GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV. MAREC 1986 S ~7 s r\ Št. 3 (161) 26 o -j tj 0 Color SKI '86 (več na notranjih straneh glasila) Odslej stimulativno nagrajevanje Osebni dohodki v naši delovni organizaciji so bili do sedaj odvisni samo od analitične ocene del in nalog ter minulega dela, medtem ko stimulativnega nagrajevanja ni bilo, čeprav ga pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je bil sprejet na referendumu 14. 2. 1979, predvideva in sicer skupinsko in individualno nagrajevanje. Ker je tak način popolnoma nesprejemljiv in tudi eden od vzrokov za stanje v kakršnem je Color, bomo že v mesecu marcu prešli na stimulativno nagrajevanje. Kolektivno povsod, individualno pa za začetek le v DSSS. merila bomo izračunali predvidenih v pravilniku. To pomeni, da bodo z nagrajevanjem po skupinskih merilih osebni dohodki delavcev odvisni od skupnega rezultata skupine oziroma organizacijske enote. Skupinsko uspešnost bo izračunaval analitsko planski oddelek na podlagi dejansko doseženih rezultatov. Tako bodo n. pr. proizvodne enote odvisne predvsem od dosežene proizvodnje v posameznem obratu in od dejansko o-pravljenih ljudskih ur v primerjavi s planiranimi ljudskimi urami, prodajni oddelek pa od fakturirane realizacije, dosežene proizvodnje in dosežene prodaje v posamezni temeljni organizaciji. Glede na to, da nimamo norm, skupinska merila pa ne morejo biti povsem točna, se za ugotavljanje skupinske uspešnosti izračuna dose- žen rezultat korigiran s pomočjo »popravkov procentov« tako, da se v končnem izračunu za osebne dohodke upošteva rezultat, ki ne more biti nižji kot 97 % in ne višji kot 105 °/o. Individualna uspešnost se po pravilniku za vsa dela in naloge ugotavlja na podlagi ocenjevanja doseženega rezultata glede na postavljen plan in konkretne zadolžitve (program dela). Za boljše spremljanje dela lahko vsak vodja v svoji organizacijski enoti organizira evidentiranje opravljenega dela oziroma izdela plan dela. Po tej evidenci neposredni vodja primerja uspešnost posameznega delavca in njegov prispevek k realizaciji ciljev in planiranih nalog v organizacijski enoti. Na osnovi tako ugotovljenih podatkov (Nadaljevanje na 2. strani) Rezultati volitev Dne 13. 3. 1986 smo v delovnih or- 2. Skupna združena delegacija za ganizacijah izvolili delegate v skup- zdravstvo, stanovanjsko gospodar-ščine samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine družbeno političnih skupnosti. Izkoristili smo novosti pri volilni zakonodaji, ki omogoča oblikovanje skupnih delegacij za interesne skupnosti. Tako sta izoblikovani dve skupni združeni delegaciji in sicer: 1. Skupna združena delegacija SIS za vzgojo in izobraževanje, raziskovanje, kulturo in telesno kulturo: Izvoljeni delegati: 1. Marijan Jene 2. Fani Sešek 3. Štefan Zadravec 4. Ida Juvan 5. Ibrahim Kadirič 6. Frančišek Kosec 7. Ana Marija Kosec 8. Stanislav Krelj 9. Terezija Bertoncelj 10. Božidar Borčnik 11. Vida Žerovnik 5. Štefan Križaj 6. Stane Luštrek 7. Anica Petaci 8. Tatjana Petač 9. Danijela Berčič 10. Tatjana Gauš 11. Janja Kuralt 3. Izvoljeni delegati za skupščino družbenopolitičnih skupnosti (zbor združenega dela) občinske skupščine: TOZD SMOLE 1. Slavko Barber 2. Marjan Hočevar 3. Krunoslav Muha 4. Stanojka Petrovič 5. Pavel Valant TOZD PREMAZI 1. Marko Beber 2. Venčeslav Filipič 3. Franc Igličar 4. Stanislav Jamnik 5. Franc Jarc 6. Igor Krelj 7. Radovan Ostojič 8. Slavko Ovijač 9. Janez Peternel 10. Andrej Plešec 11. Anton Pregrad 12. Radovan Stanič (Nadaljevanje s 1. strani) neposredni vodja oceni delovni prispevek posameznika. Ocenjuje se kvaliteta, količina in gospodarnost na podlagi 9-stopenjske lestvice z o-cenami od 1 do 9. Delavce, ki so pri opravljanju dela v določeni karakteristiki poprečni, se bo ocenilo z oceno 5. To pomeni 100 °/o osebni dohodek, kar je v skladu s pričakovano delovno uspešnostjo. Z drugimi ocenami naj bi ocenil le tiste delavce, ki delajo znatno in očitno bolje ali slabše od pričakovanega oziroma od večine delavcev v enoti oziroma, ki izrazito odstopajo od poprečij. Ocena, ki jo bo posameznik dobil za mesec marec, bo veljala pri izplačilu osebnega dohodka v aprilu, maju in juniju (naslednji kvartal). Z oceno se bo vsak posameznik predhodno seznanil, predlog ocen pa bo obravnaval tudi ODR. Pri tem načinu ocenjevanja imla odbor nalogo, da preveri ustreznost predloga vodje in tako prepreči morebitne nepravilnosti in osebne težnje. Če se odbor z določenim predlogom ocen ne bo strinjal, bo moral o tem obvestiti