Z današnjo številko je dovršen XIV. letnik ..Domoljuba". Štirinajst let toraj že zahaja ..Domoljub" kot učitelj, svetovavec in zabaven prijatelj med slovensko ljudstvo. Takoj v začetku je slovensko ljudstvo »poznalo v njem svojega prijatelja in z veseljem se ga je oklenilo. Leto za letom si je pridobival več naročnikov in bravcev in s ponosom lahko rečemo, da v slovenskem jeziku še ni izhajal noben list, ki bi imel le približno toliko naročnikov kot ,.Domoljub". Letos je poskočilo število naročnikov na sedemnajst tisoč. To je veselo znamenje za naš narod, da s tolikim veseljem sega po dobrih krščanskih časnikih; obenem pa je tudi dokaz, da naše ljudstvo ni neumno in zabito, marveč probujeno in zavzeto za pravo omiko. Vendar je vkljub lepemu številu naročnikov šs veliko krajev, kjer „Domoljub" ni tako razširjen kot bi bilo želeti. Zato sedaj ob koncu leta prosimo vse prijatelje pravega krščanskega napredka in kato-liško-narodne organizacije: delajte gaz »Domoljubu" do poslednje kmečke koče! Ko bo vsaka poštena slovenska hiša imela »Domoljuba" pod svojo streho, takrat bo tudi organizacija katoliško-narodne stranke na vrhuncu! V to Bog pomozil Zadnji številki »Domoljuba" smo priložili poštno nakaznico, s katero naj čč. naročniki obnove na-ročbo za prihodnje leto 1902. (Jljudno prosimo, da naj bi se to zgodilo prav kmalu, da moremo ob novem letu urediti razpošiljanje.lista. Komur ne poide na-ročnina"ob novem letu, naj pozneje porabi priloženo nakaznico. Prosimo, da sleherni zapiše svoje ime, stan, bivališče in pošto prav razločno. Med letom naj bi se naslovi ne spreminjali brez potrebe. Ako se pa kak naročnik preseli v drug kraj, naj z novim naslovom pove vselej tudi prejšnjo pošto. — Zarad obilnega števila naročn kov traja razpošiljanje »Domoljuba" dva do tri dni; naj toraj ne zameri, komur list ne dojde tako kmalu v roke kakor si želi. — »Domoljub" stane po pošti posiijan za vse kraje v Avstriji na leto I K 60 h; za Nemško 2 K 8 h; v Ameriko in druge tuje države 2 K 60 h. — Odprte, nezalepljene reklamacije lista so poštnine proste, in naslavljati Jih je na »Upravništvo Domoljuba" v Ljubljani. Ob sklepu leta se zahvaljujemo zlasti Vam so-trudnikom, dopisnikom in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri izdajanju in razširjevanju »Domoljuba". Bog Vam tisočkrat povrni! Ohranite »Domoljubu" tudi v novem letu staro naklonjenost in prijateljstvo! Vam vsem, pa tudi vsem naročnikom in bravcem vesele božične praznike in srečno novo leto! Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznili, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inaeratl ae sprejemajo'in plačujejo po dogovoru. Spisi in dopisi sc pošiljajo; Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Scmcniškc ulice št. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu „Domo-ijuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo W -■/■■z vi---' kmI št 25. V Ljubljani, dnd 19. decembra 1901. Leto XIV. Rojakom v prevdarek! Bliža se novo leto. Tudi to leto bo leto boja. Liberalci nam napovedujejo krut boj, kakor razvidite iz liberalnega bojnega načrta, ki ga danes priobčujemo. Proti komu gre ta boj? Samo proti poštenemu ljudstvu, osobito zoper kmeta, katerega liberalna gospoda še videti ne more. Kmet ji preseda — zato bi ga rada iz kože dala. Kmetska koža, t. j. denar, ki ga kmet trdo prisluži, ta je gospodi všeč — sicer pa kmeta sovraži kot smrt. Mi kmetje pa imamo v svoji oblasti, da liberalcem posvetimo tako, da jih bo hitro vse veselje minulo. Skupaj držimo in liberalcev ne podpirajmo! Zalibog je še mnogo, mnogo preveč poštenih krščanskih mož, ki liberalce redijo! Kako to? K liberalnemu trgovcu hodijo kupovat. V liberalno hranilnico nosijo svoj