\ f--—-—I C Najvndji »lomtki duftfuA I v Združenih državah V«Ur.x«r-e leto • • • 96.00 i S Zrn pol leta.....$3 00 S 1 Za New York celo leto • $7.00 8 Za inoranatvo celo leto $7.00 J ----- GLAS NkRODA The largest Siovsnuui DaBf m the Umted Stiitfi. 75,000 Readers. Ust slovenskih delavcev yAmeriki, TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered a* Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELETON: CHelsea 3—1242 No. I I. — Stev. 1 I. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 14, 1937—ČETRTEK, 14. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ' NEVAREN POLOŽAJ V STAVKI AVTN1H DELAVCEV ___ > Republikanci odbili fašistični napad ZA VSE IZGREDE IN NEMIRE SO V PRVI VRSTI ODGOVORNI URADNIKI GENERAL MOTORS V Flint je bilo poslano vojaštvo. — Med vojaki je tudi kaValerija in artilerija. — Iz Ohio prihaja ISOO delavcev stavkarjem na pomoč. — Gover-ner Murphy hoče vzdržati mir in red. ODVAJALCA ŠE NIMAJO Odvedeni deček je moral preživeti strašne dneve. Odvajalec ga je najprej zabodel, potem mu je pa razbil lobanjo. TACOMA, Wash., 13. jan. — Zdravniki so raztelesili tru-)'io 10-letnega Charlesa Matt ki je bil dne 27. decembra odveden iz očetove hiše te'-so ga pred tremi dnevi našli mrtveca pri mestu Everett. Pri raztelesenju so dognali neverjetne stvari. Odvajalec je imel fanta zvezanega na rokah in nogah. Ko ga je razvezal, gu Je zlorabil. Hranil ga je malo, i'i revše je moralo zmrzovati Zdravniki >o na pljučih raz krili znamenja pljučnice. Policija domneva, da se jo moral odvajalec konci prejšnje ^a tedna kam odstraniti, iti f.mt je izrabil priliko t: - skušal pobegniti. Odvajalec jo je ubral za njim i:i ga dohitel. Deček je začel kričati. Odva-jidee ga je sunil z nožem v vrat, toda ta sunek ni bil smrten. Ves razburjen je zgrabil kamen ter jra ž njim udaril po glavi, da mu je razbil lobanjo. Nato je truplo odnesel na prod in ga v pesku zakopal Voda j<' pa najbrž izprala pe-.-ek, in odvajalec, ki se je medtem s fantovim očetom pogajal potoni časopisa zaradi odkupnine, se je zbal. da bodo truplo našli. Odnesel ga je v gozd. Ker se je zbal kakšnega člove ka, je pustil truplo na snegu in pobegnil. Tega mnenja je policija. Kako je bilo iv resnici, se pa mogoče ne bo nikdar zvedelo. Zvezni agentje iščejo nekega človeka, ki je bil nedavno izpuščen iz blaznice. Možak je imel že v blaznici navado pisati iz-.•iljevalna pisma. V bližini tukajšnjega mesta je skočil iz vlaka neki bivši ka znanec in obležal mrtev. Tudi njega spravljajo agen tje v stik z odvedbo in umorom. FLINT, Mich., I 3. januarja. — Na bojišče stavke pri General Motors v Flint, Mich., je bilo poslanih 2000 vojakov, med katerimi je tudi kavalerija in artilerija. Ob istem času pa se je iz Ohio odpravilo I 800 delavcev, da gredo na pomoč stavkarjem v Flint. Governer Frank Murphy je v Lansingu naznanil, da je pisal podpredsedniku General Motors Corporation Will iamu S. Knudsenu in predsedniku United Automobile Workers of America Homerju Martinu ter ju prosil, da prideta v četrtek j v njegov urad na razgovor zaradi stavke. Governer je tudi rekel, da je poslal v Flint 2000 ] vojakov, da bodo vzdrževali red. "Po telefonu sprejemam vsako uro poročila," j ;e rekel Murphy, "da postaja položaj v Flintu ve-i ♦ Ino slabši. S temi 2000 vojaki, hočemo pokazati, da ima država najvišjo oblast. Vojaki bodo gledali. m vrne v normalnost PAPEŽU SE _BLIŽAK0NEC Italijansko časopisje pripravlja prebivalstvo na najhujše. — Papeža napada omotica. — Ne privošči se počitka. VATIKAN, 13. jan. — Papež je tekom dneva imel več napadov in zdravnik mu je moral dati okrepčila, ki so za nekaj ur učinkovala. Proti večeru pa se je bolezen znatno poslabšala, tako da zdravniki in strežniki čakajo v sosedni sobi na najhujše. Italijansko časopisje že pripravlja prebivalstvo na l<>, «ia je papnžev konec blizu. Tnrin-ski list 4 * Ga zet t a del i\>po!o" pravi, da si je papež dal prinesti iz vatikanske kiijvniee knjige, ki popisujejo življenje raznih papežev in da bere o zadnjih urah svojih prednikov. Papež ima zopet hude bolečine v obeh nogah. Krčne žile na desni nojri stopajo ravno tako na dan kot prej na lev* nogi. Zdravniki se boje, da bodo žile pokale. Dopoldne se je papež e:»: uro razgovarjal z državnim tajnikom, kardinalom Pacellijem, takoj nato pa se ga je lotila omotica. Papež se nikakor noče ravnati po zdravnikovih odredbah, da si naj privošči popolni mir. Papež pravi, tla mora dokler bo še živ, delati za cerkev, da svojemu nasledniku ne bo zapustil nerešenih zadev in da se bo mogel zagovarjati pred svojim Stvarnik mi. INFLUENCE IN PLJUČNICA V NEW YORKU Kot naznanja zdravstveni urad, je bilo včeraj zopet mnogo novih slučajev influence in PRISTANIŠKA STAVKA SE _NADALJUJE Pogajanja so se zopet razbila. — Zahtevaj □ posredovanje zvezne vlade. — Posamezne mornariške unije se pogajajo. SAN FRANCISCO, Cul., 13. januarja. — V pogajanjih zo poravnavo pristaniške stavke >o se pojavile nove ovire, zvezna vlada pa je zahtevala no v a poročila o položaju in nekateri krogi so mnenja, da bo zvezna vlada zopet pričela po sredo vat i. Sklicani so bili člani vseh se. dem stavkajočih unij. Vodite lji stavke so sicer objavili svo je poročilo, toda ne pove ničesar, da bi bilo prišlo do kake poravnave med stavkarji in prekoocoanskimi parobrod 11 i-ioi družbami. Voditelj stavke H. Bridges, se je po radio obrnil na javnost z govorom, ki je bil odgovor na izvajanja župana Angelo «J. Rossi ja. Dve uniji pa ste pri pogajanjih nekoliko napredovali. Masters, Mates and Pilots unija bo kmalu ugodno skončala pogajanja, za njo pa pride na vrsto unija mornariških inžinir-.lev. Četudi je bilo objavljeno, da je prišlo do sporazuma med parobrodnimi družbami i n mornarji, je bilo na zborovanju stavkajočih mornarjev izjavljeno. da ni še nobenega sporama. Unija radio operatorjev jo naznanila, da je odklonila po nudbo $15 povišanja plač. STRAHOVITO BOMBARDIRANJE MALAGE - 300 OSEB UBITIH MADRID, Španska, I 3. januarja. — Republikan ci so nepričakovano pričeli z ofenzivo na madridski fronti ter so odvrnili nevarnost, da bi se moral Madrid podati. Republikanci so napredovali za 6 milj pri Las Rozas. Na obeh straneh je padlo na tisoče vojakov. MUSSOUNIJEV SIN SE BO OŽENIL Tekom zadnjih dni oblega nja so se fašisti posluževali solznih bomb in republikanci s:» boje, da se bo teh bomb gene rol Franco v prihodnjih bojih za Madrid posluževal še v izdatnejši meri. General Miaja je prepričan, da utrdb okoli Madrida fašisti ne bodo mogli zavzeti. Obrambna junta je izdala povelje, da se mora »vse civilno prebivalstvo izseliti iz Madrida. Prvi dun je odšlo 2500 starčkov, žena in otrok v provinco Ciudad Real. Vlada je odredila vse potrebno, da pošlje iz glavnega mesta še 35,0()0 ljudi. GIBRALTAR, 13. januarja. — Fašistični vojaški in mornariški aeroplani so na Mala-go vprizorili velik zračni na pad, pri katerem je bilo ubitih nad 300 ljudi. Porušenih je bilo več kot 50 poslopij, med njimi ena bolni silica in dva velika hotela. Norveški parnik Saga in dan-.-ki parnik Signe sta bila ob času napada ob pomolu ter sta nakladala sadje. Takoj pa str. odplula proti Gibraltarju. — 1-robci zračnih bomb so padali na krov in ranjenih je bilo nekaj mornar je« v. VALENCIA, Španska, 13. januarja. — Prvič v državljanski vojni je neka fašistična ladja bombardirala Valencijo, kjer se nahaja sedež republikanske vlade. Ladja je deset riinut obstreljevala pristanišče, toda obrežne baterije so jo prepodile. MARSEILLES, Franci j a, 13. januarja. — Parnik Tramontane je pripeljal v Marseilles španskega zlata v vrednosti $21,252,000. Zlato bo prepeljano ojazen, da bodo serumi za razne vrste pljučnice kmalu pošli. Zdravniki razločujejo 30 različnih vrst pljučnice. Včeraj je našla policija na Tompkins Park Square 45 letno Katarina Malone. Bila popolnoma izčrpana ter je povedala, da že teden dni ni ničesar zaužila. V bolnišnici so .dognak, da je imela pri sebi sedemdeSv 'olarjev in bančno knjižico, gK^ečo se na BLAZNEŽ USMRTIL ZDRAVNIKA INDEPENDENCE, Mo.. 11. januarja. — Danes je bil 68-letni zdravnik dr. Ne vin M. AVetzel zaboden v svojem stanovanju. Kot morilca so aretirali 50 letnega AVilbnra Lang-forda, slaboumnega bolnika v I "Wetzel o vem zdravilišču. Knudsen je glede tega objavil naslednjo izjavo; "Nikdar ne bomo zaprli gorkote, luči ali vode— nikdar tega nismo nameravali. Nikdar se ne bomo posluževali nasilja, kajti ne verjamemo v to, da bi nasilje moglo kaj pomagati pri delavskih sporih.