predlagatelja, da bodo skupno uskladili sporni predlog. Končni obračun osebnih dohodkov torej v bodoče ne bo samo seštevek analitične ocene in minulega dela, pač pa bo imel tudi stimulativni del. Zavedamo se, da je pravilnik iz leta 1979 že nekoliko »v letih« in bo morda zaradi tega prišlo do določenih problemov, vendar moramo obstoječe stanje pri nagrajevanju enkrat za vselej preseči, sprva z uveljavitvijo določil iz starega pravilnika, čimprej pa moramo priti do že boljšega sistema nagrajevanja. Marta Sajovic COLOR 2 stvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje in SPIZ: Izvoljeni delegati: 1. Jožefa Jerman 2. Matjaž Kern 3. Miloš Milašinovič 4. Ivan Bečan 1. Viktorija Ažman 2. Slavka Brešan 3. Marija Burja 4. Aleksandra Fabiani 5. Alojzija Križaj 6. Alojzija Pičman 7. Valentin Veber Spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih Dne 14. februarja 1986 so pričele veljati določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki je objavljen v 5. letošnji številki Uradnega lista SRS. S tem zakonom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatere določbe zakona o delovnih razmerjih in to: — o delovnem času, — o varstvu materinstva, — o odstranitvi delavca z dela dn — o višini denarnih kazni. Tokrat nekaj bistvenih informacij o porodniškem dopustu. S spremembami in dopolnitvami zakona se torej podaljšuje dolžina porodniškega dopusta. Sedaj zakon razlikuje med porodniškim dopustom — 105 dni in dopustom za nego in varstvo otroka — 260 dni, -kar pa pomeni pravico delavke do porodniškega dopusti in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju — 365 dni. Prav tako se podaljšuje tudi omejitev starosti otroka, kadar želi delavka po 105 dneh porodniškega dopusta delati 21 u-r na teden oziroma praviloma 4 ure na dan in to na sedemnajst mesecev otrokove starosti. Z novim poimenovanjem naj bi se poudaril predvsem namen pravice do porodniškega dopusta, ki je namenjen praviloma delavki materi in o-troku zaradi poroda oziroma rojstva, posebej pa naglasi pomen dopusta za nego in varstvo otroka, ki je namenjen otroku in ga izrabita ali delavka mati ali delavec oče otroka in le v izjemnih primerih tudi druge osebe. Skupnost otroškega varstva še nadalje določa s samoupravnim splošnim aktom tudi pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, za primer, ko delavka rodi dvojčka ali več živorojenih otrok ali težje telesno ali duševno prizadetega otroka. Na novo pa ima pravico do daljšega dopusta tudi delavka, ki rodi nedonošenčka. Posebej pomembna določba zakona o spremembah in dopolnitvah pa je tudi določba 9. člena po kateri veljajo nove določbe o porodniškem dopustu, dopustu za nego in varstvo otrok, in daljšem dopustu za nego in varstvo otrok tudi za delavke, ki ob uveljavitvi tega zakona to je 14. februarja tega leta uresničujejo pravico do -porodniškega dopusta po dosedanjih predpisih. Nagrajevalna politika - funkcija razmer v prodajni operativi (Razmišljanje ob naši nagrajevalni politiki) Kolikor želimo vzpostaviti uspešno nagrajevalno politiko, stimulativni nagrajevalni sistem, moramo predhodno poskrbeti za tiste istočnice v delovni organizaciji, ki po svoji naravi posla jamčijo denarna sredstva, brez katerih ni nikakršne nagrajeval-ne politike. Zato moramo poprej vspostaviti resnično operativne prodajne blagovne skupine, t. j. skupine, ki bodo samoniklo in čisto avtonomno izvrševale funkcijo prodaje znotraj obče-veljavnega odnosa »daj—dam«. Ko je vzpostavljena vodstvena struktura o-perativne blagovne skupine in ko začne delovati njen mehanizem, se pojavi potreba po ustrezni stimulativni nagrajevalni politiki. Dobro delujoče blagovne skupine pa tako same ustvarjajo pogoje za nagrajevalno politiko, saj delujejo po principu donosnosti, ki jamči ostanek denarnih sredstev za nagrajevalno politiko. Od tu naprej pot ni več težka. Včeraj obdelani nagrajevalni sistemi so med drugim uveljavili tudi načelo odstotne udeleženosti grupe ali posameznikov pri ustvarjanju dohodka. Danes je načelo tržnosti in definira-nosti ustvarjalcev dohodka več ali manj bolj determinirano in ni dileme, kje in v kakšni meri se in se lahko ustvarja prihodek, dohodek in čisti dohodek. V razvitem svetu marsikje sploh več ne planirajo blagovne proizvodnje, temveč dobiček in to ne proizvodnje, temveč dobiček in od tega aksioma navzdol prehajajo v blagovne in ostale parametre. Iz omenjenega razloga je dobro delujoč insfcrumetartij blagovnih skupin jamstvo za denarne prilive, brez katerih delitveni proces ostanka