavajo­
tudi­ problem­ mladih,­ otrok­ in­ nasilja.1­ Parlamentarna­ skupščina­
Sveta­ Evrope­ je­ l.­ 1996­ sprejela­ Priporočilo­ 1286­ o­ Evropski­
strategiji­ za­ otroke­ (Parliamentary­Assembly,­Council­ of­ ­Europe,­
1996),­ki­ spodbuja­ promocijo­ izobraževanja­ za­ preventivo­ nasilja­
in­ reševanja­ konfliktov­ ter­ izpostavlja­ potrebe­ marginaliziranih­
otrok,­ otrok­ iz­ manjšinskih­ skupin­ in­ begunskih­ otrok.­ V­
Priporočilu­ 1532­ (Parliamentary­ Assembly,­ Council­ of­ Europe,­
2001),­ ki­ ga­ je­ sprejela­ Parlamentarna­ skupščina­ Sveta­ Evrope­
l.­ 2001­ o­ dinamični­ socialni­ politiki­ za­ otroke­ in­ mladostnike­ v­
naseljih­ in­ mestih,­ poudarja­ potrebo­ po­ preventivnih­ programih­
preprečevanja­ nasilja­ ter­ vzpostavitvi­ socialne­ politike­ za­ otroke­
in­mlade,­ki­bo­temeljila­na­»preventivnih­merilih­za­vse­ogrožene­
otroke­ (nasilje­ v­ gospodinjstvu,­ nezadostna­ starševska­ podpora­ in­
negativne­ življenjske­ izkušnje­ itn.).­ S­ tovrstnimi­merili­ bi­morali­
obravnavati­specifične­situacije­deklet­v­družini,­skupnosti­in­družbi­
na­splošno«­(prav­tam).­Med­predlaganimi­merili­so­tudi­programi,­
ki­obravnavajo­učinke­socialne­izključnosti­in­marginalizacije­(prav­
tam).­ Dalje,­ Resolucija­ (160)­ (Parliamentary­ Assembly,­ Council­
of­ Europe,­ 2003)­ o­ lokalnem­ partnerstvu­ za­ preprečevanje­ in­ boj­
proti­ nasilju­ v­ šolah­ opredeli­ preprečevanje­ nasilja­ v­ šolah­ »kot­
ključen­vidik­vzgoje­za­demokratično­državljanstvo«,­kar­vključuje­
toleranco,­ medkulturnost,­ enakost­ spolov­ in­ človekove­ pravice.­
Dialog­spada­med­najpomembnejše­ukrepe,­skupaj­z­večjo­ in­bolj­
aktivno­ vključenostjo­mladih­ v­ skupnost­ in­ v­ družbo­ na­ splošno.­
Z­namenom­preprečevanja­nasilja­v­šolah­Resolucja­160­spodbuja­
razvoj­ dodatnih­ programov­ in­ aktivnosti,­ ki­ »cilja­ na­ družbene­ in­
1­Priporočilo­je­svetovalne­narave­in­ni­pravno­obvezujoče.­­­
66 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
ekonomske­ dejavnike,­ ki­ spodbujajo­ pojav­ nasilja­med­mladimi«.­
Vendar­ pa­ Resolucija­ 160­ ­ ne­ opredeli­ družbenih­ in­ ekonomskih­
dejavnikov,­ ki­ povečujejo­ možnosti­ pojava­ nasilja­ (Resolution­
160­ (2003)­ on­ local­ partnership­ for­ preventing­ and­ combating­
violence­ at­ schools).­ Glede­ na­ raznovrstnost­ pojasnil­ in­ definicij­
nasilja,­ agresivnosti­ in­ nadlegovanja­ (bullying)­ v­ evropskem­
kontekstu­ obstajajo­ precej­ splošna­ načela­ politik­ o­ nasilju­ in­
mladih,­ kot­ sta­ Priporočili­ 1286­ in­ 1532­ ter­ Resolucija­ 160.­ Ena­
izmed­ pogosto­ citiranih­ definicij­ nasilja­ je­ definicija­ Svetovne­
zdravstvene­ organizacije­ (World­ Health­ Organization­ ,­ 2002),­ ki­
definira­nasilje­kot­»namerno­uporabo­fizične­sile­ali­moči,­preteče­
ali­dejanske,­proti­ sebi,­drugi­osebi­ali­proti­ skupini­ali­ skupnosti,­
ki­ ima­ za­ posledico­ veliko­ verjetnost­ povročitve­ ali­ dejansko­
povzročitev­ poškodbe,­ smrti,­ psihološke­ škode,­ ogrožanje­ razvoja­
ali­ prikrajšanje«.­ Svetovna­ zdravstvena­ organizacija­ izpostavi­
predvsem­fizično­nasilje­in­obravnava­nasilje­kot­javni­zdravstveni­
problem.­ V­ tipologiji­ razlikuje­ med­ samopovzročenim­ nasiljem,­
medosebnim­ in­ organiziranim­ nasiljem.­ Prav­ tako­ navaja­ različne­
dejavnike,­ ki­ povzročajo­ nasilje,­ kot­ so­ individualne­ značilnosti,­
družina,­ ekonomski­ in­ družbeni­ dejavnki­ (neenaki­ odnosi­ moči­
v­ odnosih­ med­ spoloma­ in­ etničnimi­ skupinami,­ revščina­ itn.),­
ekonomski­razvoj­in­brezposlenost­med­mladimi,­vplivi­medijev­in­
dostop­do­orožja­itd.­(World­Health­Organization,­1999).­
V­ prvem­ in­ drugem­ delu­ članka­ obravnavava­ medvrstniško­
nasilje­v­kontekstu­raziskovanja­in­oblikovanja­politik­v­Sloveniji.­
S­ pojmom­medvrstniško­ nasilje­ označujeva­ nasilje­med­ otroki­ in­
mladimi,­ ki­ so­ približno­ iste­ starosti.­V­ članku­ ugotavljava,­ da­ je­
medvrstniško­ nasilje­ v­ slovenskem­ kontekstu­ omejeno­ zlasti­ na­
njegovo­pojavnost­v­ šolskem­okolju­ in­obravnavano­bolj­ali­manj­
kot­ individualni­ psihološki­ in­ vedenjski­ problem.­ Maloštevilne­
študije,­ ki­ se­ ukvarjajo­ z­ mladimi­ prve­ in­ druge­ generacije­
imigrantov,­prepoznavajo­globlje­strukturne­dejavnike,­ki­bi­se­lahko­
identificirali­ kot­ aktivni­ dejavniki­ medvrstniškega­ nasilja,­ vendar­
ne­ povezujejo­ dovolj­ različnih­ identitetnih­ pozicij­ s­ specifičnimi­
predispozicijami­ za­ pojav­ medvrstniškega­ nasilja­ (Lesar,­ 1998;­
Dekleva,­2002;­Dekleva­in­Razpotnik,­2002).­Analize,­razprave­in­
preventivni­ programi­ proti­ medvrstniškemu­ nasilju­ tako­ ostajajo­
na­ splošni­ ravni,­ nediferencirani,­ ciljno­ neusmerjeni­ na­ specifične­
skupine­ mladih­ ter­ nespecifični­ glede­ na­ sovpadajoče­ dimenzije­
67Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
identitet­ spola,­ razreda­ in­ etničnosti.­ V­ tretjem­ in­ četrtem­ delu­
članka­ predstavljava­ koncept­ intersekcionalnosti­ in­ primere,­ kako­
je­ intersekcionalni­pristop­mogoče­uporabljati­ tako­v­raziskovanju­
kot­ tudi­ v­ preventivnih­ programih­ proti­ medvrstniškemu­ nasilju.­
V­ tem­ delu­ so­ predstavljeni­ izsledki­ projekta­ PeerThink­ –­
promocija­ intersekcionalnega­ pristopa­ pri­ preventivnem­ delu­
proti­mladostniškem­nasilju­ (Daphne­ program).2­V­ sklepu­ podava­
nekaj­ predlogov­ za­ implementacijo­ intersekcionalnega­ pristopa­ v­
preventivnih­programih.­
Konceptualizacije medvrstniškega nasilja v 
slovenskem kontekstu
V­ Sloveniji­ se­ je­ sistematično­ raziskovanje­ medvrstniškega­
nasilja­ začelo­ v­ devetdesetih­ letih­ prejšnjega­ stoletja,­ nekaj­ let­
pozneje­ kot­ v­ nekaterih­ evropskih­ državah,­ osredotočeno­ pa­ je­
bilo­ predvsem­ na­ nasilje­ v­ šolskem­ okolju­ ter­ obravnavano­ v­
disciplinarnih­kontekstih­psihologije,­pedagogike­ in­kriminologije.­
Pedagoška­ fakulteta,­ Inštitut­za­kriminologijo­ in­Zavod­za­šolstvo­
so­ najbolj­ aktivne­ strokovne­ institucije­ na­ tem­ področju,­ poleg­
nekaterih­ nevladnih­ organizacij,3­ ki­ izvajajo­ preventivne­ projekte­
in­programe­kot­tudi­programe­za­obravnavo­nasilja,­zlasti­za­šole.­
Poleg­ omenjenih­ ustanov­ tudi­ centri­ za­ socialno­ delo­ izvajajo­
programe,­kot­ so­pomoč­pri­učenju­ in­preventivne­delavnice­proti­
nasilju­(Mugnaioni­Lešnik,­Koren,­Logaj­in­Brejc,­2008).­
V­zadnji­ letih­smo­priča­naraščanju­pozornosti,­ki­ jo­ javnost­ in­
stroka­namenjajo­nasilju­med­mladimi,­kar­se­kaže­tudi­v­številnih­
diplomskih­ in­ magistrskih­ delih,­ zlasti­ na­ področju­ socialnega­ in­
pedagoškega­dela­ter­kriminologije.­Prav­tako­je­bilo­v­zadnjem­času­
narejenih­nekaj­nacionalnih­ raziskav,­ki­ se­osredotočajo­na­nasilje­
v­ šolah­ (Krek­ idr.,­ 2007;­Mugnaioni­ Lešnik­ idr.,­ 2008;­ Pavlović,­
Vršnik­Perše­in­Rutar­Leban,­2008).­
Tako­ v­ Sloveniji­ kot­ v­ evropskem­ kontekstu­ se­ za­ opredelitev­
nasilja­ in­ nasilnega­ vedenja­ uporabljajo­ različna­ terminologija­
2­PeerThink­projekt­(2007–2009;­ref.­št.­JLSDAPO6127Y06;­www.peerthink.eu)­
je­del­programa­EU­Daphne.­­
3­Na­primer­Društvo­za­nenasilno­komunikacijo­(DNK),­UNICEF­in­Amnesty­
International­Slovenija.­
68 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
in­ različne­ definicije,­ kar­ velja­ tudi­ za­ medvrstniško­ nasilje.­
Mugnaioni­ Lešnik­ idr.­ (2008)­ izpostavljajo­ raznovrstnost­ v­
terminologiji­ o­ nasilju,­ oblikah­ in­ vrstah­ nasilja,­ kar­ je­ odvisno­
od­ konteksta­ opredelitev­ in­ definiranja­ nasilja­ (psihologija,­
sociologija,­ feministična­ teorija,­ človekove­ pravice).­ Prav­ tako­
je­ opazno­ diferenciranje­ med­ vrstami­ in­ oblikami­ nasilja.­ Vrste­
nasilja­ se­ razlikujejo­ glede­ na­ akterje/akterke­ in­ kontekst­ nasilja,­
npr.,­ medvrstniško­ nasilje,­ nasilje­ učiteljev/učiteljic­ nad­ učenci/
učenkami,­ nasilje­ učencev/učenk­nad­ učiteljicami/učitelji,­ domače­
nasilje,­ nasilje­ na­ delovnem­mestu,­ kot­ je­ šikaniranje­ ali­mobing,­
itn.­ Medtem­ ko­ so­ fizično,­ verbalno,­ ekonomsko,­ socialno,­
institucionalno­ in­ psihološko­ nasilje­ različne­ oblike­ nasilja.­ Pri­
medvrstniškem­nasilju­avtorji­ločujejo­med­nasiljem­med­vrstniki­in­
vrstnicami,­ki­so­iste­starosti,­ter­nasiljem­med­učenkami­in­učenci,­
za­katere­ni­nujno,­da­so­iste­starosti­(Mugnaioni­Lešnik­idr.,­2008).­
Začetne­ raziskave­ medvrstniškega­ nasilja­ v­ Sloveniji­ (Dekleva,­
1996)­ so­ se­ osredotočale­ na­ razumevanje­ različnih­ pojmov­ za­
označevanje­ fenomena­ medvrstniškega­ nasilja.­ Med­ različnimi­
termini,­na­primer­ trpinčenje­ (angl.­ torture)­ in­ustrahovanje­ (angl.­
intimidation),­se­je­najbolj­uveljavil­pojem­'bullying'­za­opredelitev­
nasilja­med­učenci­in­učenkami.­'Bullying'­(definiral­ga­je­norveški­
raziskovalec­Dan­Olweus)­se­lahko­manifestira­v­različnih­oblikah­
fizičnega,­ verbalnega­ nasilja­ in­ socialnih­ zlorab.­ V­ slovenskem­
kontekstu­ se­ s­ tem­ pojmom­ označuje­ medvrstniško­ nasilje,­ ki­ je­
opredeljeno­ kot­ nasilje,­ ki­ traja­ dlje­ časa­ in­ pri­ katerem­obstajajo­
odnosi­moči­med­povzročiteljem/povzročiteljico­nasilja­ter­žrtvijo.
Na­ teoretski­ ravni­ sta­ izstopajoča­ predvsem­ dva­ pristopa­
k­ razumevanju­ medvrstniškega­ nasilja.­ V­ relevantni­ literaturi­
prevladuje­ individualni­ in­ psihopatološki­ pristop­ obravnavanja­
medvrstniškega­ nasilja­ s­ povezovanjem­ specifičnih­ osebnih­
značilnosti­ ter­ specifičnih­ družinskih­ okolij­ učencev­ in­ učenk,­ ki­
so­vključeni­v­nasilje­(Dekleva,­1996;­Pušnik,­1999).­Raziskovalci­
nakažejo­delno­različne­značilnosti­povzročiteljev­in­povzročiteljic­
ter­žrtev­nasilja.­Vendar­kot­zagovarjajo­nekateri­avtorji­in­avtorice,­
so­te­značilnosti­skoraj­zanemarljive­in­ne­morejo­pojasniti­fenomena­
medvrstniškega­nasilja.­Ta­pristop­se­osredotoča­na­otroka­in­njegovo­
družino­ ter­ ne­ usmerja­ pozornosti­ na­ širši­ družbeni­ kontekst,­ v­
katerem­se­nasilje­pojavlja,­in­na­strukturne­razloge­za­vznik­nasilja.­
Kljub­ prepoznanju,­ da­ individualni­ in­ psihološki­ pristopi­ nimajo­
69Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
dovolj­ trdnih­ temeljev­ za­ načrtovanje­ strategij­ interveniranja,­ pa­
ostajata­ omenjena­ pristopa­ precej­ uveljavljena­ tako­ v­ strokovnih­
krogih­kot­v­javnih­razpravah­ter­zdravorazumski­percepciji.­Drugi­
teoretski­ okvir­ za­ pojasnjevanje­ in­ razumevanje­ medvrstniškega­
nasilja­ izhaja­ iz­ sociološke­ pozicije,­ ki­ opredeljuje­ nasilje­ kot­
normalen­ družben­ fenomen­ v­ durkheimovskem­pomenu,­ kjer­ ima­
nasilje­svojo­funkcijo­in­pomen­ter­govori­o­določenem­družbenem­
dogajanju.­ Nasilje­ je­ v­ tem­ pristopu­ razumljeno­ kot­ normalen­
del­ odnosne­ dinamike­ (Dekleva,­ 1996).­ Ta­ pristop­ omogoča­ bolj­
sistemsko­ razumevanje­ nasilja­ in­ se­ ne­ osredotoča­ na­ izoliran­
(patološki)­ individuum.­Preventivni­projekti­preprečevanja­nasilja,­
ki­poskušajo­oblikovati­varno­šolsko­okolje,­večinoma­vključujejo­
ta­ teoretski­ pristop.­V­ nekaterih­ študijah­ o­medvrstniškem­ nasilju­
je­mogoče­zaslediti­izdelano­strukturno­obravnavo­medvrstniškega­
nasilja­ (Mugnaioni­ Lešnik,­ 2004;­ Dekleva­ in­ Razpotnik,­ 2002;­
Mugnaioni­Lešnik­idr.,­2008).­Na­primer,­Mugnaioni­Lešnik­(2004)­
kot­najbolj­pomembne­dejavnike­tveganosti­za­medvrstniško­nasilje­
identificira­prav­odnose­do­nasilja­v­družbi­in­kulturi­ter­pripadnost­
določenim­ družbenim­ skupinam,­ kot­ so­ etnične,­ rasne,­ kulturne,­
religiozne­ in­ družbeno­ marginalizirane­ skupine.­ Tvegano­ je­ biti­
otrok,­ženska,­hendikepirana­oseba,­gej­ali­lezbijka,­starejši,­pravi­in­
dodaja,­da­na­obseg­medvrstniškega­nasilja­vplivajo­tudi­naraščajoče­
razlike­ v­ družbeno-ekonomskem­ položaju­ ter­ revščina.­ Blizu­ tej­
opredelitvi­ je­ tudi­ izhodišče,­ki­ je­ temelj­oblikovanja­preventivnih­
projektov­preprečevanja­nasilja­Društva­za­nenasilno­komunikacijo­
(DNK).­Pravijo,­da­ je­nasilje­vedno­ izraz­neenakosti­moči,­njihov­
poudarek­ ni­ na­ fizičnem­ nasilju,­ temveč­ na­ družbeni,­ kulturni­ in­
ekonomski­hegemoniji.­Vendar­pa­tudi­v­omenjenih­analizah­nasilja­
in­preventivnih­programih­umanjkata­jasna­artikulacija­strukturnega­
nasilja­ in­obravnava­sovpadanja­ različnih­družbenih­kategorij­ (kot­
so­spol,­etničnost,­razred,­spolna­usmerjenost­ipd.).­
Pregled­literature­pokaže,­da­je­medvrstniško­nasilje­obravnavano­
diferencirano­ predvsem­ po­ kategoriji­ spola.­ Izvajajo­ se­ npr.­
kvantitativne­analize­udeleženosti­v­nasilju­po­spolu,­v­katerih­avtorji­
ugotavljajo,­da­je­tako­med­žrtvami­kot­tudi­med­povzročitelji­nasilja­
več­ fantov­ kot­ deklet­ in­ da­ vključenost­ v­ nasilna­ dejanja­ upada­ s­
starostjo.­Med­ fanti­ je­ bolj­ pogosto­ fizično­ nasilje,­medtem­ ko­ se­
pri­dekletih­bolj­pogosto­pojavljajo­posredne­oblike­nasilja­ (kot­so­
opravljanje,­ izločitev­ iz­ skupine­ ipd.)­ (Antončič,­ 2005).­ Medtem­
70 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
ko­ so­ druge­ družbene­ dimenzije,­ kot­ sta­ razred­ in­ etničnost,­ zgolj­
omenjene­ v­ kontekstu­ senzibilizacije­ za­ prepoznavanje­ različnih­
oblik­ nasilja,­ obravnave­ specifik­ sovpadanja­ marginaliziranih­
identitet­ (npr.­ deklica­ imigrantka,­ revni­ deček)­ sploh­ ni­ mogoče­
zaznati.­Na­podlagi­podatkov­na­Društvu­za­nenasilno­komunikacijo,­
ki­ ima­ dolgoletne­ izkušnje­ z­ izvajanjem­ preventivnih­ delavnic­ na­
osnovnih­in­srednjih­šolah,­ugotavljajo,­da­tako­šole­kot­tudi­učenke­
in­ učenci­ dojemajo­ družbeno­ in­ verbalno­ nasilje­ bolj­ ali­manj­ kot­
nenasilje,­ kot­ del­ medvrstniške­ kulture,­ kot­ tisto­ 'problematično'­
nasilje­pa­je­percipirano­zgolj­in­predvsem­fizično­nasilje.
Pravilnik­o­pravicah­in­dolžnostih­učencev­v­osnovni­šoli­(Uradni­
list­RS,­2004)­ iz­ leta­2004­podrobneje­obravnava­varnost­otrok­ in­
nasilje­v­šolah­kot­Pravilnik­iz­leta­1996­(Uradni­list­RS,­1996).­Na­
podlagi­25.­in­26.­člena­Pravilnika­o­pravicah­in­dolžnostih­učencev­
v­osnovni­šoli­(Uradni­list­RS,­2004)­mora­šola­s­številnimi­ukrepi­
obvezno­ poskrbeti­ za­ varnost­ učencev­ in­ učenk­ ter­ preprečevati­
nasilje.­ 28.­ člen­ Pravilnika­ (prav­ tam)­ izpostavlja­ naloge­ šole,­
ki­ mora­ otroke­ zaščititi­ pred­ nadlegovanjem,­ trpinčenjem,­
diskriminacijo,­ poniževanjem­ in­ prisiljevanjem­ v­ dejanja,­ ki­ niso­
skladna­z­zakoni­in­kulturnimi­normami.­Na­drugi­strani­pa,­Zakon­o­
osnovni­šoli,­ki­je­bil­prav­tako­sprejet­l.­1996,­ne­obravnava­varnosti­
učenk­in­učencev­ter­preprečevanja­nasilja­v­šolskem­okolju,­razen­s­
kaznovalnimi­ukrepi­za­povzročitelje­in­povzročiteljice­nasilja.­Kot­
pravijo­strokovnjaki­(Pavlović,­Vršnik­Perše,­Kozina,­Rutar­Leban,­
2008;­Šelih,­1996),­je­Zakon­o­osnovni­šoli­pomanjkljiv­ravno­na­tej­
točki,­ko­bi­moral­opredeliti­tako­obveznosti­šole­pri­zagotavljanju­
varnosti­ otrok­ kot­ sprejeti­ ukrepe­ za­ učitelje­ in­ vodstvo­ šole­ o­
ravnanju­ v­ primeru­ trpinčenja­ in­ zlorab­ otrok.­ Tako­ Pravilnik­ o­
pravicah­in­dolžnostih­učencev­v­osnovni­šoli­kot­Zakon­o­osnovni­
šoli­ ustvarjata­ občutek,­ da­ je­ kršitev­ lastnine­ bolj­ pomembna­ kot­
kršitev­psihične­in­fizične­integritete­posameznic­in­posameznikov.­
Premik, ki ga naredijo raziskave o imigrantih 
in medvrstniškem nasilju 
Če­ je­ medvrstniško­ nasilje­ v­ šolah­ bolj­ ali­ manj­ obravnavano­
v­ individualnih­ in­ psihopatoloških­ konceptih,­ potem­ razprava­ o­
imigrantih­ in­ medvrstniškem­ nasilju­ odpira­ intersekcionalno­ in­
71Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
strukturno­ perspektivo.­Migracije­ v­ Slovenijo­ so­ se­ začele­ konec­
petdesetih­let­prejšnjega­stoletja,­zlasti­pa­po­letu­1974,­ko­se­je­trg­
dela­ v­ zahodnoevropskih­ državah­ zaprl.­ Leta­ 1991,­ z­ odcepitvijo­
Slovenije,­je­približno­227­tisoč­državljanov­in­državljank­nekdanjih­
jugoslovanskih­republik­postalo­prebivalci­in­prebivalke­Slovenije.­
To­ so­ bili­ večinoma­ ekonomski­ migranti.­ Devetdeseta­ leta­ so­
zaznamovali­tudi­vojna­v­nekdanji­Jugoslaviji­ter­naraščajoče­število­
novih­ migrantov­ in­ migrantk,­ ki­ niso­ bili­ ekonomski­ priseljenci,­
temveč­vojni­begunci­in­begunke­iz­Bosne­in­Hercegovine,­Hrvaške­
ter­Srbije,­ki­so­v­Sloveniji­iskali­zatočišče.­Večina­jih­je­živela­pri­
slovenskih­sorodnikih­ in­prijateljih,­ torej­zunaj­begunskih­centrov.­
Mnogo­ jih­ je­ doživelo­ najhujša­ vojna­ nasilja.­ V­ tem­ času­ se­ je­
Slovenija­odpirala­proti­EU,­kar­je­povečalo­možnosti­za­naraščanje­
migracijskih­ tokov­ iz­ drugih­ evropskih­držav,­ ki­ pa­ so­ ostali­ zelo­
omejeni.­Treba­je­izpostaviti,­da­se­imigranti­iz­nekdanje­Jugoslavije,­
ki­živijo­v­Sloveniji,­razlikujejo­od­‘klasičnih’­imigrantov,­na­primer­
Turkov­v­Nemčiji­ali­Slovencev­v­ZDA.­Razlika­je­v­tem,­da­se­je­
situacija­prvih­drastično­spremenila­v­zelo­kratkem­času­–­ne­da­bi­
se­preselili­iz­druge­države,­se­je­njihov­status­spremenil­iz­statusa­
enakovrednega­državljana­Jugoslavije­v­status­imigranta­v­Sloveniji­
zgolj­ zaradi­ dejanja­ odcepitve­ Slovenije­ od­ bivše­ Jugoslavije.­
Mnogo­med­njimi­se­jih­je­znašlo­v­precepu­med­delovno­in­osebno­
eksistenco,­ki­ je­bila­vezana­na­Slovenijo,­ ter­na­drugi­strani­med­
družino,­kulturo­ in­druge­simbolne­navezanosti,­ki­so­ostale­zunaj­
državnih­ meja­ Slovenije.­ Nacionalna­ zavest­ Srbov,­ Bošnjakov­ in­
Hrvatov­ter­drugih­se­je­okrepila,­prav­tako­so­se­zaradi­odcepitve­
okrepila­ nacionalistična­ občutja­ Slovencev.­ Prevladujoče­ javno­
mnenje­v­1990-ih­je­bilo,­da­je­naraščanje­nasilnih­dejanj­povezano­
predvsem­ z­ neslovenci.­ Te­ domneve­ niso­ temeljile­ na­ empiričnih­
dejstvih­ naraščanja­ nasilnih­ dejanj,­ temveč,­ kot­ pravi­ Dekleva­
(2002),­ predvsem­na­mnogo­ bolj­ natančni­ definiciji­ nasilja,­ višjih­
standardih­človekovih­pravic­ter­senzibilnosti­za­zlorabe­in­kršenja­
pravic.­
Pilotna­ raziskava­ iz­ l.­ 1997­ Kdo­ je­ ‘čefur’?­ (Lesar,­ 1998)­ se­
je­ ukvarjala­ s­ fenomenom­ druge­ generacije­ imigrantov,­ ki­ so­ se­
organizirali­v­vrstniške­skupine­po­načelu­etničnosti­in­lokalnosti.­Te­
skupine­so­nastajale­predvsem­v­Ljubljani,­kjer­so­tudi­ustrahovale­
mimoidoče,­prihajalo­je­tudi­do­fizičnih­napadov­in­nasilja.­Izsledki­
raziskave­ kažejo,­ da­ so­ pripadniki­ skupin­ fantje­ med­ 15.­ in­ 19.­
72 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
letom­ starosti,­ ki­ ohranjajo­ hierarhično­ moško­ kulturo­ v­ urbanih­
soseskah.­Nekatere­ izmed­skupin­so­bile­povezane­s­kriminalnimi­
združbami,­preprodajo­drog­in­krajami.­Skupine­so­subkultura,­ki­jo­
označuje­značilen­stil­oblačenja,­poslušanje­glasne­glasbe­in­ulično­
nasilje,­ nasilje­ v­ lokalih­ ter­ v­ sredstvih­ javnega­ prevoza.­ Skupine­
naj­ bi­ iskale­ vzor­ v­mafiji.­ Strokovna­ pojasnila­ o­medvrstniškem­
nasilju,­ temelječem­na­ etnični­ pripadnosti,­ označujejo­naraščajoče­
družbeno-ekonomske­ razlike­ v­ družbi­ in­ naraščanje­ nacionalizma­
prevladujoče­ politike,­ kar­ je­ tako­ grožnja­ kot­ frustracija­ za­
migrantsko­ mladino.­ Nizek­ družbeno-ekonomski­ status­ članov­
skupin­ je­ kompenziran­ s­ pripadnostjo­ dobri­ tolpi,­ pojasnjuje­
Kožuh­(1993­v­Sarkič,­1995).­V­tem­obdobju­ je­Kožuh­predstavil­
t.­i.­ulično­pedagogiko­in­spodbudil­oblikovanje­mladinskih­klubov/
centrov­kot­preventivno­alternativo­uličnim­tolpam.­Šport­in­glasba­
sta­tradicionalno­razumljena­kot­najmočnejša­preventiva­pred­vsemi­
vrstami­mladostne­delinkvence.