*' GOERING NA POTU V ITALIJO BERLIN, Nemčija, 13. jan. Nemški zračni minister general Herman Goering je v spremstvu svoje žene odpotov i v Rim. Italijanski salonska voz ie bil pri klopi jen k vk-ku, ki vozi v Rim in je bil na M us- -linijevo odredbo okrašen s cvetjem za Goeringov 44. rojstni dan. IZDELOVANJE MASK V ANGLIJI BLACKBURN, Anglija, 13. jan. — Angleška vlada je p ri-Jčela obratovati tovarno, v kateri bo vsak teden izdelanih pol milijona mask za angleško prebivalstvo. Ta tovarna kaže, kako se Anglija pripravlja na napad iz zraka, i__ PRAZNOVERJE NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, Madžarska, jan. — Praznoverja je zakrivilo smrt petih oseb v Te-mešvaru. Ko je svinja nekega kmeta vrgla 8 mladičev, je imel en mlat plačati, če hočejo, da ga jim bomo pošiljali. Izgovori, ki so veljali pred tremi ali štirimi leti, dane-ne veljajo v« s", natvzlic temu, da delavske razmere niso še take dobre kot bi morale biti. Torej, naročniki, vpoštevajte: — Onemu, ki ima poleg iiaslova številko 44 36", bo list brezpogojno ustavljen, če se kmalu ne oglasi. PREBRISANA ANGLIJA Ko sta pred štirimi meseci angleška in francoska »vlada izjavili, da ne bosta |»ošil jali municije in vojnega materijala na •Špansko, sta nekaj sličnega obljubili tudi Nemčija in Italija. Toda Hitler in Mussolini nista držala obljube. Vsled 11 nevtralnosti" bi bila španska vlada skoro poražena, ker so fašisti dobivali i>omoč od svojih tovarišev iz Italije in Nemčije. Angleški prostovoljci so pa navzlic temu odhajali na špansko. Zdaj je pa angleška vlada kar iznenada to prepovedala. S tem je zadala hud udarec španski vladi, kajti Hitler in Mussolini še nista zabranila odhajati svojim ljudem v Španijo, kjer se seveda pridružijo Francu in njegovim fašistom. Nekateri angleški bogatini, ki imajo velike investments na Španskem, žele, da bi zmagal Franco. Angleška vlada bo skušala ustreči njihovi želji. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO ta $ 155___Din. 1M S &.$•____Din. 2$$ $ 7.20 __Din. 3N $11.1$________Din. 540 $23.M_________Din. 1$$0 $46.00________Din. tm V ITALIJO Za $ «5$ ________________ lir 10« $ 12.25 ______________ Lir 206 $ $0.00 ______________ Lir 500 $ 57.00 ________________ Lir 1000 $11250 _______________ Ur 2000 $16750 ________________ Lir 300« KM K BB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVBŠENB SPREMEMBI GOBI ALI POLI |a tapMHa vetjih OMakev kal zeoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih aH Urah flereUaJoBM «e boljie pegoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Sa bplaHla t $— BMrate pealatt-----1 W $1«^- " - ______$l«Ji $15«— " "__$l$v— - -___$tL— $4C— » "__$4LM $5«v- " -___$$LM nUl—ll doM v ataram krajo UplaOle v doUrjlk. WDJNA NAKAZILA IlVK*UJKMO PO CABLI URTB ZA PRISTOJBINO IL- gLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUt Naroda" N. X. Kdo vodi? V zadnjih letili Hoover je ve-ga predsedništva je bila za A-meriko večja kriza, kakor smo jo kdaj imeli prej ali slej. Ne zato, ker so tovarne zapirali in delavce odstavljali, ne zato, ker so padale vrednosti na javnem trgu, ne zato, ker je na desetine milijonov naroda postalo kar čok noč skupina lačnih in zapuščenih. Kriza je bila pred vsem za to, ker stotridiHset milijonski narod ni imel nobenega voditelja. Dežela je imela vsega na razpolago, a vendar je vsega manjkalo. Slišali smo na stotisoče, milijone glasov, a iz vsega tega ni 'bilo nobenega pravega rezultata. Naša velika republika je bila podobna vozu, ki je naložen z zeljnatimi glavami. Kolikor jih je odskočilo ali popadalo, so se točile vsaka v svojo smer. To in podobno mi prihaja na misel, če se ozrem po naši slovenski javnpsti v Ameriki. Se precej nas je in tudi dovolj življenja kažemo. Vedno smo na delu, na potu za nečem, a če vprašaš posameznika ali skupine, kam gre in kaj je njihov namen, bodo odprli oči, nervozno premikali ustnice, od govora pa ne bo nobenega. Ampak vse to ni nič novega. Odkar zasledujem javno življenje in gibanje našega naroda v svoji novi domovini, je bilo zini raj tako. Tudi m pa se eni stvari: da se nismo vsi skupaj vsa ta leta ničesar naučili. Vso okoli nas smo videli, kako svet planira, kako pripravlja, kako gradi in dola. Mi smo pa samo delali, brez plana, brez priprav, brez vsakega vodstva. In posledica je, da nimamo danes .po letih žrtev in dela ničesar pokazati. Vzamem za primero naš narodni davek, naše kolokto in sploh vse, kar smo proste volje dali v nekak namen. Koliko je bilo nabranega v dolgi dobi dobrih petdeset ali šestdeset let, se ne bo nikdar vedelo. Trdini pa, da je bilo mnogo stotisoča-kov. Ali vidno danes kje kak viden spomenik naše požrtvovalnosti f Ali je kje eno samo znamenje, ki bo kazalo četrt stoletja od danes, da je to sad kulturnega dela in prizadevanja ameriških Slovencev? Jaz ne vem zanj. In zakaj je tako? Ker smo bili v preteklosti in smo še danes brez vsakega inteligentnega vodstva. Ali pa če hočemo narobe: ker srno od zmiraj vsi vodili. Šefetdeset let je staro naše narodno življenje v Ameriki, šestdeset let smo dajali in žrtvovali — ali imamo za to pokazati kaj tukaj ali tam? Ali ima naša stara domovina en sam dostojen spomenik, ki bi pričal, da smo bili kdaj na svetu ? Ali jo kje kaka institucija, ki bi nosila naše ime? In kaj imamo tukaj, v Ameriki? Lahko se našteje dosti, ampak iz vsega skupaj pride — ogromna ničla. Dajali smo dosti — največkrat drugim. Tako delamo še danes. Vsak čals pride človeku pod nos kaka nabiralna pola ali stegnena roka z bakso: daj. Enkrat za demokracijo, drugič za politične jetnike, tretjič za Špansko itd. Človek bi nič ne rekel, ko bi bil naš narod v ti deželi tako preskrbljen, da bi res ničesar ne potrebovali naši ljudje, listi, ali društva. Za obstoj našega narodnega življenja v Ameriki bi bilo potreba, da strnemo vse nase moči in sile. V veliki krizi je malo narodov trpelo bolj kot naS, ki je po veliki večini ostal ito, kar je bil: delavec. Nikjer THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. pit"" '••! .urrwuK /ro pe-Tr^^Trgi^MHPMM-Tiai m »k aniMiiaaEirjamra LETNIK KER2ETOVEGA "CASA se nismo dvignili do velikega bogastva in kriza je po večini pobrala še to, kar smo odmenili za stara leta. Naše podporne organizacije — če vzamem še hrvaško zajednico zraven — so črtale v zadnjih letih kakih sto-tisoč Članov, ker niso mogli •pilačati rednih mesečnih prispevkov. Na-ši listi se bore za svoj obstanek in dajejo velikodušno na tisoče dolarjev v naročninah tistim, ki so leta stali zvesti. V*ako naše društvo ima člane, ki so tako revni, da človek z grozo posluša obupan boj za življenje. Vsaka naša nalselbina ima vsepolno potrebnih, ki bi jim pomagal vsak cent. Kako pridemo zdaj mi do tega, da zbiramo za namene, ki preskočijo domači prag in gredo nekam na tuje ? Vzemimo samo špansko vojsko. Vsak darovan cent pomaga zliti eno krogi jo, katera ie namenjena — komu ? Delavcu. O tem se no motimo. Po strelnih jarkih so delavci in kmetje, gospode ni tam. Vsak cent pomaga podaljševati to prelit jo krvi, ki je grše in ostudnejše, kakor ga sploh kdaj pojmi z;"»dovina. Seveda se devajo v naslov takih kolek t fraze: za svobodo, demokracijo, obrambo delav. skill pravic in sto drugega. Ampak prosim vas, ali kdo ve. če jo kdaj kaka vojska rešila vprašanja ali prinesla kaj dobrega? Sploh bi rekel, da narod, ki z vojno rešuje svoja vprašanja, ni zrel ne za svobodo, demokracijo in vso tisto, s čimur pokrivajo Človeška pobijanja. Kar svet rabi, je izobrazba. In kadar jo bo imel, bo vedel, kaj hoče in kako se to doseže. Kaj imamo mi, ameriški Slovenci iskati v Španiji ? Čemu so mi kregamo, kdo ima tam prav in kdo napak, če vemo, da sta obe strani enako krvo-j ločni. In da so bodo obe strani bili toliko časa, doki"*" bo dovolj vojnega materijala v ozadju. Je tako: če se človeštvo v vseh svojih tisočih lotih ni naučilo svojih problemov reševati drugače, kakor s klanjem in pobijanjem, potem smo še daleč do resnične svobode in demok racije. ('emu zdaj mi žrtvujemo za vojne kroglje, ko imamo pred svojim lastnim pragom polno zadev, ki čakajo naše rešitve in pomoči? Ali borno zopet drugim boljši, kakor smo svojim? Človeški problemi se ne rešujejo na ta način, da domače proskočiš in greš na tuje. Kdor hoče, da se svet izboljša, mora začeti pri sebi. S ten bo dovolj dela. Če pa kaj ča sa ostaja, naj vzame svoje, po tem sosede in nazadnje ves narod kot eno celoto. Mi kot ljudje in kot člani enega naroda imamo gotove dolžnosti napram se»bi in svoji celoti. Če smo živi in delavni, dvignemo sebe in s tem rešujemo probleme vsega sveta. Kje so tisoči članstva naših •bratskih podpornih organizacij, ki ne zmorejo več asemen-tov ? Pozabljeni — kaj ? — Izgleda tako, ker se jafko malo sliši o njih. Vsak dolar bi rešil nekoga, ee bi ga porabili zatee. Kje je sila našega narodnega in kulturnega dela? V naših listih in kulturnih organizacijah. Kako dolgo jih bomo Še imeli T Mogoče je to vprašanje za nekatere brez pomena — ampak za veliko ve čino ni. Jaz ne poznam Slo-.vencev, ki pišejo in govore angleščino. Kdor se ne vdej-stvuje med nami, ni več naš. To je gola resnica. Kaj si jo bomo prikrivali s frazami: ang. dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SF. NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —, zanimivosti