denar. Skratka: liberalcem dajo zaslužiti. Ali je tega treba? Nikakor! Pomislimo tole zlato resnico: da večina liberalcev samo od nas krščanskih kmetov živi! S tem, kar od nas zaslužijo, se pa potem napihujejo in — kmeta zaničujejo. Temu se prav lahko naredi konec, če le sami hočemo. Pa edini moramo biti. Zato nasvetujemo, da se vsak zaveden katoliško - naroden mož od novega leta naprej drži tehle pravil: 1. Ne kupuj pri očitno liberalnem trgovcu! Ne dajaj sploh nobenemu očitnemu liberalcu zaslužka. Kdo je očiten liberalec? Tisti, ki podpira nesramne liberalne časopise, kakor »Slovenski Narod", »Rodoljub", »Gorenjec" »Jednakopravnost", ki zabavlja čez duhovščino, ki kmeta zaničuje itd. 2. Ne nosi svojega denarja v liberalno hranilnico! Če liberalcem denar nosiš, biješ samega sebe po zobeh. Liberalci porabijo Tvoj denar za svoje kupčije, podpirajo svoje pristaše in ti Te potem s pomočjo Tvojega denarja zopet pritiskajo in derejo. Torej proč od liberalnih hranilnic. Saj jih, hvala Bogu, ne potrebujemo. Saj imamo svoje lastne hranilnice in posojilnice. Domače posojilnice v rokah krščanskih mož imamo po celi deželi — potem pa še krasno in mogočno razvijajočo se »Ljudsko posojilnico" v L j u b-j a n i. Tu je denar izvrstno spravljen bolje kot povsodi drugod. Ce poberemo ves naš denar iz liberalnih hranilnic in bank, bodo liberalci suhi. In če nesemo svoj denar v svoje hranilnice in posojilnice, bode naša moč zrastla! Liberalci to dobro vedo. Zato pa zabavljajo po svojih umazanih listih in kjer morejo tudi ustmeno kar se da po naših hranilnicah in posojilnicah. Vsi njihovi napadi so pa le smešni. Smejati se jim moramo. Smejajmo se in pridno pobirajmo denar iz liberalnih hranilnic in bank. Pa bo hitro bolje — gospodje bodo ponižni postali. 3. Glej, da se gospodarski združiš s svojimi stanovskimi tovariši — kmeti! V združenju je moč! Kako to narediš? S tem, da pristopiš ob novem letu k »Gospodarski zvezi" v Ljubljani, kije glavna trdnjava in zaslomba nas kme.tov. Koliko te stane? Malenkost! Enkrat za vselej 3 K — od katerih pa 2 K, ako izstopiš, dobiš nazaj — in potem plačaš še vsako leto 2 K udnine. In kaj imaš od tega? Prvič si člen velike kmetske družine, ki je zbrana v Gospodarski zvezi. S svojim pristopom povzdigneš moč kmeta — ker jih je potem toliko več združenih in jih več zmeraj več velja kot manj! — Drugič dobiš brezplačno izvrstni gospodarski list »Narodni gospodar", kije veliko boljši kot »Kmetovalec". Tretjič dobiš zastonj svet v svojih pravnih zadevah, da Ti ni treba advokata ali notarja plačevati. Vse to imaš za malenkosten prispevek in potem veliko drugih dobrot, katerih ne vem na pamet. Saj se izve vse iz pravil in pa pri »Zvezi" sami. Toraj, možje, ob novem letu vsi v »Gospodarsko zvezo"! Hujše klofute liberalcem ne morete dati! 4. Zatiraj nesramne liberalne liste, kolikor in kjer jih moreš! V pošteno krščansko hišo tak list kratkomalo ne sme. V gostilno, kjer imajo liberalen list, ne hodi pod nobenim pogojem! 5. Razširjaj poštene krščanske liste. Taki so osobito: „Slovenec", »Domoljub , »Slovenski list", »Narodni gospodar", „ Slovenski gospodar", „Naš Dom", koroški „Mir", »Primorski list", „Gorica", „Novi list" v Trstu. V vsaki slovenski hiši bodi vsaj eden leh listov! 