Leta­ 2000­ in­ 2001­ je­ potekala­ raziskava­ Odklonskost,­ Nasilje­
in­Kriminaliteta,­ki­se­je­osredotočila­na­problem­druge­generacije­
migrantov­in­je­bila­gradivo­za­monografijo­Čefurji­so­bili­rojeni­tu,­
ki­ je­ izšla­prihodnje­ leto­(Dekleva­ in­Razpotnik,­2002).­Kar­nekaj­
razlogov­ je­ botrovalo­ izvedbi­ te­ raziskave.­ V­ zadnjem­ desetletju­
je­poročanje­o­nasilju­v­javnih­razpravah­naraslo.­Šole­so­poročale­
o­ težavah­ z­ učenci­ neslovenske­ nacionalnosti­ pri­ doseganju­
izobraževalnih­ standardov,­ zlasti­ pri­ jezikovnih­ veščinah­ in­
vedenjskih­normah.­Neslovenci­so­postali­ izstopajoča­ tema­politik­
zaradi­različnih­problemov­z­državljanstvom,­stanovanjske­politike,­
zaposlovanja­ipd.­Eden­glavnih­ciljev­raziskave­je­bil­ugotoviti,­ali­
obstaja­ povezava­ med­ nacionalnostjo­ in­ medvrstniškim­ nasiljem­
bodisi­na­strani­žrtve­bodisi­na­strani­povzročitelja­nasilja.­Teoretski­
okvir­raziskave­je­bila­Sellinova­teorija­kulturnih­konfliktov,­teorija­
deprivacije,­ Mertonova­ teorija­ napetosti­ med­ sredstvi­ ter­ cilji­ in­
teorija­ družbene­ diskriminacije.­ Glavna­ ugotovitev­ raziskave­ je,­
da­ etničnost­ sama­ po­ sebi­ ni­ pomemben­ dejavnik­ ranljivosti­ za­
medvrstniško­nasilje­niti­na­strani­žrtve­niti­na­strani­povzročitelja­
nasilja.­Namesto­tega­so­se­kot­pomembni­dejavniki­medvrstniškega­
nasilja­pokazali­odnos­do­nasilja,­pomanjkanje­veščin­za­nenasilno­
reševanje­ konfliktov­ ter­ (kar­ je­ za­ razpravo­ o­ intersekcionalnosti­
zelo­ pomembno)­ odnos­ do­ moškosti­ in­ odnosi­ med­ spoloma­ v­
sovpadanju­z­etničnostjo.­
73Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
Na­ splošno­ je­ medvrstniško­ nasilje,­ ki­ ga­ povzroča­
imigrantska­ mladina,­ dojeto­ kot­ deviantno­ in­ kriminalno­ vedenje­
marginaliziranih­ družbenih­ skupin.­ Pojavlja­ se­ predvsem­ kot­
manifestacija­medvrstniškega­nasilja­zunaj­šolskega­okolja.­Šolski­
strokovnjaki­in­strokovnjakinje­(učiteljice,­socialne­delavke,­socialni­
pedagogi­in­ravnatelji)­so­enotnega­mnenja,­da­so­problemi­prve­in­
druge­generacije­imigrantov­in­imigrantk­družbeni,­in­ne­nacionalni.­
Obstaja­prepoznanje,­večinoma­omejeno­na­akademsko­sfero,­da­so­
razlogi­za­medvrstniško­nasilje­prve­in­druge­generacije­imigrantov­
v­ njihovih­ izkušnjah­ diskriminacije,­ družbeno-ekonomske­
deprivacije­ in­ doživljanju­ drugega­ sistemskega,­ strukturnega­
nasilja,­ki­ga­ izvajajo­ institucije.­Vendar­ to­prepoznanje­ne­vpliva­
niti­na­prakso­niti­na­politike.­Etničnost,­spol­in­razred­se­pojavljajo­
kot­nevidne,­neprijetne­teme­in­kot­po­pravilu­niso­razumljene­kot­
'uradne'­teme.­Šolski­strokovnjaki­in­strokovnjakinje­priznavajo,­da­
je­konsenz­o­teh­izredno­spornih,­ideoloških­temah­težko­dosegljiv,­
zato­ je­ lažje,­ če­ jih­ obravnavajo­ potihoma,­ s­ fleksibilnostjo­ in­ z­
individualnim­ pristopom­ (prav­ tam).­ V­ nadaljevanju­ obravnave,­
kako­intersekcionalni­pristop­omogoča­prekiniti­ta­'zid­molka'­o­teh­
občutljivih­vprašanjih­in­kako­omogoča­obravnavo­medvrstniškega­
nasilja,­ ki­ izhaja­ iz­ identitetnih­ pozicij,­ ki­ so­ vpete­ v­ večkratno­
strukturno­marginaliziranost.­
Intersekcionalni pristop pri preprečevanju 
nasilja med mladostniki
Termin­ intersekcionalnost,­ ki­ ga­ je­ vpeljala­ raziskovalka­ na­
področju­ študij­ prava­ in­ spola­Kimberley­Crenshaw­ (1995),­ se­ je­
začel­pojavljati­konec­osemdesetih­in­v­začetku­devetdesetih­let­na­
področju­kritičnih­feminističnih­in­rasnih­študij,­da­bi­z­izpostavitvijo­
razlik­ znotraj­ širokih­ kategorij­ 'ženske'­ in­ 'črnci'­ pokazal­ na­
multidimenzionalnost­ vsakdanjih­ izkušenj­ marginaliziranih­
subjektov.­Intersekcionalnost­se­tako­kaže­kot­pomemben­prispevek­
k­ splošni­ teoriji­ identitete,­ ker­ naredi­ vidno­ večdimenzionalno­
diskriminiranost,­ ki­ jo­ doživljajo­ racializirane,­ etnicizirane­ ter­
z­ razredom­ in­ spolom­ zaznamovane­ subjektivitete.­ Študije,­ ki­
izhajajo­ iz­ koncepta­ intersekcionalnosti,­ se­ osredotočajo­ zlasti­ na­
analizo­ součinkovanj­ kategorij­ spola,­ etničnosti,­ rase­ in­ razreda,­
74 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
čeprav­ nekatere­ študije­ obsegajo­ tudi­ druge­ družbene­ razlike,­ kot­
so­spolna­orientacija,­starost,­hendikepiranost,­religiozna­pripadnost­
ipd.,­ kot­ izvore­ diskriminacije,­ neenakosti­ in­ pritiska.­ Koncept­
intersekcionalnosti­ omogoča­ diferencirano­ razumevanje­ identitet,­
ki­reflektira­načine,­kako­kategorije­rase,­spola,­etničnosti,­razreda,­
seksualnosti­ ipd.­ součinkujejo­ in­ druga­ drugo­ sokonstituirajo,­
ohranjajoč­ pri­ tem­ oboje,­ privilegije­ in­ diskriminacijo.­ V­ svoji­
izvorni­ osredotočenosti­ na­ izkušnje­ obarvanih­ žensk­ z­ njihovimi­
družbeno­ konstruiranimi­ identitetami­ in­ z­ njimi­ povezanimi­
izkušnjami­diskriminacije­je­koncept­intersekcionalnosti­v­prvi­fazi­
zakril­dejstvo,­da­so­vse­identitete­intersekcionalne,­ne­zgolj­te,­ki­so­
večkratno­marginalizirane.­Tudi­v­aktualnih­študijah­le­redki­avtorji­
vztrajajo­na­tem,­da­je­intersekcionalnost­lastnost­sleherne­subjektne­
pozicije­ (ki­ je­ neizogibno­ konstituirana­ kot­ medigra­ rase,­ spola,­
razreda,­etničnosti,­seksualnosti­in­z­njimi­povezanih­privilegiranih­
ali­ marginaliziranih­ družbenih­ položajev),­ medtem­ ko­ večina­
avtorjev­ uporablja­ koncept­ za­ fokusiranje­ na­ specifične­ pozicije­
multiplo­marginaliziranih­subjektov­(Nash,­2008,­str.­10).­V­smislu­
metodološkega­ pristopa­ je­ koncept­ intersekcionalnosti­ precejšen­
izziv­zaradi­»kompleksnosti,­ki­vznikne,­ko­se­subjekt­analize­razširi­
in­vključuje­multiple­dimenzije­družbenega­življenja­in­analitičnih­
kategorij«­(McCall,­2005,­str.­1772).­Kljub­temu­McCall­identificira­
tri­različne­intersekcionalne­metodološke­pristope:­
–­ »Antikategorična­ kompleksnost«­ temelji­ na­ dekonstrukciji­
analitičnih­kategorij­ spola,­ razreda,­etničnost­ in­ rase,­pri­čemer­
naredi­ viden­ družbeni­ proces­ kategorizacije­ ter­ delovanje­
izključevalnih­ mehanizmov­ in­ hierarhij­ (McCall,­ 2005,­ str.­
1773).­ Ta­ pristop­ pokaže,­ da­ uporaba­ kategorij­ vedno­ vodi­ v­
stereotipizacijo.
–­ »Intrakategorična­ kompleksnost«­ izhaja­ iz­ marginaliziranih­
intersekcionalnih­ identitet­ kot­ izhodiščne­ analitične­ pozicije,­
da­ bi­ razkrila­ variabilnost­ vsakdanjih­ izkušenj­ in­ identitetnih­
pozicij­znotraj­posamezne­kategorije­ (McCall,­2005,­str.­1774).­
Ta­pristop­naredi­vidno­ne­dovolj­teoretizirane­izkušnje­dvojno/
trikratno­marginaliziranih­subjektov.
–­ »Interkategorična­ kompleksnost«­ navidezno­ pristaja­ na­
obstoječe­ analitične­ kategorije,­ da­ bi­ dokumentirala­ neenakosti­
med­družbenimi­skupinami­(McCall,­2005,­str.­1773).­Gre­torej­
za­ 'strateško'­ uporabo­ družbenih­ kategorij,­ da­ bi­ se­ pokazalo­
75Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
na­ povezanost­ med­ posameznimi­ družbenimi­ skupinami­ ter­
izkušnjami­neenakosti,­marginaliziranosti­in­diskriminacije.­
Študije­ reprezentacij­ moškosti­ (masculinities)­ ter­ njihovega­
vpliva­ na­ vedenje­ in­ uspeh­ dečkov­ v­ šoli,­ ki­ jih­ je­ naredila­
Ann­ Phoenix­ (2003,­ 2004),­ so­ poučen­ zgled­ uporabe­ koncepta­
intersekcionalnosti­ v­ šolskem­ polju.­ Phoenix­ izhaja­ iz­ teze,­ da­
fantje­ ne­ izbirajo­ svobodno,­ ali­ bodo­ šolo­ uspešno­ izdelovali­
ali­ ne,­ ampak­ je­ njihovo­ delovanje­ v­ šoli­ vpeto­ v­ vsakodnevne­
interakcije­ v­ kontekstu­ njihovih­ raznovrstnih­ in­ kompleksnih­
subjektnih­ pozicij.­ Šola­ ni­ preprosto­ ustanova­ za­ pridobivanje­
izobrazbe­ in­ kvalifikacij,­ pravi­ Phoenix­ (2004,­ str.­ 228),­ temveč­
je­ hkrati­ tudi­ prostor­ zapletenih,­ pogosto­ nevidnih­ družbenih­
procesov­ konstrukcije­ identitetnih­ pozicij­ in­ identitetnih­ pogajanj,­
torej­ prostor­ produkcije­ in­ artikulacije­ spolnih,­ etničnih,­ rasnih­
in­ razrednih­ subjektivitet.­ Phoenix­ pokaže,­ kako­ morajo­ fantje­
krmiliti­med­na­eni­ strani­vrednotami,­ki­ jih­vzpostavlja­družbena­
konstrukcija­moškosti,­ kot­ so­ aktivnost,­ konfrontacija,­ hierarhični­
odnose­moči,­ter­na­drugi­strani­med­povsem­drugačnimi­vrednotami­
šole,­ kot­ so­ mirnost,­ poslušnost,­ vodljivost,­ delavnost,­ pridnost,­
enakost­ ipd.­ Fantje­ tako­ definirajo­ in­ prakticirajo­ fantovskost­ oz.­
moško­identiteto­kot­uporniški­stil­in­odlikovanje­v­športu­nasproti­
zahtevam­ in­ vrednotam­ šolskega­ okolja­ (Phoenix,­ 2004;­ Kofoed,­
2008).­Oblikovanje­in­izvajanje­spolne­identitete­(doing­gender)­je­
tako­za­fante­kot­za­dekleta­definirano­in­omejeno­z­dominantnimi­
hegemoničnimi­ reprezentacijami­ 'prave'­ moškosti­ in­ 'prave'­
ženskosti.­Ena­ izmed­posledic­ tega­ je,­da­so­fantje,­ki­ tiho­ in­ trdo­
delajo­za­uspeh­v­šoli­in­dajo­jasno­vedeti,­da­jim­ta­veliko­pomeni,­
s­ strani­ sošolcev­ in­ učiteljev­ označeni­ kot­ pomehkuženi,­ kot­ ne­
dovolj­ fantovski,­ ter­ tvegajo­ posmeh­ in­ ustrahovanje­ (bullying)­
(Phoenix,­ 2004,­ str.­ 233).­ V­ svojih­ študijah­ pa­ Phoenix­ pokaže­
tudi,­da­spol­ni­izolirana­kategorija­v­šolskem­okolju,­kar­pomeni,­
da­ fantje­ simultano­ s­ spolnimi­ 'usvajajo'­ tudi­ etnične,­ razredne­ in­
rasne­identitetne­pozicije.­Zato­je­za­razumevanje­njihovih­vzorcev­
vedenja­ in­delovanja­pomembno­raziskati­ intersekcije,­ sovpadanje­
npr.­etničnosti­ in­spola,­razreda­in­spola­ali­kar­etničnosti,­ razreda­
in­ spola.­ Phoenix­ podaja­ primer­ afro-karibskih­ dečkov,­ ki­ so­ v­
angleških­šolah­povezani­s­podobo­super-­ali­hipermoškosti,­kar­je­
seveda­(povečevalni,­napihovalni)­učinek­rasnih­stereotipov­o­črncih­
in­ njihovi­ seksualnosti.­ To­ pomeni,­ da­ so­ predpostavke­ o­mladih­
76 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
črnskih­fantih­'že­tam'­ter­da­so­ti­fantje,­hkrati­s­svojo­izključenostjo­
in­marginaliziranostjo­v­šolskem­okolju,­tudi­cenjeni­in­občudovani­
zaradi­ svojega­ stila­ in­ drznosti,­ kadar­ delujejo­ 'moško'­ in­ se­
upirajo­ šolskemu­ discipliniranju.­ To­ pa­ povratno­ deluje­ na­ same­
črnske­dečke,­ saj­ postane­predpostavka,­ stereotip,­ pričakovanje­ in­
samoizpolnjujoča­se­prerokba.­Tako­se­te­karakteristike,­ki­črnskim­
fantom­ pomagajo­ do­minimuma­ ugleda­med­ vrstniki,­ vzpostavijo­
kot­ družbeno­ posredovani­ psihološki­ samoobrambni­ mehanizmi­
proti­ rasni­ in­ razredni­ diskriminaciji.­ Razkazovanje­ upora­ in­
'prave­ moškosti'­ je­ tako­ minimalen­ prostor­ moči,­ ki­ fantom­ iz­
deprivilegiranih­ etničnih­ in­ razrednih­ položajev­ omogoča­ ugleden­
vrstniški­status,­hkrati­pa­jih­to­razkazovanje­'zapre'­v­začaran­krog­
negativnih­ stereotipnih­ pričakovanj.­ Tako­ močne­ so­ zahteve­ po­
izvajanju­in­razkazovanju­ustrezne­moškosti­(doing­masculinity)­(za­
etnizirane­in­revne­dečke­še­močnejše),­da­to­pogosto­lahko­ogrozi­
njihove­možnosti­za­uspeh­v­šolskem­sistemu.­
Primeri iz projekta PeerThink 
V­projektu­PeerThink­smo­identificirali­štiri­kriterije,­na­podlagi­
katerih­ je­ mogoče­ oceniti­ obstoječe­ preventivne­ programe­ in­
projekte­s­stališča,­ali­obravnavajo­tudi­intersekcionalnost­identitet­
ali­ne.­Ti­kriteriji­so:
–­ program/projekt­mora­vsebovati­ teme,­ki­obravnavajo­družbene­
razlike­ in­ neenakosti­ v­ terminih­ družbenih­ kategorij,­ kot­ so­
spol,­ etničnost­ in­ rasa,­ razred,­ spolna­ orientacija,­ starost,­
hendikepiranost,­ religiozna­ pripadnost­ ipd.,­ ter­ omogočati­
artikulacijo­z­njimi­povezanih­vsakdanjih­izkušenj­mladostnikov;
–­ obravnavati­mora­ne­zgolj­družbene­kategorije­kot­medsebojno­
ločene,­ ampak­ kot­ sovpadajoče­ in­ prekrivajoče­ se­ (npr.­
sovpadanje­razredne­in­etnične­pripadnosti,­sovpadanje­ženskosti­
in­etničnosti,­intersekcija­moškosti­in­razredne­pripadnosti­ipd.);­
–­ narediti­mora­vidne­in­eksplicitne­družbene­procese­konstrukcije­
identitet­ter­odnose­moči,­v­katere­so­ti­procesi­vpeti;­
–­ spodbujati­ mora­ občutljivost,­ priznanje,­ diskusijo­ in­
refleksijo­ družbenih­ razlik­ in­ odnosov­moči­ kot­ tudi­ okrepitev­
(empowerment)­mladostnikov.
77Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
V­nadaljevanju­predstavljamo­nekaj­primerov­intersekcionalnega­
pristopa­v­preventivnem­delu­z­mladostniki.­
Respect – come together, (Spoštovanje – stopimo skupaj) 
projekt iz Bremna, (Nemčija),­ obravnava­ intersekcionalnost­
kategorij­in­strukture­dominacije.­
Respect­ deluje­ v­ šolah­ z­mladostniki,­ starimi­ od­ 14­ do­ 17­ let,­
ki­živijo­v­marginaliziranih­predelih­mesta.­Osrednji­temi­projekta­
sta­patriarhalnost­ in­ rasizem,­vključuje­pa­ tudi­vprašanja­ razredne­
pripadnosti­v­obliki­družbenoekonomske­deprivacije.­Razumevanje­
rasizma­ vključuje­ poznavanje­ izključevalnih­ mehanizmov­
kulturalizacije­in­etnizacije,­ki­pokažejo,­zakaj­so­npr.­mladostniki­
druge­ generacije­ s­ turškim­ izvorom­ tretirani­ kot­ nenemci­ in­
so­ v­ precejšnji­ meri­ izključeni­ iz­ družbene­ participacije­ npr.­ v­
izobraževanju,­delu­in­politiki.
V­ vsakdanji­ praksi­ Respect­ obravnava­ medsebojno­ odvisnost­
družbenih­kategorij­na­različnih­ravneh:­
–­ na­ravni­strukture:­spol­kot­kategorija­strukturira­delo­Respecta­
tako,­da­delajo­ločeno­v­dekliških­in­fantovskih­skupinah;­
–­ na­ ravni­ vsebin:­ spol,­ heteronormativnost­ in­ rasizem­ so­
izpostavljene­ teme;­ osredotočajo­ se­ npr.­ na­ vsakdanje­ izkušnje­
rasne­ diskriminacije­ mladostnikov,­ zgodovino­ rasizma,­ odnos­
med­homo-­in­heteroseksualnostjo­ipd.;
–­ na­ ravni­ voditeljev­ delavnic:­ upoštevajo­ etnično,­ spolno,­
razredno,­ kulturno­ in­ seksualno­ raznovrstnost­ voditeljev­ in­
voditeljic;­ praviloma­ delavnico­ vodita­ dve­ osebi,­ dekliško­
delavnico­npr.­dve­voditeljici,­ki­pa­imata­različen­etnični­izvor.­
V­ terminih­ različnih­ intersekcionalnih­ metodoloških­ pristopov,­
ki­jih­opredeljuje­McCall­(2005),­Respect­deluje­na­vseh­treh­ravneh­
intersekcioanlne­analize:­
–­ na­ antikategorični­ ravni,­ kjer­ vzpostavljajo­ odprt,­ fleksibilen­
koncept­ identitete,­ in­ne­referirajo­na­esencialistične­ identitetne­
lastnosti;
–­ na­ intrakategorični­ ravni­z­artikulacijo­ razlik­znotraj­navidezno­
homogenih­družbenih­skupin;
–­ na­ interkategorični­ ravni,­ tako­ da­ naredijo­ vidne­ odnose­ moči­
med­skupinami­in­dihotomijami­(npr.­spolnimi),­ki­strukturirajo­
življenjsko­prakso­(Scambor­in­Busche,­2009,­str.­7).
78 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
M.IK.E – Migration.Interculture.Empowerment­ (M.I.K.E­ –­
Migracije.Interkulture.Okrepitev)­je­avstrijski­projekt­iz­Gradca,­ki­
dela­z­mladostniki­imigranti­ter­se­pri­tem­osredotoča­na­okrepitev­
(empowerment)­ z­ referiranjem­ na­ osnovno­ politično­ in­ družbeno­
strukturo­ v­ družbi.­Na­ politični­ ravni­ delujejo­ v­ smeri­ izboljšanja­
pogojev­ za­ družbeno­ in­ politično­ participacijo­ priseljenih­
mladostnikov­s­krepitvijo­njihove­opolnomočenosti­in­vključenosti,­
z­ degetoizacijo­ ter­ s­ krepitvijo­ njihovih­ komunikacijskih­
sposobnosti­in­veščin­nenasilnega­reševanja­konfliktov.­Na­družbeni­
ravni­ M.IK.E­ deluje­ v­ smeri­ spodbujanja­ procesov­ družbenega­
vključevanja­ priseljenih­ mladostnikov­ z­ ozaveščanjem­ javnosti­ o­
potrebah­ mladih­ migrantov,­ s­ podporo­ komunikaciji­ in­ mediaciji­
med­njimi­ter­s­sodelovanjem­in­mreženjem­institucij,­ki­delujejo­na­
področju­preprečevanja­nasilja­med­mladimi.
Na­ vsebinski­ ravni­ se­ ukvarjajo­ s­ temami­ družbenega­ in­
strukturnega­ ozadja­ kategorij­ kulture,­ generacije­ in­ družbenega­
položaja/marginalizacije,­ pri­ čemer­ pokažejo­ na­ povezanost­
migrantskega­ položaja­ in­ položaja­ družbene­ marginaliziranosti.­
Sprememba­spolnih­vlog­je­neizogibna­izkušnja­v­procesu­migracij,­
zato­je­refleksija­kulturno­specifičnih­dominantnih­vzorcev­moškosti­
in­ ženskosti,­ še­ posebej­ v­ povezavi­ z­ nasiljem,­ pomembna­ tema­
(Scambor­in­Busche,­2009,­str.­7–8).
Društvo za nenasilno komunikacijo (DNK)­ je­ primer­
nevladne­ organizacije­ iz­ Slovenije,­ ki­ ni­ eksplicitno­ osredotočena­
na­ vključevanje­ intersekcionalnega­ pristopa­ v­ svojih­ preventivnih­
delavnicah­ proti­ nasilju­ v­ šolah,­ kljub­ temu­ pa­ struktura­ njihovih­
delavnic­ odpira­ prostor­ in­ ponuja­ priložnosti­ za­ vključitev­
intersekcionalnega­ pristopa.­ V­ svojih­ dvournih­ delavnicah,­ ki­
jih­ izvajajo­ v­ osnovnih­ in­ srednjih­ šolah­ po­ Sloveniji,­ se­ v­DNK­
osredotočajo­na­vedenje­povzročitelja,­žrtve­in­opazovalca­nasilja.­
Pri­ tem­ nekaj­ časa­ namenijo­ konceptu­ 'samopodoba',­ ki­ odpira­
možnosti­za­diskutiranje­ in­razmislek­o­ lastnih­spolnih­ in­etničnih­
predstavah,­ stereotipih­ ter­ vlogah.­ Konflikt­ definirajo­ kot­ izraz­
raznovrstnosti­v­razredu­in­pri­tem­odprejo­možnost­za­reflektiranje­
tudi­družbenih­razlik­med­učenci­ in­učenkami,­kako­jih­doživljajo­
in­vrednotijo­sami­učenci­in­učenke,­kako­jih­vrednoti­družba­ipd.­
Vpeljejo­ pogovor­ o­ podobah,­ ki­ nam­ jih­ posredujejo­ množični­
mediji­in­množična­kultura,­zlasti­o­nasilju,­spolu­in­rasi/etničnosti.­
Pomembno­ pa­ je­ tudi­ delo­ v­manjših­ skupinah,­ ki­ omogoča­ bolj­
79Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
poglobljeno­ analizo­ o­ imaginarnih­ ali­ doživetih­ situacij­ nasilja,­
identitetnih­konfliktov­in­marginaliziranih­družbenih­položajev.­
Sklep
Koncept­ intersekcionalnosti­ spodbuja­ k­ reflektiranju­ in­
razumevanju,­ kako­ se­ strukturno­ nasilje,­ ki­ se­ manifestira­
v­ kompleksnih,­ opresivnih­ in­ pogosto­ pogajalskih­ procesih­
zavzemanja­ identitetnih­pozicij,­ lahko­ transformira­v­ individualno­
nasilje.­ Intersekcionalnost­ je­ zato­ analitično­ orodje,­ ki­ omogoča­
boljše­ razumevanje­ specifičnosti­ v­ širokem­ pojavu­ nasilja­ med­
mladostniki.­ Kot­ pravi­ Matsuda,­ intersekcionalnost­ raziskovalcu­
omogoča­ sledenje­ metodi­ 'postavljanja­ drugega­ vprašanja':­ »Ko­
opazim­ rasizem,­ se­ vprašam:­ 'Kje­ je­ patriarhalnost­ v­ tem?'­ Ko­
opazim­seksizem,­se­vprašam:­'Kje­je­heteronormativnost­v­tem?'­Ko­
opazim­homofobijo,­ se­vprašam:­ 'Kje­ so­ tukaj­ razredni­ interesi?'«­
(Nash,­2008,­str.­12).­
Koncept­intersekcionalnosti­je­zaznamovan­s­precejšnjo­stopnjo­
teoretičnosti­in­abstraktnosti,­zato­si­je­težko­predstavljati­naslednji­
korak,­ načine­ intervencije­ v­ praksi,­ kako­ to­ abstraktno­ vednost­
uporabiti­ v­ praktičenm­ delu­ pri­ preprečevanju­ mladostniškega­
nasilja.­Scambor­in­Busche­menita­(2009,­str.­6),­da­intersekcionalni­
pristop­ predpostavlja,­ da­ morajo­ programi­ preprečevanja­ nasilja­
med­mladostniki­vzpostaviti­varen­in­odprt­prostor,­kjer­mladostniki­
lahko­odkrito­spregovorijo­o­svojih­vsakdanjih­izkušnjah­z­družbeno­
izključenostjo­kot­ tudi­o­doživljanju­strukturne­diskriminacije,­kot­
so­ksenofobija,­nacionalizem,­rasizem,­homofobija,­spolni­stereotipi­
ipd.­ Mnogo­ tem­ je­ relevantnih­ v­ tem­ kontekstu:­ od­ spolnih/
etničnih/razrednih­ stališč­ in­ samopodob,­ načinov­ performiranja­
(doing)­ spola/etničnosti/razreda,­ analize­ družbenih­ struktur­ in­
institutcij­ glede­ na­ spolno/etnično/razredno­ struktruo,­ javni­
diskurzi­ipd.­Vse­to­so­lahko­osrednje­teme­preventivnih­delavnic­z­
mladostniki.­Doživljanje­strukturnih­marginaliziranosti,­neenakosti­
in­ diskriminacij­ naj­ postane­ vidno­ v­ individualnih­ življenjskih­
potekih,­zato­je­smiselno­abstraktne­in­kompleksne­teme­strukturne­
diskriminacije­ povezati­ z­ individualnimi­ biografijami­ ter­ jih­ ne­
obravnavati­kot­lekcijo­in­predavanje,­ampak­kot­pogovor­o­lastnih­
izkušnjah.­Dobro­vzdušje­ in­okolje,­ ki­ vzpostavljata­ zaupanje,­ sta­
80 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
nujna­za­vzpostavitev­takih­pogovorov,­čeprav­je,­po­drugi­strani,­o­
težavnih­ temah­seksizma,­migracij,­nacionalizma,­homofobije­ ipd.­
treba­govoriti­vsak­dan.
