174 Črtice iz ruske zgodovine.
(Po Nfistoru priob^iijp A. K.) (K<mfc.)
13. Začetek Kijevsko - Pečerskega samostana.
Pri Jaroalavu se je osuoval Kijevako-Pččenki saniostan. Kak>5 se je začel?
V Brestovem, blizu Kijeva, kder je nid živel bogoljubivi kriez Jaroslav, bil je duhovnik, po iineni Hilarijon, raož blag, knjižen in pctstnik. Hodil je iz Breatovega na Dneper, kder je zdaj stari aamostau pččerski, in je tu molil, kajti bil je ondu lžs velik. lzkopal je p65erko (votlino) malo, dvosežno, ter iz Brestovega hodšč odpiSval čaae ali ure, in molil se je tu Bogu V tajui, Potein Bog vloži knezu v arce, da Hilarijoua postavi v metropolita Kfjevskega; a tn pe<5erka tak<5 ostane. Ali ae po muozih ilu^h je bil neki elovek posvetžn, po iineni Antipa, od mesta Ljiibča, in vložf niu Bog v srce, iti v tujce; a on se ustrmi v Svčto Ooro. Viderši samostanc ondikajSnje, vzljubi iinioriski (meniški) obraz ter pride v samostan tu in um61i igiimena (pridnika) tega, da bi nftuj vzliižil obraz menišk. Iguiueu ga poslusa ia ga postriže, narekši iuie njeoiu Antouij, ter ga uauči črnoriskeiuu obrazu inmureče: Mpojdi zopet v Ruse ia bodi ti blagoslov oii S^ete Gore, kajti od tebe imajo biti nmoii firnorizci (uienihi)."
Autonij pride v Kijev in premfflja, kde bi živel. In pride na holm, kder je bil HUarijon izkopal p66erko, ter vzljubi to mesto in vsžli se v&nje. lu poCne tu žiy^ti, nioleč Boga, jed6č hleb suh, in to iez dan, ter vode v mero vku5aj66; in kopajtfč pžčero ne da si pokoja dan in no5, v trudih pre-bivaje, v bedenji in v molitvah. Kadar se prestavi (umerje) v^liki knez Jaroslav, prioie vlast sia ujega Izjeslav ia s«de v Kijevu. Aatoaij je tedaj uže pro-slavljen bil po ruskej zemlji; a Izjeslav, zv^devši ajega žftje, pride z dmžino avojo, proažč od njega blagoslova iti molitre. Iii začžli so prihajati k njeinu bratje, katere je prijemal in postrizal, ler zbralo se je bratov k njamu dvanajst števcDjl ln izkopali so pčfero vellko in cerkev in cžlice, katere so Se do tega dni5 v pččeri pod starim saniostaoom. Zbranim bratom refie Antonij: nevo, bratje, Bog va3 je zbral in vi ste od blagoslova Svete Grore, kajti mene je postrigel igfimen Svete Gore, a jaz sem vaz postrizal; da bodi blagoslov na vas, prvo od Boga a dj-ugo od Sveto Gore! Živite osebljeni in postavirn vam igiiuiena, a sam hočein v 6no goro iti jedfu, kakor sem tudi prej bil navajen žlti." Fostavi jim igdmena Barlaina, a sam ide v g6io in izkoplje pžčero, katera J6 pod novim samostanom, ter v njej skouča život svoj, živšvši v do-brod^jstvi, ue izhodivši iz pžčere Ičt štirideseti nikoli, ter v njej leže moC( (kosti) njega do tega dne. Kadar so se uinnožili bratje v pfceri, misliii ao postaviti zunaj p^čero sainostan. Pride igilmen in bratj« k Antoniju ia rekii Djemu: ,,oče, umn6žilo se je bratov, a ne moremo se vmestiti v pedero. Da bi Bog ?elel in tvoja molitva, da bi postavili cerkevco zmaj pečete!" Antonij jim dovOii. A oni 80 se poklonili njeuiu in postavili cerkevco malo aad pžčero v ime svete bogorodice. Poteru Antonij pošlje nekoga od bratov k Izjeslavu knezu, rek6č tak6: nknez moj! evo, Bog umnožava brate, a mžstce je malo; da bi uam ti dal goio to, katera je uad piSčero."   Izjeslav je vesel bil,  to
_176_
slKarši, in pošlje moža svojega tfir vda jim goro to. A igumen in bratje založe cerkev veliko in samostan ogradi! z ostolpjom, ciSlice poslavijo mnoge, eerkev zvrSSč in okrasč z obrazi s^tinii. Od tWj se je za&Sl p&erski samostan. K&dar Barlatn otide v dmg samostan, izbeve Antonij Teodosija v igiinen-stvo. Teodosij je zaCel zbirati mnoge Srnorizce iii jih je dobil st6 Stevenjil, ter jim j61 iskati pratili &noriskega. Našel se je tedaj Mihael, &nor(zec samostaua Stiidijskega, ki je bil prišel vi Grkov z metropolitom Jurijem, in od tega Mihaela je prevziSI dstav frnorfzcev iMdijskih ter ga ustanovitil v svojpni samostanu: kaki5 je peti petje samostansko in poklfine kak6 držati in čitanje čitati in stojanje v cerkri in ves red cerkovni iu kaj jesti v kateri dan, vse to je ustanovltil. Od tega samostana so potlej prijžli vsi ruski samo-stani listav. K Teodosiju sem prišel tudi jaz (Nesfcor), hiidi in nedostojui hlapoc, in prij^l me je, kadar m\ ]o let bilo sederanajat od rojstva mojega. A to sem iiupisal in položil, v katero leto je zafiSI Ijiti samoston in zakaj se z6ve p^čersii.                          ______________
Ta Nestor, kateri govorf tukaj o samem sebi, uam je uapisal, kak6 je uastalo vusko cesarstvo-, kak6 so živeli stari Slovani ter kaj so delali prvi knezi ruski. Letopisca Nestora kosti še zdaj počivajo v Kijovskih pečerali, in letopis njega se je po njegovej smrti prepisoval često in se tak6 mširil po samostaoih; a dragi letoptsci — takšni črnorizci, kakeršen je bil Nestor — dostavijilli so Idto za Ietom, iar je bfralo za njib života.