6. Vpiši se v kako katoliško-politično društvo! Politično združevanje je največjega pomena. To je šest resnic, katerih se od novega leta držimo vsi kakor en mož — pa bo liberalcev^med nami hitro konec. Z nesramnimi sredstvi bijejo liberalci boj zoper nas — odgovorimo mi, kot možje, z resnim orožjem, pa bo vsa liberalna nesramnost šla v vodo. Pa mir bomo zopet imeli v deželi. Zato na noge! Liberalni bojni nafrt. Poročali smo zadnjič o dr. Tavčarjevem govoru. Se enkrat proBimo svoje somišljenike, da si ga dobro spravijo in ga ljudstvu v primerni obliki razjasnijo. Ljudstvo mora vedeti, kakšen je dr. Tavčar. Danes poročamo drugo važno stvar. Kakor znano, izkušajo liberalci na vse načine med Slovane zanesti gibanje »Proč od Rima«. Klofač dela nato med Čehi, in nedavno so se vršili razgovori in posvetovanja, kako bi se enotno med slovanskimi narodi uvelo isto gibanje. Najrajši bi naredili za vse Slovane enotno gibanje k razkolu ali h kaki drugi »slovanski« obliki protestantizma. A razne so zapreke. Prvič so si razna slovanska plemena premalo v zvezi, da bi se nakane sovražnikov katoliške cerkve skupno izvedle, drugič so pa verske razmere v raznih slovanskih narodih različne. Večinoma je med Slovani duhovnik tesno združen z ljudstvom kot njegov edini prijatelj in branitelj, in zato je nemogoče ljudstvo s praznim klicem »Proč od Rima« potegniti za seboj. Liberalno posvetovanje je šlo torej na to, da se polagoma ljudstvo odtuji duhovniku, da ga začne zaničevati in sovražiti. To se da doseči le po dolgotrajnem delu, in zato si izdelujejo liberalci celoten načrt. Ta načrt, ki je del celotnega mednarodnega framasonskega bojnega načrta proti katoliški cerkvi, so menda že razposlali na vse svoje somišljenike, da jim naj služi kot navodilo v boju proti katoličanstvu. Naša stranka je po srečnem naključju dobila v roke ta načrt, kolikor je doslej izdelan. Doslej so določene sledeče točke: 1. Tavčarjevi govori se morajo kar najbolj razširjati. 2. O duhovnikih se morajo pisati in razširjati osebne svinjarije. 3. Na vse načine se mora napadati katoliška cerkev in njeni služabniki. 4. Povsod se mora razširjati »Slov. Narod« in in drugi liberalni listi. 5. Vsak posamezen slučaj, zgodi se kjerkoli, ki je duhovstvu v sramoto, se mora raztegniti na vse in zanj narediti odgovorno vse duhovstvo. 6. Krivda vsega socialnega zla se pripisuj katoliškemu duhovstvu. 7. Pristaše katol.-narodne stranke je treba preplašiti s terorizmom. 8 Pisava o nasprotnikih bodi ostra, krepka, ironična in naj jih smeši. 9. Razširjajo naj se nauki, ki razburjajo ljudske strasti proti klerikalcem in protikatoliškim strankam pridobivajo pristašev. 10. Pobijati je treba vse naprave, na katere ima duhovnik kaj vpliva. 11. Vse, kar nasprotnik dobrega stori, treba zamolčati, zmanjšati ali ogrditi. 12. Napake drugih, tudi tujih duhovnikov, se morajo pripisovati^domačim. 13. Mladina se vzgojuj tako, da se ji bo ta boj zdel potreben in da se ji že vnaprej zatre ugovor: Čemu treba domačega prepira? 14. Katoličanom se mora odrekati vsaka zasluga za človeštvo in tudi možnost, da bi v prihodnje kaj zaslužnega storili. 15..Ne sme se pustiti, da bi kak klerikalec gospodarsko prospeval. Vse, kar jim množi imetje in krepi produkcijsko silo, se mora zatreti. 16. Popisovati se morajo kot ljudje, katerih se treba bati in izogibati, da kaj ne škodujejo. 17. Narodno delo se mora zapostaviti in vsa moč združiti v boju proti duhovščini. 19. Združiti se je treba pri vsem, kar škoduje cerkvi in duhovščini. 20. Somišljenikov napake se morejo vedno zakrivati; če je mogoče, se morajo pripisati nasprotniku, drugače popolnoma zamolčati. 21. Zasluge lastne stranke se morajo pri vsaki priložnosti naglašati in ljudstvu slikati v najživah-nejših barvah. 22. Posebno je treba vedno naglašati, da so v naših vrstah samo čisti značaji, med tem ko so nasprotniki neznačajni in umazani. 23. Ljudstvu se mora dopovedovati, da mi branimo pravo vero proti duhovščini; to je posebno potrebno, kadar govorimo z vernimi ljudmi. 24. Nikdar se ne sme ljudstvu priznati, da je naš zadnji namen izpodkopati kat vero. ker to bi nam odtegnilo zaupanje volivcev. 