denarnih sredstev za nagrajevanje ostaja fikcija in sam sebi namen. Formirane kot samostojne blagovne skupine postanejo današnji premazni referati, s servisno in razvojno garnituro vred, ustvarjalci dohodka, pogojenega s parcialnimi prodajnimi plani. Ker gre pri operativnih blagovnih skupinah za teamsko funkcijo in se v njej srečujejo vsi profili: razvoj-nik — serviser — prodajalec, se skozi kadrovsko selekcijo oblikujejo monolitne enote, ki po predhodni določitvi deleža znotraj blagovne enote, ostanek dohodka oziroma nagrajeval-nega deleža razporejajo v ustreznih odstotkih znotraj blagovne enote, ne da bi imeli potrebo še dodatnega individualnega ocenjevanja za uspeh, ki je teamski uspeh in je z bazičnim točkovanjem odgovornostne strukture že determiniran. Na tako vezano prodajno realizacijo, na posamične analitske realizacije glede na blagovno skupino, nasta- ja pogoj za vračanje čistega dohodka v OD za določene blagovne skupine. Nagrajevanje po delu, nagrajevanje po učinku. Na posamične realizacije in njihovo povprečje so vezane službe, 'Iti direktno ne sodelujejo pri realizaciji prodaje. Kolikor se pokažejo razlike v do-sezanju planskih zadolžitev znotraj posameznih blagovnih skupin se diferencirani OD ohranjajo, to je npr. blagovna skupina A 105 %, blagovna skupina B 95 blagovna skupina C 120% in tako naprej. Ce blagovna skupina B doseza 95 % in je pri tem vendarle močno aktivna, slabši rezultat pa je vezan na nekonjunktumo blago, se lahko solidarizira v nivoju 100 % OD, medtem ko ostale grupe še vedno dobivajo delež nad 100 %. Slabša blagovna skupina odpira vprašanje: — kadrov in njihove sposobnosti, prizadevnosti in podobno1, — zoženje trga za določene proizvode, — neustrezni DIS in ostali stroškovni parametri, — negativna cenovna politika, — neugodni prodajni pogoji, — kvaliteta proizvodov in podobno. Na posamezna vprašanja odgovarja vodstvena struktura iz tržne ope-rative in ne nazadnje poslovodni organi, t. j. podvzemajo lahko ustrezne ukrepe, ki slone na izboljšavah ali pa na likvidaciji določene, na trgu pojemajoče blagovne skupine, kar vodi v krepitev dobroidočih blagovnih skupin in usmerjanje naložbene politike. Tako usmerjana realizacija ima v sebi tudi vse elemente potrebne selekcijske programskosti, brez katere ni dobrega vodenja delovne organizacije in poti do novih, modernih proizvodov in blagovnih skupin, vključno z osvajanjem novih področij (gledano z vidika aplikativnosti, elektroizolirni laki, praškasti premazi, vodne emulzije za oplesk metalov, spremljanje ekoloških zahtevkov in podobno). Razumljivo je, če se vrnemo na začetek, da spremljanje poslovnosti posameznih blagovnih skupin, zahteva svojo metodologijo. Ena od o-snovnih potez je, da se realizacija posameznih blagovnih skupin v kakršnikoli evidenci posamično fakturira in da je vsak čas viden nivo blagovno-skupinske realizacije in njenega pokritja. Od -tod izvirajo vsi računski podatki, ki vodijo v nagrajevanje in pa vse ostale poslovne prijeme. Tako evidentiranje nosi lahko na fakturah številčne ali črkovne oznake, še bolje pa je, da zaradi vizualne jasnosti nastopa dvojnik fakture v barvnih različicah. Eno ko- pijo take fakturirane realizacije hrani sam referent blagovne skupine, ki tako spremlja udejstvovanje zavarovanje plačila v povezavi z računovodsko oziroma salda konti operati-vo, da lahko ažurno intervenira pri eventualnih zakasnitvah itd. Blagovna skupina znotraj svoje poslovnosti rešuje tudi celotno reklamacijsko problematiko ter jo premakne na višji nivo samo v posebnih primerih, ki zahtevajo posebno intervencijo. -Z uglasitvijo tako postavljene na-grajevalne politike se s povprečji rezultatov vseh blagovnih skupin rešuje vprašanje vseh ostalih nagrajevanj, ki v proizvodnem in pa statističnem procesu pomenijo spremljevalni del prodajne t. j. tržne operati-ve. V takem povprečnem reševanju OD bi se vodilne strukture izenačevale z optimalnimi dosežki določene ali določenih blagovnih skupin, medtem ko bi se z event. sredinskimi odstotki identificirala pomembnejša delovna mesta, v določenem smislu v posredni zvezi s prodajno (izvozno operativo, medtem ko bi se) režijski fond napajal iz povprečja oz. 100 % kritja otočkovanega položaja. S podobnim pristopom, verjetno s potrebnimi modifikacijami, bi mogli reševati nagrajevalno politiko v nabavno/uvozni operativi, oziroma bi tudi ta del živel od povečanega povprečja prodajne operative, kolikor hi zaradi surovinskih problemov subjektivnega značaja ne prihajalo do proizvodnih zastojev. Vgrajevati