in koristnih nasvetov. NAUBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" ša dolžnost je, da pokažemo narodu, komu naj da in kaj jMrtlpre. Drugače nam bodo vse drugi odnesli, kakor do zdaj. Mesto da se hranimo za nekake revije v bodočnosti, o katerih se ne ve ali bodo ali no, bi bilo veliko boljše, da pokažemo žarke svojega duha v publikacijah, ki jih imamo. Nobena izmed njih ni tako polna dobrega, da bi ne mogla vzpre-jeti kaj boljšega — če imamo. Vsaka ima dovolj materijala v svojih kolonah, ki bi ga brez vsako škode izpustila — če bi imela kaj vrednejšega. Vsega je torej dovolj kar doma — ni treba, da gledamo čez plot drugam. Imamo re-ivV-žev in podporo potrebnih veliko več kot takih, ki bi bili zmožni kaj dati. Imamo listov veliko več, kot pa domačega materijala, s katerim bi jih polnili. Treba jo, da so mod sabo organiziramo, dokler je čas. Kako pa? Tako, da se zberemo enkrat in si napravimo konstruktiven načrt. Zberemo v namen za skupno delo, katerega smo potrebni na vseh poljih. Ne umikajmo se temu, zakaj problemi še veliko težji in važnejši so kar prod durmi. Ne moremo mimo njih, ker so naši. Ne moremo pričakovati, da jih bodo reševali drugi, ker spadajo mod naše gospodarska, socijalna in kulturna vprašanja. Začelo bi se lahko tako, da bi dal vsak list po onega zastopnika. Dobro bi bilo tudi pritegniti p<» enega zastopnika od Vsake podporne organizacije. Delo bi imeli takoj pred sabo. Cflavno vprašanje bi bilo: kako konsolidirati naše silo, naše moči, da s/» obdržimo živi. Jaz ne maram izginiti med drugim narodom enostavno zato, ker no spadam nikamor drugam kakor k svojemu. Naj s« tukaj ne meša raznih stranskih vprašanj, zakaj jaz govorim o celoti, ki ji pravimo narod in ki nosi ime: Slovenci. Ne čakajmo, da se nam začno podirati, ker bo potem prepozno. Ne motimo se s tem, da moremo zamenjati narodni čut s čim drugim, ker je to nemogoče. Imamo eno samo skupno voz in treba jo, da so držimo tiste. Pomnimo, da naši boji niso rlelo za narod, ampak medsebojno uničevanje. Da ne rode ničesar konstruktivnega, ampak vse destruktivno. Vodimo, rla rabimo .ves naš narodni davek in vse sile za nas same. Z drugimi besedami se to pravi: mesto da vodimo vsi in nfkdo, je potrebno, da seseta-vimo med sabo inteligentno vodstvo, ki bo kazalo narodu ravno črto in jaisen namen. Edino v tem vidim našo rešitev. Ne čakajmo, da nam pride voda v grlo, ker bo tedaj vsako reševanje — pre^zno. Peter Zgaga leško govoreči in pišoči. Tako imamo tudi nemško govoreče! ali kitajsko — pa jih zastran! ložjega razumevanja in resnice imenujemo Nemce oziroma Kitajce. Še nekaj bi rad povedal, ker sem že pri narodnih kolektah. Prod nekaj meseci se je začelo mlbirati za neko novo revijo, ki bi imela biti Cankarjev glasnik ali nekaj takega. Nabralo so je že par tisočakov v ta namen. Jaz no vem, kdo je začel to gibanje — ampak kdor ga je, je prišel dosti prepozno. Človeku so vsiljuje vprašanje: kdo bi pisal tako revijo t Ameriški Slovenci? Teh bo premalo. Par ljudi bi bilo zmožnih napisati, da bi bilo vredno revije — ampak ti so že zdaj preobloženi. Se važnejše je: kdo bo to čital, podpiral. Poglejte vendar naročnike pri starih časopisih, primerjajte imenike z nekdanjimi, pa boste videli, kam gremo in kdaj se bo nehalo. Zdi se mi tudi, da se včasih katero zine, ki nima no repa no ne glave. Postavim: pisati v Cankarjevem duhu. Dobro. V Cankarjevem duhu je pisal en sam človek do danes — to je Cankar sam. Kdor si je izku-šal posojati ta duh, je Cankarja samo kopiral, plenkal. To je pa nekaj drugega. In da ne ostane ta pok ret o-saniljen, so se zdramili tudi gospodje od drugega tabora in začeli najbirati prispevke tudi za nekako revijo. Kar velja za nameravan 'Cankarjev glasnik,' to velja v polni meri tud za revijo. Čemu se zdaj tratijo narod ne sile in moči v namene, ki ne vodijo nikamor? To jo vprašanje, na katerega bi imel rad čist odgovor. Izgleda tako, da nismo zadovoljni, da gremo z delom drug poleg drugega. Veliko veselje nam dela, če se križamo z *4nasprotnik omM, da se malo pomikasti-mo in tako opravimo svoje narodno in kulturno delo. Zdaj nastane vprašanje: ali bi ne bilo na kak način mogoče, da začnemo rabiti v zadnjih letih našega narodnega in kulturnega življenja nekaj svoje pameti ? Povprečna starost nas vseh je nad štirideset let, torej smo že tirolsko zreli. Če hočemo še kaj časa živeti, moramo začeti z načrti že danes. Vsaiko odlašanje je nevarno. Danes, pravim, ker jutri se že lahko začne zadnje poglavje našega dela, ki se bo gotovo vršilo po znanem receptu: ta je kriv, pa ta in ta. * Mi nismo namreč narod, ki bi kdaj priznal svoje napake in rekel: vsi smo krivi, vfeak po svoje. Zadnji čas je, da organiziramo naše materijalne in duševne sile. Narod — kolikor ga je, še daje in žrtvuje. Na- Listnica uredništva. L. M., Cleveland, O. — Naslov Mr. Keržeta je: Frank Kerže, 168 West 225 Street, S'ew York City. DELO DOBE — IZVEŽBANE SLAMNIKA -RICE. — Vprašajte na: 31 WEST 21 st STREET, 8th Floor, NEW YORK CITY. (2x) "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor sa hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši- U®"10-, . , > s — POGLAVJE O MORALI Te dni me je nekdo v pismu opozoril: — Ali so Ti dali Jeinonsk' gospodje! Tebi in Keržetu! Pa jim odgovori, če moreš! Brskam in brskam ter naletim v njihovem glasilu na dopis ali članek, v katerem me naziva jo "klanfača" in mi precej naravnost očitajo umazanijo in nemoralo v mojem pisanju. Že dolgo so nisem obregnil ob očitke in napade lemonskih go -podov, ker je pač najbolje izogniti se figi, če ti slučajno na pot prileti. I)a jim bo lažje pri srcu, na j s" pogledajo v svoje lastno žita! o. Najbrž se še spominjajo, — >aj je tega komaj osem ali deset let, — kako se je izrazil po sobni odposlanec ljubljanske cerkvene oblasti, ki je bil poslan v Ameriko inšpieirat nji novo pri'vatno življenje in razmero po njihovih domovih. Z besedami "slabše nego v s.injaku" je dosti povedal. In če bi bili pred loti mlad; rewyorški fantje poklicani za I riče ter bi hoteli govoriti, bi -e porotnikom in sodniku jezili lasje na gla-vi. Morala lemonskih gospodov ;< v splošnem slična morali sta re terejalke, ki jo vsa zasoplje na prihitela na policijo rekoč- — Nak. tega pa ne morem um' prestajati. Kar počno v hiši onstran varda, present >.>• vse meje dostojnosti. Policisti so šli ž njo v stano-\ an je. — Kje jo gnezdo pregrehe? — so zvedavo vpraševali in gledali v okna nasprotne hiše. — Ko prideta domov so začneta objemati in poljubljati. Grda vsi grdi. Zo v-aj okno naj bi zagrnila. Tisto okno tam. — Od tukaj se nič ne vidi, — je ugovarjal policist. Ti-te okno je višje. — Seveda, — je pojasnila. — Toda če primaknete mizo, »topite na mizo in pogledate, boste videli, kaj se godi. Policisti niso hoteli motiti mladih zakoncev «v njunem mladem veselju, ampak so svetovali terejalki, na i nikar 11:1 iiiizo ne stopa. I11 še nekaj zanimivega bi pri pomiril. Bilo je pred dobrimi petnajstimi leti. Neki lemonski gospod mi je podaril knjigo, ki jo je spisal domžalski župnik Bernik. Ker mu v zameno nisem mogel drugega dati, sem mu dal drobno knjižico ponatisov iz moje kolone. Čez teden dni dobim pismo, v katerem se mi je gospod pri srčno zahvalil za užitek, ki sem mu ga s knjižico pripravil. Ni bilo dolgo po tistem, ko dobim s sodišča vabilo, naj pridem, češ, da sem tožen zaradi nemoralnega pisanja. Ker mi je bila vest čista, sem se odpravil lahkih korakov. Sodnik je imel pred seboj nekaj angleških prevodov 1110 jih stvari. V prevodih je bila pa moja prvotna beseda tako zlobno po-tvorjena, da sem bil že na vse pripravljen. Toda sodnik je bil razsoden in previden mož. Zaslutil je zlobo, ni je fiotcl kreditirati ter ni dal zadoščenja mojemu tožniku. In veste, kdo me je ovadil, tožil in kdo je resnico zlobno potvoril? Na klopi, namenjeni za priče, je sedel lemonski gospod. Nestrpno se je premikal sem-intja in v tla je gledal, ker ga je bilo sram svojega dejanja. Tisti lemonski gospod, ki mi je par tednov prej čestital in se mi je prisrčno zahvalil za podarjeno mu knjižica G L S V 'A n V V ~A w New York, Thursday, January 14, 1937 THE L'ARCfEST SL'OVENE DAILY IN U.STA. Dopisi, STAVKA AVTNIH DELAVCEV V FLINT, M1CHIGAN S pota. Po mojem mnenju je letošnji Slovensko-Amerikanski Kole-odala, da obiščem mojo sestro Frances Rihtar in mojega starejšega sina AVil liama, kateri je v službi v a-meriški mc.nariei na vojni ladji U. S. S. Chicago. Mestece Fontana je jako prijazno in leži kakih 50 milj vzhodno od mesta Los Angeles. Slovencev je tam okoli 25 družin, kateri se jako lepo razumejo med seboj. Pečajo se 'večinoma s sadjerejo in kokošjo-rojo. Jako zanimiva je za nas tujce v tem zimskem ča>u vsa lopa in zelena narava. Limoni- Iz Jugoslavije. Naši v Ameriki Navzlic injunkeiji sodnika, ka lavci, ki so zastavkali v teri ima precej delnice General Motors korporacije, nočejo