Jaauš Golec: Posvečuj Sv. noč! V Obsotelaki dolimi je ta-le navada: aiko je zasačil kdo lisieo v nočišou za kure in jo pobil, si je navezal žival prek# hrbta, v roko canjo in je pobiral krog po hišah: jajca ter &peh. Zvitorepka je morala biti iz oči v oči ubita, ne )u«treljena kje na lovišču. Gospodinje obdarijo junaka nad uaieevalko kurjega življenja bogato. Ako je prehodil do_.ačo ter sosediio župnijo, je nabral jajc iu inasti preko domaoe potrebe za prodajo. Pravice pravkar omenjenega prosjačenja se poslužujek) le bolj revni bajtarji in mali posestniki. Nebodigatreba Poltitnikov Anžluh je stopfl pred desetletji v našo hišo s preko rame navezano lisioo ravno predbožični teden. V roki je tiščal prostonio canjo in ob strani mu je bingljala vreča za špeh. Spustil se je na klop za pec, vrgel zver po tleh in začel zgodbo njene smrti. V sioci mu je drznica izpodkopala kurnLk in se lotila kiirjadi, ki je zagnala iz strahu pred smrtjo pod zobmi fiunder, da je ibilo joj! Vzlbujeoi iz spanja je ekočil po koncu, uganil pravo, zadelal s kamnom v kurnlk izkopano luknjo in hajdi z batom nad tatico. Komaj in komaj jo je v neustrašenosti zagrabil v kotu za rep, jo dvignil kvišktt ka prosto v M-akiu jej je izbil življenje z udarei s kijem. Med to dolgo Anzluhovo povestjo o boju a Itsico je prišepala k stari materi naša stara Roza in jim pošepnila: »Za pet ran božjih, nadevljite mu polno malho špeha! Predno je stopil v hišo, je pregledal celo dvorišče in pred vgem dohod do onega prostora, kamor zapiraim perutnino. Za Božič pitonega purana nam bo po.atil v nofi, ako ga boste ozlovoljili s prepi©Hm milodarom.« Pogoščen z žganjem ter prigTizkom, 9 precej polno vre6o in canjo je ostaril Aazluh naš dom in krenil dalje. Polutnik je prebival v Globoški grabi s srvojo ženo brez otrok v precej podrapani kočuri. Posestvo inu je bilo tako obsežno, da bi lahko odnesed vso zemljo onkrat v košu. Bajtar je bil, a vendar se |e preživljal j>o ljudski govorici bolje nego kak gnintair. Govorili so po celi fari in še dalje, da Polutnikov Anzluh In njegova Nežula ne otepljeta sainih korumih žgancev, ampak kurja pečernka jima posebno tekne t zimgkem 5asu. Kratkoraalo: bila ata na glasu, da kradeta med drugim najrajši perutnino, ki je bila pripravljena s pitanjem za večje praznike. Sicer ni nikdo zasačil Anzluha pri tatvini, le strai je padal nanj, kadar so pred Božioem ali Veliko nočjo zginjali iz kurnikov debeli purani in gosi. Za težje delo Polutnikova nista prijemala. preiivljala st« gte brea poman^kanja in od tod govorice o nepoštenositi. Vsaika župnija ima svojega uzmoviča, pri nas je bil pač Polutnikov Anzluh in njega vredna življenska opora Nežula. S prsti so kazali ljudje na Polutnika, seve le za njLma, ker v obraz jima ni upai nikdo zabrusiti: tat! Ženske so se drznile v sodbi tako daleč, da ne kradeta Polutnika kuretine za lasten želodec: Nežula nosi nakradeno živo blago v bližnji trg. Anzluh se ni samo mastil, se je tudi oblačil, pušil in popival ob nedeljah, vse to stane denar. Za Polutinka je skrbela cela fara, ker sta znala vzeti čisto po skrivnem tam, kjer je bilo. Na vrhu župnije Sv. Miklavža na Polju je skupina skromnih hišic, katerim pravijo PaJovec. V Palovcu je bival pred leti in leti stari Blažek s svojo Jerko. Blažekova hišica je bila na glasu kristalno čistega poštenja in spoštovanja doma ter po sosednih župnijah. Blažok je bil iskan tkalec, Jerka je predla za vecje