OBNOVA LJUBLJANSKEGA GRADU
Nujna so dodatna sredstva
Pomanjkanje denarja oziroma bistveno vefji stroški s prcnovo Ijubljan-skega gradu ob vsesplošnem draženju v.sega onemogoča načrtovana dela na gradu. Tudi v letu 1990 in kasneje se bo naš grad prenavljal lahko le ob pod-pori iz dudatnih virov. 10 je najpomembnejša ugolovilev odbora za preno-vo Ijubljanskega gradu, ki je konec septembra analiziral svoje delo v osmih letošnjih mesecih.
Medtem ko se strokovnjaki, ki st poldrugo leto intenzivneje trudijo s prenovo gradu, veselijo arheoloških najdb in hitrejšega napredovanja sanacijskih del na gradu, pa si mest-ni izvršni svet beli glavo, kako pre-pričati širšo slovensko javnost, predvsem pa republiške organe, da moramo nujno najti dodatna sreds-tva za sanacijo slovenskega gradu.
Arheologi so namreč koneno pri-šli prav na grajskem griču do mate-rialnih dokazov o tem, da je grajski grič zibelka mesta Ljubljane in da je bila tu pomembnejša prazgodovin-ska, rimska in slovanska postojanka vse do srednjega veka, ko nastane grad v današnji podobi. Dosedanje najdbe zahtevajo prevrednotenja pomena prenove gradu v enega osrednjih slovenskih spomeniško-varstvenih projektov. Zato so delno zastala določena sana Ijska dela, ker so imeli prednost arheologi. Slednji pa obetajo še nove najdbe in morda še kakšno presenečenje. Ob traktu K so namreč izkopali obse-žno kurišče iz prazgodovinske dobe, s čimer je prvič konkretno doku-mentirana naselbina na najvišji toč-ki Grajskega griča. Novi rezultati arheoloških izkopavanj pojasnjuje-jo absolutne kontinuitele poselitve Grajskega griča.
Vzporedno z arheološkimi izko-pavanji potekajo ostala dela. Stroji neusmiljeno brnijo in pripravljajo teren za servisni objekt na grajskem dvorišču. Da bodo posamezni objekti na gradu lahko zaživeli, je potrebna urejena infrastruktura. Istočasno pa je treba vsa dela tako naravnati, da ne bo utrpel grajski grič. Nekateri menijo, da zna pobo čje zdrseti proti hišam, če bo preveč padavin, potres . . . Zato se s tem problemom ukvarjajo strokovnjaki, ki dajajo prednosi zaščitnim delom na grajskem griču. Brez dokumen-tacije ni možen noben poseg, zato se s papirnato (strokovno) vojno ukvarjajo številni strokovnjaki in organizacije, da dela lahko poieka-jo po načrtu. Tudi gradbcniki so strpni, razumevajoči; vendar, delav-ce je ireba plačati, stroje vzdrževali, roki pa tečejo. Denar. Kljub teža-vam pa laliko računanio, da bodo do konca leta zgradili servisni objekt, morda ludi lapidarij. Posa-mezne objekte, ki še niso dokonča-ni, pa morajo vsaj zaščkiti pred pro-padanjem.                      .         „
Ob intenzivnem delu številnih lju-di v odboru za prenovo Ijubljanske-ga gradu, komisijah, strokovnih skupinah za rešitev posameznih za-dev, pa le pogrešamo še nekoga ali posebno skupino Ijudi, denimo me-nagerjev. Slednji naj bi eelotno ak-tivnost povezovali na drugačen na-čin. Še sedaj namreč ni povsem zna-no, kakšne dejavnosti se bodo odvi-jaie na GRADLJ. Res je, da številna zahtevna dela v zvezi s sanacijo vse-ga, kar je vredno sanirati, obdržati ali prenoviti, potekajo po načrtu. Res gre tudi vse priznanje številnim aktivistom okrog predsednika od-bora tov. Mušiča, ki po strokovni plati vodi odgovomo delo s prenovo gradu. Verjetno bo moral izvršni svet mesia čimprej sestaviti telo, ki bo poskrbelo za delovanje gradu. Bojimo se namreč, da bodo npr. načnovana sanacijska dela konča-na, seveda s celotno infrastrukturo, od vodovoda, plina, toplovoda, ra-znih inštalacij do cestnih povezav in urejenih zelenih površin. Potem bo-mo pa po znani navadi začeli po-novno prekopavati že npr. zace-mentirane površine zaradi dodatnih potrebnih inštalacij. GRAD bo na-menil pomembnejše površine za muzejsko dejavnost. Vposameznih prosiorih bodo lahko potekale kul-lurne prireditve. Dovolj prostora bo za turistično in gostinsko ponudbo, prav tako tudi za npr. bulike (?) oz. prostore za lokale, ki naj bi bili ob poročnih dvoranah . . .
Tako naj bi začel grad počasi ži-veti: stavba za stavbo. Že sedaj je pravi naval ljudi, ki jih zanima, kaj se dogaja z grajsko kapelo, stolpom piskačev . . . Torej bi se daJo objek-te že izkoristiti z dogovorjeno po-nudbo. To pa ni več zadeva Odbora za prenovo ljubljanskega gradu, ampak izvršnega sveia mesia, ki je odgovoren za finanriranje načrto vanih del na gradu. To pa zavezuje tudi vse kulturne ustanove, da pri-pravijo proučen in dokončen pro-gram svojih nalog in jih začnejo uresničevati, skladno z razvojem del na gradu. Verjetno je dovolj večlet-nih prerekaiij, kdo ima prav, koliko kvadratnih metrov je dobila ali izgubila la dejavnost itd. Čas beži, pričakujemo pa novih akcij in povabilo tia otvoritev vsaj enega objekta, ki smo ga sofinancirali iz samoprispevka.
Tone Simončič