de-Fisher Body tovarni v Flint u. zapustiti tovarne. Jugo Slovanska Kat. Jednota Je najboljia Id najpopalarnejia slovenska podporna organizacij* » Ameriki. Rafuoa nizke aseoaente fn platuje lil .. jb psdpsre za »lutaj bolezni, nezgode ali smrtL Ima 185 podre-jcelk droiter In Mejo nad M,Mt članov t obeh oddelkih. ' Za ▼■tanorlter novega društva zadostuje 8 oseb. ——___-S Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pilite sa pojasnila na GLAVNI OBAD J. 8. K. J, ELY, MINNESOTA na drevesa so bila ravno v cvetju okoli Božiča, kar je bilo jako lepo za'videti. Še bolj zani mivo se mi je zdelo, ker limo novo drevo je cvetelo in so bile majhne limone na nji, nekatere so bile pa zrele okoli Božiča. Vrednosti nimajo tam in dobi se jih lahko za 5 centov ducat. V Fontani je eden največjih vinogradov na svetu. Obsega 0000 aerov zemlje in se imenuje Italian Vineyard. V Fontani je tudi ena največjih prašičjih farm na svetu. Ogledala som tudi znamenito mesto Hollywood. Domov« igralcev so po gričih, obrasli*, z najlepšim drevjem in metli c ami. Bila sem tudi na bojni ladji V .S. S. Chicago v Long Beach, na kateri je moj starejši sin v službi. Videla sem tudi več drugih vojnih in transportnih iadji, toda promet je ustavljen zaradi štrajka. Lepo se zahvalim družini Ri-l-tar za prijazen sprejem in o-bilno postrežbo in razkaz okolice Fontane, Los Angolesa, 7Iollywooda, Long Beacha. Zahvalim se jim tudi za razna darila. Srčna hvala družini Lazar pomaranče in postrežbo ter za spremstvo na kolodvor. Zahvalim se tudi družinam Pikel. Vidi gar, Zajec, Blaži.', Crgol za prijazen sprejem in postrežbo. Hvala lepa gospodu Pečniku, kateri me je pričakoval ob mojem prihodu. Ne smem pozabiti družine John Jerina. Ou je Kaejaneov Janez iz Sinje Gorice in prijatelj mojega moža se iz starega kraja. John Jerina je tudi eden tistih, kateri je hlače trgal v vrhniški enajsti šoli, kakor več drugih Vrhničanov. Vsi, kar jih jaz osebno poznam, imajo več ali manj do brc službe in obrti. Saj to ni čudno, ker so imeli dva najboljša učitelja, kar jih vrhniška zgodovina pomni. Prvi je bdi Vinko Levstik, kateri je z navdušenim glasom govoril svojim učencem: — t čite so in zapomnite si. Kar se boste naučili, Vam bo jako pomagalo v vaši prihodnjosti. Večina učencev se je učila po njegovem geslu. Drugi učitelj je bil" Frani* Stoječ. On je z resno besedo go voril sivo jim učencem. Povedal jim je nalogo parkrat, ako -i pa kak učenec ni zapomnil, ga pokliče na oder in mu s pestjo v glavo vtlači učenost. Tako so ti enajsto-šolci zrasli in jih je več tu v Ameriki. Naprimer: Frank Opeka, predsednik K. S. K. .Tednote, Pavel Bartelj, predsednik J. S. K. Jednote, Joe Zelene, ki ima dobro službo v Waukegan, Fr. in Charles Gaber, veleposestnika v Detroitu in več drugih. Pozdrav! Kati Mrzlikar. Cleveland, O. ('as beži, pravi marsikdo, ko se spomni tega ali onega važnega dogodka v življenju. Da. čas beži. Komaj pojmimo, da i bo v nedeljo, 17. januarja, praznoval Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. že 13-oblotnico otvoritve. In vendar je res. Tako se nam zdi, kot bi se prebudili iz .-na. Ob 13-ob-letniei otvoritve avditorija SND se zopet snidemo v avditoriju k bogatemu programu, ki ga nam podajo pevska in uramska društva ter posamezniki. Pričetek programa bo ob •'». uri popoldne. Zvečer, o-ziroma kmalu po programu, ki z 1> o r "Zarja" z nekaterimi pesni i-iv>i. Nato, kot zadnja točka prvega dela programa, vprizori-jo. vsem dobro poznani igralci igro "Janez hoče v nebesa", satirična komedija v enem de janju, ki bo tokrat prvič igrana v slovenskem jeziku v Ameriki. Igra jo vprizorjena pod pokroviteljstvom skupnih društev SSPZ v Clevelandu. Sledi 10 minut odmora. Drugi del programa otvori >amostojni pevski zbor "Zarja", ki zapoje več pesmi in od- lomkov iz oper. Nato nastopijo zgoraj navedena dekleta v skupnem, umetnem plesu, zva-neni "Diana". Za temi nastopi skupina mladih fantov, "Spartan's J r.'s SSPZ oreh." in zaigrajo več točk. Tem sledi zopet zelo smešna igra "Mož gospodinja", ki jo je spisal John Stebla j. katero tudi reži-i" in sam v njej igra. Igra je podana od dramskega društva "Ivan Cankar". Oderski program se vrši pod 'pokroviteljstvom Prosvet 11 ega kluba S. N. Doma; kuhinjo o ^krbnje Gospodinjski klub in točilnico pa klub društev S. N. Doma. Pri obletnici torej sodelujejo vsi Domovi odseki in \ -i d i rektorji. Po programu se bo v prizidku -ervirala okusna večerja, zato ne hitite domov, ampak pojdite naravnost v prizidek k \ e čer j L Kmalu potem se pri-čne ples, ki bo trajal do polnoči. Da se omogoči slehernemu r.»jaku in rojakinji, užiti par uric zdrave zabave, se je določilo izredno nizko vstopnino te -11111 bogatemu programu, liam-leč samo 2.">c. Ta vstopnina krije za enkratni vstop; to je: dokler ne ✓zapustite dvorane. Dajalo se ne bo nobenih pass-ov a povratek. Vstopnina samo k rlesu zvečer je tudi 2oc in opozarjam stariše, pošljite svoje hčere 111 sinove ta dan v S. N. Doni. S<« bodo dobro zabavali. Vabim vse delničarje S. N. Doma in vso prijatelje tega našega narodnega hrama, da se polnoštcvilno odzovete v node Jjo, 17. januarja, k praznovanju l i-obletnice otvoritve. Na svidenje ! raze m Gor she, tajnik Prosvetnega kluba SND. Potniški promet med Jugoslavijo in Nemčijo je ustavljen. Iz Berlina ]>oročajo, da so nastale V potniškem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo težkoče, vslod česar je bil u-stavljen potniški promet mod obema državama. Po sporazumu so se prodajali jugosl. izvozni listki v Nemčiji po določenem tečaju, ki je bil pa na zahtevo Putnika povišan. Nemška državna banka pa ni odobrila tega povišanja tečaja potem privatnega sporazuma med Nemčijo ter turističnim uradom Mer in Putnikom. Tako je bila sploh ustavljena prodaja voznih listkov v Nemčiji za potovanje v Jugoslavijo Pogajanja še niso dosegla nobenega uspeha in tako so ostali doma vsi Nemci, ki so biii namenjeni za božične'praznike v Jugoslavijo. Cc ta spor ne bo pravočasno poravnan, preti nevarnost, da v prihodnji s zoni Nemcev sploh ne bo v Jugoslavijo, ker nemški turistični uradi no bodo sprejeli nobenih prijav. Iz tega je nastala že milijonska škoda. Najbolj trpi Dalmacija in Hrvatsko Pri-morje, pa tudi Slovenija je precej prizadeta. Novi jugoslovanski poslanik v Vatikanu Z ukazom kraljevih namestnikov je postavljen za jugoslovanskega poslanika v Vatikanu dr. Niko Miroševič-Sorgo, dosedaj svetnik ministrstvi« zunanjih del. Novi poslanik je bil rojen 13. avgusta 1885 v Dubrovniku. Pravne študije je dovršil v Pragi in takoj txj 7.0-dinjenju vsto7>il v jugoslovansko diplomatsko službo. S,už-boval je pri raznih poslaništvih in konzulatih v inozemstvu. Dobro je znan tudi koroškim Slovencem, ker je služil nekaj let kot konzul v Celovcu. Obsodbe zaradi komunizma. Državno sodišče za zaščito države je obsodilo zaradi članstva in propagande komunizma Cengiča Ibrahima Alijo, stavca i v. Sarajeva, na 5 let joče in pet let izgube častnih pravic. in Anta Stjepana Mostiča, študenta filozofije iz Zenice na tri leta ječe in pet let izgube častnih pravic. Z isto razsodbo je iz te skupino obsojenih Še 13 osel), in sieer na kazni od 3 let ječe in strogega zapora do 18 mesecev. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPORoCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBIN K. Nocoj priredi v Washington Irving Auditorium v New Yor-ku koncert jugoslovanski violinist Vlado Količ. Neka družba mu je za to priliko posodila Stradi vari u sovo violino vredno nad štirideset tisoč dolarjev. * V North Stratford, N, H , si je vzel življenje gozdar Joseph Zalar, doma iz Otav pri Cerknici. Z dolgim kuhinjskim nožem si jo prerezal vrat. * Iz Milwaukee, poročajo: V splošni okrajni bolnišnici je umrl Joseph Janicli, po imena sodeč Jugoslovan in star 51 let, o katerem ni drugih podatkov, kakor da je prej živel v Carroll vi llu, Wis. Oblasti soda j iščejo sorodnike. — S strehe je padel pri dolu ter si zlo mil obe nogi A. Šmalc. — <>7-lctni .Joseph Novak jo bil te dni lažje poškodovan pri avtomobilski nesreči. — Žrtve gripe ali "flu" so postali: Mrs. Joe Mani in njegova žena. Mrs. Louise Stariha. ki je srečno prestala pljučnico; se nahaja 11a potu k okrevanju in žena Antona Frangesha. V Clevelandu je umrl John Božič, star 351 let. V bolnišnici se je nahajal eno leto in l>ol. V Ameriki zapušča le bratranca, ki so nahaja nekje v Minnesoti. Bil je vdovec. Pokojni je bil doma od St. Vida pri Zatični. * Nagloma je preminul v Clevelandu rojak Jakob Judež. Doma je bil iz Preserja pri Kamniku. ★ V Gaflisary. Kanada, so je obesil v hlevu hrvaški rojak John Maric, star 4*2 let. Zakaj je šel prostovoljno v smrt ,ni znano. V Kanado je prišel leta 1923. Saročite se na *'Glas Nar^a'' največji slovenski dnevnik t Združenih drzaisiK Kot SLUŽKINJA se sprejme mlado čedno dekle pri dobri družini z enim otro kom, starini pet let. Oglasite se med 6. in 7. uro zvečer. 