Literatura
Antončič,­E.­(2005).­Medvrstniško­nasilje­in­prestopniško­
vedenje­otrok­in­mladostnikov.­V­A.­Černak­Meglič­(ur.),­Otroci­
in­mladina­v­prehodni­družbi:­analiza­stanja­v­Sloveniji­(str.­
26–35).­Ljubljana:­Ministrstvo­za­šolstvo­in­šport,­Urad­Republike­
Slovenije­za­mladino.­
Bučar­Ručman,­A.­(2004).­Nasilje­in­mladi.­Novo­mesto:­Klub­
mladinski­kulturni­center.­
Crenshaw,­K.­(1995).­Race,­reform­and­retrenchment:­
Transformation­and­legitimation­in­antidiscrimination­law.­V­K.­
Crenshaw,­N.­Gotunda,­G.­Peller­in­T.­Kendall­(ur.),­Critical­race­
theory.­The­key­writings­that­formed­the­movement­(str.­103–127).­
New­York:­The­New­Press.
Dekleva,­B.­(1996).­Nasilje­med­vrstniki­v­zvezi­s­šolo­–­obseg­
pojava.­Revija­za­kriminalistiko­in­kriminologijo,­4(48),­str.­374–384.
Dekleva,­B.­(2002).­Nasilje,­priseljenci­in­šola.­Didakta,­
66/67(XII),­str.­8–11.
Dekleva,­B.­in­Razpotnik,­Š.­(2002).­Čefurji­so­bili­rojeni­tu.­
Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Kofoed,­J.­(2008).­Appropriate­Pupilness:­Social­Categories­
Intersecting­in­School.­Childhood,­15(45),­str.­15–27.
Konvencija­o­otrokovih­pravicah­(1989).­Geneva:­Organizacija­
združenih­narodov.­Pridobljeno­23.4.2010­s­svetovnega­spleta:­
http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-
s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-
otrokovih-pravicah-ozn/#c69.
Krek,­J.,­Kovač­Šebart,­M.,­Vogrinc,­J.,­Hočevar,­A.,­Vidmar,­
T.,­Podgornik,­V.,­Štefanc,­D.­in­Peršak,­M.­(2007).­Socialna­klima­
na­šolo­–­vzgojni­koncept,­preprečevanje­nezaželenih­pojavov­
(nasilje,­droge)­ter­evalviranje­preventivnih­programov­(Zaključno­
poročilo).­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta,­Filozofska­fakulteta.­
81Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer:­Intersekcionalni­pristop­v­preventivnih­programih­preprečevanja­medvrstniškega­nasilja
Lesar­S.­(1998).­Kdo­je­“čefur”?­Socialna­pedagogika,­3(2),­str.­
5–36.­
McCall,­L.­(2005).­The­Complexity­of­Intersectionality.­Signs,­
30(3),­str.­1771–1800.
Mugnaioni­Lešnik,­D.­(2004).­Nasilje­v­šoli­–­iskanje­skupne­
poti.­Pogledi­na­vodenje­(str.­7–17).­
Mugnaioni­Lešnik,­D.,­Koren,­A.,­Logaj,­V.­in­Brejc,­M.­(2008).­
Nasilje­v­šolah:­konceptualizacija,­prepoznavanje­ter­modeli­
preprečevanja­in­obvladovanja­(Zaključno­poročilo.­Šola­za­
ravnatelje).­Pridobljeno­13.­2.­2009­s­svetovnega­spleta:­­
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_
solstva/crp/2008/crp_V5_0244_porocilo.pdf.
Nash,­J.­C.­(2008).­Re-thinking­Intersectionality.­Feminist­
Review,­89(1),­str.­1–15.
Parliamentary­Assembly,­Council­of­Europe­(1996).­
Recommendation­1286.­European­strategy­for­children.­
Pridobljeno­21.­2.­2009­s­svetovnega­spleta: http://assembly.coe.int//
Mainf.asp?link=http://assembly.coe.int/Documents/AdoptedText/TA96/erec1286.htm.
Parliamentary­Assembly,­Council­of­Europe­(2001).­
Recommendation­1532.­A­dynamic­social­policy­for­children­
and­adolescents­in­towns­and­cities.­Pridobljeno­21.­2.­2009­s­
svetovnega­spleta:­http://assembly.coe.int//Mainf.asp?link=http://assembly.
coe.int/Documents/AdoptedText/ta01/erec1532.htm#_ftn1.
Parliamentary­Assembly,­Council­of­Europe­(2003).­Resolution­
160­(2003)­on­local­partnership­for­preventing­and­combating­
violence­at­schools.­Pridobljeno­17.­3.­2009­s­svetovnega­spleta:­
https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=40261&Site=Congress&BackColorInternet=
e0cee1&BackColorIntranet=e0cee1&BackColorLogged=FFC679.­
Pavlović,­Z.,­Vršnik­Perše,­T.,­Kozina,­A.­in­Rutar­Leban,­T.­
(2008).­Analiza­nasilnega­vedenja­(pogostost,­oblike­in­razvojni­
trendi)­v­slovenskem­šolskem­prostoru­od­leta­1991­dalje­s­
poudarkom­na­mednarodnih­primerjavah­(Zaključno­poročilo).­
Ljubljana:­Pedagoški­inštitut.­Pridobljeno­13.­2.­2009­s­svetovnega­
spleta:­http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/
razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0243_porocilo.pdf.
82 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 6 3 ­ - ­ 8 2
Phoenix,­A.­(2003).­Producing­Contradictory­Masculine­Subject­
Positions:­Narratives­of­Threat,­Homophobia­and­Bullying­in­11–
14­Year­Old­Boys.­Journal­of­Social­Issues,­59(1),­str.­170–195.
Pravilnik­o­pravicah­in­dolžnostih­učencev­v­osnovni­šoli.­
Uradni­list­RS,­št.­31/1996.
Pravilnik­o­pravicah­in­dolžnostih­učencev­v­osnovni­šoli.­
Uradni­list­RS,­št.­75/2004.
Phoenix,­A.­(2004).­Neoliberalism­and­Masculinity:­
Racialization­and­the­Contradictions­of­Schooling­for­11­to­
14-Year-Olds.­Youth­&­Society,­36,­str.­227–246.
Pušnik,­M.­(b.­d.)­Vloga­šole­pri­zmanjševanju­nasilja.­
Ljubljana:­Zavod­RS­za­šolstvo.­Pridobljeno­18.­7.­2007­s­
svetovnega­spleta:­http://www.zrss.si/doc/__Vloga%20%C5%A1ole%20
pri%20zmanj%C5%A1evanju%20nasilja.doc.
Pušnik,­M.­(1999).­Vrstniško­nasilje­v­šolah.­Ljubljana:­Zavod­
RS­za­šolstvo.
Sarkić,­D.­(1995).­Ulični­bojevniki:­ljubljanske­bande.­Mladina,­
9.­maj­1995,­38–43.­
Scambor,­E.­in­Busche,­M.­(2009).­Intersectionality­
Mainstreaming.­Pridobljeno­27.­2.­2009­s­svetovnega­spleta:­­
http://www.peerthink.eu/peerthink/content/view/80/107/lang,en/.
Šelih,­A.­(ur.)­(1996).­Otrokove­pravice,­šolska­pravila­in­nasilje­
v­šoli.­Ljubljana:­Inštitut­za­kriminologijo­pri­Pravni­fakulteti.­
World­Health­Organization­(1999).­WHO­information­series­
on­school­health.­Violence­Prevention:­An­Important­Element­of­
a­Health­–­Promoting­School,­Geneva.­Pridobljeno­24.­2.­2009­s­
svetovnega­spleta:­http://www.who.int/school_youth_health/media/en/sch_
violence_prevention_en.pdf.
World­Health­Organization­(2002).­World­report­on­violence­and­
health.­Pridobljeno­24.­2.­2009­s­svetovnega­spleta:­http://www.who.
int/violence_injury_prevention/violence/world_report/en/.­
Pregledni­znanstveni­članek,­prejet­aprila­2009.
83Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
Doživljanje­supervizijskega­procesa­
pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­
pomoči
Experiencing­the­Supervision­Process­in­
the­Case­of­Professionals­(to-be)­in­the­
Helping­Professions
Mija­Marija­Klemenčič­Rozman
Mija­Marija­
Klemenčič­
Rozman,­
univ.­dipl.­
soc.­ped.,­
Pedagoška­
fakulteta­v­
Ljubljani,­
Kardeljeva­
ploščad­
16,­1000­
Ljubljana,­
mija-marija.
klemencic@
guest.arnes.
si
Povzetek­
Namen­članka­ je­ raziskati,­ kako­udeleženci­v­ superviziji­
doživljajo­ supervizijski­ proces­ ter­ kako­ ocenjujejo­
pomen­ supervizije­ za­ njihov­ osebni­ in­ strokovni­ razvoj.­
V­ primerjalno­ kvalitativno­ študijo­ sta­ bili­ vključeni:­
fokusna­ skupina­ zaposlenih­ v­ nevladni­ organizaciji,­ ki­
nudi­ psihosocialno­ pomoč­ mladostnikom­ in­ otrokom,­
ter­ fokusna­ skupina­ študentov­ socialne­ pedagogike,­ ki­
obiskuje­izbirni­predmet­supervizija.­Skupinski­intervju­z­
obema­skupinama­sem­obdelala­s­hermenevtično­metodo.­
Skladno­ s­ pričakovanji­ se­ je­ pokazalo,­ da­ so­ zaposleni­
in­ študentje­ ocenili­ supervizijo­ kot­ pomembno­ za­ lasten­
strokovni­in­osebni­razvoj.­Niso­pa­se­potrdila­pričakovanja,­
da­bodo­zaposleni­bolj­konkretno­poimenovali,­na­katerih­
področjih­ delovanja­ jih­ je­ supervizija­ opolnomočila.­
Izkazalo­ se­ je,­ da­ področja­ delovanja­ obe­ skupini­ zase­
jasno­prepoznavata­in­poimenujeta,­vendar­se­ta­področja­
med­ skupinama­ razlikujejo.­ Pri­ zaposlenih­ so­ povezana­
s­ strokovnim­delom­ in­odnosi­ v­ timu,­ pri­ študentih­ pa­ z­
njihovim­delovanjem­v­praksi­in­tudi­v­splošnem­v­drugih­
situacijah.­ Ker­ je­ supervizija­ vir­ opolnomočenja­ obema­
84 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
skupinama,­vsaki­v­okviru­njenih­potreb,­naj­bi­bila­tako­
v­ praksi­ kot­ v­ času­ izobraževanja­ ponujena­ možnost­
vključitve­v­supervizijo.­
Ključne besede: supervizija,­ opolnomočenje,­ poklici­
pomoči.
Abstract
The­aim­of­ the­ article­ is­ to­ find­out­ how­participants­ in­
supervision­ experience­ the­ supervision­ process­ and­ how­
they­ estimate­ the­ significance­ of­ supervision­ for­ their­
personal­and­professional­development.­Two­focus­groups­
were­ included­ in­ the­ qualitative­ comparative­ study:­
a­ focus­ group­ of­ employees­ in­ an­ NGO,­ which­ offers­
psychosocial­help­to­adolescents­and­children,­and­a­focus­
group­of­ students­of­ social­pedagogy,­who­are­attending­
the­optional­course­Supervision.­The­group­interview­with­
both­ groups­was­ analysed­ by­ a­ hermeneutic­method.­As­
expected,­the­results­showed­that­employees­and­students­
estimate­ supervision­ as­ important­ to­ their­ personal­ and­
professional­ development.­ But­ the­ expectations­ that­
employees­ will­ specify­ in­ more­ detail­ in­ which­ fields­ of­
action­ supervision­ empowered­ them,­were­not­met.­Both­
groups­clearly­recognise­and­name­these­fields­of­action,­
yet­these­fields­differ­between­the­two­groups.­In­the­case­of­
the­group­of­employees­the­fields­of­action­are­connected­
with­their­professional­work­and­relationships­within­the­
team,­while­in­the­case­of­the­group­of­students­these­fields­
are­ connected­ to­ their­ practical­ work­ and­ also­ to­ other­
situations­ in­ general.­ Because­ supervision­ represents­ a­
source­of­empowerment­for­both­groups,­each­in­the­scope­
of­ its­needs,­ there­should­be­offered­a­chance­to­join­the­
supervision­during­practice­as­well­as­during­education.­
Key words: supervision,­ empowerment,­ helping­
professions.
85Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
Uvod
Supervizija­omogoča­delujočim­v­poklicih­pomoči,­da­značilnosti­
teh­ poklicev­ sistematično­ reflektirajo­ in­ raziskujejo­ vzorce­
delovanja­znotraj­lastnih­implicitnih­teorij.­Različni­avtorji­različno­
opredeljujejo­ cilje­ supervizijskega­procesa,­ predvsem­glede­na­ to,­
kateri­model­supervizije­izpostavljajo­in­v­katerem­poklicu­znotraj­
polja­poklicev­pomoči­delujejo.­Prayne­(1994,­v­Tsui,­2005)­je­po­
pregledu­ različne­ literature­ o­ superviziji­ na­ področju­ socialnega­
dela1­ ugotovil,­ da­ avtorji­ omenjajo­ 17­ različnih­ specifičnih­ ciljev­
supervizije­in­jih­razvrstil­v­tri­skupine­ciljev:­cilji,­ki­se­nanašajo­na­
uporabnika,­na­supervizanta­ter­na­supervizorja.
Kadushin­ in­ Harkness­ (2002,­ v­ Tsui,­ 2005)­ navajata,­ da­ je­
dolgoročni­cilj­supervizije­na­področju­socialnega­dela2­zagotavljati­
učinkovite­ in­ uspešne­ storitve­ za­ uporabnike.­ Kratkoročne­ cilje­
supervizije­ pa­ avtorja­ definirata­ glede­ na­ funkcije­ supervizije;­
administrativno,­ edukativno­ in­ podporno.­ Pri­ administrativni­
superviziji­ je­ cilj­ oskrbeti­ zaposlene­ s­ takim­ kontekstom,­ ki­ jim­
omogoča­ opravljati­ delo­ učinkovito.­ Cilj­ edukativne­ supervizije­
je­ izboljšati­ zmogljivosti­ zaposlenih­ z­ namenom,­ da­ bi­ opravljali­
svoje­ delo­ učinkovito.­ Cilj­ podporne­ supervizije­ pa­ je­ zagotoviti­
zaposlenim,­ da­ se­ pri­ opravljanju­ strokovnega­ dela­ počutijo­
dobro.­ Kobolt­ in­ Žorga­ (2000)­ nekoliko­ drugače­ navajata­ cilje­
supervizijskega­procesa­–­prvi­je­poklicno­učenje,­drugi­konstrukcija­
nove­ resničnosti,­ tretji­ je­ globalen­ in­ ga­ simbolno­ opredelita­ kot­
sistemski­ pogled­ na­ svet,­ četrti­ učenje­ krožnega­ razumevanja­ in­
peti­kreativno­reševanje­poklicnih­vprašanj.­Cilji­supervizije­kot­jih­
opredeljujeta­avtorici.­torej­sodijo­v­drugo­skupino­ciljev­po­Praynu­
(1994,­v­Tsui,­2005),­saj­se­prednostno­nanašajo­na­supervizanta­in­
so­neposredno­usmerjeni­na­njegov­razvoj.­
Ne­ glede­ na­ način,­ kako­ razvrščamo­ cilje­ supervizije,­ je­ za­
razumevanje­ vloge­ supervizije­ pri­ opolnomočenju­ strokovnega­
delavca­ treba­ upoštevati­ sistemski­ vidik­ ter­ krožnost­ dogajanja­
v­poklicih­pomoči.­Namreč­cilji,­ ki­ so­usmerjeni­na­ supervizanta,­
1­Njegova­spoznanja­posplošujem­tudi­na­supervizijo­v­drugih­poklicih­
psihosocialne­pomoči,­saj­je­supervizijski­proces­znotraj­teh­podobno­zasnovan.­
2­Zaradi­enakega­razloga­kot­pod­opombo­1­tudi­tu­posplošujem­na­druge­poklice­
pomoči.­
86 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
posledično­vodijo­tudi­do­ciljev,­ki­se­nanašajo­na­uporabnika,­in­do­
ciljev,­ki­se­nanašajo­na­supervizorja.­Velja­pa­tudi­obratno­–­cilji,­
ki­se­nanašajo­na­uporabnika­in­supervizorja,­krožno­vplivajo­nazaj­
na­ razvoj­supervizanta­ in­so­zato­na­ tem­mestu­ tudi­predstavljeni.­
Podobno­velja­za­funkcije­supervizije.­
Shulman­(1995)­izpostavlja­dilemo,­ali­sploh­lahko­enopomensko­
trdimo,­ da­ v­ vsakem­ supervizijskem­ procesu­ obstaja­ določena­
funkcija­ supervizije,­ saj­ se­ funkcije­ supervizije­ razlikujejo­ tako­
glede­na­supervizorjev­stil­kakor­tudi­glede­na­okoliščine,­v­katerih­
supervizijski­ proces­ poteka.­ Vendar­ nekako­ v­ splošnem­ avtorji­
menijo,­ da­ obstajajo­ tri­ osnovne­ funkcije­ supervizije:­ edukativna,­
podporna­in­vodstvena­oz.­administrativna­(Kobolt­in­Žorga,­2000;­
Ajduković­in­Cajvert,­2004;­Tsui,­2005).­Te­tri­funkcije­Proctor­(1991,­
v­Beddoe,­2010)­pojasnjuje­ znotraj­ sheme­ razvoja­kot­ formativno,­
restorativno­ in­ normativno­ dimenzijo­ razvoja.­ Morrison­ (2001,­ v­
Beddoe,­ 2010)­ pa­ dodaja­ še­ mediacijsko­ funkcijo,­ saj­ supervizor­
nastopa­ kot­ mediator­ med­ zaposlenimi­ ter­ vodstvom.­ Te­ funkcije­
tvorijo­ celoten­ proces­ supervizije­ in­ jih­ ne­ moremo­ obravnavati­
ločeno,­ poudarjata­ Kobolt­ in­ Žorga­ (2000)­ in­ hkrati­ izpostavljata,­
da­je­odvisno­od­konteksta­ter­vsebine,­ki­jo­supervizant­predeluje,­
kateri­od­predstavljenih­elementov­bolj­prevladuje.­
Pri­ edukativni­ funkciji­ avtorji­ izpostavljajo­ učenje­ v­ ozračju,­
ki­ dopušča­ in­ spodbuja­ učenje­ ter­ preizkušanje­ novih­ strategij.­
Razlikujejo­ pa­ se­ opredelitve­ te­ funkcije­ v­ tem,­ da­ nekatere­
eksplicirajo­ edukativno­ funkcijo­ v­ smislu­ intervencij,­ dajanja­
nasvetov­(Tsui,­2005;­Ajduković­in­Cajvert,­2004),­druge­pa­dajejo­
več­ poudarka­ sistemskosti,­ krožnosti,­ razvijanju­ različnih­ optik­
videnja­problema­(Kobolt­in­Žorga,­2000,­Beddoe,­2010).
Podporna­funkcija­supervizije­se­nanaša­na­ozaveščanje­čustev,­
ki­ so­ se­ supervizantu­pojavila­pri­delu­z­uporabnikom­ in­ki­ lahko­
vodijo­ v­ izgorevanje­ (Kobolt­ in­ Žorga,­ 2000).­ Zaposlenim,­ ki­
delajo­ neposredno­ z­ uporabniki,­ najbolj­ pomaga­ informacijska­ in­
instrumentalna­ podpora,­ še­ posebej­ če­ gre­ za­ nove­ in­ neizkušene­
delavce­ v­ kolektivu­ (Tsui,­ 2005).­ Bistven­ prispevek­ podporne­
funkcije­k­razvoju­supervizanta­je­možnost,­da­supervizant­ne­ostane­
sam­z­vprašanji,­ki­se­mu­pojavljajo­med­dogajanjem­v­poklicni­sferi.­
Supervizija­je­torej­varno­ozračje­za­soočanje­z­lastnimi­šibkostmi­
na­emotivnem­ali­kognitivnem­področju,­npr.­strah­pred­neuspehom,­
soočanje­z­lastnimi­slepimi­pegami­(Kobolt­in­Žorga,­2000).­
87Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
Tretjo­ poglavitno­ funkcijo­ poimenujeta­ Ajduković­ in­ Cajvert­
(2004)­ administrativno-upravna­ funkcija,­ Kobolt­ in­ Žorga­ (2000)­
pa­ vodstvena,­ nadzorna­ oz.­ normativna­ pa­ tudi­ administrativna­
oz.­ usmerjevalna­ funkcija,­ za­ katero­ izpostavljata,­ da­ v­ ospredje­
postavlja­nadziranje,­usmerjanje­in­vrednotenje­dela­v­okviru­neke­
organizacije,­poleg­tega­pa­tudi­razmejitev­vlog,­izpeljavo­delovnih­
nalog­ipd.­Kadushin­(1992,­v­Tsui,­2005)­ugotavlja,­da­supervizante­
načeloma­ ne­ moti­ vloga­ supervizorja­ kot­ administrativne­
avtoritete,­ ne­marajo­ pa,­ da­ jih­ uči­ supervizor,­ ki­ nima­ potrebnih­
strokovnih­ znanj­ z­njihovega­področja.­Beddoe­ (2010)­polemizira­
administrativno­ funkcijo­ supervizije,­ saj­ je­ v­ mnogo­ zahodnih­
državah­ supervizija­ postala­ nadzorno­ usmerjena­ (avtorica­ govori­
za­ področje­ socialnega­ dela,­ kjer­ je­ velikokrat­ namen­ supervizije­
zmanjšati­ možnosti­ tveganja­ napak­ socialnih­ delavcev),­ toda­
opozarja,­ da­ več­ ko­ je­ nadzora­ v­ superviziji,­manj­ je­ prostora­ za­
refleksijo­ in­ učenje,­ to­ pa­ za­ prakso­ pomeni,­ da­ postaja­ vse­ bolj­
mehanicistična­namesto­reflektivna­in­ustvarjalna.