nagrajevalni sistem v sistem, ki ni prirejen pridobivanju dohodka in ustrezni stimulaciji zanj, je več ali manj fikcija, ki manipulira z obstoječim denarjem znotraj nekih stihijskih danosti. Sistem potniške provizije je v specifični predelavi vgraditi v nagrajevanje vodstev blagovnih skupin in tako odmašiti vire, odkoder lahko priteka dohodek. Na ta način se uvaja že nekajkrat omenjeni individualni način branjevca in njegove prodaje, ki zadrži izkupiček, ko odpravi z davki in tistimi, ki so, imeli še kaj zraven. Vsekakor drži, da ob teh besedah nisem imel nikakršnih ambicij, da bi postavljal na noge dograjen nagrajevalni sistem. Gre le za nekaj misli, ki predvidevajo piramidasto strukturo ustvarjalcev dohodka v delovni organizaciji, pri čemer bi morali še kako temeljito izdelati vse releje, ki povezujejo kadrovske profile znotraj take konstrukcije. Nesporno pa je, da je tržna operativa z marketinškim predznakom (o kateri ta hip ni sledi), v prvem planu nagrajevalo ega sistema, saj gre za najbolj izpostavljeno (Nadaljevanje na 4. strani) COLOR 3 Kratke novice — Odbor za delovna razmerja DSSS ije na svojii seji dne 24. 2. sprejel sklep, da se na objavljena dela in naloge pomočnika vodje komercialnega sektorja — domača prodaja, sprejme tov. Bojan Sever, ekonomist z 10 let delovnih izkušenj iz Kranja. Prijavilo se je sedem kandidatov. — Na isti sejii je odbor obravnaval tudi vloge za objavljena dela in naloge referenta za ljudsko o-hrambo in samoupravljanje. Na objavo je prispelo dvanajst prošenj. Odbor je sprejel sklep, da se na o-menjena dela sprejme tov. Tadeja Pust — gimnazijski maturant s šest in pol leta delovnih izkušenj iz Ljubljane, ki je dobila tudi pozitivno mnenje s strani občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. — Dne 13. 2. 1986 se je upokojil tov. Telarevfič Osman, vodja predstavništva v Sarajevu. V predstavništvu Sarajevo je delal 17 let. Istega dne je prenehal z delom zaradi upokojitve tudi Kavčič Pavel, vzdrževalec, iki je prebil v Colorju celih 40 let. Že konec januarja pa se je upokojil tudi tovariš Zvonko Rožnik, 32 let v COlorju. Vsem želimo, da bi se najprej odpočili, potem pa uspešno vklju-!i v vrste upokojencev! IZ DELA ODBORA ZA DRUŽBENI STANDARD Odbor za družbeni standard je na zadnji seji 6. 3. 1986 sprejel sklep o razpisu dodelitev stanovanjskih (Nadaljevanje s 3. strani) mostišče v boju za pridobivanje dohodka, brez katerega odpove kakršenkoli instrumentarij. Tržna usmerjenost pa je tisto, kar jamči, da z ustrezno strategijo, ki je sestavni del tržne operative, poslujemo ekonomično in rentabilno. In, da ponovim o-snovno trgovsko resnico, ne moreš prodati kilogram proizvoda, ne da bi vedel, koliko ti od prodanega ostaja. Naj zaključim že z nekajkrat navrženo simjboliko, ki postavlja branjevca v osrednji marketinški položaj. Preden ponudi solato, vkalkuli-ra od semena pa gnoja in obdelovanja vse do poti na trg in tržnino. Pogleda, kako prodajajo drugi. Od prodaje mu mora ostati za pot nazaj in za kruh. Zadnje je del stimulansa, del nagrajevanja. Cim bolje se bo znašel, čimbolj bo ocenil položaj, čim rentabilneje in čim več bo solate pridelal, temveč ji in boljši bo kos kruha, temvečji stimulans, tem-boljše nagrajevanje. Te parametre dobro poznajo tudi v trustih in koncernih. Ce jih lahko uveljavijo, ni izgube. S. Sedlak COLOR 4 posojil delavcem v višini 25 milijonov dinarjev. Odbor je določil tudi letošnje cene za letovanje v colorjevih počitniških kapacitetah, ki jih lahko razberete iz razpisa, M je objavljen. PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE, OKREVANJE Konferenca osnovnih organizacij sindikata se je odločila, da se javna razprava o sprejemu »Poslovnika o preventivnem okrevanju in zdraviliškem zdravljenju-«, ki obravnava kriterije in pogoje pod katerimi imajo naši delavci pravico do povračila stroškov za tovrstne namene podaljša do konca marca. Vse zainteresirane vabimo, da dajo na omenjeni poslovnik pripombe. Poslovnik je mogoče dobiti pri vseh poverjenikih sindikata. SEJA DELAVSKEGA SVETA DO Delavski svet DO se v zadnjem času pogosteje sestaja. Na zadnjih dveh sejah je med drugim obravnaval in sprejel: DSSS Merjasec Jernej Rozman Gabrijela Erjavec Majda Mrak Anica Šuštar Miro Kovačec M!iro Habjan Alenka Kur alt Janja Stoof Majda TOZD SMOLE Banber Slavko Kršinar Antom Podržaj Barbara Mihalič Stefan Gregorčič-Pretnar Vlasta Bitenc Miro Kristan Marko Švigelj Bojan Orel Vlasto TOZD PREMAZI Grkman Janez Snajeer Angela Tehotvnlik Vida Smertnik Bruno Sitar Spela