1 UNIVERSITY PLACE, Apt. 15 C, New York Citv. POSLEDICE POTRESA V EL SALVADORU ZAŠČITITE SVOJE ZDRAVJE BREZ NEUDOBNOSTI Triner jeva Angelica vam bo pomagala! Razvaline cerkve v San Vicente, Salvador, kjer je bilo središče »velikega potresa, v katerem je izgubilo življenje nad dvesto ljudi. Želodčni neredi zastrupljajo življenje. Polnijo ga s skrbjo t»»r ga oropajo veselja. Napravite konec tem neprilikam ter začnite novo leto z resnim sklopom. da se boste borili proti tem neugodnostim! Ne pravite, da ste se proti njim borili že \ oč let neusjjošno! Končno rešite ta problem na najbolj varen, zeliščni način — poskusite Triner je vo Angelica Toiiiko! Co sto uporabljali zdravila, ki vsebujejo kemikalijo, ni čudno, če ste se čutili slabotnejsega in slabšega kakor prej. Triner-jeva Angelica •vsebuje >amo sestavine, ki delujejo milo kot jih je namenila narava. Vse njene sestavine spadajo v kra Ijestvo želišč ter delujejo brez '»olečin ali drugih neugodnosti. Triner jeva Angelica vas bo osvobodila zaprtja, bolestnega glavobola, nemirnega -panja iu sličnih težav, ki jih jiovzroča kupičenje strupa v črevesju. To zdravilo je za vse člane družine, in vsak ga pije z veseljem. Je zelo uspešno in zelo prijetno. Cena veliko družinske steklenice je samo $1.25. Na po*i proti domu stopite k lekarnar i 1 ali prodajalcu zdravil ter kupite Trinerjevo Angelico! Izdaten vzorec lahko dobite brezplačno, če pišite na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) Advertise in MCW Naroda" GLAS NARODA'9 ---------—------ New York, Thursday, January 14, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. POUČNE KNJIGE RAZNE PO VESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE ROMANI-SPISI-POVESTI v. hj> riaMQftaa ;ffir?»TTT«T : .v^.-;: rrri iT t » t r*f??Ti" ■ 'S *" 11' ■ *! ! V?!! !1 V ?ff »»'; * »'v i <''['|iiiui|i j!iii'><|^'ii|ijim jii'i'ii'^/;! j|jjjj j^i^Miiiiiilfiiilijli'^i^MjinjiiMi1 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18lh STREET NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI M6LITVEN1KI i IGRE .: tiilliiilii^KCillIll mimmiMtfliiiiiii^^^.................. 40 .40 .75 .60 ANDREJ TERNOVC. (autor), reliefna karika- turm Is minulosti ----------------------- -31 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 1«4 strani. Cena -----------------------------— l*olec Pavline Pajkove je Luiia Pesjakov* tako rekoč edina ženaka, ki se je koncem prej-ftnjega stoletja udej*tvovala v slovenski knji-ievnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo ien- Bku dušo. BKLE NOČI, MAI.I JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 155 strani. Cena ..............................- .60 Kratke povesti i* Življenjepis pisatelja. To so p-ra književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena —...................................... Roman je Ixm-1 v zalogi Vodnikove družbe. Mkrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo s napetostjo čital do konca. DEKLE ELIZA, »pisal Edmond de Concourt. 118 strani. Cena ............................—................. Concourtova dela so polna fines in zanlmi-voMtl. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človk med branjem vtis. da jMmamezne o>ot>c- sedijo *raj nJega in kramljajo ž njim. DON KIHOT spi*-» Miguel Cervantes. 158 str. ('ena To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To Je xatira na vitestvo, ki je se vedno hotelo ohraniti svoj ltonoa ln veličino, pa se nI zavedalo, da že umira. 44 Don Kihot" siiada med mojstrovine svetovno literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena I)ve čtrIH enega naših najboljših pisatelje? vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". oi»e sla mointenko završ»-ni, kot jih more završiti edinole uaš neino-čuteči lleško. < FILOZOVSKA ZGODBA, spisa! Alojzij Jirasck. 182 ftrani. Cena ............................................... .«0 K«lor ne fincna dijask«-?« življenja, naj prečila ta roman. Oh čitnnju se mu bo odprl i»o-vsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Hunt Hansun. 240 strani. Ona .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimlv in odkrivu /'•Isto nove strani Človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Kari a Maya so znani našim starejSim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovl senci". "Vinetov". MŽut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vri" na nekoč divjem ameriškem Zaj>adu. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......W Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 1» strani. Cena ....................................... -80 To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno a pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v t zračnih višavah. BUDO BREZNO in drage povesti, spisal Frane Erjavec. 7» strani. Cena ............................. -35 NaS izboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti lz življenja naših ljudi. IDIOT. Spi Bal F. M. Dostojevski. STIHI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Koman vsebuj* nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče' načine, splet-kari, doživlja ln pozablja, tod* strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena .......-_______________.________~..L50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodUa Jurčič ln Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. JURČIČEVI ZBRANI SPISI 6. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena L— Jurčič ne i»otrebuje nlkakega i »osebnega priporočila. Jnrčičeve knjige so naprlpravnej-še čLivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. -Jovtipn! KrjavelJ. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nei>ozabuib obrazov bodo večno Uveli JUTRI, spisal Andrej Strug. 85 stranL Cena tria vezane .75 Knjiga je jiosvečena onim. ki so fill skozi bol ln pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stranL Cena----------. .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letale, submarin, polet v stratosfero Itd. KAZAK1, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naitoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživHajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Aleše vee. TRI knjige po 150. 180 in 114 stranL Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 I'i.satelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-šl i»oslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter »daj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto. |»o katerem je stremel. Knjurp so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral člta-tclj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aufc. Senoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita«. LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena...00 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli ]K)]ovice devetnajstega stoletja. — Knjiga I« svetovno znauo del*,. LISTKI. (Ks. Meiko\, 144 strani ............ .70 MALI IjORD, spisala Franccs Ilodgeson Burnett. 193 strani. Cena ............................ .80 Oiloboko zasnovana povesi, o otroku, ki gane odi j urinega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 6trani. Cena.........60 MIK LOVA ZALA, spisal dr. Jakob Sket. 116 str. Cena trda vez .............................60 Zanimiva povest izza časa, ko so bili Turki v naši deželi. JAGNJK, 110 strani. Cena broš. ........................ V knjigi je poleg naslovne 8c povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmld. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienklewicz, 1» strani. Cena..............._........................... Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi ln vredni, da jih človek čita. JU AN BOSERIA, spisal H. L (Mena, 168 str. Cest Ta pretresljiva povest je vzeta le dobe španske nrdodjt. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega J nana Miserije. V o-Bnbl brezvestnega Lopesinka pa vidimo, kam prfvtd* človek* ftlvljenje brez višjih vzorov. .35 .50 MIMO ŽIVLJENJA, Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. tU. i^rek), 188 str....... -60 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 200 strani. CenaL50 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih dnševnost opisuje, so pristno slovenski io opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen* ......... .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 stranL — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedofitfjlv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pngelj. 125 stranL — Cena vez. _________ .70 Bni------- .