Supervizija kot vir opolnomočenja študenta 
V­ poklicih­ pomoči­ se­ dela­ z­ ljudmi­ ne­ more­ naučiti­ v­ celoti,­
temveč­ zgolj­ eksemplarično,­ trdi­ Looss­ (1991).­ Prenašanje­
naučenega­ iz­ primera­ na­ primer­ je­ precej­ nevarno,­ saj­ študentom­
ne­ omogoča,­ da­ se­ zavejo­ dejstva,­ da­ je­ vsak­ primer­ poseben­
zaradi­ svojega­ konteksta­ in­ odnosov,­ ki­ se­ znotraj­ tega­ konteksta­
vzpostavljajo.­ Yelloly­ (2002)­ svari,­ da­ se­ brez­ tega­ zavedanja­
znanje­fragmentira­in­ni­ustrezno­za­razumevanje­situacij­v­realnem­
življenju.­ Strokovnih­ kompetenc­ namreč­ ne­ moremo­ reducirati­
zgolj­na­določen­set­elementov,­ki­jih­tvorijo,­zato­poudarja­pomen­
refleksije­ in­ učenja­ refleksije­ lastnega­ dela­med­ študenti­ poklicev­
pomoči,­ kar­ naj­ bi­ spodbujalo,­ da­ se­ razvijejo­ v­ reflektirajoče­
praktike.­V­ta­namen­je­po­mnenju­Jordanove­(2002)­treba­študentom­
med­ študijskim­ procesom­ zagotoviti­ varen­ prostor­ za­ strokovno­
učenje,­kamor­uvršča­supervizijo,­ ter­ jim­ tako­omogočiti­ tudi­čas,­
da­ se­ soočajo­ z­ lastnimi­ potrebami­ na­ področju­ rasti­ in­ razvoja.­
Avtorica­meni,­da­bi­morala­fakulteta­v­času­supervizije­omogočiti­
študentom,­da­prejemajo­kontinuirane­in­redne­povratne­informacije­
o­svojem­osebnem­in­strokovnem­razvoju.­
88 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
Miloševič-Arnold­ (1996)­ v­ nasprotju­ s­ povedanim­ argumentira­
tezo,­da­supervizijski­proces­ne­more­potekati­,med­izobraževanjem,­
temveč­ šele­ pozneje,­ ko­ diplomanti­ stopijo­ v­ prakso.­ S­ to­
argumentacijo­ se­ strinjam­ le­ deloma.­ Seveda­ se­ študentje­ med­
izobraževalnim­ procesom­ ne­ morejo­ srečati­ s­ tako­ številčnimi­
situacijami,­ki­bodo­postavljene­pred­njih­pozneje­v­praksi,­vendar­
pa­se­že­med­študijem­pri­različnih­oblikah­praktičnega­dela­srečajo­
z­različnimi­dilemami,­in­te­zagotovo­potrebujejo­prostor­in­čas,­da­
jih­ lahko­ jasno­ naslovijo­ ter­ ustrezno­ razrešijo.­ Podobno­ stališče­
zagovarja­Žorga­ (2002),­ ko­pravi,­ da­med­ izvajanjem­praktičnega­
dela­ študentje­ doživljajo­ močno­ čustveno­ nabite­ izkušnje,­
supervizija­pa­jim­ponuja­zagotovilo,­da­so­ti­občutki­sprejemljivi,­
vendar­se­morajo­z­njimi­naučiti­shajati­(Pritchard,­1995,­v­Žorga,­
2002).­
Kakovosten­ supervizijski­ proces­ študentov­ naj­ bi­ omogočal­
klimo,­ ki­ je­ v­ svojem­ temelju­ nasprotna­ splošni­ kulturi­
izobraževanja,­ za­ katero­ je­ značilna­ tendenca­ postaviti­ študenta­ v­
odvisen­odnos­nasproti­avtoriteti,­temveč­naj­bi­zagotavljal­prostor,­
kjer­ je­ supervizant­odgovoren­za­ lastno­učenje­ in­ se­ lahko­zanaša­
na­podporo,­zaupanje­ter­odprtost­supervizorja­(Hawkins­in­Shohet,­
2000).­Urbanc­(2004)­pravi,­da­namen­supervizije­študentske­prakse­
ni­zgolj­razvijanje­jasnejše­slike­o­svojem­delu­in­razvijanje­dodatnih­
veščin,­ temveč­ je­ predvsem­ spoznavanje­ s­ pojmom­ in­ pomenom­
supervizije­ kot­ potrebi­ in­ pravici­ strokovnjaka­ v­ poklicu­ pomoči.­
Meni,­ da­ tako­ bodoči­ strokovnjak­ razvija­ kritično­ razmišljanje­
o­ svojem­delu,­ tj.­ o­ tem,­kar­vidi,­ čuti,­misli,­ in­ se­ tako­ razvija­v­
reflektirajočega­praktika.­
Namen
Namen­pričujočega­dela­ je­ugotoviti­podobnosti­ in­razlike­med­
študenti­in­zaposlenimi­v­poklicih­pomoči­glede­doživljanja­lastne­
vključenosti­v­supervizijo­ in­pomena­supervizije­za­njihov­razvoj.­
Raziskovalno­ vprašanje­ se­ glasi:­ kako­ študentje­ in­ zaposleni­ v­
poklicih­pomoči­doživljajo­vključenost­v­supervizijski­proces­ter­kaj­
z­njim­pridobijo­za­lasten­strokovni­in­osebni­razvoj.­Za­primerjavo­
med­skupinama­sem­se­odločila­zato,­ker­ima­skupina­zaposlenih,­ki­
ji­je­supervizija­v­prvi­vrsti­namenjena,­dalj­časa­trajajoče­izkušnje­
89Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
pri­delu­v­praksi­ter­lahko­neposredno­oceni­in­predstavi­doživljanje­
učinkov­ supervizijskega­ procesa.­ Skupina­ študentov­ pa­ se­ na­
delo­v­praksi­šele­pripravlja,­ ima­manjši­obseg­izkušenj­pri­delu­z­
ljudmi,­obenem­je­to­skupina,­s­katero­se­pri­svojem­delu­trenutno­
najbolj­ aktivno­ srečujem­ in­ je­ po­moji­ oceni­ precej­ ranljiva.­ Prej­
ko­slej­bodo­namreč­v­vlogi­mladih­zaposlenih,­kjer­se­v­praksi­ne­
upošteva­vedno,­da­je­to­vloga­začetnika.­Velikokrat­so­potisnjeni­v­
odgovorne­vloge­in­naloge,­ki­jih­večinoma­želijo­suvereno­opraviti,­
pri­tem­pa­lahko­pozabijo­zaprositi­za­podporo­in­pomoč,­ki­je­nujna­
za­tek­na­dolge­proge­v­tem­poklicu.­
Pričakujem,­ da­ bodo­ zaposleni­ in­ študentje­ ocenili­ supervizijo­
kot­ pomembno­ za­ lasten­ razvoj,­ vendar­ bodo­ njihove­ želene­ in­
pridobljene­kompetence­različne.­Hkrati­menim,­da­bodo­zaposleni­
bolj­konkretno­poimenovali,­na­katerih­področjih­delovanja­oz.­pri­
čem­jih­je­supervizija­opolnomočila.­
Uporabljena metodologija
Pri­ raziskovanju­ predstavljenega­ problema­ gre­ za­ poskus­
razumevanja­ doživljanj­ udeležencev­ supervizijskega­ procesa­ in­
pripisovanja­pomena­tej­izkušnji,­kar­je­prostor­večdimenzionalnih­
dogajanj.­ Da­ bi­ to­ kompleksnost­ kar­ najbolje­ zajela,­ sem­ v­
primerjalni­ študiji­uporabila­kvalitativno­metodologijo,­ za­metodo­
pa­ hermenevtično­ metodo­ analize­ pripovedi.­ Primerjalno­ študijo­
sem­ izvedla­ leta­ 2006.­ Za­ pridobivanje­ podatkov­ sem­ uporabila­
metodo­spraševanja,­znotraj­te­pa­tehniko­fokusnih­skupin.­V­študijo­
sem­zajela­dve­fokusni­skupini.­
Prva­so­zaposleni­v­nevladni­organizaciji,­ki­nudi­psihosocialno­
pomoč­mladostnikom­in­otrokom.­Izbrala­sem­jih­zato,­ker­sem­jih­
poznala­ in­ v­ preteklosti­ z­ njimi­ že­ sodelovala.­Ker­ sem­ podobno­
dobro­ poznala­ tudi­ drugo­ fokusno­ skupino,­ sem­ s­ tem­ poskusila­
približno­ izenačiti­ pogoje­ poznavanja­ obeh­ skupin.­ V­ skupini­
zaposlenih­so­sodelovali­trije­sogovorniki;­dve­ženski­in­en­moški.­
V­ organizaciji­ je­ v­ preteklem­ letu­ prišlo­ do­ velikih­ kadrovskih­
sprememb­(menjava­direktorja,­odpusti,­porodniške),­ki­so­vplivale­
na­ to,­ da­ so­ v­ pogovoru­ sodelovali­ namesto­ pričakovanih­ sedmih­
le­ trije­ sogovorniki.­ Eden­ od­ sogovornikov­ je­ imel­ izkušnjo­
individualne­ supervizije­ (v­ času,­ ko­ preostali­ sogovornici­ še­ nista­
90 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
bili­zaposleni),­nato­je­imel­celoten­tim­timsko­supervizijo,­v­času­
izvajanja­študije­pa­so­bili­v­procesu­mentorske­supervizije.­
Druga­ fokusna­ skupina­ je­ ena­ od­ skupin­ študentov­ 4.­ letnika­
dodiplomskega­študija­ socialne­pedagogike,­ki­ je­v­času­ izvajanja­
študije­ obiskovala­ izbirni­ predmet­ supervizija.­ V­ fokusni­ skupini­
študentov­ je­ sodelovalo­ sedem­ sogovornikov­ –­ šest­ žensk­ in­ en­
moški.­ Skupina­ je­ imela­ v­ času­ izvajanja­ študije­ supervizijo­ pri­
supervizorki­ pol­ leta,­ vmes­ je­ eno­ srečanje­ nadomeščal­ drug­
supervizor,­vsi­pa­ so­bili­v­preteklem­študijskem­ letu­deležni­ tudi­
supervizije­študijske­prakse.­
Pri­ vodenju­ pogovora­ v­ fokusni­ skupini­ sem­ uporabila­ delno­
strukturiran­ intervju.­ Pri­ snovanju­ okvirnih­ področij­ intervjuja­
sem­ delno­ izhajala­ iz­ predlog­ različnih­ metodičnih­ pripomočkov­
Koboltove­(2004).­V­vsaki­fokusni­skupini­je­pogovor­trajal­uro­in­
pol.­Pogovor­sem­posnela,­nato­pa­dobesedno­prepisala­(verbatim)­
ter­obdelala­s­hermenevtično­metodo.­
Ugotovitve
Zaradi­obširnosti­analize­zapisov­obeh­intervjujev­na­tem­mestu­
povzeto­ predstavljam­ ugotovitve,­ jih­ primerjam­ med­ skupinama­
ter­ ilustrativno­ podkrepim­ z­ izjavami.­ Na­ kratko­ je­ primerjava­
predstavljena­v­tabeli­1.
Tabela­1:­Primerjava­hermenevtične­analize­doživljanja­supervizije­zaposlenih­
in­študentov
PRIMERJANE
ZNAČILNOSTI ZAPOSLENI ŠTUDENTJE
ŠTEVILO 
SUPERVIZORJEV 2 2
TRAJANJE 
SUPERVIZIJSKEGA 
PROCESA
•­individualna:­1­član­pol­leta
•­timska:­1­leto
•­mentorska:­2­srečanji­
•­individualna:­1­članica­pol­leta
•­skupinska:­pol­leta
•­nadomeščanje:­1­srečanje
PRIČAKOVANJA 
PRED ZAČETKOM
•­ni­pričakovanj­zaradi­odsotnosti­
predstave­o­superviziji
•­strah­zaradi­nepoznavanja­
supervizije
•­spodbuda­za­komunikacijo­in­
izboljšanje­odnosov­v­timu
•­ni­pričakovanj­zaradi­
odsotnosti­predstave­o­
superviziji
•­visoka­pričakovanja
91Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
ZAČETEK 
SUPERVIZIJE
težak,­napetost,­tišina­à­
vzrok:­prisotnost­šefa
težak,­napetost,­tišina­à­
vzrok:­medsebojno­
nepoznavanje
ZADOVOLJSTVO S 
SUPERVIZIJO
•­individualna:­zelo­dobro
•­timska:­zelo­dobro
•­mentorska:­strokovna­pomoč­
zelo­kakovostna,­toda­to­ni­
supervizija
•­individualna:­zelo­dobro
•­skupinska:­zelo­dobro,­vendar­
nimajo­prakse
•­med­študijsko­prakso:­zelo­
koristno
POMEN 
SUPERVIZIJE 
ZA STROKOVNI 
RAZVOJ
•­različni­pristopi­k­delu­
•­rešitev­strokovnih­dilem­in­
razbremenitev­napetosti
•­mnenje­tretje,­zunanje­osebe
potrditev­lastnega­dela
•­različni­pristopi­k­delu
•­razbremenitev­napetosti­zaradi­
strokovnih­dilem
•­kaj­je­supervizija,­načini­
vodenja
•­kako­supervizor­ali­skupina­
pripelje­člana­do­uvida
POMEN 
SUPERVIZIJE ZA 
OSEBNI RAZVOJ
•­odziv­sodelavcev­na­dilemo
•­izražanje­lastnega­mnenja
•­postavljanje­meja­pri­
prevzemanju­nalog
•­spoznavanje­sebe,­šibkih­točk
•­spoznavanje­načinov­soočanja­
z­dilemo
•­spoznavanje­lastnega­delovanja­
•­spodbuda­k­razmišljanju­o­sebi­
•­spoznavanje­skrbi­zase­na­
bodočem­delovnem­mestu
POMEN 
SUPERVIZIJE 
ZA TIM/SKUPINO
•­sodelavci­se­bolje­spoznajo­
med­seboj­
•­pomaga­pri­komunikaciji­v­
timu­tudi­zunaj­supervizije
•­je­katalizator­napetosti­v­timu­
in­možnost­urejanja­odnosov­
v­njem
•­člani­se­bolje­spoznajo­med­
seboj
•­drugačen­pogled­drug­na­
drugega
•­nič­
DOŽIVLJANJE 
RAZLIČNIH 
SUPERVIZORJEV
•­timski:­podpora,­posluh,­
pozornost­do­vsakega­člana
•­mentorski:­strokovnjak,­ki­ve­
in­ima­izkušnje
•­prva­supervizorka:­posluh,­
pozornost,­razumevanje
•­drugi­supervizor:­spodbudi­in­
aktivira
PRESENEČENJE
•­nasprotovanje­mnenj­šefa­in­
supervizorja
•­nič,­ker­ni­bilo­predstave­o­
superviziji
•­velikost­skupine
•­trajanje­posameznega­srečanja
•­različni­stili­supervizorjev
•­branje­refleksij­vseh­članov
DOŽIVLJANJE 
LASTNE VLOGE
•­pove,­kadar­čuti­potrebo
•­spodbujanje­drugih
•­ne­začne­teme
•­nobene­vloge
•­veliko­govori­v­skupini­
•­zavzemanje­vloge­supervizorja
•­spodbujanje­drugih
•­pove,­kadar­čuti­potrebo
•­nobene­vloge
TABU TEME
•­določeni­posamezniki,­o­
katerih­niso­mogli­izraziti­
svojega­mnenja
•­odpust­ene­od­zaposlenih
•­označiti­nekoga­za­
nesposobnega
•­ni­bilo­tabu­tem
•­niso­visoko­kohezivna­skupina
•­povedati,­da­se­ne­doživljajo­
blizu­
nadaljevanje­tabele­1:
92 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
Trajanje supervizijskega procesa
Obe­ skupini­ sta­ imeli­ približno­podobne­ izkušnje­ s­ supervizijo­
tako­ po­ obsegu­ kot­ po­ obliki­ supervizijskega­ procesa.­ Obe­ sta­
imeli­možnost­izkusiti­supervizijo­pri­dveh­različnih­supervizorjih.­
Skupina­zaposlenih­je­imela­za­seboj­eno­leto­timske­supervizije,­v­
času­izvajanja­intervjuja­pa­so­za­seboj­imeli­dve­srečanji­mentorske­
supervizije.­ Skupina­ študentov­ je­ imela­ skupinsko­ supervizijo­ pol­
leta­ter­eno­srečanje­z­nadomestnim­supervizorjem.­V­obeh­skupinah­
je­po­en­član­izkusil­tudi­individualno­supervizijo­pol­leta.­
Pričakovanja pred začetkom supervizije 
Tako­ zaposleni­ (razen­ ene)­ kot­ študentje­ prej­ niso­ poznali­
supervizije­ in­ večinoma­ niso­ imeli­ pričakovanj­ glede­ nje.­ Pri­
enem­od­zaposlenih­ je­bil­prisoten­strah­zaradi­ tega,­ker­ni­vedel,­
kaj­ naj­ pričakuje.­Zaposlena,­ ki­ je­ zaradi­ svoje­ izobrazbe­poznala­
supervizijo,­je­od­nje­pričakovala:­»da­se­sproži­neka­komunikacija,­
da­ člani­ naredijo­ nekaj­ zase­ in­ za­ tim­ ter­ da­ se­ odprejo­ drug­
drugemu«.­ Med­ študenti­ je­ bilo­ prav­ tako­ nekaj­ članov,­ ki­ niso­
imeli­ pričakovanj­ glede­ supervizije,­ ker­ niso­ vedeli,­ kaj­ naj­ bi­ to­
bilo,­ nekateri­ pa­ so­ imeli­ visoka­ pričakovanja,­ ker­ so­ slišali­ zelo­
pozitivne­informacije­višjih­letnikov.­
Začetek supervizije
Skupini­sta­podobno­označili­doživljanje­začetka­supervizijskega­
procesa.­ Pri­ obeh­ je­ bil­ napet,­ prežet­ s­ tišino­ in­ nelagodjem,­ kar­
se­ je­ pozneje­ uredilo­ in­ udeleženci­ so­ se­ sprostili.­ Obe­ skupini­
tudi­ poudarita,­ da­ so­ ugotovili,­ da­ so­ ob­ aktivni­ udeležbi­ na­
supervizijskem­srečanju­dobili­ največ­ zase.­Skupini­ sta­ si­ različni­
v­ tem,­ da­ se­med­ študenti­ pojavi­ hipoteza,­ da­ je­ bila­ napetost­ na­
začetku­morda­tudi­zato,­ker­se­med­seboj­niso­tako­dobro­poznali,­
saj­ so­ bili­ združeni­ z­ različnih­ podskupin­ letnika.­ Sogovornica­
to­ opiše­ takole:­ »Smo­ se­malo­ umikali,­ tako,­ kako­ bo­ zdaj.­ Kako­
bomo.«­ Zaposleni­ pa­ izpostavijo,­ da­ je­ »k­ tišini­ prispevala­ tud­
navzočnost­šefa«.­Vendar­pa­je­skupina­zaposlenih­enotna­v­mnenju,­
da­ je­bila­navzočnost­ šefa­konstruktivna,­ saj­ se­prihrani­čas,­ki­bi­
ga­ porabili­ za­ ponovno­ razlago­ tematike­ njemu,­ poleg­ tega­ pa­ so­
se­ nekatere­ obravnavane­ teme­ na­ superviziji­ dotikale­ tudi­ njega.­
Ena­ sogovornica­ je­ doživela­ supervizorja­ kot­ zaveznika,­ ko­ se­ je­
njegovo­mnenje­skladalo­z­njenim,­in­ne­s­šefovim.­To­ji­je­pomenilo­
93Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
potrditev­njenega­dela.­Omeni­ tudi,­ da­ ji­ je­bilo­na­ supervizijskih­
srečanjih­ težko­ govoriti­ o­ osebnih­ pogledih­ ali­ težavah­ pri­ delu,­
kadar­ so­bili­prisotni­ sodelavci,­ki­ se­ ji­niso­zdeli­kompetentni­za­
delo­v­tej­organizaciji.­To­je­bilo­prisotno­tako­na­začetku­supervizije­
kot­v­nadaljevanju.­
Zadovoljstvo s supervizijo
Med­ zaposlenimi­ in­med­ študenti­ je­ bil­ en­ član­ oz.­ članica,­ ki­
je­ imel­možnost­ individualne­ supervizije­ in­ je­ to­ izkušnjo­ najbolj­
pozitivno­ ovrednotil.­ Zaposleni­ so­ bili­ zelo­ zadovoljni­ s­ timsko­
supervizijo­ali­kot­pravi­ena­od­sogovornic:­»zdajle­si­nekako­tako­
ne­predstavljam­svojega­dela­tu­brez­supervizije«.­Podobno­so­bili­
študentje­ zadovoljni­ s­ skupinsko­ supervizijo,­ vendar­ pa­ študentje­
supervizijo­razumejo­bolj­kot­učno­situacijo­oz.­predmet,­saj­sami­
ugotavljajo,­da­jim­manjkajo­neposredne­izkušnje­pri­delu,­ki­bi­jih­
lahko­prinašali­v­supervizijski­proces,­kar­pa­se­je­spremenilo­v­času­
študijske­prakse,­ko­so­na­supervizijska­srečanja­prinašali­aktualne­
primere­ s­ prakse­ in­ tako­ dobili­ potrebno­ podporo­ za­ nadaljnje­
delo.­Zaposleni­pa­niso­bili­zadovoljni­z­mentorsko­supervizijo,­saj­
menijo,­da­je­sicer­kakovostna­strokovna­pomoč­v­smislu­nasvetov­
in­ novih­ pristopov,­ vendar­ zanje­ to­ ni­ supervizija,­ saj­ manjkata­
dialog­s­supervizorjem­in­usmerjenost­na­odnose­v­timu.­
Pomen supervizije za strokovni razvoj
Na­strokovnem­področju­zaposlenim­supervizija­pomeni­pogled­
od­ zunaj­ oz.­ mnenje­ neke­ tretje­ osebe­ ter­ pridobivanje­ različnih­
pristopov­pri­ delu­ ali­ kot­pravi­ ena­od­ sogovornic:­»Se­mi­ zdi­ ful­
en­ pomemben­ element,­ da­ imaš­ en­ prostor,­ da­ reflektiraš­ svoje­
delo,­ svoje­ reakcije,­ kaj­ se­ ti­ dogaja,­ zakaj,­ kako…«­ Pravijo,­ da­
jim­supervizija­pomeni­ tudi­ razrešitev­določenih­strokovnih­dilem­
in­ razbremenitev­ napetosti,­ ki­ jih­ čutijo­ zaradi­ teh­ dilem.­ Tudi­
študentje­ omenjajo,­ da­ je­ največji­ prispevek­ supervizije­ »to,­ da­
začneš­razmišljati­v­druge­smeri­ter­da­dobiš­več­različnih­pogledov­
na­problem­in­pač­sam­potem­izbereš,­kako­boš­drugič­naredil­ali­
pa­ nekaj­ ukrepal«.­ Podobno­ tudi­ študentje­ omenjajo,­ da­ so­ se­ v­
superviziji­razbremenili­napetosti,­ki­se­jim­pojavljajo,­ko­se­srečajo­
z­ določenimi­ strokovnimi­ dilemami.­ Pred­ supervizijo­ so­ iskali­
podporo­v­ožji­socialni­mreži,­a­je­tam­niso­dobili.­Supervizija­jim­
pomeni­varen­prostor,­ kjer­ se­ lahko­ soočijo­ z­ dilemami­v­ skupini­
sebi­enakih­po­stroki:­»Da­imaš­nek­odvodni­kanal.­Tako­da­te­drugi­
94 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
razumejo.«­V­nadaljevanju­študentje­omenjajo,­da­so­z­vključenostjo­
v­ supervizijo­ pridobili­ tudi­ spoznanja,­ kaj­ pomeni­ supervizija,­
kakšni­so­lahko­različni­stili­vodenja­in­kako­jih­lahko­supervizor­ali­
skupina­pripelje­do­uvida.­
Pomen supervizije za osebni razvoj
Za­osebni­razvoj­zaposleni­navajajo,­da­supervizija­pripomore­k­
temu,­da­slišijo­odziv­drugih­na­svojo­predstavitev­problema,­lažje­
neposredno­povedo­lastno­mnenje­ter­postavijo­mejo­oz.­da­zmorejo­
reči:­»Ne,­jaz­pa­tega­ne­morem­zdaj­prevzet.­Teh­stvari.­Imam­zadosti­
drugega­ dela.«­ Študentje­ pa­ navajajo,­ da­ so­ se­ med­ supervizijo­
veliko­ naučili­ o­ sebi,­ o­ svojih­ šibkih­ točkah,­ o­ načinih,­ kako­ se­
soočati­ z­ lastno­ dilemo­ ali­ težavo,­ o­ svojem­ delovanju­ v­ skupini­
in­ drugih­ situacijah,­ o­ skrbi­ zase­ na­ bodočem­ delovnem­ mestu.­
Pomagalo­ jim­ je­ to,­ da­ so­morali­ svoja­ razmišljanja­ verbalizirati,­
tudi­zapisati­v­refleksijah.­Supervizija­jih­je­spodbudila,­da­so­tudi­
doma­več­razmišljali­o­temah,­o­katerih­sicer­ne­bi.­
Pomen supervizije za razvoj tima oz. skupine
Timska­ supervizija­ zaposlenim­ pomeni­ možnost­ urejanja­
medosebnih­ odnosov­ v­ timu,­ je­ nekakšen­ katalizator­ napetosti,­ ki­
se­pojavi­v­timski­dinamiki,­pomeni­jim­pomoč­pri­vzpostavljanju­
bolj­ konstruktivne­ komunikacije­ zunaj­ supervizijske­ situacije,­
da­član­ izrazi,­kar­ga­moti,­ ter­omogoča­medsebojno­ spoznavanje­
zaposlenih.­Podobno­kot­zaposleni­ tudi­študentje­menijo,­da­so­se­
zaradi­ supervizije­ bolje­ spoznali­med­ seboj­ kot­ osebe­ in­ pridobili­
drugačen­pogled­na­drugega,­medtem­ko­ena­od­študentk­meni,­da­
skupina­ni­nič­pridobila­s­supervizijo­za­svoj­razvoj.­
Doživljanje različnih supervizorjev
Glede­ različnih­ supervizorjev­ so­ imeli­ tako­ zaposleni­ kot­
študentje­različna­stališča.­Pokazalo­se­je,­da­so­zaposleni­različno­
doživljali­ supervizorje­ glede­ na­ obliko­ supervizije­ –­ supervizor­
timske­ supervizije­ je­ bil­ zaposlenim­ najbližje,­ od­ njega­ so­ dobili­
podporo,­ pozornost­ do­ vsakega­ člana,­ medtem­ ko­ trenutnega­
supervizorja,­ ki­ izvaja­ mentorsko­ supervizijo,­ doživljajo­ z­ več­
distance.­ Študentje,­ ki­ so­ prav­ tako­ imeli­ izkušnjo­ z­ dvema­
supervizorjema,­ pa­ ju­ doživljajo­ bližje­ glede­ na­ to,­ koliko­ so­ si­
značajsko­ z­ nekom­bližje.­ Supervizorko,­ ki­ izvaja­ supervizijo­ pol­
leta,­so­označili,­da­ima­posluh­in­razumevanje­zanje­ter­da­nameni­
95Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
pozornost­ vsakemu­ članu.­ Nadomestnega­ supervizorja­ pa,­ da­ je­
odprt­za­različne­teme,­spodbudi­člane­in­aktivira.­
Kaj je udeležence presenetilo v superviziji
V­ supervizijskem­ procesu­ je­ nekatere­ zaposlene­ presenetila­
situacija,­ ko­ sta­ si­ mnenje­ šefa­ ter­ mnenje­ supervizorja­
nasprotovala,­ eno­ zaposleno­ pa­ ni­ nič­ presenetilo,­ ker­ ni­ imela­
predstave­o­superviziji.­Študente­so­presenetile­značilnosti­izvedbe­
supervizijskega­ procesa:­ velikost­ skupine,­ trajanje­ posameznega­
srečanja,­različni­stili­vodenja­supervizorjev­in­to,­da­so­morali­brati­
refleksije­drug­od­drugega.­
Doživljanje lastne vloge v timu
Svojo­ vlogo­ tako­ zaposleni­ kot­ študentje­ različno­ doživljajo­
–­ nekdo­ se­ je­ prepoznal­ v­ vlogi­ govorca­ skupine,­ drugi­ v­
spodbujevalcu­pogovora,­v­tem,­da­želi­prevzeti­vlogo­supervizorja,­
nekateri­pa­se­niso­prepoznali­v­nobenih­vlogah.