Reš Andrej Košir Domin ml Sinko Vili — Poslovnik o koriščenju počitniških enot DO Color (glavne značilnosti so bile že obrazložene v novembrski št. Colorjevih Informacij) — Pravilnik o izobraževanju (tudi ta je že bil v našem glasilu) — Plan sklada skupne porabe za leto 1986 ter še nekaj drugih zadev. NOVA KRAJEVNA SKUPNOST ZBILJE Na referendumu 23. februarja so se krajani Zbilj odločili, da se izločijo iz KS Medvode in ustanovijo svojo krajevno skupnost. Udeležba je bila 89-od'stotna, za odcepitev je glasovalo 79 odstotkov volilnih u-pravličencev. Nova /krajevna skupnost bo ena najmanjših na območju ljubljanskih občin, šteje le nekaj manj kot 500 prebivalcev. Zaenkrat bo sedež KS v gasilskem domu v Zbiljah. POBUDA ZA ZDRUŽITEV S HELIOSOM Tovarna Helios dz Domžal je dala javno pobudo za integracijo Heliosa in Colorja. S pobudo je seznanjen SOZD Kemija 'kot tudi izvršni svet občine Ljubljana Šiška. Drugih aktivnosti v zvezi s pobudo še ni bilo. Lešnjak Zofka Belec Dane Savovič Momlir Bukovec Anica Zadravec Ivan Zalokar Franc Juriiniič Stefan Dermota Lado Erjavec Ivan Pelc Katja KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA DO COLOR Merjasec Jernej Habjan Alenka Kuralt Janja Kovačec Miro Rozman Gabrijela Kristan Marko Barber Slavko Gregorčič-Pretnar Vlasta Švigelj Bojan Orel Vlasto Savovič Momlr Kržin Milena Sitar Spela Košir Domin ml. Kerpan-Remiic Dunja Erjavec Ivan Lešnjak Zofka Pelc Katja Novoizvoljeni člani izvršnih odborov osnovne organizacije sindikata Prijave za letovanje v počitniških enotah Colorja Odbor za družbeni standard je sprejel sklep o objavi letovanja za delavce DO »Color« v počitniških domovih v Crikvenici, Pelegrinu, na Gresu in v prikolicah, M bodo nameščene v avtokampih: — Novalja—Straško na Pagu — (8 prikolic); — Sirena v Novi gr adu (skupn o 7 prikolic); — Mareda v Novigradu, razdelitev glede na število prijav). Izmene za letovanje na Pagu bodo v terminih od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu, v vseh ostalih počitniških enotah pa od 1. do 11., od 11. do 21. in od 21. do 1. v naslednjem mesecu. V primeru, da bo število prijav za Pelegrin spet preveliko, bodo izmene predvidoma na 7 dni, in sicer ob petkih. Zaradi lažjega razporejanja navedite vsaj dva možna termina letovanja, po možnosti pa tudi dva kraja. V kolikor lahko koristite samo enega od terminov (daljši kolektivni dopust zakonca ali druge obveznosti), dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje. Obvezno pa se dogovorite s sodelavci, s katerimi ne morete letovati v istem terminu zaradi nemotenega poteka dela v tovarni. Za letovanje v Crikvenici se, če je le mogoče, dogovorite s sodelavcem, s katerim bi želeli letovati v istem stanovanju (v Crikvenici v enem stanovanju dve družini uporabljata isto kuhinjo, dnevni prostor in sanitarije). Zato tudi prijavljajte samo najožje družinske člane, torej zakonca in otroke, da po nepotrebnem ne obremenjujete Skupnih prostorov. Navedite točne podatke, sicer prijave odbor za družbeni standard ne bo upošteval. PRIJAVE POŠLJITE DO VKLJUČNO 15. 4. 1986 v kadrovsko splošni sektor Marjeti Štru- kelj. Prav tako lahko oddate do tega roka še prijave za letovanje v Čateških Toplicah, ki so bile objavljene v prejšnji številki glasila. (Rok za oddajo prijav pomotoma ni bil naveden.) Evidenitičarke so zadolžene, da obvestijo tudi delavce, ki so v času Objave odsotni (dopust, porodniški in bolniški izostanki itd.). Delavci, ki bi radi izkoristili proste počitniške zmogljvost v Čateških Toplicah v aprilu, naj pokličejo v splošni sekitor, telefon 221. Vse proste tenmiine letovanj bomo sproti objavljali na oglasnih de- PRISPEVKI ZA LETOVANJE, izračunani na osnovi določili poslovnika o koriščenju počitniških enot DO »-Color« za leto 1986:__________________________ Kraj letovanja Gostje Sezona din CS ■gl s is 6 Cena za: Pelegrin, Cnikveniica, domači 400 200 nočitev na Cres, Terme Čatež tuji 960 480 osebo Počitniške prikolice Pag domači 800 400 za prikolico Novigrad tuji 1.920 960 dnevni pavšal ~--gx?----------- Prijavnica Podpisani ..............-.......-.........-... se prijavljam za letovanje v...............-...-....... ali v .................-.-........., v času od ....„........ do ........-..., oziroma od .._...._._. do ............ Člani družine, ki bodo letovali z menoj (navedite starost otrok): V terminu zaradi nemotenega poteka dela ne morem letovati z naslednjimi sodelavci: V letu 1985 SEM — NISEM letoval v Colorjevih počitniških enotah (ustrezno obkrožite). Če ste letovali, navedite: V katerem kraju? ....