ve »id 7-8-2004
Š O O
m 8
Najstarejši sledovi človeka v
gorah
& Marjeta Keršič - Svetel
Arheologi v zadnjem času odkrivajo vse več dokazov o življenju naših davnih prednikov v gorah, ki že pred tisočletji nikakor niso bile povsem neobljudene. Ne le naši Julijci, Kamniške in Karavanke, tudi gore drugje po Evropi razkrivajo sledove človeka, stare stoletja in celo tisočletja. Truplo moža, ki je pred več kot 5000 leti zaradi bojnih ran umrl 3200 m visoko na ledeniku Schnalstal in so ga 19. septembra 1991 povsem po naključju našli mimoidoči planinci, je med arheologi, pa tudi v javnosti vzbudilo veliko zanimanja za pradavne prebivalce evropskih gora. Izjemno dobro ohranjeni posmrtni ostanki moža, izvrstno opremljenega za pohod v visokogorje, so tisočletja dolgo počivali pod ledom. Najprej so jih prenesli na Inštitut za sodno medicino v Innsbruck, od marca 1998 pa je »Otzi« v Južnotirolskem arheološkem muzeju v Bolzanu. Tam si obiskovalci lahko ogledajo njegova oblačila, obutev in opremo, ki kaže zelo dobro poznavanje potreb človeka v visokogorju. »Otzi« se visoko na ledeniku ni znašel po naključju, ampak je bil očitno dobro izurjen in opremljen za pohode visoko v gore - nič čudnega, da so skrivnostnega moža, ki je pred petimi tisočletji v gorah umrl nasilne smrti, poimenovali »najstarejši znani evropski hribolazec«!
Najstarejši doslej odkriti sledovi človeka v gorah pa so še veliko veliko starejši od znamenitega trupla, ki zdaj počiva v posebni hladilni omari v Bolzanu.
Roccamonfina je prastar, 1005 m visok ognjenik nedaleč od Neaplja, ki že dolgo miruje. Zaradi svojevrstnega naravnega okolja in rastlinja, ki uspeva na starih vulkanskih kamninah, je območje zavarovano kot naravni park. Na golem kamnitem pobočju hriba so domačini že zdavnaj opazili nenavadne vdolbine v kamnini in jih poimenovali »Le Ciampate del Dia-volo« - Hudičevi sledovi. Pred dobrim letom dni

t

Le Ciampate del Diavolo<^^^fičevi sledOVi^
so si skrivnostne vdolbine ogledali strokovnjaki za paleontologijo z Univerze v Padovi in sledilo je presenetljivo odkritje: v resnici gre za sledove stopal treh človeških bitij, ki so po strmem pobočju ognjenika hodila pred najmanj 325 000 leti - takrat, ko je ognjenik še deloval! V vročem vulkanskem pepelu so pustila odtise svojih podplatov, še preden je iz njega nastal tuf. Dr. Paolo Mietto, geolog s Padovanske univerze, in dr. Marco Avanzini iz Prirodoslovnega muzeja v Trentu sta sledove podrobno preučila in ugotovila, da gre prav gotovo za odtise stopal prednikov sodobnega človeka, predneandertalskih prebivalcev italijanskega polotoka. Prazgodovinski obiskovalci vulkanskih strmin Rocca-monfina so bili zelo nizke rasti - veliki komaj kaj več kot 130 cm. Na gorskem pobočju so zapustili sledove, ki veljajo za najstarejše znane sledove sodobnega človeka. Odgovor na vprašanje, kaj so iskali na strmem pobočju ognjenika, pa se najbrž skriva v odtisih velikih volčjih šap, ki so se ohranili v isti kamnini v neposredni bližini ... O
Na gorskih čevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. Čevljarstvo, Slovenska 30, Ljubljana. Telefon: 041-325-432
74