Tabu teme 
Na­vprašanje­o­tabu­temah­v­supervizijskem­procesu­so­zaposleni­
omenjali:­»da­ so­bili­določeni­posamezniki,­do­katerih­nisi­mogel­
izraziti­ svojega­mnenja«,­vendar­ jih­ tudi­ tu­ne­konkretizirajo.­Ena­
od­zaposlenih­meni,­da­je­bil­odpust­ene­od­zaposlenih­tabu­tema.­
Nekateri­ študentje­ menijo,­ da­ ni­ bilo­ tabu­ tem,­ medtem­ ko­ med­
pogovorom­ ugotovijo,­ da­ je­ tabu­ tema­ njihove­ skupine,­ da­ niso­
med­seboj­toliko­kohezivni,­kot­bi­si­želeli­biti­ali­kot­mislijo,­da­bi­
morali­biti.­
Nepričakovano dogajanje
Med­skupinskim­pogovorom­je­vsaka­skupina­nekaj­spoznala­o­
svojem­delovanju,­nad­čemer­sem­bila­presenečena,­saj­tega­nisem­
pričakovala.­Skupina­zaposlenih­je­ugotovila,­da­jim­manjka­timska­
supervizija,­ saj­ imajo­ zdaj­ z­ novim­ supervizorjem­ pravzaprav­
mentorsko­ supervizijo,­ kar­ jim­ ne­ ustreza­ popolnoma.­ Skupina­
študentov­ pa­ je­ ugotovila,­ da­ kot­ skupina­ niso­ toliko­ povezani,­
kolikor­ bi­ želeli­ oz.­mislijo,­ da­ bi­morali­ biti.­Obema­ skupinama­
sem­ vrnila­ svoj­ pogled,­ ki­ sem­ ga­ pridobila­ med­ intervjujem.­
Skupino­zaposlenih­sem­vprašala,­kaj­bodo­naredili­v­zvezi­s­tem,­
da­ imajo­ zdaj­ strokovno­ pomoč,­ želijo­ pa­ si­ timsko­ supervizijo.­
Skupino­študentov­pa­sem­vprašala,­ali­želijo­kaj­narediti­v­zvezi­z­
96 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
ugotovitvijo,­da­niso­povezani­kot­skupina,­in­ali­doživljajo­občutke­
krivde­v­zvezi­s­tem.­
Skupina­ zaposlenih­ je­ prišla­ do­ sklepa,­ da­ bo­ supervizorju­
rekla,­ da­ si­ želijo­ tudi­ ta­ vidik­ vključiti­ v­ supervizijo,­ saj­ so­ z­
njim­dogovorjeni,­da­ sami­povedo,­kaj­bi­ radi.­Skupina­ študentov­
pa­ je­ sklenila,­ da­ imajo­ še­ potrebo­ v­ prihodnosti­ kaj­ spregovoriti­
o­ tej­ temi,­ če­ bodo­ spodbujeni,­ oz.­ da­ se­ zna­ zgoditi,­ da­ bodo­ o­
njej­ hitreje­ začeli­ govoriti,­ kot­ bi­ pred­ tem­ pogovorom.­ Skozi­ to­
dogajanje­ sem­ se­ doživela­ v­ vlogi­ nekoga,­ ki­ je­ zunaj­ skupine/
tima,­ ne­ pozna­ podrobnosti­ njegove­ dinamike,­ in­ zato­ postavlja­
'marsovska'­vprašanja,­ ta­pa­vodijo­do­ustvarjanja­novih­pomenov­
doživljanja,­k­čemur­naj­bi­prispevalo­kvalitativno­raziskovanje.­
Sklepi 
Zaposleni­ in­ študentje­ izpostavljajo­ koristnost­ aktivne­
udeležbe­v­procesu­supervizije.­To­se­sklada­s­trditvijo­Irwinove­
(2006,­ v­ Noble­ in­ Irwin,­ 2009,­ str.­ 347),­ ki­ poudarja,­ da­ »je­
supervizija­najbolj­učinkovita,­ko­supervizant­sodeluje­v­procesu­
kot­ proaktiven­ udeleženec,­ ki­ je­ zavzet­ za­ njeno/njegovo­ lastno­
učenje«.­Kot­ugotavlja­Beddoe­(2010)­v­svoji­študiji,­supervizorji­
opažajo,­da­dobro­supervizijo­bolj­določa­proces­kot­pa­vsebina.­
To­ lahko­ trdim­ tudi­ za­ intervjuvane­ v­ tej­ študiji.­ Proces­ je­
ključnega­pomena­za­doživljanje­ supervizije.­Vsebina­oz.­ kaj­ je­
tisto,­ kar­ udeleženim­ koristi,­ pa­ se­ razlikuje­ glede­ na­ položaj,­
ki­ga­ imajo­v­odnosu­do­praktičnega­dela­ (že­delajo­oz.­ se­ tega­
še­ učijo)­ in­ glede­ na­ obliko­ supervizije,­ v­ katero­ so­ vključeni.­
Zaposleni­ z­ najdaljšo­ izkušnjo­ timske­ supervizije­ opredeljujejo­
pridobitve­udeležbe­v­superviziji­z­vidika­strokovnega­dela­ter­z­
vidika­odnosov­v­timu,­medtem­ko­študenti­z­izkušnjo­skupinske­
supervizije­ opredeljujejo­ pridobitve­ z­ vidika­ lastnega­ razvoja­ in­
dela­v­praksi.­Pokazalo­se­je,­da­poznavanje­supervizije­vpliva­na­
pričakovanja­glede­supervizije­ne­glede­na­obliko­supervizijskega­
procesa.­Enako­od­tega­ni­odvisno­prepoznavanje­lastne­vloge­v­
timu­oz.­v­skupini­v­superviziji.­
Ostale­ značilnosti­ doživljanja­ lastne­ vključenosti­ v­ supervizijo­
pa­ se­ razlikujejo­ glede­ na­ značilnosti­ skupine­ in­ posledično­
obliko­ supervizijskega­ procesa,­ v­ katerega­ so­ člani­ vključeni.­
97Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
Tako­ je­ začetek­ supervizije­ obarvan­ z­ nelagodjem,­ napetostjo­ in­
tišino,­ vendar­ je­ vzrok­ temu­ pri­ zaposlenih­ navzočnost­ šefa,­ pri­
študentih­pa­medsebojno­nepoznavanje,­ker­so­združeni­iz­različnih­
podskupin­ letnika.­ Nelagodje­ zaradi­ navzočnosti­ šefa­ je­ seveda­
posledica­ hierarhičnih­ razmerij,­ in­ zato­ je­ še­ toliko­ pomembneje,­
da­ supervizor­ zagotavlja­ ravnotežje­ med­ različnimi­ funkcijami­
supervizije,­ kakor­ ugotavlja­ Beddoe­ (2010),­ sicer­ bi­ supervizija­
lahko­prerasla­zgolj­v­nadzor.­Glede­nelagodja­pri­študentih­pa­Zeira­
in­Schiff­(2009)­priporočata,­da­naj­bi­bili­tisti,­ki­še­nimajo­izkušenj­
iz­ supervizije,­ kot­ so­ študentje­ novinci,­ vključeni­ v­ individualno­
supervizijo,­ v­ skupinsko­ pa­ šele­ študentje­ višjih­ letnikov­ ali­ šele­
na­ poznejših­ stopnjah­ strokovnega­ razvoja.­ Intervjuvani­ študentje­
so­bili­sicer­študentje­višjih­letnikov,­vendar­še­niso­imeli­izkušnje­
supervizije,­ zato­predvidevam,­da­ je­bilo­njihovo­nelagodje­ toliko­
večje,­kot­bi­bilo­sicer,­če­bi­ to­ izkušnjo­že­ imeli.­Seveda­pa­so­k­
nelagodju­ lahko­ prispevali­ tudi­ drugi­ dejavniki,­ npr.­ dinamika­ v­
letniku.­Omenjeno­botruje­tudi­pojavu­tabu­tem­–­pri­zaposlenih­je­
tabu­kritizirati­ sodelavce,­ pri­ študentih­ pa­ govoriti­ o­ tem,­ da­ niso­
dovolj­povezana­skupina.­
Zaposleni­so­bolj­zadovoljni­s­timsko­supervizijo,­z­mentorsko­
manj,­ ker­ je­ bolj­ instrumentalnega­ značaja,­ medtem­ ko­ so­
študentje­ zadovoljni­ s­ skupinsko­ supervizijo,­ a­ še­ najbolj­ v­
času­ opravljanja­ študijske­ prakse,­ ko­ imajo­ največ­ neposrednih­
izkušenj­ in­ dilem,­ kar­ je­ razumljivo.­ Ponekod­ na­ višjih­ šolah­
in­ fakultetah­ so­ študentje­ vključeni­ v­ supervizijo­ zgolj­ v­ času­
opravljanja­ prakse­ (Zeira­ in­ Schiff,­ 2009),­ je­ pa­ res,­ da­ so­ tam­
obdobja­ prakse­ daljša,­ od­ celega­ semestra­ pa­ celo­ do­ dveh­
letnikov.­Zaposlene­v­superviziji­najbolj­preseneča­nasprotovanje­
mnenj­ supervizorja­ in­ šefa,­ študente­ pa­ presenečajo­ izvedbeni­
vidiki­supervizije.­Pri­supervizorjih­oboji­cenijo­kvalitete,­kot­so­
podpora,­ razumevanje,­ odprtost­ za­ različne­ teme.­ Do­ podobnih­
ugotovitev­ prihaja­ tudi­ Beddoe­ (2010),­ da­ so­ supervizorjeve­
kvalitete,­kot­so­podpora,­zaupanje­in­pozornost­na­komunikacijo,­
osrednje­ pri­ zagotavljanju­ takega­ ozračja­ v­ supervizijskem­
procesu,­ki­bo­omogočal­raziskovanje­in­refleksijo.­
Na­ vprašanje,­ kaj­ udeleženci­ v­ superviziji­ pridobijo­ za­
lasten­ strokovni­ razvoj,­ je­ odgovor­ zaposlenih­ in­ študentov­ v­
enem­ delu­ enak.­Oboji­ spoznavajo­ različne­ pristope­ pri­ delu­ in­
se­ razbremenijo­ napetosti,­ ki­ jih­ čutijo­ ob­ dilemah­ pri­ svojem­
98 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
delu.­To­pa­je­način,­kako­se­ustvarja­kritično­reflektivna­praksa,­
kot­ pravi­ Parton­ (1998,­ v­ Beddoe,­ 2010).­ Osrednji­ prostor­ v­
superviziji­mora­biti­po­njegovem­mnenju­namenjen­raziskovanju­
supervizantovih­ čustev­ ter­ njegovemu­ razumevanju­ tveganja­
in­ negotovosti.­ Zaposleni­ in­ študentje­ se­ razlikujejo­ v­ tem,­ da­
zaposleni­pridobijo­ tudi­potrditev­ lastnega­dela­ in­mnenje­osebe­
zunaj­ tima,­ kar­ je­ vezano­ na­ delo.­ Študentje­ pa­ s­ supervizijo­
pridobijo­tudi­védenje­o­tem,­kaj­je­supervizija­in­kako­se­jo­izvaja,­
kar­ je­ eden­od­ciljev,­ki­ jih­pri­ superviziji­ študentov­ izpostavlja­
Urbanc­ (2004).­ Pridobljene­ kompetence­ za­ osebni­ razvoj­ so­ pri­
zaposlenih­ vezane­ na­ relacijo­ zaposleni­ član­ –­ tim,­medtem­ ko­
so­ pri­ študentih­ vezane­ na­ spoznavanje­ samega­ sebe.­ Z­ vidika­
pomena­supervizije­za­razvoj­tima­oz.­skupine­tako­zaposleni­kot­
študentje­menijo,­da­je­supervizija­prispevala­k­temu,­da­se­bolje­
poznajo­med­seboj.
Če­ povzamem,­ se­ je­ skladno­ s­ pričakovanji­ pokazalo,­ da­
so­ zaposleni­ in­ študentje­ ocenili­ vključenost­ v­ supervizijo­ kot­
pomembno­ za­ lasten­ strokovni­ in­ osebni­ razvoj.­ Ne­ morem­
pa­ potrditi­ predpostavke,­ da­ bi­ znali­ zaposleni­ bolj­ konkretno­
poimenovati­ področja­ delovanja,­ kjer­ jih­ je­ supervizija­
opolnomočila.­ Izkazalo­ se­ je,­ da­ tako­ zaposleni­ kot­ študentje­
prepoznavajo­in­konkretno­poimenujejo,­na­katerih­področjih­jih­je­
supervizija­opolnomočila,­se­pa­ta­področja­med­seboj­razlikujejo­
glede­na­kontekst­njihovega­delovanja.­Pri­zaposlenih­so­v­ospredju­
področja­ usmerjena­ na­ strokovno­ delo­ in­ na­ delovanje­ v­ timu,­
pri­ študentih­ pa­ na­ delo­ v­ času­ prakse­ ter­ na­ splošno­ na­ njihovo­
delovanje­v­različnih­situacijah.­
Kakor­izhaja­iz­ugotovitev­študije,­zagovarjam­stališče,­da­naj­
bi­bil­tako­v­organizacijah,­ki­nudijo­psihosocialno­pomoč,­kot­tudi­
med­ izvajanjem­študija­za­pridobitev­poklicev­pomoči­namenjen­
stalen­ čas­ in­ prostor­ za­ supervizijo,­ kakor­ je­ to­ samoumevno­na­
področju­poklicev­psihosocialne­pomoči­v­večini­zahodnih­držav­
(Noble­ in­ Irwin,­2009).­Vsaka­skupina­bi­v­okviru­ svojih­potreb­
pridobila­potrebno­podporo­za­nadaljnje­delo.­Študentje­bi­se­učili,­
zaposleni­ bi­ ohranjali­ reflektirajočo­ držo­ pri­ strokovnem­ delu,­
oboji­ pa­ bi­ dobili­ podporo­ v­ skrbi­ zase­ in­ za­ uporabnika.­ Obe­
skupini­bi­ to­ lahko­navdajalo­z­močjo­za­dolgotrajno­opravljanje­
strokovnega­dela.­
99Mija­Marija­Klemenčič­Rozman:­Doživljanje­supervizijskega­procesa­pri­(bodočih)­strokovnjakih­v­poklicih­pomoči
Literatura
Ajduković,­M.­in­Cajvert,­L.­(ur.).­(2004).­Supervizija­u­
psihosocijalnom­radu.­Zagreb:­Društvo­za­psihološku­pomoć.
Beddoe,­L.­(2010).­Surveillance­or­Reflection:­Professional­
Supervision­in­»the­Risk­Society«.­British­Journal­of­Social­
Work­Advance­Access,­(2010),str.­1–18.­Pridobljeno­27.­2.­2010­s­
svetovnega­spleta:­http://bjsw.oxfordjournals.org.­
Hawkins,­P.­in­Shohet­R.­(2000).­Supervision­in­the­helping­
professions:­an­individual,­group­and­organizational­approach.­
Buckingham,­Philadelphia,­PA:­Open­University.
Jordan,­K.­(2002).­Clinical­Training­of­Graduate­Students:­The­
Need­for­Faculty­to­Balance­Responsibility­and­Vulnerability.­The­
Clinical­Supervisor:­the­journal­of­supervision­in­psychotherapy­&­
mental­health,­21(1),­str.­29–38.
Kobolt,­A.­(2004).­Metode­in­tehnike­supervizije.­Ljubljana:­
Pedagoška­fakulteta.­
Kobolt,­A.­in­Žorga­S.­(2000).­Supervizija:­proces­razvoja­in­
učenja­v­poklicu.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.­
Looss,­W.­(1991).­Die­Einzelsupervision­von­
»Beziehungsarbeitern«.­V­G.­Fatzer­(ur.),­Supervision­und­Beratung.­
Köln:­Edition­Humanistische­Psychologie.Miloševič-Arnold,­V.­
(1996).­Etika­v­superviziji.­V­L.­Toplak­(ur.),­Profesionalna­etika­
pri­delu­z­ljudmi.­Maribor:­Univerza:­Inštitut­Antona­Trstenjaka­za­
psihologijo,­logoterapijo­in­antropohigieno­v­Ljubljani.
Noble,­C.­in­Irwin,­J.­(2009).­Social­Work­Supervision:­An­
Exploration­of­the­Current­Challenges­in­a­Rapidly­Changing­
Social,­Economic­and­Political­Environment.­Journal­of­Social­
Work,­9(4),­str.­345–357.
Shulman,­L.­(1995).­Interactional­Supervision.­Wahington,­
D.C.:­Nasw­Press.­
Tsui,­M.­(2005).­Social­work­supervision:­contexts­and­concepts.­
Thousand­Oaks,­London,­New­Delhi:­Sage­publications.
Urbanc,­K.­(2004).­Supervizija­studenata.­V­M.­Ajduković­in­L.­
Cajvert­(ur.),­Supervizija­u­psihosocijalnom­radu.­Zagreb:­Društvo­
za­psihološku­pomoć.
100 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 8 3 ­ - ­ 1 0 0
Yelloly,­M­(2002).­Professional­Competence­in­Higher­
Education.­V­M.­Yelloly­in­M.­Henkel­(ur.),­Learning­and­Teaching­
in­Social­Work:­Towards­Reflective­Practice.­London­and­Bristol:­
Jessica­Kingsely­Publishers.­
Zeira,­A.­in­Schiff,­M.­(2009).­Testing­Group­Supervision­in­
Fieldwork­Training­for­Social­Work­Students.­Research­on­Social­
Work­Practice,­20(2),­str.­1–9.
Žorga,­S.­(2002).­Supervizija­študentov­in­pripravnikov.­V­S.­
Žorga­(ur.),­Metode­in­oblike­supervizije.­Ljubljana:­Pedagoška­
fakulteta.­
Pregledni­znanstveni­članek,­prejet­decembra­2009.
101Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­
plesnega­oddelka­glasbene­šole
The­Dance­of­Our­Dreams­–­Project­with­
Students­of­the­Music­School's­Dancing­
Class
Špela­Medved
Povzetek
Prispevek­obravnava­načrtovanje,­izvedbo­in­evalvacijo­
plesnega­ projekta­ Ples­ naših­ sanj,­ ki­ je­ bil­ izpeljan­ s­
šestimi­skupinami­učenk­plesnega­oddelka­Glasbene­šole­
Radeče,­Podružnične­glasbene­šole­Laško.­Pozornost­je­
namenjena­ razumevanju­ plesa­ kot­ kreativnega­ medija­
pri­delu­z­mladimi­ter­kot­vidik­uspešnega­pedagoškega­
dela,­s­poudarkom­na­poučevanju­plesa,­delu­s­skupino­
in­pomenu­plesno­ustvarjalne­dejavnosti­z­vidika­učenca­
plesa.­Izhajajoč­iz­teorije­in­praktične­izpeljave­projekta,­
so­postavljene­smernice,­ki­so­se­izkazale­pomembne­za­
plesno­pedagoško­projektno­delo.­ Izkazalo­ se­ je,­da­ je­
plesno­ projektno­ delo­ zelo­ konstruktivna­ metoda,­ saj­
nudi­ postopno­ razvijajoč­ plesno­ gibalni­ ustvarjalni­
proces,­ ki­ ga­ idejno­ vodijo­ prav­ otroci.­ Glede­ na­
pozitiven­odziv­deklet­3.­in­4.­razreda­sodobnega­plesa,­s­
katerimi­smo­opravile­intervjuje,­sklepam,­da­je­sodobni­
ples­dober­primer­interesne­dejavnosti,­ki­ lahko­deluje­
preventivno­in­terapevtsko.
Ključne besede: ples,­glasbena­šola,­prosti­čas­in­interesi­
mladih,­ samopodoba,­ plesno­ projektno­ delo,­ skupinska­
dinamika,­plesno-gibalna­terapija,­akcijsko­raziskovanje.
Špela­
Medved,­
univ.­dipl.­
soc.­ped.,­
Glasbena­
šola­Radeče,­
Šolska­pot­
5,­1433­
Radeče,
e-pošta:­
medved.
spela@
gmail.com
102 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
Abstract
The­contribution­discusses­the­planning,­execution,­and­
evaluation­ of­ the­ dance­ project­ Ples­ naših­ sanj­ [The­
Dance­ of­ Our­Dreams],­ which­ was­ carried­ out­ by­ six­
groups­ of­ students­ of­ the­ dancing­ class­ at­ the­ Radeče­
Music­School,­a­Laško­Affiliated­Music­School.­Focus­is­
on­understanding­dance­as­a­creative­medium­in­working­
with­ young­ people,­ and­ as­ an­ aspect­ of­ successful­
pedagogical­ work,­ with­ an­ emphasis­ on­ teaching­
dancing,­group­work,­and­the­importance­of­the­dancing­
and­ creative­ activity­ from­ the­ perspective­ of­ a­ student­
of­ dancing.­ Deriving­ from­ the­ theory­ and­ practical­
execution­ of­ the­ project,­ guidelines­ have­ been­ set­ that­
have­ proved­ to­ be­ important­ to­ the­ dance­ pedagogical­
project­work.­It­has­been­found­that­dance­project­work­is­
a­highly­constructive­method,­since­it­offers­a­gradually­
developing­dance­and­movement­creative­process,­which­
is­ ran­ in­ principle­ by­ the­ children­ themselves.­ In­ light­
of­ the­positive­ response­of­ the­girls­ of­ the­3rd­and­4th­
classes­ of­ modern­ dance,­ with­ whom­ interviews­ were­
carried­out,­it­is­my­conclusion­that­modern­dance­is­a­
good­ example­ of­ an­ extra-curricular­ activity­ that­ can­
function­in­a­preventive­and­therapeutic­manner.
Key words: dance,­music­school,­free­time­and­the­interests­
of­ young­ people,­ self-image,­ dance­ project­ work,­ group­
dynamics,­dance-movement­therapy,­action­research.
Uvod
V­ popularizaciji­ plesno-izobraževalnih­ programov­ in­ šol­
je­ potreben­ razmislek,­ kaj­ je­ tisto,­ kar­ določen­ program­ dela­
kakovostnejšega­od­preostalih.­Moja­plesna­pot­me­je­pripeljala­do­
poučevanja­na­glasbeni­in­osnovni­šoli,­kjer­kot­plesna­pedagoginja­
pri­ svojem­ delu­ pomembno­ potrebujem­ in­ vključujem­ znanja,­
pridobljena­ s­ študijem­ socialne­ pedagogike.­ Izhajajoč­ iz­ dejstva,­
103Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
da­moramo­pred­plesno­ izkušnjo­vedno­najprej­vzpostaviti­odnos,­
ki­lahko­kot­dobro­zgrajen­temelj­nudi­odskočno­desko­nadaljnjega­
plesnega­dela,­mora­biti­učitelj­plesa­najprej­dober­pedagog.­Seveda­
je­strokovna,­plesna­podkovanost­tudi­pomembna,­vendar­nam­nič­
ne­pomaga,­če­z­odnosom­odvračamo­plesalce.­
Pobuda­plesnega­projekta­izvira­iz­želje­po­tematsko­zastavljenih­
letnih­ produkcijah­ plesnega­ oddelka­ Podružnične­ glasbene­ šole­
Laško,­na­katerega­je­vezano­moje­petletno­poučevanje.­Lanskoletna­
izkušnja­je­klicala­po­daljšem­ustvarjalnem­procesu,­ki­omogoča,­da­
se­plesno­ustvarjanje­ razvije­do­konca.­Ples­naših­ sanj­ je­projekt,­
ki­ga­je­snovalo­in­izpeljalo­72­plesalk­iz­šestih­različnih­skupin­v­
starostnem­razponu­od­4­do­15­let.
Izobraževalni program ples v glasbenih šolah
Pri­ programu­ plesnega­ izobraževanja­ v­ glasbenih­ šolah­ velja,­
da­ se­ vanj­ lahko­ vključijo­ otroci­ pri­ šestih­ letih­ oziroma­ starejši.­
Sprva­ se­ učence­ vodi­ skozi­ triletni­ program­ plesne­ pripravnice­ –­
starejši­ novinci­ se­ vpišejo­ v­ razred­ vrstnikov.­ Ko­ učenci­ končajo­
program­ plesne­ pripravnice,­ lahko­ svoje­ plesno­ izobraževanje­
nadaljujejo­ po­ programu­ baleta­ ali­ sodobnega­ plesa.­ Nadaljnje­
plesno­izobraževanje­traja­šest­let,­in­če­učenec­v­petem­in­šestem­
razredu­obiskuje­ter­uspešno­konča­tudi­pouk­glasbene­teorije,­ima­
opravljeno­nižjo­glasbeno­šolo­iz­plesa.
Po­programu­gre­za­razumevanje­plesa­kot­osnovnega­izraznega­
sredstva­ in­ telo­ je­ pri­ tem­ instrument,­ s­ katerim­ lahko­ sproščamo­
čustva,­ustvarjamo­in­se­sporazumevamo.­(Sodobni)­ples­omogoča­
otroku­ celovit­ telesni­ in­ duševni­ razvoj.­ Pouk­ (sodobnega)­ plesa­
spodbuja­ tudi­ otrokov­ socialni­ razvoj,­ saj­ poteka­ v­ skupini,­ kjer­
se­ večja­ pozornost­ posveča­ posameznikovi­ osebnosti.­ S­ svojo­
sistematiko­spodbuja­otrokov­telesni­in­duševni­razvoj,­še­posebno­
čustveni,­intelektualni,­ustvarjalni­in­umetniški,­ter­čut­za­estetiko.­
Plesno­ izobraževanje­ v­ okviru­ glasbene­ šole­ je­ zastavljeno­
tako,­ da­ se­ posameznik­ dejansko­ razvija­ na­ ravni­ plesne­ tehnike­
in­ustvarjalnosti,­zaradi­skupinskega­pouka­pa­pride­ tudi­do­učnih­
situacij­prilagajanja,­sodelovanja,­medsebojne­pomoči­itd.­Vsekakor­
je­plesni­pouk­strokovno­zasnovan,­vendar­pa­je­od­plesnega­učitelja­
104 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
odvisno,­ kako­ izpelje­ plesno­ izobraževanje.­ Nadgradnjo­ plesnega­
izobraževanja­ pomenita­ srednja­ glasbena­ šola,­ ki­ ima­ baletni­
oddelek,­ali­Umetniška­gimnazija­–­modul­sodobni­ples.­
Ob­vse­večji­popularnosti­plesnih­šol­in­tečajev­je­verjetno­težko­
izbrati­kakovostno­zasnovan­izobraževalni­plesni­program.­Menim,­
da­ni­vseeno,­kam­vključimo­otroka,­in­resnično­mi­je­težko­gledati­
nastope­malih­otrok,­ki­plešejo­na­pop­glasbo­in­posnemajo­zvezdnike­
iz­ televizijskega­ programa­ MTV.­ Tudi­ to­ je­ svojevrsten­ izziv,­
vendar­vse­ob­svojem­času.­Po­mojem­mnenju­ je­ treba­v­začetkih­
otrokovega­ razvoja­ dati­ prednost­ procesu­ plesne­ ustvarjalnosti­ in­
tehnike­ za­ izgradnjo­ pravilne­ drže­ telesa,­ s­ čimer­ otrok­ pridobiva­
telesno­izraznost.­Mislim,­da­mi­je­pri­lastnem­pedagoškem­delu­v­
glasbeni­šoli­prav­v­izziv,­da­otrokom­ponudim­glasbene­posnetke,­
ki­ jih­ne­poslušajo­vsak­dan,­ ter­z­njimi­spodbudim­kreativnost­ in­
pogum­za­samosvoje­gibalno­izražanje.­Torej­gre­za­glasbo,­ki­nudi­
ustvarjalni­navdih.­Pomembno­je­ločevati­med­plesnimi­zvrstmi­in­
tudi­med­kakovostnimi­plesnimi­nastopi­ter­tistimi,­ki­so­vsebinsko­
prazne.­Starši­ so­ pogosto­ nekritični­ do­nastopov­ svojih­ otrok,­ kar­
je­ seveda­ z­ vidika­ čustvene­ navezanosti­ razumljivo.­ Z­ vsem­ tem­
apeliram­ na­ plesne­ pedagoge,­ ki­ se­ pogosto­ premalo­ zavedajo­
pomembnosti­ svoje­ vloge­ in­ tega,­ da­ otroka­ peljejo­ skozi­ proces­
plesne­vzgoje.
Plesna vzgoja v luči ustvarjalnosti
Človekov­vsakdan­je­prežet­z­gibanjem.­Verjetno­se­nemalokrat­
zgodi,­ da­ nam­ je­ določeno­ gibanje­ spontano­ in­ ga­ izvajamo­
avtomatsko.­ The­ Mastery­ of­ Movement­ (Mojstrstvo­ gibanja)­ je­
naslov­ knjižnega­ dela­ plesnega­ pedagoga­ in­ teoretika­ Rudolfa­
Labana,­ pionirja­ sodobnega­ plesa­ in­ začetnika­ moderne­ plesne­
teorije.­ Laban­ (2002)­ meni,­ da­ se­ človek­ giblje­ iz­ potrebe­ in­ z­
gibom­ skuša­ doseči­ nekaj,­ kar­ ima­ zanj­ posebno­ vrednost.­ Če­ je­
gib­usmerjen­k­otipljivemu­predmetu,­ni­težko­uganiti­cilja­gibanja.­
Vendar­ gib­ navdihujejo­ tudi­ 'neotipljive­ vrednote'.­ To­ so­ tiste­
vrednote,­ pri­ katerih­ gibanja­ ni­ treba­ prilagoditi­ osebi,­ dejanju,­
času­ali­situaciji,­najpomembnejša­je­notranja­nuja­po­gibanju.­Iz­te­
notranje­nuje­po­gibanju­tako­izhajajo­posebni­vzorci­stila­in­načina­
doseganja­ teh­ neotipljivih­ in­ težko­ opisljivih­ vrednot.­ Gibanje­ je­
105Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
rezultat­želje­po­nečem,­kar­naj­bi­imelo­neko­vrednost,­ali­pa­stanja­
duha.­ Oblika­ in­ ritem­ gibanja­ opredeljujeta­ namen­ osebe,­ ki­ se­
giblje­v­določeni­situaciji.­
Gibanje­ zavzema­ v­ otrokovem­ življenju­ pomembno­ mesto,­
saj­ je­ ena­ od­ njegovih­ osnovnih­ potreb.­ Nujno­ je­ za­ pridobitev­
in­ izražanje­ občutij,­ spoznanj,­ razpoloženj­ in­ čustev.­ Je­ sredstvo­
samozavedanja­ in­ naraven­ način­ izražanja.­ Zelo­ pomembno­ je­
za­ razvoj­mišljenja­ in­ z­gibanjem­se­otrok­ tudi­uči.­Ker­ spodbuja­
domišljijo­ in­ ustvarjalnost,­ lahko­ otrok­ z­ gibom­ izrazi­ to,­ kar­ se­
poraja­v­njegovem­telesu­in­duševnosti­(Koban­Dobnik,­2005).