25. Z vsemi silami se mora uničiti »Gospodarska zveza», in i njo vse klerikalne posojilnice in kon-sumna društva, ker s temi se na Kranjskem uniči organizacija 300.000 klerikalnih Slovencev. 26. Prestop v vzhodno razkolno cerkev je izključen, ker s to agitacijo bi pri neumnem ljudstvu izgubili vpliv, a bi si tudi zapravili vsako podporo od zgoraj. 27. Da se doseže to in druge naše težnje se priporoča snovati tesnejšo skrivno organizacijo po zgledu prostozidarskih lož. Tako ta »načrt«. Vidi se, da pravzaprav ni nič novega, ker liberalci itak delujejo vedno v tem smislu in na ta način. Vendar prosimo svoje somišljenike, da jako strogo pazijo na vsako gibanje liberalcev in nam o tem poročajo. Posebno na njihove shode in tajne zveze naj pazijo. Tisto gibanje, ki je na Francoskem in v Španiji ustvarilo toliko gorja, je zdaj v Avstriji v polnem tiru. Mi moramo biti vsi na svojem mestu. Zadnja debata o kongregacijah v državni zbornici je jasno pokazala, pri čem da smo. Te točke slovansko framasonskega »načrta« pa naj naši somišljeniki posebno pri društvenih shodih ljudstvu temeljito razlagajo in pojasnjujejo. V naših vstah pa se moramo strogo skleniti. Ne le, da ne sme biti med nami izdajavca. To je premalo! Tudi dezertirati od svoje dolžnnosti ne sme nobeden! Družinska pratika za leto 1902 je ravnokar izšla v še lepši izvršitvi in z mikavnejšo vsebino od vlanske. Naročsiki in bravci „Domoljubovi!" Zahtevajte pri trgovcih edino le „.Družinsko pratiko katera se dobiva v trgovinah p mestih in na deželi. Krivica s krivico. (Gorska novela. — Spisal P. P.) (Konec.) VIII. In zopet je emrt kraljevala v Berlajevem mlinu; — na istem mestu kakor pred časom stari Berlaj je ležal sedaj Urbanur. Bd je odet celo s taistimi rjuhami in držal taisto razpelo v roki. In duh je sel po sobi — morda le še hujši kakor zadnjič pri Berlaju. Varoval je Žagar. Na klopi je sedel v zaduhli sobi in se zahvaljeval ljudem, ki bo hodiii kropit. Kadar se mu je zdelo le preveč zaduhlo, je vstal in šel ven, da parkrat potegne svežega zraka in pa da si obriše solzo, ki mu je silila v oko ob misli na nesrečnega Urbanurja. Andrejček pa se ni premaknil od mrliča V zadnjem kotu sobe je čepel — in da se mu ni /.daj pa zdaj izvil iz prsi globok vzlih. bi niti vedel ne bil nihče, da je doma. Tako pa je ta vzdih, ki je imel navzlic nejasnosti nekaj blaznega na sebi, dal povod, da je rekel ta ali oni: »Kako rad ga je imel — Urbanurja!« Ljudje pač niso vedeli, kako je bilo. Menili so splošno, da je Urbanur stopil na brv prav v tistem hipu, ko se je podirala — — Nace je bil tudi doma. Zgoraj po hištemi je hodil iz kota v kot Kadar je čutil, da spodaj ni več ljudi, je prišel tudi doii, sedel za mizo in si podprl glavo z roko. V obraz je bil bled in govoril ni nič. Le enkrat sc je obrnil do Andrejčka in rr.u rekel: »Kako to, da je \ tonil — ? Saj brv je bil« trdna!« »Trdna!« je odgovoril Andrejček in vest ga je zapekla iznova. Ah koliko je trpel Andrejček! Skrivati in tajiti v sebi resnico, medtem ko je z vso močjo silila na dan —: kako je bilo to neznosno! Parkrat, ko so se ljudje menili o dogodku, je bil že vstal v kotu, dvignil roko in hotel reči: »Jaz — sem--!« Toda beseda »morivec« mu ni šla skozi grlo. Sedel je zopet nazaj in ko so ga ljudje videli, kako je sedel z očmi vprtimi v tla in kako mu je na obrazu drhtela vsaka mišica, so rekli, da se mu bo zmešalo popolnoma. In vendar je moral čuti Andrejček taisto do-godbo in taista vprašanja vedno iznova. V izbi so se ljudje menili o Urbanurju — in zunaj v veži je Žagar razlagal že v tretjič, kakšen je Urbanur bil: — neznan v obraz, ometan z blatom in z glino, s steklenim očesom zroč naravnost na kviško — brr! To vse se je čulo tako grozno! In ljudje so z neko slastjo premlevali dogodbo, pove-čavali jo in obračali jo, kakor se jim je ljubilo. »1, kakšna je vendar morala biti tista brv?