gospodinje na hodno in pražje. Poleg čislane obrti sta bila pri sicer majhni domačiji krava in nekaj zemlje. Jerka se je še veselila slave, da je znala najbolje odebeliti kuretino. Za samega župnika in notarja v trgu je pitala za pomembne dni v letu purane in gosi. i Bog Blažekovini ni podaril otročjega blagoslova, pa sta si privzela rejenko, ki je bila bolj negovana nego pri gruntarjih la&tne hoere. Blažekova družina je bila celo leto sreona ter zadovoljna pri delu in v zmeroiem uživanju zemeljskih dobrot. V kraijih ob Sotli od njenega irvora do izliva je za večje prazmike nekaiko v navadi od nekdaj kurja tatvina. Pred omenjenimi svedanimi dnevi zapirajo gospodinje z vso ^uije&iostjo ter skrbjo kurnLke, vkljub temu je šlo vsako leto od ust do ust: nocoj je izginU pri onih-le puraii, pura ali težak gosak. Blažekovi Jerki je bila dobro zaiana ta grda razvada pred svetimi dnevi, radi tega je imela v noceh skrito žlahtno peratnino na dilah nad izbo, v ikateri so prebivali. Vsaik večer je zmosila lastnorociio po lestvi kokosvi, purana in gosi na podstrešje, kjer je imela poseben kurnik. Na glasu najboljše kurjerejke ni prelivala Jerka za Božič ali Veliko noč solz radi izgina pitanega kurjega repa. Previdnost je mati vse modrosti, tega so se oklepali pri Blažekovih in ogiibali so se jih dolga leta kurji tatovi! Onega leta, ko je romal okrog po fari z ubito Hsico Polutnikov Aezluh, je odeval dolino ia hrib za božione praznike debeJ sneg. Ostra zima je bila im Ijudje so se tiščali peči. Na sveti vežer so pripravljali pri Blažekovih jaslice, ali kakor pravimo pri nas — Betlehem. Tkalec je pribijal na trikotno desko smre^je, Jerka je puhala prah z iz lesa izr&zljanega Betlehema, ki je bil pri hiši že bogzmaj od kedaj. Ko je blla s smrečiem obita deska pritrjena na leseni strop, je porimil Blažek v kot še Betlehem Ln prepustil kinč žeiiiki in rejenki. Sedel je na vogel peči in poveljeval od tam raizdaljo m^d venci, ki 90 bingljali s stropa nad Betlehemom. Ko je bilo okrašeno smrečje z venci, pankelci, rožicaimi, pozlačenimi orehi in jabolkami, je prišla na vrsto pritrditev papirnate peče pod Betlehemom. Pe5a je bila vsako leto izvimo delo starega Blažeka. Na belo papirnato podlago je izrezal in izsekal iz raznobarvnega papirja za sredino ptresladJd Lmeaii: Jezius in Marija. Na levo ia desno od teh imen so bile rožice, sadna drevesa, pti^ioe in bogzmaj kaj vse lepega in za božidne prazaiike veselega. Blažekovo največje zados5en|e je bilo, ko so prihaiali v& božični teden sos^lje in tudi drugi ljudje, ki so hvalili Betl^iem in predvsem vsako leto drugačno pečo. Ko je bila z žebeljčki pritrjena pod jaslioe peča, je bil Betlehem pii Blažeikavih gotav 'm. stari se je odpravljal k polnočnicL Jerka in rejenka sta se odločili, d« ostaneta radi prehude zime za varstvo doma. Oglasil se je farni zvon. Blažek gore6o leš^erbo v roko i__t navzdol po hiresčečein snegu, da bi prinesel domov del polnofine sv. inaše. Po odhodu moža se je sparrmila Jerka še na sy. Duha. Na motvozu je bil pritrjen leseni golob ia speljan talko, da se je spuščal ravno nad mizo, ako je kedo odprl \rrata izbe. Tega goloba, kateremu so rekali: trostar sv. Duh, srta napeljevall z rejenko, ko je nekaj narahlo zaropotalo po dilah. Dekletce je slišalo ropot, debeloslišna Jerka ine in raditega sta nadaljevali delo in mazali z mastjo š.kripec, po katerem je drčal sv. Duh gorlndol. »Mate«, se je oglasila rejenka, »nekdo pa le hodl po dilah in to ravno proti Bellehemu.