Kdaj­ lahko­ gibanje­ poimenujemo­ ples?­ Povezava­ gibanja­
in­ plesa­ je­ tesna­ in­ mnogo­ avtorjev­ (Kroflič,­ 1992;­ Kos­ 1982;­
Vogelnik,­ 1993)­vidi­ gib­kot­ izrazno­ sredstvo­plesa.­Skupna­ so­ si­
mnenja,­ da­ gibanje­ lahko­ postane­ svobodna­ simbolična­ oblika,­
umetniški­ element,­ plesna­ kretnja,­ kadar­ posreduje­ ideje­ emocij,­
značilnosti­vedenja,­izražanja­različne­fizične­in­mentalne­napetosti.­
Plesalec­z­ustvarjanjem­gibalne­oblike­ali­dinamične­podobe­v­času­
in­ prostoru­ izraža­ iz­ vsakdanjosti­ posplošene­ oblike­ čustvovanj,­
občutenj,­ odnosov.­ Iz­ realne­ vsebine­ nekega­ čustva­ in­ njegove­
realne­gibalne­oblike­plesalec­oz.­koreograf­izlušči­čisto­dinamično­
obliko­ poteka­ tega­ čustva.­ Plesna­ umetnost­ izraža­ skozi­ gibanje­
idejo­o­doživljanju­različnih­subjektivnih­izkušenj­in­tako­omogoča­
objektivno­predstavitev­subjektivne­realnosti.
Gibanje,­navdihnjeno­z­'neotipljivimi­vrednotami'­(Laban,­2002),­
ponuja­umetniški­izraz­in­pomeni­tisti­presežek,­ko­plesno­gibanje­
postane­ mojstrsko.­ Pomembno­ je,­ da­ pri­ vodenju­ posameznika­
prek­ plesno­ ustvarjalnega­ procesa­ spodbujamo­ k­ razmisleku­ o­
izvoru,­poteku­giba­in­njegovi­kakovosti.­Otrokom­je­gibanje­zelo­
spontana­oblika­ izražanja,­ in­zato­ jih­ je­ treba­postopoma­voditi­ in­
usmerjati,­da­plesna­improvizacija­in­ustvarjanje­ne­postaneta­zgolj­
brezglavo­ prepuščanje­ gibanju,­ kot­ ga­ narekuje­ glasba,­ ampak­ da­
je­izvor­gibanja­in­plesa­premislek­o­načinu,­občutju,­karakteristiki­
itd.­ Sprva­ jim­ v­ nalogi­ plesnega­ raziskovanja­ postavimo­ zelo­
konkretne­ primere­ (npr.­ gibanje­ neke­ živali),­ postopoma­ pa­ jim­
lahko­ prepustimo­ več­ abstraktnosti­ (npr.­ ples­ čustev).­ Gibalna­
izraznost­ je­ vrednota­ pri­ razvijanju­ sodobnega­ in­ izraznega­ plesa,­
ki­od­posameznika­zahteva­gibalno­in­miselno­angažiranost­v­duhu­
izhodiščne­teme,­vodila­plesnega­ustvarjanja.
106 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
Vsako­plesno­poučevanje­pomeni­neko­vrsto­vzgajanja­plesalcev­
v­smeri­določene­plesne­zvrsti.­Seveda­pa­je­vprašanje,­katera­plesna­
vzgoja­je­za­posameznega­mladega­plesnega­nadobudneža­najboljša.­
Krofličeva­ (1992)­ in­ Kosova­ (1982)­ razlagata­ plesno­ vzgojo­ kot­
tisto,­ki­spodbuja­razvoj­telesnih­in­duševnih­sposobnosti­kakor­tudi­
emocionalni,­ socialni­ in­ intelektualni­ razvoj.­ Vzgajanje­ s­ plesom­
je­proces­spodbujanja­razvoja­ustvarjalnega­mišljenja,­oblikovanja­
ustvarjalnih­stališč­in­usposablja­za­ustvarjalno­reševanje­vsakršnih­
problemov,­tudi­iz­vsakdanjega­življenja.­Individualno­ustvarjanje­in­
ustvarjanje­v­skupini­ponujata­priložnost­sodelovanja,­prilagajanja,­
vodenja,­podrejanja­itd.
Krofličeva­(1992,­str.­47)­razdela­cilje­plesne­vzgoje,­ki­se­ozirajo­
predvsem­ na­ prispevke­ ter­ plesno­ dejavnost­ postavijo­ v­ funkcijo­
preventivnosti:­
•­ usmerjati­ otroke­ v­ samostojno­ gibalno­ ustvarjalnost,­ da­ vsak­
najde­ v­ gibanju­ samosvoj­ plesni­ izraz,­ v­ neposrednost­ in­
naravnost­gibanja,­ki­izhaja­iz­doživetja;
•­ skrbeti­ za­ skladen­ razvoj­ otrokovih­ gibalnih­ sposobnosti­ ter­
pravilen­razvoj­organizma,­za­pridobivanje­gibalne­koordinacije­
in­orientacije­v­lastnem­telesu­in­v­prostoru;
•­ spodbujati­z­gibanjem­razvoj­posluha­in­umski­razvoj;
•­ omogočiti­ otrokom­ telesno­ in­ čustveno­ sprostitev,­ da­ se­
uveljavijo­v­skupini­in­kot­posamezniki;
•­ z­gibalno­sprostitvijo­preprečevati­pojave­motenih­oblik­vedenja.
Ples kot kreativni medij­ v­ luči­ metode­ dela­ z­ otroki­ in­
mladostniki­ pomeni­ razvoj­ celovite­ osebnosti­ posameznika­ in­
ima­ več­ pozitivnih­ vplivov.­Gre­ za­ ples,­ ki­ pomaga­ posamezniku­
pri­ integraciji­ in­ osebni­ rasti.­ Skozi­ ples­ lahko­posameznik­ izraža­
svoj­ notranji­ svet,­ ki­ ga­ tako­ deli­ z­ drugimi.­ Ples­ pomeni­ telesno­
aktivnost­in­ta­ima­po­mnenju­Tomorijeve­(1990)­veliko­pozitivnih­
lastnosti.­ Aktivnost­ posameznika­ preprečuje­ stres,­ anksioznost­
in­ depresijo.­ Izkušnja­ lastne­ sposobnosti­ pa­ pozitivno­ vpliva­ na­
samospoštovanje­ in­ vpliva­ na­ višje­ samovrednotenje.­ Telesna­
aktivnost­preprečuje­pasivnost­in­hkrati­razvija­zdravo­agresivnost.­
Posameznik­se­prek­gibanja­nauči­potrpežljivosti,­obvladovanja­ in­
sproščanja­nakopičene­agresije.
Ustvarjalno­ gibanje,­ ki­ je­ bistvena­ sestavina­ plesa,­ pantomime­
107Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
in­ sociodrame,­ visoko­ cenijo­ predvsem­ avtorji,­ ki­ se­ ukvarjajo­
s­ posebnimi­ skupinami­ otrok,­ kot­ so­ otroci­ s­ specifičnimi­ učnimi­
težavami,­otroci­z­manj­ spodbudnega­kulturnega­okolja,­mentalno­
prizadeti­otroci­ipd.­Sociodramske­igre­so­sredstvo­za­spodbujanje­
in­ vzgajanje­ empatičnosti­ ter­ kritičnega­ in­ustvarjalnega­mišljenja­
(Kroflič,­1992).­
Mislim,­ da­ so­ kreativni­mediji­ pri­ socialnopedagoškem­ delu­ z­
različnimi­ciljnimi­skupinami,­še­posebej­pa­z­otroki­in­mladostniki,­
zelo­dobrodošli.­Kot­socialna­pedagoginja­in­učiteljica­plesa­opažam,­
da­je­ta­medij­otrokom­in­mladostnikom,­na­katere­so­vezane­moje­
izkušnje,­ponudil­pomembne­prispevke­na­osebnostnem,­socialnem­
in­ psihomotoričnem­ področju.­ Ples­ kot­ kreativni­ medij­ je­ lahko­
uporabna­metoda­ tako­v­ terapiji­kot­ tudi­v­vseh­drugih­programih­
vzgojno-izobraževalnih­ ustanov,­ kjer­ lahko­ pomaga­ in­ deluje­
preventivno­ pri­ zgodnjem­ odkrivanju­ motenj­ ter­ ukrepanju­ in­
preprečevanju­frustracij,­konfliktov­in­težav­na­bio-psiho-socialnem­
področju.­
Warren­ (1993)­ meni,­ da­ moramo­ umetniški­ proces­ približati­
družbi,­ki­ se­potem­ lahko­ razvija­v­dobro­posameznika­ in­celotne­
skupnosti.­ V­ umetnostni­ terapiji­ je­ poudarek­ na­ procesu­ dela,­
končni­produkt­je­obrobnega­pomena.­V­klasičnem­pomenu­besede­
razumemo­ terapijo­ kot­ točno­ določeno,­ predpisano­ zdravljenje­
z­ vnaprej­ pričakovanimi­ rezultati.­ V­ umetnosti­ je­ drugače,­ saj­
ne­ predpisuje­ jemanja­ zdravil­ v­ določenih­ odmerkih,­ lahko­ pa­
nahrani­našo­dušo­in­pri­posamezniku­zbudi­željo­po­spremembah.­
Ustvarjanje­ je­ eden­ najpomembnejših­ elementov­ v­ umetnostni­
terapiji.­ Omogoča­ nam­ celostno­ delovanje.­ Zaradi­ neverbalnega­
izražanja­ima­ples­vlogo­univerzalnega­jezika.
Sodobnemu­plesu­in­gibno-plesni­terapiji­je­skupno­ustvarjanje­z­
gibanjem­in­razvijanje­procesov,­ki­nastajajo­ob­plesu.­Izobraževanje­
se­od­terapije­razlikuje­v­obravnavi,­odnosu­do­nastalega­plesnega­
materiala.­Shreevesova­(2006)­primerja­naravo­postmoderne­plesne­
koreografije­ in­ ustvarjalnosti­ v­ kontekstu­ koreografije­ v­ plesno­
gibalni­ terapiji.­ Meni,­ da­ bi­ se­ koreografi­ morali­ odmakniti­ od­
vsakdanjih,­navajenih­gibov,­in­poiskati­nov­svež­gibalni­material.­V­
okviru­plesno­gibalne­terapije­je­osnovno,­da­se­vsakdo­lahko­giblje,­
pleše,­ in­pri­ tem­ima­gib­pomenskost­na­osebni­ ravni.­Ustvariti­ je­
treba­zaupno­okolje­za­izražanje­čustev­in­misli,­ki­se­prek­plesne­
izkušnje­izražajo­na­simbolični­ravni.
108 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
Vidiki uspešnega pedagoškega dela
­»Najpogosteje­vprašujemo­po­predmetu­poučevanja,­vprašujemo­
»kaj?«:­ Kaj­ naj­ poučujemo?­ Če­ gre­ diskusija­ nekoliko­ globlje,­
vprašamo­»kako?«:­Katere­metode­in­tehnike­so­potrebne­za­dobro­
poučevanje?­V­posebnih­primerih,­kadar­gre­še­globlje,­vprašamo­
»čemu?«:­S­kakšnim­namenom­in­zaradi­katerih­ciljev­poučujemo?­
Toda­ redko,­ če­ sploh,­ vprašujemo­ »kdo?«:­ Kdo­ je­ tisti­ jaz,­ ki­
poučuje?-­ moje­ ravnanje­ z­ učenci,­ učnim­ predmetom,­ kolegi­ in­
svetom?­Kako­ lahko­ vzgojno-izobraževalne­ strukture­ podpirajo­ in­
poglabljajo­osebnost,­ki­je­vir­poučevanja?«­(Palmer,­2001,­str.­4).
Menim,­ da­ dober­ plesalec­ še­ ni­ nujno­ dober­ plesni­ pedagog,­
seveda­ ob­ tem­ ne­ zanemarjam­ pomena­ strokovne­ usposobljenosti­
plesnega­pedagoga.­Znanja­pedagogike­so­pomemben­člen­plesnega­
poučevanja,­ saj­ nam­omogočajo­ razumevanje­ procesov­ v­ skupini,­
hkrati­pa­z­njimi­lažje­razumemo,­kaj­se­dogaja­s­posameznikom.­Še­
preden­se­s­posameznim­plesalcem­spustiva­v­ples,­morava­namreč­
zgraditi­odnos­in­zaupanje.­Boljši­ko­so­odnosi­v­skupini­in­celotna­
skupinska­dinamika,­večja­je­uspešnost­skupine,­saj­so­plesalci­bolj­
motivirani­in­se­upajo­svobodno­plesno­izražati.­
Dobri­učitelji­imajo­sposobnost­za­stik­(Palmer,­2001).­Sposobni­
so­ spletati­ zapleteno­ mrežo­ povezav­ med­ seboj,­ predmetom­ in­
učenci,­tako­da­se­ti­sami­lahko­naučijo­plesti­svoj­svet.­Povezave,­
ki­ jih­ ustvarjajo­ dobri­ učitelji,­ niso­ v­ njihovih­metodah,­ ampak­ v­
njihovih­srcih.­Srce­je­tu­pojmovano­v­svojem­starodavnem­pomenu­
kot­točka­v­človekovem­jazu,­kjer­se­stikajo­razum,­čustva,­duh­in­
volja.­
Smernice,­kako­z­učenci­ustvarimo­trajen­stik,­poda­Sims­(2000,­
str.­147):
1.­ Bodite­ resnični.­ Bodite­ ranljivi.­ Delite­ s­ svojimi­ učenci­ del­
sebe.­ Bodite­ človek,­ v­ čigar­ bližini­ se­ bodo­ učenci­ počutili­
čustveno­varne.­Bodite­dosledni.­Na­vsa­vprašanja­se­odzivajte­
z­ljubeznijo.
2.­ Učite­ s­ skrbjo­ za­ učence,­ ne­ z­ nadziranjem.­ Svoje­ učence­
spodbujajte,­naj­ne­bodo­brezbrižni­drug­do­drugega.
3.­ Govorite­ s­ prijaznim­glasom.­Upoštevajte­ pristen­ odziv­ svojih­
učencev.
109Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
4.­ Usmerjajte­z­zgledom,­ne­z­zastraševanjem.
5.­ Storite­ in­ recite,­ kar­ je­ pomembno,­ da­ omogočite­ svojim­
učencem,­da­so­tako­dobri,­kot­zmorejo.
Dobro­ poučevanje­ ne­ more­ biti­ skrčeno­ na­ tehniko­ (Palmer,­
2001),­ ampak­ izhaja­ iz­ identitete­ in­ integritete­ učitelja.­ Avtor­
(prav­ tam)­meni,­da­ identiteta­ in­ integriteta­nista­granitni­ skali,­ iz­
katerih­bi­bili­izklesani­namišljeni­heroji.­Sta­občutljivi­razsežnosti­
kompleksnega,­zahtevnega­in­vseživljenjskega­procesa­spoznavanja­
sebe.­ Identiteta­ je­ v­ stičišču­ različnih­ sil,­ ki­ oblikujejo­ življenje;­
integriteta­ je­ v­ takšnem­ razmerju­ do­ teh­ sil,­ da­ prinaša­ celovitost­
in­življenje,­ne­pa­razdrobljenosti­in­smrti.­Z­izbiranjem­integritete­
postaja­učitelj­bolj­celovit,­toda­celovitost­ni­popolnost.­Pomeni­pa,­
da­postaja­bolj­pristen,­ko­priznava­celovitost­tega,­kar­je.
Otroci­ cenijo­ lastnosti,­ ki­ izhajajo­ predvsem­ iz­ učiteljeve­
osebnosti.­ Posredovanje­ znanja­ oziroma­ obvladovanje­ učnega­
področja­ je­ samo­po­ sebi­ umevno.­Bolj­ pomembno­ je,­ kako­ je­ to­
znanje­ posredovano,­ kakšen­ odnos­ ima­ učitelj­ do­ učencev­ in­ še­
bolj­ pomembno,­ kako­ učitelj­ obvladuje­ življenjske­ situacije­ pri­
posameznikih­(Zalokar­Divjak,­1998).
Poiskati­ v­ slehernem­ učencu­ tisto,­ s­ čimer­ naj­ se­ predstavi,­
pomeni­ključ­uspešnega­dela.­Delo­z­odnosi­in­sodelovanjem­gradi­
močno­skupino,­ne­glede­na­to­s­kakšnim­namenom­se­je­vzpostavila.­
Vsekakor­velja­verjeti­temu,­da­se­napredek­prej­pokaže­s­spodbudo­
in­napotki­kot­s­kritiko­ali­grajo.­
Buckroydova­(2004,­str.­79)­predlaga­naslednji­seznam­temeljnih­
smotrov­ v­ poklicnem­ plesnem­ šolanju,­ ki­ jih­ lahko­ dosežemo­ v­
sodelovalnem­okolju­in­so­pomembni­tudi­pri­vsakršnem,­ne­zgolj­
poklicnem,­plesnem­šolanju:
•­ vzpostavitev­optimalnega­čustvenega­okolja,­ki­spodbuja­učenje;
•­ maksimalni­razvoj­učenčevih­ustvarjalnih­in­izraznih­možnosti;
•­ spodbujanje­učenčeve­avtonomije­in­odgovornosti­za­šolanje;
•­ nenehno­omogočanje­učenčevega­zrelostnega­razvoja.
Če­ je­ plesno­ šolanje­ strokovno­ zastavljeno­ in­ sledi­ širšim­
potrebam­ posameznega­ učenca,­ lahko­ zanj­ pomeni­ zelo­ dobro­
popotnico­za­življenje,­lahko­bi­rekli,­da­ne­gre­zgolj­za­ples,­ampak­
za­vsestransko­razvijanje­osebnosti­posameznika.
110 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
Ples naših sanj
Ples­naših­sanj­je­plesni­projekt,­ki­je­od­decembra­2008­do­maja­
2009­ zelo­ dinamično­ potekal­ na­ plesnemu­ oddelku­ Podružnične­
glasbene­ šole­ Laško.­ Namen­ projekta­ je­ bil­ snovanje,­ izvedba­ in­
evalvacija­ plesnega­ pristopa­ na­ temo­ sanj.­ Cilji­ projekta­ so­ bili­
skozi­ pogovore­ seznaniti­ plesalke­ s­ sanjami­ in­ jih­ spodbuditi­ k­
sproščanju­domišljije­ ter­ plesne­ustvarjalnosti­ na­ izbrano­ temo.­V­
šestih­mesecih­smo­s­šestimi­skupinami­plesalk­(skupine­so­v­tem­
letu­ sestavljala­ samo­ dekleta)­ izhodiščno­ idejo­ projekta­ pripeljale­
do­ realizacije.­V­ skupini­3.­ in­4.­ razreda­ sodobnega­plesa­pa­ smo­
projekt­ z­ intervjuji­ in­ skupnim­ ogledom­ videoposnetka­ predstave­
tudi­evalvirale.
Izhodiščna­ideja­je­bila­s­plesom­izraziti­sanje,­tako­kot­jih­razume­
več­kot­70­plesalk.­Želja­je­bila,­da­si­v­izhodišču­projekta­v­skupinah­
podelimo­med­seboj­občutja,­misli,­opise­in­zaznavanja­lastnih­sanj.­
Začetna­pobuda­je­bila­zelo­odprta,­saj­mi­je­bilo­v­interesu­izhajati­iz­
plesalk­in­njihovih­idej.­Polje­akcije­je­bilo­že­predhodno­določeno,­
saj­ je­ projekt­ potekal­ v­ okviru­ plesnega­ pouka­ oddelka­ glasbene­
šole.­Moja­želja,­da­bi­bile­letne­produkcije­učencev­plesa­tematsko­
in­projektno­zastavljene,­pa­je­pomenila­izhodiščni­impulz­snovanja­
letošnjega­plesnega­projekta.­Začetni­krogi­asociacij­na­temo­sanj,­
ki­smo­jih­izvedli­v­vsaki­skupini,­so­ponudili­vrsto­idej,­na­katerih­
smo­ nato­ gradile­ plesni­ material.­ Ustvarjalni­ proces­ je­ potekal­
v­ dveh­ delih,­ v­ vsakem­ smo­ s­ skupino­ plesalk­ pripravile­ plesno­
koreografijo.­ Do­ meseca­ marca­ smo­ ustvarjale­ na­ prvo­ izbrano­
idejo­ ter­ se­ z­ njo­ predstavile­ na­ območni­ plesni­ reviji­ v­ Laškem.­
Po­ nastopu­ na­ reviji­ smo­ začele­ z­ ustvarjanjem­ na­ drugo­ izbrano­
temo.­Sinteza­vseh­pripravljenih­plesnih­koreografij­–­vsaka­skupina­
je­imela­pripravljeni­dve­–­je­ponudila­nabor­plesnih­materialov,­ki­
smo­jih­dramaturško­povezale­v­predstavo.­Plesnemu­ustvarjanju­je­
bilo­namenjeno­veliko­časa,­ tako­da­so­se­ lahko­ideje­poglobljeno­
razvijale­ in­ nastala­ je­ plesna­ predstava,­ ki­ ponuja­ splet­ sanjskega­
sveta.­Pričakovano­ je­ bil­ proces­prekinjen­ s­ trojimi­počitnicami­–­
novoletnimi,­ zimskimi­ in­ prvomajskimi.­ Predvsem­ zadnje­ so­ bile­
tik­pred­predstavo,­zato­smo­jih­s­starejšimi­učenkami­izkoristile­za­
izdelavo­scene­in­dodatno­vajo.
Nepričakovano­pozitiven­ je­bil­odziv­publike­na­predstavo,­kar­
111Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
sem­vzela­kot­spodbudo­za­nadaljnje­plesno­delo.­Presenetil­nas­je­
tudi­izbor­strokovne­spremljevalke,­ki­je­za­regijsko­plesno­srečanje­
izbrala­štiri­plesne­koreografije,­in­tako­smo­imele­v­kratkem­času­
kar­dva­pomembna­nastopa­–­predstavo­Ples­naših­sanj­in­nastop­na­
regijski­plesni­reviji­v­Velenju.­V­sklepnem­delu­plesnega­projekta­
je­bila­premiera­predstave­10.­maja­2008­v­Kulturnem­centru­Laško­
in­ po­ njej­ so­ bili­ izpeljani­ intervjuji­ z­ učenkami­ 3.­ in­ 4.­ razreda­
sodobnega­ plesa.­ Intervjuji­ in­ osebni­ kritični­ pogled­ na­ izpeljani­
projekt­nudijo­izhodišča­razmišljanj­pričujoče­analize­projekta.
Danes­ postaja­ ustvarjalnost­ vse­ večja­ človekova­ potreba.­
Ustvarjalnost­ je­dejavnost,­ lastnost­ in­način­mišljenja,­sposobnost,­
osebnostna­lastnost­oz.­poteza.­Ustvarjanje­je­delovanje,­odpiranje­
problemov,­preoblikovanje­situacij­v­okolju,­izvirno­preoblikovanje­
informacij.­ Za­ ustvarjalni­ proces­ je­ značilna­ spontanost,­ ko­
naključne­ zunanje­ spodbude­ učinkujejo­ na­ podzavest.­ Motivi­ za­
ustvarjalno­ mišljenje­ so:­ radovednost,­ potreba­ po­ raziskovanju­
in­manipuliranju,­ potreba­ po­ dosežkih,­ zadovoljstvo­ ob­ reševanju­
kreativnih­nalog,­potreba­po­samopotrjevanju­idr.­(Kroflič,­1992).
Ponuditi­otrokom­in­mladostnikom­priložnost­za­kreativno­plesno­
izražanje­ je­ torej­ lahko­pomembna­popotnica­ za­ življenje,­ tudi­ če­
se­s­plesom­na­profesionalni­ravni­verjetno­velika­večina­nikoli­ne­
bo­ukvarjala.­Sedem­učenk­(Ana,­Anja­D.,­Anja­K.,­Nika,­Nina­J.,­
Nina­ T.­ J.­ in­ Tjaša)­ udeleženk­ plesnega­ projekta­ navaja­ različne­
motive za ples.­Ples­in­ustvarjanje­z­gibom­jim­pomenita­predvsem­
sprostitev,­izražanje­čustev­ter­priložnost­biti­svoboden­in­sam­svoj:
•­ Nina­T.­J.:­»Jaz­sem­ful­rada­svobodna,­ne,­ in­med­plesom,­ko­
ga­plešem,­se­prav­tak­svobodno­počutim­in­na­vajah­se­včasih­
oziram­na­ to,­kaj­bodo­drugi­ rekli,­ampak­ko­ je­pa­predstava,­
ko­so­ luči­ in­oder…­ko­ je­publika­noter,­ tist­pa­plešem­z­dušo­
…­mi­je­vseeno­kdo­me­gleda­…­ful­fajn­mi­je,­ker­se­počutim­
svobodno.«
•­ Tjaši­pomeni­ples­sprostitev:­»…­da­se­sprostim­in­izražam­svoje­
počutje,­čustva­z­gibi­in­ne­z­govorom­…­da­ustvarjam­in­sem­v­
svojem­svetu­in­ob­tem­ne­razmišljam,­kaj­se­okol­mene­dogaja.«­
•­ Ana­izpostavi,­da­pri­plesu:­»…­res­lahko­pač­delam­tist,­kar­jaz­
hočem,­kar­je­men­všeč­…­da­lahk­plešem­tist,­kar­jaz­želim­…«­
•­ Tako­kot­so­vsa­dekleta­omenila,­je­tudi­Anji­K.­ples­priložnost,­
da­ izrazi­ svoja­ čustva:­ »…­ se­ izrazim­…­mislim,­ ta­ čustva­ so­
112 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
men­najbolj­pomembna­in­potem­to­izrazim­z­gibom­…­aja,­pa­
če­imam­kakšno­temo,­si­skušam­zamislit­zgodbo­in­potem­po­tej­
zgodbi­plešem.«
•­ Nini­ J.­ pomeni­ples:­»sprostitev­…­pa­užitek­…­mislim,­ kadar­
sem­napeta­al­pa­kaj­takega,­grem­plesat,­tak­za­sprostitev.«
•­ Anja­D.­zaznava­pomen­plesa­bolj­kot­zabavo:­»Tko­velik,­ker­
rada­jaz­pač­plešem­…­uživam­v­tem,­mi­je­zabava­in­prosti­čas­
…­pa­tud­s­plesom­lahko­pokažem­vse,­čustva­pa­tko.«
•­ »Ma­to­lahk­daš­ven­tist,­kar­čutiš­…­ne­to,­da­mora­biti­vse­tok­
natančno,­ampak­da­daš­res­ven­to,­kar­čutiš,­al­pa­ne­vem­glede­
na­glasbo­…­ne­vem,­ven­pač­pride­to,­kar­pride,­in­če­tud­se­pol­
kje­ustavi,­pomisliš,­kaj­pa­mi­da­zdaj­glasba­…­kako­se­pa­zdele­
počutim­…­kaj­bi­lahko­naredila­drugače,­se­predstavila­z­gibi­
…­al­pa­kaj­takega,«­meni­Nika.
Komponenti­sprostitve­in­izražanja­čustev­v­plesu­se­mi­zdita­zelo­
pomembni,­še­posebej­ker­so­ju­omenila­prav­vsa­dekleta.­Tomorijeva­
(1990)­meni,­ da­ je­ telesna­ sprostitev­ pogoj­ za­ duševno­ sproščenost.­
Le­ človek,­ ki­ se­ zna­ osvoboditi­ vplivov­ stresa­ in­ napetosti,­ lahko­
zadovoljivo­ aktivira­ tudi­ svoje­ duševne­ potenciale.­ Tudi­ Kosova­
(1982)­ in­Krofličeva­(1992)­pišeta­o­ tem,­da­imajo­gibanje­ in­čustva­
veliko­skupnega.­Čustva­se­kažejo­skozi­ekspresivno­gibanje,­govorico­
telesa,­imenovano­tudi­simptomatsko­gibanje­–­gib­je­znak,­simptom­za­
določeno­čustvo,­npr.­strahu,­veselja,­žalosti,­jeze.­Zato­gibalne­plesne­
izkušnje­ lahko­pripomorejo­k­ integraciji­fizičnega­ in­emocionalnega,­
usposabljajo­otroka­za­ustreznejše­odzivanje­na­okolje.