-..-...-........... v času od ....-...... do .......... Datum Podpis IZJAVA Podpisani ._.._....._...._.......-., želim prispevek za letovanje pla- čati v treh obrokih, in sicer dovoljujem, da se mi v ta namen od mojega osebnega dohodka v aprilu, maju in juniju odtegne po eno tretjino izračunanega prispevka za letovanje. skah na vseh treh lokacijah tovarne. Bodite pozorni! Višine turistične takse za posamezni kraj še niso znane. Za letovanje v Pelegrinu, Crlikvendoi, na Cresu in v Čateških Toplicah jih bomo obračunali v DO Cdlor, v avtokampih v Novigradu in na Pagu pa jih boste poravnali po zaključenem letovanju v recepciji. V vseh počitniških enotah, kjer velja obračun nočitev na osebo, letujejo otroci delavcev do sedmega leta starosti brezplačno, otroci do 14. leta pa po polovični ceni. Prijavljeni so dolžni najkasneje 14 dni po prejemu obvestila o razporedu letovanja vplačati prispevek za letovanje oziroma vsaj 20 % akontacijo. Možno pa je tudi obročno plačevanje, in sicer z odtegljajem od treh mesečnih osebnih dohodkov. V ta namen pa morate izpolniti tudi IZJAVO, ki jo skupaj s prijavnico oddate v kadrovsko splošni sektor. Domači gostje so: — zakonec delavci DO »Color«, nepreskrbljeni otroci delavca (otroci, ki še niso zaposleni), — pastorki in posvojenci delavca, — Colorjevi upokojenci. Podpis COLOR 5 Komur je letovanja v naših počitniških enotah že dovolj in je pripravljen seči malo globlje v žep ponujamo počitnice s Kompasom Kompasovo »Malo misto« v Su-tivaru na Braču — prvi jugoslovanski počitniški klub je kot novost v lanskoletni turistični ponudbi naletel na izreden odziv. Pester program dejavnosti je vključil raznolike športne panoge, varstvo otrok, zabavne večere, šoli tenisa in jadranja na deski, posebni klubski časopis, zabavne večere, različna tekmovanja, ter še marsikatero, enoličnost ubijajočo aktivnost. Prav zaradi tega so se v Kompasu odločili, da ta svoj program, ki pa ga bodo letos še razširili in obogatili, ponudijo tudi delovnim organizacijam. V ta namen vas seznanjamo z letošnjimi programi, o-kvirnliml cenami in ugodnostmi, ki jih ne manjka. Programi obsegajo letovanja v — Kompasovem malem mistuSu-tivan — Brač — Novem kompasovem velim mi-stu na otoku Visu — Novalji na Pagu — Na Rogli Cene za sedemdnevni aranžma v hotelu Biševo na Visu se gibljejo za odrasle od 19.900,— din v predsezoni do 35.900,— din v avgustu in septembru. V zasebnih sobah je cena od 23.900,— din do 31.900.— din, otroci imajo celo vrsto ugodnosti, saj so razvrščeni v več kategorij, omogočena je tudi različna uporaba ležišč itd. Cene za enajstdnevni aranžma se gibljejo od 39.900 do 49.900 dim na osebo v hotelih in 31.900 do 38.900 din v zasebnih sobah. Prevoz je organiziran z letalom in vlakom, mogoč pa je tudi lastni prevoz. Na Vis bo prevoz iz Splita organiziran s hidrogliserjem, cene za prevoz niso vračunane. Podrobnejši pregled je razviden iz tabel! Kdor se bo torej odločil za tovrstno letovanje, naj to stori najkasneje do 4. apnila, ker moramo termine rezervirati. Kot ostala letovanja bo mogoče tudi to odplačati v treh mesečnih Obrokih pred pričetkom letovanja. Oglejmo sl torej nekoliko podrobneje ta letovanja: KOMPASOVO MALO MISTO SUTIVAN — BRAČ Poleg bivanja v zasebnih sobah in že uvodoma naštetih dejavnosti omenimo le nekaj novosti, s katerimi se bodo srečali letošnji gostje Malega raista. V prvi vrsti omenimo popolnoma prenovljeno restavracijo Kavenjlinovi dvori in pa dejstvo, da bo poslej tudi v restavraciji Kompasova ekipa. Na otok bodo pripeljati tudi poseben avtobus, COLOR 6 ki bo povezoval vse zanimive kraje na otolku. Poleg teh novosti se obeta še kakšno manjše presenečenje, ki pa naj za tokrat ostane skrivnost. Veliko zanimanje za tako obliko počitnikovanja je narekovalo odpiranje novih klubov in po temeljitem premisleku so se v Kompasu odločili — ob kompasovem Malem mlistu je pognalo korenine. NOVO KOMPASOVO VELO MISTO NA OTOKU VISU VIS in KOMIŽA Ker v počitniškem klubu nudijo namestitev v hotelih ISSA in BIŠEVO, Oba sta B kategorije in v za- sebnih sobah II. kategorije. Poleg vseh dejavnosti, ki bodo za las podobne tistim iz Malega mista, pa moramo omeniti vsaj eno, ki ho še posebej navdušila stare znance tega otoka. Gre za klubsko ladjo, ki bo redno vozila na plažo Borat. Članom kluba bo v tamkajšnji restavraciji na voljo tudi kosilo, tako da se jim zaradi obroka ne bo potrebno vračati v hotel. Goste, ki se bodo odločili za počitnice na Braču ali na Visu bodo do Splita '(lin nazaj) prepeljali z letali. Ker se nekateri nad to obliko prevoza ne navdušujejo, bo or-(Nadaljevanje na 7. strani) Cenik za 7-dnevne počitnice (sedem polnih penzionov) Prevoz Termin I Termin II Termin III Termin IV Termin V Letalo ali lastni 11-^. 