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. MNGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena_______________M To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavijicL PLAT Z* ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, nanreč *'Misel v megli" in "Breadno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Pada rji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _____ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani. Ona j60 V tej knjigi Je zbral znani Blovenskl pisatelj Pugelj deset črtic iz našea* domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 70 stranL Cena --------------------------- -60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeirove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ........................... 30 Povest iz vojne dohe. k*, se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvoiiojcnjcm domovini uoseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstcrsko delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Ceca .60 Kakor vse iJelelove jiovesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 »trani........ .60 PRODANE DUŠE, spi^! Joža Likov le. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj |»očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu. na< nrečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ .75 Prgcovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran-, cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva oereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 19« strani. Cena .70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines**, da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Erimont de Concuort. 239 etr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polne fines Ln zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena —..................................60 S ANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. ISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena __________________________35 SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 stranL Cena ........................ To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo 1.20 SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 aitasL Cena.... .60 Oaem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finigar. 80 stranL Cena .50 NaS mojster«ki pripovednik nam nndl v teh dveh svojih delih obilo duševnega nžltka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena ----------------------------- -50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi ▼ človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jili je posvetil svoji materL TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani ..........1.2* TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1A Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji ču^ nel med Evroi>o In Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-jk3 ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .............................. .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o Banjah ženskega srca, o ljubez-\ - <»oroduK« dušah. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. .4< NOVA KROTKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo ve-zana. 115 stranL Cena...............70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvih letih svetovna vojne''. PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 stranL Cena ..........___________________ JO Verna slika pestrega velikamestnega Hv-' Uenja ln spominov nanj. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. .30 ZGODBE ZDRAVNIKA MCZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................ 70 Pregelj je eden nnjlHtljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa laliko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .......................................... .60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI ■rs:'- . .... ' • f • " i PRIMERNIH ZA ODR1SLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POLČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLIE-NA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HOFER -............................................50c BENEŠKA VEDEZE V AI J£ A ............................35e BELGRAJSKI BISER ..........................................35c BOŽIČNI DAROVI ................................................3r»c BOJ IN ZMAGA ................................................... 20c CVETINA BOXOGKAJSKA ....................................43t CVETKE (pravljice za stare in mlade)................SOe ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................SOe DEDEK JE PRAVIL (pravljire) .......................4mnil Martv n mu je prejšnji dan izročil eki prijatelj, ki se je bil prav-ir vrnil iz kolonij, nekakšno d«'čo, prav rodno rastlino, ki imela navzlic dol^i vožnji 1 zmeraj prav rezek vonj. "Le kar ne išči več vzrokov" s poudarkom odvrnil zdravnik, 44 to je bila firam«»nesis, yza krvi in smrti." Mladega moža je mrzlo spre-•lo. Strašno! Ali je kaj taleča sploh mogoče? Ali ni iobonega usmiljenja? Ali ga ko moro ta zdravnik rešiti sinr-Ji, ki je tak velik učenjak, pra-pa praveata zvezda na nebu pravniško umetnosti in znanosti *rn ki jo še toliko ljudem rotil življenje? — Toda učenjak je v silni žalosti obžalovaje ikomizgnil z rameni. Niti naj-'<*čja znanost ne mon* ničesar ukreniti za njegovo ozdravlje-pije; prej»oOTio . . . Imaš še petnajst ur. Upo-[rabi jih čim najbolje. In še en. krat me objemi: žal, moram jaz koj odit: v bolnišnico, kjer ča-[kajo name tri težke operacije, i do mi je, ko ti ne morem bi-)i v tolažbo ob tvoji poslednji iri. Nebeški Oče tam zgoraj ti bo v pomoč ..." Marty je ostal sam. Pobit j uničen, zrušen. Saj je zdravnik točno izjavil, da ni nobent pomoči več. Obsodil ga je na skorajšnjo smrt. Dvignil je roke: Moj Bog, umreti, zdaj, ko mu je komaj petindvajset let, ko je še vse življenje pred njim, ko je zdrav, krepak, poln želje! Umreti! A popolnoma se je pomiril. , Zakaj bi obupaval? Obup mu •samo jemlje čas, ta dragoceni [čas, ki mu je tako na kratko j odmerjen! Ko se je popolnoma in trezno zavedel neizpodbitne resnice, je sklenil, da se ravna po nasvetu svojega starega dobrohotnega prijatelja in zdravnika in ukrene vse potrebno za po svoji smrti. Nič vrč ni imel matere, niti očeta niti drugih svojcev. Komu naj bi zapustil svoje premoženje? Tn doliču mora še pravilno izročiti kapital, sicer ga bo zaklenila država. A Jean niti ni vedel, kdo bi naj bil njegov ledič! Nrhčc? Pač! Mahoma »e zagledal v duhu |>odobf> de-'cleta. Vsak torek zvečer jo lil v gosteh pri varuhu Lavro. vi mu je nekoč vsa solzna povedala, da jo je njen varuh zn- -očil s človekom, ki jo vzame tudi h rez doto, ki ga pa prav •lič ne mara. A kako naj se upira, ko nima premoženja? Tedaj so je Martvju v dno du-zasmililo dekle in zdaj jo sklenil, da bo njej izročil vse av-rinenm ženinu. Tudi njemu je vse razložil in mu ponudil deset tisoč funtov, če opusti mi- sel na ženitev z Lavro. Ker je bil ženin prepričan, da laže dobi drugo nevesto ko tako lepo vso denarja, je privolil v ponudbo. Ko jo bil Joan spet na cesti, je pogledal na uro. Oudno, čas mu ni prav nič tako naglo potekal, kakor se je bil bal! Imel je še celih devet ur življenja pred seboj. Oborožen z izjavo bivšega Lavronenega ženina, je onn globoko zavzdihnil. Koliko lepša so mil jo zazdela zveza z T>«vro zdaj, ko je bil že tako blizu svoje smrti! "Verjemite mi ljuba gospodična," je tiho dejal, 44da bi bila taka rešitev tudi moja naj-iskrenejša želja. Na žalost pa se po mojih žilah pretaka strup in že nocoj no bom več med živimi." Lavra je s krikom omahnila in omedlela, Jean je pograbil vse svoje vrednostne par>irje, jih položil dekletu v naročje in zbežal iz hiše. Strahotna usoda je tako u-krenil, da je morali zapustiti svojo srečo vprav v trenutku, ko so mu jo razodela. Njegovo vzburkano srce, ki je zahrepe-nelo po ljubezni, je prvič po smrtni obsodbi začutilo, da mo-Hrče le ni govoril zdravnik resnico. Ali se ni zmotil, čeprav je bil tako slaven? Kaj V avstrijski igralnici v Ba denu ima ravnateljstvo kakor po drugih znanih igralnicah navado, da prod začetkom igre določi za vsako igralno mizo določeno vsoto. Če ta znesek za izplačilo igralcem ne zadostuje, govore o 44 razbitju banke", posebno če morajo večji znesek izplačati enemu samemu igralcu. V badenski igralnici doslej takega primera niso imeli. Toda te dni je stopil v igralnico neki preproteto oblečeni, po videzu 43-letni možakar, ki ni spadal med stalne goste, in je pri neki mizi začel igro s tem. da je zastavil 5000 šilingov. V nekoliko minutah ie dobil 1(1.-750 šilingov. Na ta način j« igral dalje in je tvegal čedalje večje vsote. Po vrsti je dobil 10,500, 15,000 20,000 šilingov. Seveda je zbudilo to med drugimi igralci takšno pozornost, la so na svojo igro kar pozabili in se zbrali okrog srečnika. Komaj četrt ure je trajala | igra in ravnatelj igre ni imel j že nobenega denarja več. da bi izplačeval dobitke. Igralnica je prvič doživela takšno smolo. Mož jo igral naprej in trajalo je spet le nekolfko minut, da jo imel pravico do dviga 150,-000 šilingov. Tedaj pa je nenadno spremenil svojo taktiko, začel jo staviti nižje vsote in brez reda. Tudi izidi iir**r so postali neredni. Izgubil je večje vsote, končno pa je le (prenehal s čistim dobičkom sto tisoč šilingov. S tem denarjem je mož odšel, potem ko je nameščencem igralnico dal 15(H) šilingov. L. Ganghofer: jjgf Grad Hubertus SM ^^ :: Roman :: SG naj počno s temi svojimi poslednjimi urami? Kako jih naj izrabi, zdaj, ko je spoznal, da sta z Lavro ene duše in enega srca ? 