Izpostavljeni­ vidiki­ govorijo­ o­ terapevtskih učinkih plesa,­ o­
katerih­spregovorita­Nina­T.­J.­in­Anja­K.­»Ples­je­priložnost,­da­se­
prepustiš­in­odvržeš­vse­skrbi.­Ples­je­res­neki,­kjer­lahko­postaneš­
drug­ človek­ …­ se­ sprostiš­ …­ hmmm­…­ se­ lahko­ ponovno­ rodiš­
in­ lahko­ izraziš­vsa­svoja­občutja­v­ tem­…­ples­ lahko­pomaga­na­
psihičnem­nivoju­…­v­plesu­je­velik­dobrga­…­tisti,­ki­imajo­polno­
skrbi,­ bi­moral­ it­ plesat­…­ jaz­ osebno­ se­ res­ sprostim­…­ tko­ kot­
nekakšna­terapija,«­v­intervjuju­omeni­Anja­K.,­ko­jo­povprašam­o­
njenih­ciljih­za­prihodnost.­
Dekleta­ 3.­ in­ 4.­ razreda­ sodobnega­ plesa­ so­ stara­ od­ 12­ do­ 15­
let.­Ko­spregovorijo­o­pomenih­njihovega­plesa,­se­zdi,­da­so­se­v­
njem­našla­in­zaživela­–­ne­zgolj­fizično,­ampak­tudi­osebnostno.­Iz­
razvojne­psihologije­vemo,­da­ je­mladostništvo­obdobje­ razvojnih­
113Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
sprememb.­ Hitra­ telesna­ rast,­ telesno­ dozorevanje­ pogojuje­
samopodobo­ in­ samovrednotenje.­ Zato­ je­ za­ posameznika­ v­ tem­
obdobju­ še­ posebej­ pomembno,­ da­ se­ ukvarja­ z­ dejavnostjo,­ v­
kateri­je­lahko­iskren­in­ustvarjalen­na­svoj­način­ter­ob­tem­dobiva­
potrditve­ zase.­ Tomorijeva­ (1990)­ meni,­ da­ mladostnik,­ ki­ ima­
veliko­ interesov­ in­ je­ zaposlen­ z­ vrsto­ opravil,­ med­ katerimi­ so­
tudi­ spodbudna­ in­prijetna,­ povezuje­ s­ temi­ izkušnjami­ tudi­ svoja­
pričakovanja­ glede­ prihodnosti.­ Zato­ ga­ izid­ razvoja­ določene­
zunanje­podrobnosti­njegovega­videza­ne­skrbi­toliko­kot­njegovega­
vrstnika,­ ki­ vso­ svojo­ pozornost­ posveča­ opazovanju­ svoje­
zunanjosti.­ Kolikor­ bolj­ je­ mladostnik­ svoje­ odnose­ z­ drugimi­
razvijal­ ob­ skupnih­ prizadevanjih,­ zabavnih­ dogodivščinah­ in­
skupni­ sprostitvi,­ toliko­ manj­ je­ obremenjen­ s­ strahom,­ da­ bi­ ga­
drugi­sprejemali­ali­odklanjali­le­zaradi­njegovega­videza.
Nina­ J.­ v­ razmišljanju­ o­ tem,­ kaj­ je­ skozi­ ustvarjalni­ proces­
projekta­ pridobila­ zase,­ pravi:­»Mogoče­ v­ tem­ raziskovanju­ gibov­
in­tko­…­prej­se­nisem­tok­ukvarjala­s­tem,­kaj­lahko,­kaj­ne­…­zdej­
pa­mi­je­mogoče­tko­izziv,­da­se­mal­preizkušaš,­kaj­zmoreš­al­pa­kaj­
ti­bolj­odgovarja­…­da­najdeš­neko­svojo­točko,­ko­si­močen­v­njej.­
Pa­mogoče­tud­tko­…­mal­pač­…­kako­bi­rekla­…­nekak­drugač­…­
se­mi­zdi,­da­sem­bol­samozavestna­…­ja,­samozavest­je­po­mojem­
največ.«­Tjaša­ vidi­ ples­ kot­ priložnost,­ »da­ se­ pridobi­ znanje­…­
pa­kok­se­na­nastopu­obvladat,­pač­vsaka­sebe­in­se­izkazat­…­pa­
vse­to­preoblačenje,­da­si­vse­pripraviš­…­pa­tud­samozavest,­da­si­
pridobiš,­to­je­zagotov­dobr.«­Nina­T.­J.­je­letos­nova­v­skupini­in­
svoj­napredek­vidi­predvsem­v­spoznanju,­da­velja­vztrajati­in­verjeti­
v­svoje­sposobnosti:­»Jaz­si­ tako­velikrat­kakšno­ temo­začrtam­ in­
potem­jo­nekaj­časa­peljem,­pol­pa­recimo­neham,­ne­…­ampak­sem­
se­pa­zdaj­naučila,­da­ne­smeš­odnehat,­ampak­da­moraš­vztrajat­
naprej,­in­da­je­skoz­upanje­…­ne­vem­…­zase­...­mogoče­na­začetku­
sem­bila­mal­bolj­lesena.«
Plesno­projektno­delo,­ki­temelji­na­kreativnosti mladih, je vir 
izvirnih idej in pristopov. Treba­se­je­rešiti­vloge­avtoritete­ter­jim­
priti­nasproti,­jih­spodbujati­in­jih­voditi­s­potrditvami,­kar­je­lahko­
žerjavica­za­nastanek­ognja­samozavesti.­
»Da­ lahko­ izpelješ­ tako­ predstavo,­ moraš­ imeti­ pogum­ in­
samozavest,­da­veš,­da­jo­boš­lahko­izpeljal­…­hmm,­in­te­sanje­dat­
med­ publiko­ in­ jih­ odplesat,­ je­ res­ uau,­mislim,­moraš­ res­ verjeti­
vase­in­v­svoje­sposobnosti.«­(Nina­T.­J.)
114 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
Plesni­projekt­Ples­naših­sanj­pomeni­intenzivno­kreativno­delo­
nadobudnih­plesalk,­ ki­ sem­ jih­ spodbudila­k­ lastnemu­ustvarjanju­
in­ gibalnemu­ odkrivanju­ teme­ sanj.­ Anja­ K.­ razmišlja­ o­ nastali­
predstavi:­ »Ta­ plesna­ predstava­ predstavlja­ naše­ sanje,­ kako­
jih­ razumemo,­ občutimo,­ oživljamo­ in­ jih­ skušamo­ na­ nek­ način­
predstavit,­ampak­to­je­le­drobec­sanj,­ker­so­sanje­zelo­široka­tema­
in­vsega­ se­ne­da­predstavit.­V­bistvu­ si­ želimo­delit­naše­ sanje­ z­
ostalimi,­da­bi­tud­oni­lahka­vidl,­kake­sanje­mamo­mi.«
Kateri­ trenutek­ procesa­ snovanja­ predstave­ je­ bil­ dekletom­
najmočnejši,­ najbolj­ intenziven?­ Pri­ tem­ so­ si­ mnenja­ različna­ –­
omenjajo­ pomembnost­ ustvarjalnega­ procesa,­ drugačen­ pristop­ h­
gibalnemu­raziskovanju,­ustvarjanje­solo­plesa,­začetno­razmišljanje­
o­ sebi­ in­ iskanje­ ustvarjalnega­ navdiha,­ nekatere­ omenijo­ tudi­
posebnost­ letošnje­ skupinske­ točke­ zaradi­ uporabe­ rekvizita,­
koprene,­pomembno­jim­je­bilo­tudi­skupno­izdelovanje­scene.­Tjaša­
izpostavi­pomen­začetka:­»…­ko­smo­iskale­ideje­in­tisti­začetki,­ko­
smo­ ustvarjale­…­ potem­ pa­ mi­ je­ blo­ snovanje­ mojga­ solota­ zlo­
zanimiv,­ko­sem­začela­razmišlat­o­seb,­pa­o­svojih­sanjah­in­svojih­
stvareh­…­takrat­mi­je­blo­res­velik,­ko­sem­tok­o­seb­razmišlala,­pa­
o­razpoloženju,­dogodki­pa­vse,­kar­se­je­takrat­pač­dogajal­…­in­
od­tega­je­blo­pol­odvisn,­kok­mi­je­šlo­…­včasih­sem­laži­ustvarjala­
…­včasih­mi­je­šlo­bol­težko­…­in­pol­je­blo­tud­tko­različno,­včasih­
mirno,­ žalostno­ al­ pa­ veselo.«­Tudi­Nini­ J.­ je­ bil­ pomemben­ del­
procesa­njen:­»…­ solo­…­ker­ se­ kar­ spomnim­ tiste­ slike,­ ki­mi­ je­
pomenila­nemoč­…­in­solo­kot­tisto­nasprotje,­da­si­svoboden,­kot­
nasprotje­te­slike­…­nisi­tak­obvezen,­pa­tud­če­pozabiš,­greš­naprej,­
sej­ne­vejo,­kaj­si­ti­pač­mel­zasnovan­…­delaš,­kar­občutiš«­in­»…­
to,­ko­smo­sceno­delale,­je­blo­tud­fajn­…­tak,­ne­vem­…­ko­veš,­da­
za­sebe­delaš,­in­pol­tko­drugač­občutiš­do­tega­…­je­mal­drugač,­če­
si­sam­narediš­al­pa­če­ti­vse­drugi­naredijo.«­Niki­je­bil­pomemben­
trenutek:­»Tak­na­začetku­tik­pred­produkcijo­…­takrat,­ko­sem­se­
začela­zavedat,­uau,­zdaj­bomo­pa­vse­ to­predstavile.­ In­pol­ko­ je­
prišu­aplavz­…­tist­polna­dvorana­…­in­smo­se­samo­pogledale­med­
sabo­in­si­rekle,­uau,­uspel­nam­je,­bravo­…­res­(tišina­in­solza)­…­
solza­…­(joče­in­zraven­govori)­…­tak­ne­vem­…­ful­mi­je­bla­močna­
predstava­…­«
Sproščanje­ in­ izražanje­čustev­sta­kazalca­osebne­angažiranosti­
posameznice­ v­ proces­ plesnega­ ustvarjanja.­ Gre­ za­ zaupanje­
in­ iskrenost,­ ki­ ju­ je­ treba­ skrbno­ negovati.­ Ples­ lahko­ pomeni­
115Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
podoživljanje­ lastnih­ občutij,­ priložnost,­ da­ se­morebitne­ duševne­
napetosti­v­nas­prek­giba­sprostijo.­Z­vidika­plesnega­pedagoga­je­
potrebna­skrb­za­vzpostavljanje­in­negovanje­varnega­vzdušja,­kjer­
je­posameznik­lahko­čustven.­
»Čustvena­ nepismenost«­ je­ pojem,­ s­ katerim­ Goleman­ (1996,­
v­ Kroflič­ 1999:­ 113)­ označuje­ usoden­ primanjkljaj­ sodobnega­
vzgojno-izobraževalnega­ procesa.­ Pomanjkanje­ čustvenih­
sposobnosti­ označuje­ kot­ univerzalni­ davek,­ ki­ ga­ današnji­ otroci­
plačujejo­ sodobnemu­ življenju.­ Kaže­ se­ v­ značilnih­ pojavih,­ kot­
so­ težave­ v­ komunikaciji,­ anksioznost­ in­ depresivnost,­ težave­ s­
pozornostjo,­odklonsko­vedenje­in­agresivnost,­ne­glede­na­socialni­
status­ ter­ etnično­ in­ rasno­ pripadnost.­ Rešitev­ za­ mnogo­ tegob­
otrok­in­odraslih­naše­dobe­vidi­Goleman­(prav­tam)­v­»čustvenem­
opismenjevanju«,­to­je­v­razvijanju­ciljno­naravnanih­preventivnih­
projektov.
Pri­ izražanju­ čustev­ pa­ odločilno­ vlogo­ odigrajo­ tudi­ odnosi,­
bodisi­s­posameznikom­ali­v­skupini.­»Predno­smo­šle­na­oder­…­
ko­smo­si­ rekle,­ zdaj­bo­…­pokaži­ to,­kar­pač­si­…­en­ trenutek­ je­
bil,­predno­ sva­ z­Anjo­ začele­ in­ sva­ se­gledale­preko­odra­ in­obe­
naenkrat­pogledale­proti­publiki,­kot­da­bi­si­rekle,­dejva­…­to­pač.­
Ja,­tud­predno­smo­šle­z­vrteksi­gor­…­ko­smo­se­tiste,­ko­smo­bile­
pač­na­isti­strani,­objele­in­si­rekle­srečno­…­dajmo­na­polno,­samo­
me­smo­še­…­dajmo­jim­pokazat,­da­smo­pika­na­i­…­res,­tisto­…­
pejmo­ gor­ in­ pokažimo,­ kaj­ je­ pač­ nastalo.«­ Tako­ opisuje­ Nika­
svoje­doživljanje­skupine­tik­pred­nastopom.­Anja­K.­pa­o­pomenu­
skupine­pravi:­»Ja,­dobro­je­ to,­da­smo­mele­priložnost­delat­solo­
pa­duo­…­da­je­vsaka­mela­priložnost­ustvarjat­svoj­gib,­in­mislim,­
da­je­to­lahka­z­leti­napredek­…­pa­tud­v­skupini­…­da­delaš­gibe­
z­ drugimi­ in­ te­ to­ poveže­…­ da­ občutiš­ skupno­ srečo­ pa­ skupna­
čustva,­da­se­povežeš,­prepleteš­…­pa­da­se­začutiš­in­pol­veš,­kdaj­
sledi­skupni­gib­z­nekom.«
Pri­ delu­ s­ skupinami­me­ je­ vodila­ misel,­ da­ je­ skupina­ toliko­
močna,­ kolikor­ je­ močan­ njen­ najšibkejši­ člen.­ Plesno­ delo­ je­
treba­ zasnovati­ tako,­ da­ mu­ bodo­ lahko­ sledili­ vsi.­ Z­ vidika­
plesnega­ustvarjanja­je­pomembno,­da­v­skupini­vladajo­zaupljivi,­
kooperativni,­empatični­in­prijateljski­odnosi,­saj­sicer­posamezniki­
ne­morejo­sproščeno­razvijati­lastnega­giba,­če­pa­ga­že,­ta­ni­zgrajen­
iz­ osebne­ izpovedi,­ kar­ seveda­ nima­ tiste­ prave­ teže.­ Seveda­ je­ z­
manjšo­skupino­lažje­delati­in­skupina­3.­ter­4.­razreda­sodobnega­
116 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
plesa­ ima­ prav­ to­ prednost.­Dekleta­ se­ zelo­ dobro­ razumejo­med­
seboj­in­v­skupini­vlada­zelo­kooperativno­vzdušje,­kjer­se­je­varno­
iskreno­in­osebno­plesno­izraziti.­
Nika­meni,­da­je­pomembno­»da­lahko­vsaka­pokaže­pač­to,­kar­
je,­na­odru­s­plesom­in­da­lahk­skupaj­pokažemo,­kaj­pač­zmoremo,­
in­ da­ pokažemo,­ kaj­ smo­ pač­ delal­ skoz,­ pa­ da­ se­ skoz­ v­ bistvi­
trudimo­s­tem.«­
Projektno­ delo­ lahko­ skupino­ poveže.­ Pomembno­ je,­ da­ si­
za­ ustvarjalni­ proces­ vzamemo­ dovolj­ časa,­ da­ lahko­ nastanejo­
poglobljene­ stvari.­ Čas­ je­ pomembna­ komponenta,­ ki­ pripomore­
k­ temu,­ da­ ne­ delaš­ stvari­ na­ 'prvo­ žogo',­ da­ se­ sestavljene­ stvari­
'usedejo',­saj­šele­takrat­lahko­kot­plesalec­začneš­uživati­v­plesu.
V­ tej­ omenjeni­ skupini­ sedmih­deklet­ sodobnega­plesa­ so­ faze 
skupinske dinamike­potekale­ različno­ intenzivno.­Podobno­kot­v­
tej­skupini­ je­potekalo­delo­ tudi­v­preostalih­skupinah.­Deklice­so­
bile­ skupaj­v­skupinah­že­od­septembra,­od­začetka­šolskega­ leta,­
in­ zato­ so­ se­ že­ dobro­ spoznale.­ Preden­ smo­ začele­ s­ projektom,­
smo­plesno­ustvarjale­in­razvijale­program­za­nastope­na­novoletnih­
koncertih.­ Z­ januarjem­ je­ bil­ tako­ začetek­ projekta­ primeren,­ saj­
smo­se­lahko­v­skupinah­ukvarjali­samo­z­njim.­
V­ fazi­ priprave­ smo­ se­ veliko­ pogovarjale­ o­ sanjah­ ter­ se­
prepustile­ domišljiji­ in­ idejam­ na­ to­ temo.­ Faza­ orientacije­
je­ pomenila­ spoznavanje­ sanj­ prek­ različnega­ teoretičnega­ in­
slikovnega­materiala­ ter­ lastnih­ izkušenj­ sanj,­ na­ katere­ smo­nato­
gibalno­ ustvarjale.­ Skozi­ začetne­ faze­ smo­ šle­ zelo­ hitro,­ saj­ so­
bili­ v­ skupini­ že­ vzpostavljeni­ varni­ odnosi.­ V­ fazi­ začetnega­
strukturiranja­je­šlo­predvsem­za­plesno­ustvarjanje­in­medsebojno­
povezovanje­v­različnih­gibalnih­zaposlitvah.­Konfliktna­faza­skoraj­
v­ nobeni­ skupini­ ni­ bila­ posebej­ izpostavljena.­ Vzrokov­ za­ to­ je­
lahko­več,­predvsem­smo­sproti­reševale­kakšna­manjša­nesoglasja­
in­enotedenska­srečanja­so­bila­časovno­omejena­na­45­ali­60­minut,­
kar­je­pomenilo­dokaj­intenzivno­plesno­ustvarjalno­delo.­V­mlajših­
skupinah­smo­občasno­reševale­nelagodje­posameznic,­ki­niso­bile­
zadovoljne­ z­menjavo­ parov­ ali­ z­ ekipo,­ v­ kateri­ so­ se­ znašle­ pri­
delu­v­malih­skupinah.­Vendar­je­bila­zamera­kmalu­pozabljena,­ko­
se­je­pozornost­usmerila­na­plesno­ustvarjanje.­Bolj­ko­se­je­bližal­
datum­premierne­predstave,­bolj­so­se­skupine­povezale­med­seboj.­
V­duhu­vsi­za­enega,­eden­za­vse­smo­prešle­v­fazo­'zaljubljenosti'.­
117Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
Storilnostno­ naravnane­ smo­ se­ v­ tej­ delovni­ fazi­ trudile,­ da­ bi­
osvojile­ zastavljeni­ cilj.­Faza­ sovplivajočega­ sodelovanja­ je­prišla­
do­ izraza­ na­ nastopu,­ ko­ je­ morala­ vsaka­ plesalka­ poskrbeti­ za­
svoje­kostume,­da­si­jih­je­pripravila­na­pravo­mesto,­ter­za­urejeno­
pričesko­in­podobno.­Faza­zaključevanja­ je­bila­opravljena­v­vseh­
skupinah­ z­ namenom­ evalviranja­ vsega,­ kar­ smo­ med­ procesom­
snovanja­predstave­doživele,­hkrati­se­naše­delo­s­tem­ni­prekinilo,­
saj­se­šolsko­leto­še­ni­končalo.­Poglobljena­analiza­je­bila­opravljena­
v­skupini­sedmih­deklet­3.­in­4.­razreda­sodobnega­plesa,­s­katerimi­
smo­opravile­skupinski­ogled­videoposnetka­in­intervjuje.­­­­
Pri­plesni­umetnosti­je­konstruktivno­delovanje­skupine­velikega­
pomena­ in­ plesni­ pedagogi,­ predvsem­ kadar­ gre­ za­ sodobni­ ali­
izrazni­ples,­morajo­biti­ pozorni­ tako­na­posameznika­kot­ tudi­na­
procese,­ki­v­skupini­nastajajo.­Sama­nenehno­iščem­v­posamezniku­
tisto­ posebno,­ njegove­ močne­ točke.­ Individualiziran­ pristop­
pripomore­ k­ razgibanosti­ plesne­ koreografije,­ hkrati­ posamezniku­
nudi­ potrditev­ in­ izpostavljenost­ v­ svoji­ posebnosti.­ Tudi­ pri­
postavitvi­skupinske­koreografije­naj­gre­za­splet­plesnih­predlogov­
vseh­plesalcev,­saj­je­tako­dejansko­plesna­koreografija­njihova­in­jo­
zato­tudi­veliko­raje­izvajajo.
Naj­ se­ ozrem­na­ nekaj­ naključnih­ opažanj,­ pogledov,­ ki­ so­ jih­
odprli­intervjuji.­V­intervjujih­Anja­D.­in­Nika­izpostavita­nekakšen­
strah, da publika, gledalci ne bi razumeli­ vsega,­ kar­ želimo­ s­
plesom­sporočiti.­Abstraktnost­sodobnemu­plesu­ni­tuja­in­tudi­sama­
se­ zavedam,­ da­ v­ Laškem­ niso­ bili­ vajeni­ plesa,­ ki­ ima­ vsebino,­
zgodbo­in­je­drugačen­od­vseh­popularnih­plesnih­zvrsti.­Gledalce­
si­ moramo­ 'vzgojiti',­ jih­ pripraviti­ na­ to,­ da­ bodo­ znali­ videti­ v­
ustvarjalnem­plesu­več­kot­le­mehanično­izvajanje­gibov­in­zaznati­
v­ koreografijah­ vzgojni­ moment,­ kar­ pa­ seveda­ ne­ gre­ čez­ noč.­
Prej­nisem­zaznala­te­dileme­in­bilo­bi­mi­zelo­žal,­če­bi­plesale­za­
publiko­namesto­zase.­Hkrati­pa­gre­tu­za­vzporedni­proces­–­bolj­
ko­plesalec­verjame­v­ to,­kar­predstavlja,­bolj­mu­bo­ tudi­publika­
sledila.­Včasih­se­moramo­prepustiti­svoji­domišljiji­in­si­stvari­po­
svoje­ razložiti,­ ker­ pogosto­ je­ tudi­ tako,­ da­ ples­ ni­ enopomenski,­
ampak­ dopušča­ posamezniku,­ da­ si­ prek­ njega­ izoblikuje­ svoje­
sporočilo.­
Nina­T.­J.­omeni,­da­ji­je­bil­letošnji projekt izziv,­ker­je­prišla­
na­novo,­in­ob­tem­pove:­»Ja­…­nisem­vedla,­da­sploh­znam­še­tak­
plesat,­pa­nikol­nisem­še­čutila­plesa­tak­ko­zdaj­…­tak­da­mi­j­blo­
118 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
zlo­fajn.«­Hkrati­pa­si­v­zvezi­s­plesom­postavlja­cilje,­ki­morda­niso­
vezani­toliko­na­ples­kot­na­občutek­pomembnosti­in­samopotrditve:­
»Ja,­zdaj­bom­šla­na­gimnazijo,­ne,­in­bi­želela,­da­bi­me­pač­tudi­
na­ gimnaziji­ spoznali­ kot­ tako,­ da­ rada­ plešem­…­ da­ bi­ me­ tudi­
učiteljica­ pocukala­ kdaj­ za­ rokav­ in­ rekla,­ če­ bi­ kaj­ zaplesala­…­
pa­želim­si­tud,­da­bi­kerga­spoznala,­ki­tud­rad­pleše,­da­bi­skupaj­
plesala,­in­na­primer,­da­bi­imel­na­šoli­kakšno­prireditev,­da­bi­pol­
skupi­midva­ ali­ pa­midve­ zaplesale.­ Imam,­ imam­ cilje­ in­ jih­ tudi­
mislim­uresničit.«­Z­Nino­sva­imeli­med­projektom­nekaj­trenutkov,­
ko­sem­jo­popravila,­in­se­je­na­to­odzvala,­kot­da­ji­je­odveč.­Tako­
kot­ tudi­v­ intervjuju­omeni:­»…­rada­imam,­če­mi­stvari­uspejo.«­
Pokaže­ se,­ da­ ima­ težnjo­po­perfekcionizmu,­ in­ to,­ da­ sem­ jo­ jaz­
popravila,­ ji­ je­ pomenilo­ poraz,­ saj­ bi­ želela­ popraviti­ stvar­ brez­
mene.­Plesno­se­ji­malo­pozna,­da­je­prišla­pozneje,­ampak­bo­zaradi­
ustvarjalne­energije­in­zagnanosti­kmalu­nadoknadila­to­neskladje.
Nina­J.­ in­Tjaša­v­intervjuju­poudarita­pomen solo plesa.­Nina­
J.:­»Jaz,­ko­sem­mela­solo­in­si­pol­tam­na­odru,­pa­luči,­pa­nisi­nič­
obremenjen,­če­se­kaj­zmotiš,­ker­publike­sploh­nisem­vidla­…­na­
odru­mi­je­blo­ful­všeč­…­sploh­mi­ni­blo­pomemben,­kok­izgledam,­
ampak­kaj­sem­dala­ven­in­da­sem­bla­pol­zadovoljna.«­Tjaša­opiše­
svoj­solo­nastop:­»Ja­tak­čustven,­ko­o­mojih­sanjah­razmišlam­in­
o­vsem­tem­…­vse­je­pač­povezano­z­mano­…­moje­misli­…­(tišina)­
…­pol­ko­sem­zaplesala­…­v­bistvu­pol,­ko­sem­enkrat­na­odru,­se­
čist­prepustim­…­mislim,­me­odnese­čist­…­nimam­nekega­strahu­…­
razen­prej,­no,­ampak­pol­ko­sem­enkrat­na­odru,­je­vse­čist­drugač­
…­ itak­ imaš­vse­v­mislih­ in­ ti­ni­ treba­razmišlat,­ kaj­bom­pa­zdej­
naredila,­ampak­samo­plešeš­svojo­idejo­…­če­maš­neki­sestavljen,­
potem­te­res­lahk­kar­odnese,­ker­si­to­že­večkrat­zaplesu­…«
Anja­K.­izpostavi­kritičen­odnos­do­dueta,­ki­ga­je­imela­z­Niko,­
in­v­spremembah­za­naprej­navaja:­»Ja,­verjetno­bi­zaplesala­solo,­in­
ne­duo,­ker­z­Niko­nisva­imeli­kej­velik­skupnega­časa­…­v­bistvu,­ko­
sva­bile­pa­pri­njej,­pa­so­bile­tud­druge­reči­–­televizija,­računalnik­
…­ni­blo­tak­intenzivno­delo­…­Če­bi­bla­sama,­bi­se­verjetno­bol­
globok­spustila­pa­še­verjetno­kake­stvari­dodala.«­
Spremembe­ so­ dobrodošle,­ saj­ brez­ kritičnega­ pogleda­ ni­
napredka.­ Celotni­ proces­ nastajanja­ predstave­ je­ bil­ zame­ zelo­
intenziven,­ predvsem­ s­ koordinacijskega­ vidika.­ Uskladiti­ delo­ v­
šestih­različnih­skupinah­mi­je­vzelo­veliko­časa.­Sem­pa­letos­glede­
izpeljave­generalke­in­nato­predstave­prosila­za­spremstvo,­tako­da­
119Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
so­logistično­stvari­tekoče­tekle,­ko­sem­odgovornost­nad­skupinami­
prepustila­še­drugim­učiteljicam­glasbene­šole.­Projektno­zastavljeno­
delo­je­omogočalo­postopno­nastajanje­plesnega­materiala,­ki­je­bil­
zaradi­tega­bolj­poglobljen­in­izdelan­–­seveda­se­je­to­razlikovalo­
tudi­ glede­ na­ starost­ plesalk.­ V­ celoti­ mislim,­ da­ so­ stvari­ lepo­
stekle.­ Čeprav­ je­ na­ predstavi­ prišlo­ do­ nekaterih­ plesnih­ napak,­
to­sploh­ni­ tolikšnega­pomena,­saj­se­ tega­ne­da­nikoli­predvideti.­
Skratka,­tehnično­(z­vidika­plesa,­scenografije,­videoposnetkov,­luči­
in­podobno)­se­da­stvari­vedno­narediti­bolje.­Zdi­se­mi,­da­ je­bil­
projekt­časovno­smiselno­izpeljan­(predvsem,­ker­smo­vpeti­v­potek­
šolskega­leta),­in­to­prakso­velja­ohraniti­tudi­v­prihodnje.­
Analiza­ plesnega­ projekta­ pokaže,­ da­ ima­ ustvarjalni­ pristop­ k­
plesu­ugodne­vplive­na­posameznika­ter­njegov­motorični,­socialni­
in­emocionalni­razvoj.­Krepi­samozavest­in­omogoča­posamezniku­
kreativno­ izkušnjo­ razvijanja­ lastnega­ gibalnega­ izraza.­ Glede­ na­
to,­ da­ so­ potrebe­otrok­ različne,­ velja­ pri­ plesnopedagoškem­delu­
izhajati­ iz­ interesov­ in­ potreb­ učencev.­ Pri­ tem­ pa­ je­ potrebna­
pedagoška­ usposobljenost­ učitelja,­ ki­ se­ empatično­ odziva­ na­
skupino.