18. in 8., 15. in 22. junij 29. junij 28. september 5. in 12. oktober 31. avgust 7., 14. in 21. september 6., 13., 20. in 27. julij 3.. 10., 17. in 24. avgust Hotel ^t"c Hotel Zasebne Hotel Zasebne Hotel Zasebne Hotel z^nc Odrasli 19.900 - 29.900 23.900 32.900 25.900 35.900 27.900 39.900 31.900 Otroci A 14.900 - 21.900 17.900 25.900 19.900 28.900 20.900 32.900 24.900 Otroci B 9.900 - 16.900 12.900 18.900 13.900 19.900 14.900 21.900 16.900 Otroci C 1.900 - 2.900 2.000 3.200 3.000 3.500 3.800 4.000 4.200 Otroci D 17.900 - 26.900 19.900 29.900 22.900 32.900 23.900 36.900 26.900 Dop. za sobo s po g. na morje 1.500 - 2.500 3.000 3.500 4.000 Odbitek za polpenzion za eno osebo -2.000 -3.000 -3.000 -2.500 -2.500 -2.000 -2.000 -1.500 -1.500 Doplačilo za enopostcl. sobo 4.000 — 6.000 7.000 5.000 8.000 6.000 10.000 8.000 Cenik za 11-dnevne počitnice (devet polnih penzionov) Prevoz Termin II Termin III Termin IV Termin V Vlak ali lati ni 14. m 23. junij 12. september 25* iv-pLt 3. september" 11., 20. m 29. julij 7. m 16. avgust Hotel sobe Hotel sobe Hotel Hotel Zaseboe sobe sobe Odrasli 39.900 31.900 40.900 32.900 43.900 34.900 49.900 38.900 Otroci A 30.900 22.900 31.900 23.900 32.900 25.900 40.900 27.900 Otroci B 20.900 15.900 21.900 16.900 17.900 18.900 24.900 19.900 Otroci C 3.000 2.000 3.500 2.500 4.000 3.000 4.500 3.500 Otroci D 34.900 26.900 36.900 27.900 38.900 29.900 41.900 31.900 Doplačilo za sobo spog. na morje 3.500 4.000 4.500 5.000 Odbitek za polpenzion za eno osebo -4.00( -4.(XX -3.50( -3.5 Otroci B: Do 10. Uta starosti, če spijo skupaj s s tarii v dvoposteljni sobi « (dva odrasla in en otrok) in imajo penzion. Otroci C: Do 4. leta starosti, če spijo skupaj s starii in nimajo penziona. o Otroci D: Do 10. Uta starosti, če spijo na normalnem U£llču v dvopo- o. s tel j ni sobi (v spremstvu ene odrasle osebe) in imajo penzion. rti Posebna ugodnost! Dva otroka do 10. Uta starosti, ki spita skupaj v en/ 5 postelji in imata penzion, plačata ceno ene odrasU osebe/ V Cene prevoza z letalom (vračunan prevoz s hldrogBseijcm) Kraj odhoda Termin I, Termin □. Termin UL Tepem I/. Termin V. Ljubljana odrasli 19.900 20.500 20.900 21.500 22.500 otroci do 2. leta 1.600 1.700 1.800 1.900 2.500 do 10. leta 8.000 9.000 9.500 10.000 11.000 COLOR Letošnja zima, prelomna med dvema olimpiadama, ni ravno razveseljevala smučarskih navdušencev v naši domovini. Enkrat je bilo snega premalo, drugič spet preveč, tretjič vreme ni ustrezalo, pa še bi se kaj našlo. Še najbolj so te spremembe občutili tekači, ki so jim kar po vrsti prestavljali množične prireditve, maratone in občinska ter veteranska prvenstva. Tudi za pravi trening ni bilo možnosti, zato se je marsikje to poznalo na udeležbi ali rezultatih. Naši tekači so kljub temu več ali manj naredili planirano količino »belih« kilometrov. Redno so se udeleževali znanih tekov, kot so Cerklje, Duplje, Bloke, Trnovski maraton, tek treh dežel, pokljuški Yassa tek, in to polnoštevilno. Rakovniški kombi je bil vedno poln, večkrat je prostora zmanjkalo. Med najvidnejše uvrstitve šteje prav gotovo Aljetino drugo mesto na dupeljskem teku (7 km). Slednja je tudi zmagala na občinskem prvenstvu, kjer smo tudi pri fantih pobrali nekaj četrtih mest. Medvoško veteransko prvenstvo je bilo zaradi preobilice n ovozapadl ega snega dvakrat odpovedano. Nazadnje smo ga združili z našim prvenstvom in ga izvedli na Bonovcu v precej težkih razmerah — nov južen sneg, megla s sneženjem, mehka in počasna smučina. No, do cilja kala ni bilo, uvrstitve pa po pričakovanjih. Boj za prvo mesto je bil tako pri dekletih, kakor tudi pri fantih trd, zares škoda, da je bilo zadržanih nekaj tekačev, ki sodijo med najožje favorite. Alpinci, ki so se prejšnja leta kalili na tečajih na Voglu, so letos (že drugo leto) brez organiziranih priprav dobili na občinskem prvenstvu v Kranjski gori lep pokal za ekipno tretje mesto. Najuspešnejši je bil Jože v kategoriji veteranov D, kjer je (Nadaljevanje s 6. strani) ganiziran tudi prevoz z avtobusom ali vlakom. NOVALJA NA PAGU Tudi v tem počitniškem klubu boste našli podobne dejavnosti, kot v prvih dveh. ROGLA — PRVI PLANINSKI POČITNIŠKI KLUB, namenjen vsem, ki iz tega ali onega razloga poletja ne preživljajo na morju. Hotel PLANINA na ROGLI ima v svoji sestavi