4 4 Prepriča t i se moram, prepričati," je kriknil. Ko da ima perut V je odliitel v bolnišnico. Prijavil se je k ravnatelju, a ta jo bil vos zmeden. Zdravnik, njegov stari prijatelj, ki so ga vsi zdravniki občudovali in častili ko božanstvo, je že dva dni govoril slehernemu bolniku, da bo čez pet najst ur umrl. Kap ga je bila zadela na možgane; zdaj se mu je zmešalo, da jo pobesnel in so ga morali v prisilnem jopiču zapreti v norišnico. . Važno za potovanje. Kdor le namenjen potovat) v atari kraj ali dobiti koga od taat, Jr potrebno, da Je poti trii v vseh »tvarrh. Vttled nafte dolgoletne skuAnje Van uimrrmo dati najboljfta pojasnila In tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje odobno In hitre. **U m xa ■po« obrnite na nas sa vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni Mute, vizeje In sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v aajhitrejiem Časa, In kar Je glavno, sa najmanjše stroMi«. Nedriavljani naj ne ocHaAaje do zadnjega trenutka, ker preda« m dobi is Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PfcRMlT, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. — VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je .azvMno do vdaJ imnte plufano nu ročni no. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in treljs |»e leto. I»a nam prihranite De|»otrelmega dela in stroftkov, Va* prosimo, da skušate naročnini, pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo r.a plavajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zaxtopikov. aojib Imena ao tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi andektc! Kaj je lo-\ u v lia-ck ali škodo, boni odločil, če dovoliš, ::c jaz! In če bi že svoje besede spreminjati hotel, inar se mudi tako zelo?" Horncgger pospravlja svoje stvari in hoče oditi.'* <4Hoče? Ali tako lahko zapušča službo pri •neiii?'* Grof Ejrare se je jezno namrdnil. — '4Prav. Naj gre!" 44Papa - Tega vendar ne misliš resno?" "Resno ali ne, zdaj zanalašč ne bom oporekal svojih besed. Kar naj se rezani kak teden ali dva. Bo si zapomnil za drugič." Xa Tasiloveni čelu se je zarezala prav taksna brazda, kakršno je nosil med obrvmi nje irov oče. "Zdaj si se odločil za nekaj, česar ne morem pojmiti!" je dejal, s težavo se kroteč, la bi bil miren. "Prošnjo, da ne ponižuj m« lic, si preslišal, in ne bom več prosil. Meni y milino za tega ubogega človeka. Živo te prosili;, pretehtaj resno, kako hude posledice bo ta ne-zaslužena kazen imela za Horneggerja." 44<)lio!*' jc porastel grof Kggc; prekrižal jc roke in uprl svoj sokolji pogled v Tasilovr oči. "Tako torej začenjaš govoriti z mano."' "Oprosti, če v razburjenosti nisem ubral pravih besed. Krči liočeni samo, da se pri lIo» -:iejr^erju oritno motiš. Pri njem ne bo opravljeno s t<»m, a<'* zase? Za pozneje ? Seveda, saj že zdaj drži < tabo. Strelja zate. laže zate—?? "Oče!" je vzkipel Tasilo. Grof Kgge je vstal. Ko je videl, da prihaja od koče sem France, se je smehljajoč se spustil =pet na klop. Naravnost s puško in palico v r«» ki in s težko naloženim nahrbtnikom na rama i b Je šel Franre proti svojemu gospodu. Tasilo'.«? roke so začele drhteti, ko je zapazil lovca. Obvladal je v sebi, kar je moral v tem hipu občutiti sam in je prijel očeta za roko: "Prosim te, papa! Prosim te." Grof Kgge se ni ganil. S pestmi se je opiral na razkoračena kolena in gledal lovca, tako mirno, kakor da ni v njem sledu več kakšne jeze, temveč je samo radoveden, kaj se bo z«laj zgodilo. France se je po vojaško ustop.. predenj in .-nel klobuk. Bil je bled v obraz, to«la njegov glas je zvenel trdno: 44Javljam svoj odhod iz -ill ž be, gospod grof." Premoknil je. 4'In če m? gospod grof dovoli Še besedico — kar je rek«*! gospod grof zastran plače za prihodnji mesec, ; tem ne govoriva. Dosti nimam. Da bi pa pobira! darove, mi tudi ni treba. Ce ne opravljam službe, tudi ne bom jemal denarja. z\ merile, gospod grof!" Zdaj mu je glas le omahnil. "Pa srečno!" Obraz mr. je zdrgetal, brado je povesil na prsi in se obrnil. — Tasilo je stal brez besed. Grof Egge jo udaril s pestjo po klopi in zavpil: 44Poglej ga no, cepca. Zdaj bo so ošaben in mi meče svojih osemdeset mark pred nogo!" France je to besedo še čul in v oči so mu privrelo solze Urno je stopil, da bi prišel na st -zo. Ko je šel mimo koče, so je prikazal skozi vrata Schippor. pripravljen za pot, <|a bi »» pravil 44tam onstran" svojo delo. Ko ga .)•» France zagledal, se ni mogel več premagoval«. *Schipper!" Dvignil je post. "Za današnji :ju zagrešiti na tebi, da noč in dan nisi n-iši 1 miru. dokler nisem bil zunaj pred vrati !" Schippor jc odgovoril s tem, da sc jo tenko zasmejal in v njegovih polzaprtih očeh se jr vročo zabliskalo od tistega vesolja, ki ga p<» zna samo sovraštvo. France je ta pogled ujel, in nekaj um j»» »preletelo glavo — ni vedel, kaj. Toda zamra žilo ga jo po vsem hrbtu. Obstal jo ko vkopan in strmel za lovcem, ki je odhajal proti cret.iii in izginil med grmovjem. Xa klopi nista oče in sin so vedno spregovorila nobeno Invsedc. Grof Kgge je sedel s pre-križanima rokama in gledal proti nebu, kjer -o ><• začeli zbirati težki oblaki. In Tasilove oči so oile pri Franeotu. Ko je videl. e spušča lovec že po poti v glohelj, je glasno zaklioal z:i njim: 44Hornegger!'* 44 Prosim, gospod Tasilo?" je odgovoril on« negotovo. "Počakajte me i»ri prvi planšarsti koči. pridom takoj ia šla bova skupaj." DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANIM \ f, kater* Je preJeL IZ BAGtMDA V STAMBUL 4 knjige, ■ slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Kroma; Karavana smrti; Na hejcu v Gorupa; Dražba En Nacr , Cena -----------------U« KRIŽEM PO JUT ROVK Al 4 knjige, 698 strani. • slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal ? Pri Samarlh; Med Jczldl Cena ---------------1.6« PO DIVJfeM KtJRDISTANU 4 knjige. 694 etraal, s sUkaml Vsebina: Amadlja; Beg ls JeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ___________1JI 1*0 DEŽELI SkIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 677 strani f Vsebina: Urata Aladžlja; KoCa ▼ soteski; Mirldll; Ob Vardarju Cen*. ......................LM Izdajnlii;; Na luvn; Sfiet n* divjem xapadu; kefienl milijoni; Dediči Ccmm ---------------------- V tiORAH BAlJiANA 4 knjige, s slikami. 676 strani Vsebina: KovaC fiimen; Zaroka * za pn-kam I: V go.'^b-njaku; Mobamedanskl sretnla Cena ----------------IM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 16th Street "Glas Naroda" New York. N. Y. Si "GLA8 NABADAn New York, Thursday, January 14, 1937 oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- 17' "Nagovorila? Kako misli« to? bona mi je pravila o šoferju Hennersbergu in tedaj se je izkazalo, da je sin mojega starega p rijatelja barona Jurija Hennersberga. Nato sem Leni naročil, da ga naj povabi, da nas obišče. To je bilo vendar razumljivo." 44 Moj dragi Boto, mislim, da te je Lona diplomatično dovedla do tega, da si ga povabil. Kajti — samo da boš enkrat vedel, kaj si napravil, ti moram sedaj povedati, da sumim, da sta Lona in Ludvik Hennersberg zaljubljena." Toda major pri tem razkritju ni prav nič razburjen, kot je žena upala; ravno nasprotno, oči mu skoro veselja žare. 44Kako pa prideš na to?" jo vpraša. 44Svoje oči imam odprte, kakor tudi mora biti, ker pri ljoni zastopan mater. Že davno sem opazila, da ji ta šefer ])ostaja nevaren. Ali nocoj nisi opazil, kako sta o» gledala • v oči?" Major zmaje z glavo. 4tXe, nisem ničesar opazil. Ali se ne motiš?" In žena se huduje nad njegovo mirnostjo. "Žal, da se no motim! Imam bistrejše oči kot ti in bolj pazim. Šofer Hennersberg je za Lono velika nevarnost." Major se pogladi po svojih nekoliko redkih sivih lasc-h. 44Moj Bog, Herniina, saj si vsa razburjena. To vendar ni noben vzrok, da bi se tako ra-aburjala. Ta dva slednjič še tudi nista edina, ki bi se mogla med seboj ljubiti, in Ludvik Hennersberg je vendar pošten fant." "Toda, Boto, ali tega ne razumeš? Saj vendar nima ničesar. Saj ne more jamčiti za brezskrbno življenje. To .ie vendar tvoja očetovska dolžnost, da tako nesrečo preprečiš. Samo pomisli, s to ljubeznijo si bo pokvarila sijajno priložnost z dr. Friesenom, če ne bova šla oba z vsemi svojim ■ moč-j mi proti tej naklonjenosti — več niti ne maram reči." Stari gospod ves poparjen pade na stol. 44O, tako misliš to? Moj Bog — no, da, seveda >ta oba revna, na to nisem takoj mislil — ubogi otrok — ne, ne, na zvezo med tema dvema ni niti misliti." 