Izpeljani­ plesni­ projekt­ Ples­ naših­ sanj­ pomeni­ sintezo­
teorije­ in­ prakse,­ ki­ je­ prispevala­ k­ mojim­ novim­ spoznanjem,­
drugačnemu­ razumevanju­ plesnopedagoškega­ dela.­ Izhajajoč­ iz­
teoretičnih­ spoznanj­ procesa­ skupinske­ dinamike,­ projektnega­
dela­ in­ značilnosti­ plesne­ pedagogike­ ter­ spoznanj,­ ki­ so­ sledila­
iz­ izkušnje­ izvedbe­ projekta,­ postavljam­ smernice,­ ki­ so­ se­ ,med­
izvajanjem­ projekta­ izkazale­ kot­ pomembne­ za­ uspešno­ izpeljan­
plesnopedagoški­projekt:
• Ples potrebuje koncept in vsebino.­Vnašanje­ zgodbe­ osmišlja­
plesno­ koreografijo­ tako­ pri­ plesalcu­ kot­ tudi­ pri­ gledalcu.­
Otroci­ si­ plesno­ koreografijo­ z­ lahkoto­ zapomnijo,­ saj­ sledijo­
vsebini,­ in­ ne­ zaporedju­ gibov.­ Sicer­ pa­ plesno­ ustvarjanje,­
improvizacija­potrebuje­vsebino­kot­impulz­za­gibanje­in­okvir­
za­plesno­raziskovanje.
• Izhajanje iz plesalcev.­ Spoštovanje­ osebnosti­ otrok,­
zadovoljevanje­potreb,­upoštevanje­interesov,­razvijanje­splošnih­
in­ posebnih­ sposobnosti.­ Ne­ omejujmo­ mladih­ plesalcev­ z­
našimi,­njim­nenaravnimi­gibi,­saj­prav­oni­nudijo­vir­iskrenega­
plesnega­izraza.­Če­izhajamo­iz­otrok,­je­manj­možnosti,­da­jim­
120 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
bo­plesna­kompozicija­postala­dolgočasna.­Hkrati­pa­to­pomeni,­
da­ sledimo­ močnim­ točkam­ vsakega­ posameznika,­ kar­ lahko­
plesni­koreografiji­da­posebno­kvaliteto.
• Procesnost.­Projekt­ je­proces,­ki­ je­v­svoji­zasnovi­ustvarjalno­
dogajanje.­Plesno­ustvarjanje­potrebuje­ čas,­ da­ se­ stvari­ lahko­
razvijejo­ do­ konca,­ zato­ je­ vsakršno­ časovno­ omejevanje­
ustvarjalnega­procesa­izguba­tako­z­vidika­plesalcev,­ki­ne­gredo­
do­ konca,­ kot­ tudi­ za­ plesni­ material,­ ki­ se­ nima­ priložnosti­
razviti.­ Pomembno­ je­ slediti­ skupinski­ dinamiki­ in­ korakom­
projektnega­ustvarjalnega­dela.
• Skupina naj šteje od 12 do 15 članov.­Število­velja­kot­normativ­
za­ plesne­ oddelke­ v­ glasbenih­ šolah,­ vendar­ je,­ izhajajoč­ iz­
lastne­prakse,­tudi­sicer­zelo­primerno.­Pri­mlajših­otrocih­je­celo­
bolje,­če­ je­kakšen­otrok­manj.­Poleg­starosti­pa­ je­ številčnost­
skupine­ odvisna­ predvsem­ od­ prostorskih­ pogojev.­ Dober­
plesni­pedagog­bi­moral­pozorno­spremljati­vsakega­otroka­pri­
tehničnih­ vajah,­ kajti­ pri­ plesu­ lahko­ hitro­ pride­ do­ poškodb­
ali­pa­napačno­naučenih­elementov,­ki­pomenijo­več­škode­kot­
koristi.­Tako­ individualno­usmerjeno­vodenje­pouka­ je­ seveda­
lažje­v­manj­številčni­skupini.­
• Spodbujati delo v parih ali manjših skupinah.­Otroci­zelo­radi­
ustvarjajo­ v­ skupinicah,­ predvsem­ kadar­ si­ skupino­ formirajo­
iz­ prijateljev.­ Učitelj­ bi­ moral­ skozi­ tovrstno­ delo­ otrokom­
omogočiti­ stik­ z­ vsemi­ člani­ skupine,­ seveda­ postopoma­ in­
ob­ pomoči­ nekakšnega­ sistema­ (igrice),­ tako­ da­ se­ skupine­
naključno­ formirajo.­ Lahko­ se­ zgodi­ začetno­ nezadovoljstvo,­
vendar­ bo­ to­ s­ plesnim­ delom­ kmalu­ pošlo.­ Tovrstno­ delo­
poveže­člane­skupine­med­seboj,­zato­je­še­posebej­pomembno­v­
začetnem­obdobju­skupinskega­dela.
• Kooperativnost.­ Interakcija­ in­ komunikacija­ med­ vsemi­
udeleženci­ pri­ projektnem­ vzgojnem­ delu­ dvigne­ raven­
kooperativnosti.­Pri­plesu­so­sodelovalni­odnosi­v­skupini­zelo­
pomembni,­saj­se­sicer­otroci­pri­plesnem­ustvarjanju­ne­morejo­
sprostiti­ in­ tako­niti­ niso­najbolj­ učinkoviti.­Konflikte­ je­ treba­
sproti­ reševati­ in­ naj­ nam­ ne­ bo­ žal­ časa­ za­ to,­ ker­ se­ to­ pri­
plesnem­delu­zagotovo­obrestuje.
• Odprtost.­ Vsebinska,­ časovna,­ prostorska,­ z­ vidika­ virov­
informacij,­z­vidika­sodelovanja­staršev­ in­drugih­odraslih.­Če­
121Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
se­ odpremo,­ lahko­ najdemo­ vir­ idej­ in­ navdih­ prav­ tam,­ kjer­
najmanj­pričakujemo.­Vključitev­otrok­v­celoten­proces­pomeni­
nenehen­dotok­idej,­samo­prisluhniti­jim­je­treba.
• Vključitev rekvizitov in pripomočkov lahko­ prinese­ posebno­
energijo­v­plesnem­ustvarjanju­in­tudi­pozneje­pri­koreografiji.­
Pomembno­je­paziti,­da­ne­zasičimo­plesa­s­preveč­postranskimi­
elementi.­Pri­plesu­velikokrat­velja­manj­je­več.­Včasih­kakšna­
preprosta­stvar­deluje­zelo­učinkovito.­Plesni­pedagog­bi­moral­
med­ nastajanjem­ plesne­ koreografije­ večkrat­ zavzeti­ vlogo­
gledalca­ in­ se­ objektivno­ osredotočiti­ na­ to,­ kaj­ njegovo­ oko­
lahko­zazna­in­česa­ne.
• Izbor glasbe. Menim,­da­bi­moral­biti­gib,­ples­pred­glasbo,­saj­
se­s­tem­izognemo­možnosti,­da­bi­nas­ta­omejila.­Glasba­lahko­
podpre­ ali­ poruši­ idejo­ plesne­ koreografije.­V­ zasičenosti­ pop­
glasbe­ponudimo­otrokom­vsebinsko­drugačne­posnetke,­kjer­se­
ritem­spreminja­in­je­mogoče­slišati­zvoke­iz­narave­ali­polnost­
različnih­ instrumentov.­ Tudi­ tišina­ prinese­ posebno­ energijo.­
Od­plesnega­pedagoga­ terja­ izbor­ glasbe­ veliko­ angažiranosti,­
vendar­je­pri­tem­pomembno,­da­jo­sprejmejo­tudi­plesalci.­Oni­
najbolj­vedo,­kaj­je­skladno­z­njihovim­gibalnim­ustvarjanjem,­
zato­jih­pri­izboru­glasbe­ne­velja­izpustiti.­
• Cilj naj bo zadovoljstvo.­Prikaz­rezultatov­ustvarjalnega­dela­je­
seveda­pomemben,­vendar­bo­ta­prikaz­zaživel­zgolj­takrat,­ko­
bo­sledil­prijetni­plesni­izkušnji.­Pomembno­je­predvsem­to,­kar­
smo­pridobili­zase­v­izkušnji­ustvarjalnega­dela.­Zadovoljstvo­je­
največja­nagrada­za­vloženi­trud.­
Sklep
Verjetno­ odgovora­ na­ vprašanje,­ kateri­ plesnoizobraževalni­
program­ je­ kakovosten,­ ne­ velja­ enopomensko­ presojati,­ saj­ so­
potrebe­ plesalcev­ različne.­Vendarle­ pa­ lahko,­ predvsem­ z­ vidika­
sodobnega­ in­ izraznega­ plesa,­ postavljene­ smernice­ opozorijo­ na­
nekatere­ pomembne­ segmente­ plesno­ projektnega­ dela.­Dobro­ je,­
da­ pri­ snovanju­ plesa­ izhajajo­ iz­ vsebine,­ zgodbe­ ali­ sporočila,­
predvsem­pa­naj­ples­izhaja­iz­plesalcev­in­njihovih­potreb.­Projektno­
zasnovano­delo­ponudi­proces,­ki­plesalcem­v­plesni­ustvarjalnosti­
122 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
nudi­ priložnost,­ da­ razvijajo­ gib­ do­ konca.­ Skupine­ naj­ ne­ bodo­
prevelike­ter­naj­bodo­prilagojene­zmogljivostim­prostora­in­starosti­
plesalcev.­Plesni­pedagog­naj­spodbuja­učence­k­plesnem­ustvarjanju­
v­majhnih­skupinah­ali­parih,­saj­tovrstno­delo­nudi­priložnost,­da­se­
posamezni­člani­skupine­bolje­spoznajo,­kar­vpliva­na­povezanost­
celotne­ skupine.­V­ skupini­ je­ treba­ negovati­ kooperativne­ odnose­
med­člani.­Vsestranska­odprtost,­vključitev­rekvizitov­in­izbor­glasbe­
so­zelo­pomembni­členi­plesno­projektnega­dela,­ki­v­sodelovanju­s­
plesalci­dajo­nastalemu­plesu­posebno­kvaliteto.­Projektno­delo­naj­
ne­bo­obremenjeno­s­ciljem,­naj­živi­ tukaj­ in­zdaj­ ter­se­ razvija­v­
duhu­zadovoljstva­vseh­udeležencev.
Plesno­projektno­delo­je­zelo­konstruktivna­metoda,­ki­omogoča­
plesno­gibalni­ustvarjalni­proces­mladih­in­se­lahko­udejanja­v­vseh­
vzgojnoizobraževanih­ ustanovah.­ Glede­ na­ pozitiven­ odziv­ deklet­
3.­in­4.­razreda­sodobnega­plesa­sklepam,­da­je­sodobni­ples­dober­
primer­ interesne­ dejavnosti,­ ki­ ima­ preventivne­ in­ terapevtske­
učinke.­Razvijanje­plesno­ustvarjalne­dejavnosti­vpliva­na­izgradnjo­
pozitivne­samopodobe,­omogoča­večjo­motorično­spretnost,­spodbuja­
sproščanje­ čustvenih­ napetosti­ ter­ posamezniku­ nudi­ priložnost­
kreativnega­preživljanja­prostega­časa­in­vpetost­v­socialno­skupino.­
Torej­ ne­ samo­ v­ glasbenih­ šolah,­ tudi­ v­ osnovnih­ šolah­ in­ drugih­
vzgojno-izobraževanih­ institucijah­ pomeni­ ukvarjanje­ s­ tovrstnim­
kreativnim­medijem­pomemben­prispevek­za­posameznika.
Projektno­ delo­ prinese­ posebno­ dinamiko­ in­ v­ kombinaciji­ s­
plesom­ pomeni­ intenziven­ ustvarjalni­ proces­ razvijanja­ giba­ na­
izbrano­temo.­Če­pri­tem­prisluhnemo­otrokom­in­jih­spodbudimo,­
da­ se­ prepustijo­ svojim­ kreativnim­ idejam,­ je­ uspeh­ zagotovljen.­
Zakaj?­Ples,­ki­nastane­tako,­je­iskren­in­ima­dušo­vsakega­plesalca.
Literatura
Buckroyd,­J.­(2004).­Učenec­plesa:­čustveni­vidiki­poučevanja­
in­učenja­plesa­(prevod:­Prosenc­Šegula,­I.).­Ljubljana:­Zavod­EN-­
KNAP.
Koban­Dobnik,­M.­(2005).­Glasba­in­gib.­Nova­Gorica:­Založba­
EDUCA,­Melior.
Kos,­N.­(1982).­Ples­–­od­kod­in­kam.­Ljubljana:­ZKOS.
123Špela­Medved:­Ples­naših­sanj­–­projekt­z­učenkami­plesnega­oddelka­glasbene­šole­
Kroflič,­B.­(1992).­Ustvarjanje­skozi­gib.­Ljubljana:­Znanstveno­
in­publicistično­središče.
Kroflič,­B.­(1999).­Ustvarjalni­gib­–­tretja­razsežnost­pouka.­
Ljubljana:­Znanstveno­in­publicistično­središče.­
Laban,­R.­(2002).­Mojstrstvo­gibanja­(prevod:­Simonović,­I.).­
Ljubljana:­Mestno­gledališče­ljubljansko.
Palmer,­J.­P.­(2001).­Poučevati­s­srcem:­raziskovanje­notranjih­
pokrajin­učiteljevega­življenja.­(prevod:­Dolgan,­T).­Ljubljana:­
Educy.
Sims,­P.­(2000).­Spodbujanje­odličnosti:­vsak­otrok­je­lahko­
dober­učenec­(prevod:­Blažič­Klemenc,­A.).­Tržič:­Učila.
Shreeves,­R.­(2006).­Full­circle:­From­choreography­to­dance­
movement­therapy­and­back.­V:­Dance­Movement­Therapy:­Theory,­
Research­and­Practice­(Ur.:­Payne­Helen).­London:­Routledge.
Tomori,­M.­(1990).­Psihologija­telesa.­Ljubljana:­DZS.
Vogelnik,­M.­(1993).­Ustvarjalni­gib:­plesno­–­gledališki­
priročnik.­Ljubljana:­Zveza­kulturnih­organizacij­Slovenije.
Warren,­B.­(1993).­Using­the­Creative­Arts­in­Therapy.­A­
Practical­Introduction.­New­York­and­London:­Routledge.­
Zalokar­Divjak,­Z.­(1998).­Vzgoja­za­smisel­življenja.­Ljubljana:­
Educy.
Strokovni­članek,­prejet­oktobra­2009.
124 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 0 1 ­ - ­ 1 2 4
125Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika
Navodila­sodelavkam­in­
sodelavcem­revije­
Socialna­pedagogika
Revija­ Socialna­ pedagogika­ objavlja­ izvorne­ znanstvene­
(teoretsko-primerjalne­oz.­ raziskovalne­ in­empirične)­ in­ strokovne­
članke,­ prevode­ v­ tujih­ jezikih­ že­ objavljenih­ člankov,­ prikaze,­
poročila­ter­recenzije­s­področja­socialnopedagoškega­raziskovanja,­
razvoja­in­prakse.
Prosimo­ vas,­ da­ pri­ pripravi­ znanstvenih in strokovnih 
prispevkov za­revijo­upoštevate­naslednja­navodila:
Oblika prispevkov
1.­ Prva­ stran­ članka­ naj­ obsega:­ slovenski­ naslov­ dela,­ angleški­
naslov­dela,­ ime­ in­priimek­avtorja­ (ali­več­avtorjev),­natančen­
akademski­in­strokovni­naziv­avtorjev­in­popoln­naslov­ustanove,­
kjer­so­avtorji­zaposleni­(oziroma­kamor­jim­je­mogoče­pisati),­
ter­elektronski­naslov.
2.­ Naslov­naj­kratko­in­jedrnato­označi­bistvene­elemente­vsebine­
prispevka.­Vsebuje­naj­po­možnosti­največ­80­znakov.
3.­ Druga­ stran­ naj­ vsebuje­ jedrnat­ povzetek­ članka­ v­ slovenščini­
in­angleščini,­ki­naj­največ­v­150­besedah­vsebinsko­povzema,­
in­ne­le­našteva­bistvene­vsebine­dela.­Povzetek­raziskovalnega­
poročila­naj­povzema­namen­dela,­osnovne­značilnosti­raziskave,­
glavne­izsledke­in­pomembne­sklepe.
126 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 2 5 ­ - ­ 1 2 8
4.­ Izvlečkoma­ naj­ sledijo­ ključne­ besede­ (v­ slovenskem­ in­ tujem­
jeziku).
5.­ Od­ tretje­ strani­ dalje­ naj­ teče­ besedilo­ prispevka.­ Prispevki­
naj­ bodo­ dolgi­ največ­ 20­ strani­ (oz.­ največ­ 35.000­ znakov­ s­
presledki).­ Avtorji­ naj­ morebitne­ daljše­ prispevke­ pripravijo­
v­ dveh­ ali­ več­ nadaljevanjih­ oziroma­ se­ o­ dolžini­ prispevka­
posvetujejo­z­urednikom­revije.
6.­ Razdelitev­snovi­v­prispevku­naj­bo­logična­in­razvidna.­Naslovi­
in­podnaslovi­poglavij­naj­ne­bodo­oštevilčeni­(1.0,­1.1,­1.1.1).­
Razdeljeni­so­lahko­na­največ­dve­ravni­(naslov­in­podnaslov/-i).­
Priporočamo,­da­razmeroma­pogosto­uporabljate­mednaslove,­ki­
pa­naj­bodo­samo­na­eni­ ravni­ (posamezen­podnaslov­naj­ torej­
nima­še­nadaljnjih­podnaslovov).­Podnaslovi­naj­bodo­napisani­z­
malimi­črkami­(vendar­z­velikimi­začetnicami)­in­krepko­(bold).­
Raziskovalni­prispevki­naj­praviloma­obsegajo­poglavja:­Uvod,­
Namen­dela,­Metode,­Izsledki­in­Sklepi.
7.­ Tabele­naj­bodo­natisnjene­v­besedilu­na­mestih,­kamor­sodijo.­
Vsaka­tabela­naj­bo­razumljiva­in­pregledna,­ne­da­bi­jo­morali­
še­ dodatno­ pojasnjevati­ in­ opisovati.­ V­ naslovu­ tabele­ naj­ bo­
pojasnjeno,­ kaj­ prikazuje,­ lahko­ so­ tudi­ dodana­ pojasnila­ za­
razumevanje,­ tako­ da­ bo­ razumljena­ brez­ branja­ preostalega­
besedila.­V­legendi­je­treba­pojasniti,­od­kod­so­podatki­in­enote­
mer,­ ter­pojasniti­morebitne­okrajšave.­Vsa­polja­ tabele­morajo­
biti­ izpolnjena.­ Jasno­ je­ treba­označiti,­ če­ je­ podatek­ enak­nič,­
če­ je­ podatek­ zanemarljivo­majhen­ ali­ če­ ga­ ni.­Če­ so­ podatki­
v­odstotkih­(%),­mora­biti­jasno­naznačena­njihova­osnova­(kaj­
pomeni­100­%).
8.­ Narisane­ sheme,­ diagrami­ in­ fotografije­ naj­ bodo­ vsaka­ na­
samostojnem­ listu,­ ki­ so­na­hrbtni­ strani­ označeni­ z­ zaporedno­
številko,­kot­si­sledijo­v­besedilu.­V­besedilu­naj­mesto­označuje­
vodoravna­puščica­ob­levem­robu­z­zaporedno­številko­na­njej.­V­
dvomljivih­primerih­naj­bo­označeno,­kaj­je­spodaj­in­kaj­zgoraj,­
poleg­tega­pa­tudi­naslov­članka,­kamor­sodi.­Velikost­prikazov­
naj­bo­vsaj­tolikšna,­kot­bo­objavljena.­Risbe­naj­bodo­čim­bolj­
kontrastne.­ Grafikoni­ naj­ imajo­ absciso­ in­ ordinato,­ ob­ vrhu­
oznako,­kateri­podatek­je­prikazan,­in­v­oklepaju­enoto­mere.
9.­ Avtorjem­priporočamo,­da­posebno­označevanje­teksta­s­poševno­
(italic)­ ali­ krepko­ (bold)­ pisavo­ ter­ z­ VELIKIMI­ ČRKAMI­
127Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika
uporabljajo­ čim­ redkeje­ ali­ pa­ sploh­ne.­Poševna­pisava­naj­ se­
uporablja­ npr.­ za­ označevanje­ dobesednih­ izjav­ raziskovanih­
oseb,­ za­ označevanje­ morebitnih­ slengovskih­ ali­ posebnih­
tehničnih­izrazov­itd.
Citiranje in reference
1.­ Od­leta­1999­dalje­v­reviji­Socialna­pedagogika­upoštevamo­pri­
citiranju,­ označevanju­ referenc­ in­ pripravi­ seznama­ literature­
stil­ APA­ (za­ podrobnosti­ glej­ čim­ poznejšo­ izdajo­ priročnika:­
Publication­manual­ of­ the­American­Psychological­Association.­
Washington,­ DC:­ American­ Psychological­ Association.).­
Literatura­ naj­ bo­ razvrščena­ po­ abecednem­ redu­ priimkov­
avtorjev­oziroma­urednikov­(oz.­naslovov­publikacij,­kjer­avtorji­
ali­uredniki­niso­navedeni).­Prosimo­vas,­da­citirate­iz­originalnih­
virov.­ Če­ ti­ niso­ dostopni,­ lahko­ izjemoma­ uporabite­ posredno­
citiranje.­Če­v­knjigi­Dekleve­iz­leta­2009­navajate­nekaj,­kar­je­
napisala­Razpotnikova­leta­2003,­storite­to­tako:­Razpotnik­(2003,­
v­Dekleva,­2009).­Upoštevajte­navodila­za­citiranje­po­standardu­
APA,­objavljena­na­straneh­www.revija.zzsp.org/apa.htm.­
2.­ Vključevanje­ reference­ v­ tekst­ naj­ bo­ označeno­ na­ enega­ od­
dveh­načinov.­Če­gre­za­dobesedno­navajanje­(citiranje),­naj­bo­
navedek­označen­z­narekovaji­(npr.­»To­je­dobesedni­navedek.«),­
v­oklepaju­pa­napisan­priimek­avtorja,­ letnica­ izdaje­citiranega­
dela­in­stran­citata,­npr.­(Miller,­1992.).­
3.­ Avtorjem­priporočamo,­da­ne­uporabljajo­opomb­pod­črto.
Oddajanje in objava prispevkov
1.­ Avtorji­ naj­ oddajo­ svoje­ prispevke­ v­ elektronski­ obliki­ (.doc)­
na­ elektronski­ naslov­ uredništva.­ Če­ članek­ vsebuje­ tudi­
računalniško­ obdelane­ slike,­ grafikone­ ali­ risbe,­ naj­ bodo­ te­ v­
posebnih­datotekah,­in­ne­vključene­v­datoteke­z­besedilom.
2.­ Avtorji­ s­ tem,­ ko­ oddajo­ prispevek­ uredništvu­ v­ objavo,­
zagotavljajo,­da­prispevek­še­ni­bil­objavljen­na­drugem­mestu­
in­izrazijo­svoje­strinjanje­s­tem,­da­se­njihov­prispevek­objavi­v­
reviji­Socialna­pedagogika.
3.­ Vse­ raziskovalne­ in­ teoretične­ članke­ dajemo­ v­ dve­ slepi­
(anonimni)­recenziji­domačim­ali­tujim­recenzentom.­Recenzente­
128 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 1 , ­ s t r. ­ 1 2 5 ­ - ­ 1 2 8
neodvisno­ izbere­ uredniški­ odbor.­ O­ objavi­ prispevka­ odloča­
uredniški­odbor­revije­po­sprejetju­recenzij.­Prispevkov,­ki­imajo­
naravo­prikaza,­ocene­knjige­ali­poročila­s­kongresa,­ne­dajemo­v­
recenzije.
4.­ O­objavi­ali­neobjavi­prispevkov­bodo­avtorji­obveščeni.­Lahko­
se­zgodi,­da­bo­uredništvo­na­osnovi­mnenj­recenzentov­avtorjem­
predlagalo,­ da­ svoje­ prispevke­ pred­ objavo­ dodatno­ skrajšajo,­
spremenijo­ oz.­ dopolnijo.­ Uredništvo­ si­ pridržuje­ pravico­
spremeniti,­izpustiti­ali­dopolniti­manjše­dele­besedila,­da­postane­
tako­prispevek­bolj­razumljiv,­ne­da­bi­prej­obvestilo­avtorje.
5.­ Avtorske­pravice­za­prispevke,­ki­jih­avtorji­pošljejo­uredništvu­
in­se­objavijo­v­reviji,­pripadajo­reviji­Socialna­pedagogika,­razen­
če­ni­izrecno­dogovorjeno­drugače.
6.­ Vsakemu­ prvemu­ avtorju­ objavljenega­ prispevka­ pripada­
brezplačnih­pet­izvodov­revije.
Prispevke­pošljite­na­naslov:
Uredništvo­revije­Socialna­pedagogika
Združenje­za­socialno­pedagogiko
Kardeljeva­pl.­16
1000­Ljubljana
ali­na­e-pošto:­matej.sande@guest.arnes.si
Spletna­stran­revije:­www.revija.zzsp.org
129Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika


ISSN 1408-2942
Kazalo/Contents
Articles
Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik
Evaluation­of­the­First­Year­of­
Operation­of­the­Resettlement­
Support­Programme­in­the­
Association­Kralji­Ulice­
Slađana­Đurić,­Branislava­
Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško
Focus­Group­Interview­in­
Pedagogical­Research
Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer
Intersectional­Approach­­
in­Peer­Violence­Prevention­
Programmes­
Mija­Marija­Klemenčič­Rozman
Experiencing­the­Supervision­
Process­in­the­Case­of­
Professionals­(to-be)­in­the­
Helping­Professions
Špela­Medved
The­Dance­of­Our­Dreams­–­
Project­with­Students­of­the­
Music­School's­Dancing­Class
Instructions to authors
Članki
Bojan­Dekleva­in­Špela­Razpotnik
Evalvacija­prvega­leta­
delovanja­programa­
nastanitvene­podpore­v­
društvu­Kralji­ulice
Slađana­Đurić,­Branislava­
Popović­Ćitić­in­Gorazd­Meško
Usmerjeni­skupinski­intervju­v­
pedagoškem­raziskovanju
Majda­Hrženjak­in­Živa­Humer
Intersekcionalni­pristop­v­
preventivnih­programih­
preprečevanja­medvrstniškega­
nasilja
Mija­Marija­Klemenčič­Rozman
Doživljanje­supervizijskega­
procesa­pri­(bodočih)­
strokovnjakih­v­
poklicih­pomoči
Špela­Medved
Ples­naših­sanj­–­projekt­z­
učenkami­plesnega­oddelka­
glasbene­šole­
Navodila avtorjem
37
63
1
83
101
125