« Stara ni slišala nič, sedla za pe6 m rekla dekletn: »Snami kodeljo s prealice in porini prealico tik k tkatnemu stolu, da ne bo napoti sv. Duhu.« Ostro ošpičena preslica je bila postavljena na eauukaTaiano mesto, ko je nekaj tako mocno zaropotalo po dilah, da |e etresel strah za pečjo sedečo Jerko. Dekle je odskočilo v grozi k materi, po dilah je zahreš&ilo in sikozi udrtino na preperelem lesenem stropu je padla z v«o silo ter naglico oloveška postava . . . Grozni *strah, ki je bil čisrto crn po oibrazu ter rokah, se je nasadil pri padcu na ošpičeno preslico, zatnlil v bolesti in asa njim je ee priletel r. dil dolgi žakel . . . Pjeatica se ije previ-ila z ropotom 2 nasajeno pošasljo vred . . . Jerka nun dekle v nepopisni grozi pri vratih ven in navzdol med vpitjem proti na}bližnjemu sosedu. — Nelepa — da, strašna je bila ta Sveta noč za celi PaIovec, po katerem se }e razneslo % bliskovMo naglioo, da se je nasadil pri Blažekovih na presiioo sam ta rogati ter sajastoormi bognasvamj! Palovčani so sc vrnili od poilinoSiiice. Noibeden ni upal pogledati k Blažekovim, niti sam stari tkalec ne. Rožnevence so molili na glas % goreco prošnjo, da bi se nasadil hudoba do jutra do smnti in potem ee razgnal ter razkadil v solnčni prah. Šele ob svitu Jutranijega 'božifinega solnoa se je upalo ndkaij najbolj pogumnih na viii do Blaiekovine. Krog voglov (je bHo vse v redu, iz izbe nobencga glasu. Ogledniki so bili uverjeoi, da J-e nastopila pri rogaču smirt in tej je aledil rarpad v nevidni solnžni prah. En sam previden poluk pri priiprtih vratih v izbo je pretreseJ vse do čklobetanja z zobmi! ČTna hudoba sicer ni več tulila, ne se gibala, ni se raakrajala v solnčni praii, ker je ležal na tleh grozno skremžanega obraza — mrtev Polutniikov A^n^luh! Poleg s sajami nanutzanega mrliča }e ležala na dolgo okrvavljeana pTeslica in vreža, v kateri sta tičala z zavitim vratom za Boži5 opitani puran in za Novo leto doloceni gosak. Pogled na položaj v izbi in na luknjo vr lesenem stropu je poučil Palovčane: Anzluh je opravil nečedni posel po Blažekovem odhodu k polnoonici. Pod lastno težo se mu je udrl trhli strop ravno nad špicasto presJico, ki se mu je zasadila pri silnem padcu skozi celi trebuh do prs. V nepopisnih bolecinah je še imel ponesrečeni toliko moči, da si je izbil v smrtnem boju iz telesa preslico in izdahnil na Sveto noč čisto sam in še po tako grešnem opravilu . . . Na nasekano in povezano smreSje so zvalili Anzluhovo truplo in ga odsmukali po snegu v mrtvašnico. 0 smrtni božji ka_aii Polutnikovi je zvedela na Štefanovo cela fara. Stari gospod župnik je povedal ta svarilai vzgled s prižnice in zabičaval poslušalcem nauk in lepo krščansko navado: Posvečuj Sveto nočl Svarilna smrt Polutnikovega Anziluha je tako dirnila vse nepoštene kurje prijatelje tostran in onstran Sotle, da ni bilo slišati leta in leta, da bi bil kdo ukradel za Božič pitanega purana ali gosakal Pri Blažekovih so pokrpali ndrti strop z novimi desvkami, Vsak večer je uprla Jerka pri molitvi rožnega venca pogled v belkaste deske na stropu in pridjala ob konou še gorecd očenaš s pristavkom: »Za veoni mir in pokoj na Sv. noč ponesrečene duse! Ljudje niti verjeti niso hoteli, da bi po Blažekovih dilah ne strašilo, a res ni, ker goreča i_n vztrajna molitev odžene od hiše vse strahove, celo take, ki so se rocLUi za vežnost na Sveto noč!