44No, hvala Bogu, da saj to enkrat razumeš." 4 41)a, sedaj izprevidim — četudi je škoda, da se ta dva človeka ne moreta z vezat i. Ludvik Hennersberg je tako kra-j sen človek — popolnoma oče. Svojo ženo bo nosil na iChah.T,i V skrbeh se major prime za čelo. , 4'Ali v resnici misliš, da je kaj upanja za Lono?" Gospa Hermina ga pomembno pogleda. 44Dragi Boto, dekle, kot je Lona, s svojimi lastnostmi, ki inifi Vsak dan po več ur dela s samcem, ima prav gotovo priložnost, odvi.-no je samo od tega, če jo zna izrabiti. Ali misliš, da bi ji dr. Friesen posvečal tako pozornost, ako se za njo že ne bi zelo zanimal?" Major je že prepričani, da ima njegova žena prr^. Vzdili-ne in prikima. 44Da, da, Hermina, imaš prav; slab oče bi bil, če ne bi' vsega tega izprevidel. Moj Ubogi otrok!" 44 Da, da, tako tudi jaz pravim, ubogi otrok. Braniti ji j morava, da ne bo .padla v nesrečo. Vse sile morava zastal viti, da jo pripraviva k pameti. K temu pa moraš tudi ti pomagati. Predvsem moraš Hcnnersbcrgu pojasniti, da ji ne| more ničesar dati, da se mora izogibati, da se ž njo ~«ie srečuje." 44Toda — kako naj to napravimo? To je zeio Kočljiva stvar." 44 Tega se ne sraeva strašiti hi že vem, kaj je treba napraviti. Ko >te se vi pogovarjali, sem jaz o tem premišljevala, kaj bi se storilo. Povabiti ga moraš, kadar Lone ni doma; bo že kak dan imel kako prosto uro. Piši mu nekaj liespd, prosi ga, da Loni o svojem prihodu ničesar ne pove. Potem pa l»ova ž njim govorila popolnoma odkrito. Ti bom že pomagala; to morava napraviti popolnoma diplomatsko. Hazžaliti ga ne smeva. Na njegovo čast bova držala." Major vzdih ne. 44Ali mora ros to biti?" 44Da, Boto, mora biti; tvoja dolžnost je. Ako nočeš biti lahkomišljen oče, moraš svojega otroka obvarovMi pred nesrečo. '' • * Razne vesti. PISMO, KI JE POTOVALO NAD 34 LET. SEST RUDARJEV ZAZIDANIH. V oktobru 19i»5 je islo v jami Pro kop pri Teplicali-Ša-novu na severnem Oeškem d< težje jamske katastrofe, pri kateri so podirajoče se skalne in premogovne mase zaprle šestim rudarjem pot na prosto. Nekoliko ur po eksploziji je obratna komisija menila, da divja v rudniku požar. I>a bi ta požar ne uničil celega rudnika in napravil tako milijonske škode, so odredili, naj se vhod v jamo zazida in ustrvi tako dotok zraka. Tako se je tu I* (zgodilo. Obupani sorodniki zasutih rudarjev so se morali sprijazniti s strašno tolažbo, da ni pri eksploziji, kolikor j'' mogoče ugotoviti, ostal nobeden izmed rudarjev živ in to tem bolj. ker je tudi požar napolnil jamo s strupenimi plini. Sedaj pa več nego leto dni so mogli ]x> vseli znakih soditi, da je požara v rudniku konec in so -li na delo, da dospejo do kraja eksplozije. Zgraditi so morali (»00 m dni«; rov, da so prod nekoliko dnevi dosegli "WW-1 to mesto. Tam so odkrili nekaj grozotnega. Izsušena kakor mumije so čepela trupla tistih rudarjev okrog neke mlake v večjem prostoru premogovnika. Ker je vladala tam najbolj črna tema so se n< srečneži držali za roke. da bi se ne izgubili elrug od drugega. Na prvi pogled je postalo jasno, da so ti mnftjp >e živeli, ko so se zgoraj v posvetovalnici rudniškega ravnateljstva odločili za to, da jamo zazidajo. Nesrečneži so morali živeti še dolgo potem, po vseh z^iakih sode«" trpeli že d«set do dvanajst dni. Iz mlake so si gasili žejo, obleke so bili odvrgli, ker je vladala v jiyni strašna vročina. Našli so tudi dokaze, da so z dolgo železno palico, ki so jo •bili privlekli iz drugega dela jame, poskušali prebiti dva do tri metre debelo plast premoga, da bi dobili več zraka v svoj grob in da bi mogli zdržati do trenutka, ko bi -dospeli reševalci. Nedvomno bi iih bilo tudi mogoče rešiti če bi šli dovolj hitro in energično na delo. Najbolj porazna pa je bila ugotovitev. da no eksploziji v jami spleh ni bil nastal požar in da osirotenih o-trok živo zazidanih rudarjev. Neka dama iz pariške družbe, ločena žena visokega uradnika, danes že stara mati mič-nih vnukov in viiučie, je preje la pred kratkim pismo, ki ji je s svojo pisavo že na zinaj zbudilo nedoločene spomine. Ko je pa pismo odprla in brala v njem datum 7. julija je mislila, da so ji sanja. Pismo j • bilo po čudnem naključju rabilo za pot iz Toulona v Pariz več nego ?A l<t>le>. veleval mlademu častniku, da bi ji še enkrat pisal, je hotelo, da ji njegova prošnja za odpuščanje* ni prišla v roke', med te»m ke) je» sama mislila, «lu >«• je v razmerje s subreio tuk<» zapletel, ela mu je prišlo raz-veljavljenje zaroke samo j.iav Leta so minila. Adela se j" poročila z mladim uradnikom, ki je napravil sijajno kirioro. Gez ne-koliko let se je ta zakon razdrl. Med svetovno voiro j-> Adela slučajno zvedela, »in j • nje nekdanji zarenVnec. k«»-terem ni že dolgo le*t nič -sli-sila, pa se ga je vedno spominjala z bolestjo in nežnostjo, na^el smrt kot poveljnik neke podmornice. 15. januarja: ItreucD v Itre-nu-a 1(1. Jnnunrju : K. x v e;»Mn»a I'url m v lluvre JO. ju nun rja: Ucri>iipiria v CIier»N>urg SI. jamin rj:i * Kuropa v Prt-uie-n 'ZH. januarju: Cunte «li Sjiroia ▼ Ccuua Cbamplain v Havre "!7. januarja : Aquitania v (*lii'rtKJUrg Manlia t tan v Havre 2 februarja: Itre-tnen v Ifre-ine-n ll«T»-UK:iria v « *U«tIh>ui-|5 februnrjji : P«ris v Havre Ite-x v Genua J. februarja • Kurnpa v lin-nii-n Je. februarja: l^eiet*n Mary v Ctierlmurg Washington v Havre februarja: Conte ell Savola v Gcm* februarja : Ur« ni«-u v Breni»*n .f). f»l»runrja : lie* «!<• Kram* v Havre Saturnia v Triet J4. februarja: Manhattiin v Havre Qden Mary r ChcrlKiurg _*et fcliriiarja : Kil roj m v ftrumen 1*7. f«-l>ruarja: Pari* v Havre U'\ V -rc v že pri gradnji Iii-^e Prvi piime-r samomoia je ost d javnosti iti stanovalcem !ipri krit. Zdaj gove>ri vse m<'st*> o inŠi samomon v in ljudje - » r.i-dovedni. če si bo v nji Š» kdo končal življenje ali če j«« t --h trageelij že' kone'c. t z Ko naslednjega jutra L«>na nekoliko plaho stopi v sobo, da, kakor navadno, s stariši zajtrkuje, najele e>ba v navidezno najboljšem *poraa»umu. In v njeno presenečenje se kaže mačeha tako prijazno in ljubeznivo, kot se ne bi bilo nič zgodilo Posebno oče je nežen, samo Lomi se dozdeva, ela ie nekoliko bolj potrt in v skrbeh kot navadno. Ko se Lona pozneje poslovi, pove mačeha nekaj šaljivega, oče pa jo pot>oža po laseh. Kaj naj to pomeni ? Tako si> vpraša Lona. te>ela odgovoriti si ne more ter slednjič odganja nemirne m isli. Me>goe"e mačeha očetu ni ničesar rekla. Ves dan ni vielela Ludvika, ker je prišel dr. Friesen jh>z-no s sodišča in se je še pred koncem uradnih ur zopet odpeljal Naslednjega dne je mogla ž njim tudi izmenjati samo nem po-rdrav, toda oči obeh se žareče srečajo. Zjutraj tretjega dne po obisku pri majorjevih pa dobi Ludvik pismo. To se je zgodilo tako redko, da je bil zanj velik dogodek. Pismo od-i>re in pogleda podpis. Malo čudno se mu zdi, da je pismo majorja Strassmanrf. Pismo je bilo naslovljeno na šoferja in se je glasilo: "Moj dragi gospod baron Hennersberg:— ' Mnogo mi je ležeče na tem, da z Vami govorim o zelo vadeni zadevi, ki mi je zelo pri srcu. Toda moja hči o tem ?ie aine ničesar vedeti. Ali bi Vam bilo mogoe'e prihodnja dni za kako uro nas efoiskati? % .Toda mora biti tekevnt uradnih ur, kadar moje hčere ni doma. Saj veste za te uradne ure. Naznanite mi samo čas, ki Vam je najbolj primeren in l om prav gotovo tt«daj doma. Pričakujoč Vašega odgovora, Vas iskreno pozdravljam in ostajam Vaš, Boto Strassman." Zamišljen gleda Ludvik pismo. Kaj mu ima I^onin oče povedati, kar mora za Lono ostati tajnost! \Vk čuden občutek ga ofoide. Nič dobrega ne aluti, ker je že pozabil verjeti, da bi mu mogla usoda kaj doforega nakloniti. (Dalje prihodnjič.) PUlif nato h cene t «ufti U •to* r»»*«'rva«-ljo kaMn In [mv )*«nila ca potovanj« 81.0 VEN IC riTBIJSHINti COMPANY (Travel Buremn) ti« W 1Mb SC.. Krm Yorfc V ulici Patessia v A'enali ima zdravnik elr. The*ophilis hišo in pri njem je služila služkinja Kumnrphia. Xekegn dne ko je ostala sama doma. j • e d-prla pipico plinovoda in Io po naključ ju je bila reši n-\ ker j" prišel zdravnik domov prej. preelno bi moral priti In ,i rešil življenje. T« deli dni pozneje je zdravnikova /e-n.i govo rila z novo služkinjo o tem i.- >-skušenem samomoru. \o»a služkinja je obsodila ta p- f| KRVAVA TRAGEDIJA V ZDRAVNIKOVI VILI. V kraju Wilnosdorfu v Nemčiji je zdravnik dr. (ireis v svoji vili s streli iz samokresa ubil svojega se »delavca dr. Schneider ju, njegovo 11 let staro hčerko in dva sinova v starosti o in H le-t. (ireis je» pe» tem ilejanju ustrelil še siimoga sebe. STAVKA AVTNIH DE LAVCEV V CLEVELAND, OHIO Strajkarji, ki so ostali v tovarni Fisher Body kompanije, ek igajo zaboj s hrano. Previjo, da boelo ostali na svojih mestih, dokler kompanija ne ugodi njihovim zahtevam. \4 1937 SLOV ENSKO-AMER IRANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREIvNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company N«w York. N. Y. 216 West 18tU Street