prav vse, kar je potrebno za izvajanje aktivnih počitnic — od diskoteke, pokritega bazena, savne, trim kabineta, ambulante, do tradiici-onalih zabavnih večerov z domačimi gosti in folkloro. Za pravi klubski utrip bo poskrbela posebna Kompasova ekipa, tako, da sprehodov, rekreacije, gobarjenja, pesmi in zabave resnično ne boste pogrešali! I. K. SKI ’86 osvojil prvo mesto in Zvone s tretjim mestom v kategoriji mlajših članov. Naše prvenstvo je bilo letos tradicionalno na Starem vrhu. Proga, ki jo je tekoče trasiral Matjaž, je bila postavljena na Grebljici. Megla, ki je malo ovirala tiste najbolj zagnane, ni mogla skaliti prav prijateljskega vzdušja, ki se je nadaljevalo tudi po razglasitvi v sejni sobi. Najboljši čas je postavil spet veteran Jože, pred Dominom in Matjažem, pri dekletih pa se Milena nikakor ni pustila ugnati precej mlajšim tekmicam. Pokala za kombinacijo sta pobrala Majda — že tretjič zaporen in Frane četrtič. ef Rezultati VELESLALOM - STARI VRH, 15. 3.1986 Ženske A 1. Dragi Kosec 54.27 2. Marjeta Štrukelj 54.70 3. Marija Erjavec 1.02.56 4. Aljefa Kramar 1.11.83 Ženske B 1. Milena Kržin 51.78 2. Majda Jesenovec 51.98 3. Nuša Kosec 52.32 4. Mimi Jamnik 52.37 5. Stanka Petrovič 56.99 6. Ida Primožič 57.03 7. Zorka Lesjak 57.59 8. Anica Petacd 1.01.36 9. Vida Žerovnik 1.03.62 10. Martina Rekič 1.10.37 Moški A 1. Domin Košir 45.58 2. Roman Pestotnik 47.65 3. Robert Štajer 48.66 4. Zvone Sedej 48.77 5. Dušan Tehovnik 49.52 6. Stane Žagar 49.53 7. Tine Veber 51.33 8. Iztok Peternel 51.44 Emil Mesarič odstop Moški B 1. Frane Erman 46.74 2. Dušan Čarman 47.13 3. Janez Štrukelj 48.30 4. Mirko Plazar 48.34 5. Ivan Erjavec 49.31 6. Tone Rekič 49.38 7. Vlasto Orel 50.12 8. Rudi Ažbe 50.27 9. Jule Nandoni 50.30 10. Brane Poženel 52.79 11. Jernej Merjasec 53.80 12. Niko Krhlikar 53.97 13. Marico Kristan 54.46. 14. Marko Ažman 56.07 15. Slavko Barber 58.51 Moški C 1. Jože Hočevar 45.21 2. Matjaž Hafner 45.70 3. Herman Dolinar 50.93 4. Dane Bitenc 51.03 5. Franci Krelj 55.13 6. Franc Kosec 1.01.23 7. Momo Savovič 1.02.10 TEK - BONOVEC, 1986 13. 3. Dekleta 1. Majda Jesenovec 18.00.5 2. Aljeta Kršinar 18.28.7 3. Vida Žerovnik 20.48.7 4. Anica Petaci 21.21.8 5. Dragi Kosec 21.36.8 6. Ida Primožič 24.28.3 7. Zorka Lesjak 28.54.5 -Fantje 1. Franc Burja 23.40.0 2. Frane Erman 23.45.2 3. Pavel Jerina 26.33.2 Janez Peternelj 26.33.2 4. Domin Košir 27.53.8 5. Miro Šuštar 28.37.5 6. Jule Nardoni 32.17.6 7. Miran Bukovec 39.36.1 8. Stane Žagar 35.13.1 9. Ludvik Kalan KOMBINACIJA 36.30.2 Dekleta 1. Majda Jesenovec 2 t. 2. Dragi Kosec 71. 3. Anica Petaci 9 t. 4. Ida Primožič 9 t. 5. Vida Žerovnik 9 t. 6. Aljeta Kršinar 9 t. 7. Zorica Lesjak 9 t. Moški 1. Frane Erman 3 t. 2. Domin Košir 3 t. 3. Jule Nardoni 7 t. 4. Stane Žagar 7 t. In memoriam SLAVKA MLADENOVIČ V petek 28. 2. 1986 se je delavski svet DSSS na žalni seji poklonil spominu preminule naše delavke Slavke Mladenovič. Tovarišica Mladenovičeva je delala kot čistilka notranjih prostorov v predstavništvu Beograd. V Colorju se je zaposlila leta 1974 in je delala polovični delovni čas. Umrla je 28. 2. 1986 po dolgotrajni in težki bolezni. Delavski svet je na žalni seji sprejel tudi sklep o gmotni pomoči družini umrle, kot je to že v navadi v podobnih primerih. Družini umrle in sodelavcem izrekamo iskreno sožalje. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil SAM^ru* Zemv-K MA&OVVOSI 3AH4V. »rog. čcoeui f>a^>ooitr v UICTVAHV tte&iv- tl (fl*3 vonoA emtATA octer t>G"L GCU9T6 ELCidres qoqc. fius+HA ILBUk. TO U A tlGSTt) rev-tAtu ' N-; ££ U •M A S T N ‘e M E R E A p 0 P i r / šsr N A P / S mm ..... 1 R K2£t L L «Bp jjSK£ J A R K 1 N j K A T R A N F r E Bi A K O ,,ww nzs E sr R A K A k ro" R 1 S it J A L A P A ES; R P K A L O £££ 0 v A D 5 A V sst l v A N ta J IZ, E A 5 r A/ J A S A Bi Č R K 0 S T A V E C L C S I r / A 6 / Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo prejeli 21 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih kadrovskega oddelka. Komisija v sestavi Marjeta Štrukelj, Rezka Bertoncelj in Janja Kuralt je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Ano Mrak, drugo nagrado 300 din prejme Milena Špenko, tretjo nagrado 200 din pa Marta Ribič., Izžrebankam bodo nagrade izplačane po izidu glasila. Čestitamo! ★ Centralni komite Zveze komunistov Slovenije COLORJEVE INFORMACIJE številka 3 (161), leto 15, marec 1986. Izdaja jh organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. aprila 1986. Vsakdo lahiko sodeluje le z eno križanko. Obilo srečel