« je dejal Blaiuta, ko sta se z Žagarjem menila o tem. »Trohla!« je rekel Žagar — „saj se ti je po-tresla, če si le stopil nanjo! Sedaj pa: kaka povodenj je bila! V Kremeniku je njive trgalo in vso prst zneslo v dolino!" »Hm, hm. Človek res ne ve, kje ga čaka nesreča . . .« Blažuta je pomolčal nekoliko. A videlo se je, da ima še nekaj na jeziku, pa mu je težko govoriti. Ko ga je Žagar spremil nekaj poti od hiše, je prišlo na dan tudi to: »Kaj pa Nace — ali ga je kaj pretreslo?« »Te dni se drii doma; za pozneje se pa ne ve, ali ga bo izpametovalo ali ne . . . On Urbanurja ni mogel —« »Saj ravno to je!« je potrdil Blaiuta, vesel, da Žagar sam vodi vodo na njegov mlin — »vidiš, to Be meni čudno zdi, da je prišel Urbanur do brvi prav tedaj, ko se je podirala . . . Zakaj ne prej ali pozneje?« »Bog vedi. Ali pa je bila brv že podrta in on je zagazil v vodo, ko se ni videlo in ker je bilo ponoči — kaj jaz vem!« »Mogoče... Kaj pa ko bi bil Nace vedel, da ima priti in bi mu bil--« »Nace —?« »Nace I Že tega in onega sem slišal, ki je trdil, da bi pri Nacetu bilo tudi to mogoče. Pa jaz ga ne dolžim ... Jaz pravim le tako--« Žagar je izprva neverjetno zmajal z glavo. Ko pa je Blažuta le govoril, je začel tudi sam domnevati. In čim bolj živo si je predstavljal dogodek, tem verjetnejše se mu je zdelo, kar je trdil Blažuta. Nazadnje ie ni več mogel molčati o tem in ko sta bila z Andrejčkom sama (bilo je zadnji večer, ko je ležal Urbanur doma; drugi dan so ga imeli prenesti v mrtvašnico in potem je imela priti komisija) mu je povedal, dasi težko: »Čudne reči govore ljudje, čudne —« Andrejček je dvignil glavo in glas se mu je tresel, ko je vprašal: »Kaj govore?« »O Nacetu govore to in ono ... Ali je vse res ali ne, ne vem I« »Kaj pa govore?« je vprašal Andrejček malo mirnejši. »Saj ne vem in tudi nič ne pravim; a tisto se mi zdi vendarle čudno, da bi se morala podirati brv ravno tisti trenotek, ko je bil Urbanur na njej. V vodo pa tudi ni zagazil kar tako, saj je poznal kraj. Nekdo mu je moral izpodžagati brv.« »Brv? In kdo bi jo bil — ?« »Pravijo da Nace! A jaz nič ne vem — in tudi govoriti nočem .. .« »Nace —?!« Za hip je švignil po Andrejčkovem obrazu nek žar, neko veselje. A takoj nato se mu je obraz zopet stemnil in se bolestno zategnil. Sedel je in glava mu je klonila na prsa. Pa kar naenkrat mu je prišla zopet v ude neka nova, sveža moč in oko mu je zagorelo v blaznem ognju, ko je dvignil desnico in zakričal: »Ne Nace, ampak jaz — Jaz sem ga--!« In molil je prst proti Žagarju kot bi ga hotel še bolj prepričati o tem: »Jaz sem ga pahnil —!« Takoj nato pa je dvignil obe roki v zrak, sklenil jih nad glavo in zajokal kot otrok: »Urbanur! Urbanur!« In kot bi ga hotel prositi odpuščanja, je šel, od-grnil rjuho, pogladil ga s tresočo roko po obrazu dvakrat, trikrat — in potem izginil v temno noč-- Drugi dan pa je prišla iz mesta vest, da se je Andrejček sam javil sodniji. IX. Leta hitro beže. Kakih pet let pozneje dobimo Andrejčka zopet doma. Izpremenil se ni mnogo; le obraz mu je upadel, oko mu sveti nekam blazno in ob sobotah popoldne, ko mu srši brada po licu kakor strnišče na njivi, je celo grozen na pogled. A sicer je miren človek in ne stori živi duši kaj žalega. Teža let in dogodkov ga je uklonila in mu otopila značaj, da ne govori veliko; če pa govori, mu nemirno oko uhaja v stran in išče v neki daljavi točke, kjer bi se ustavilo. Tak je! Vsi ga poznajo in vedo pripovedovati o njem. Tisti pa, ki ga poznajo bolj ko drugi, radi govore o njem in pristavijo nazadnje: »Ah kako burno življenje živi ta človek; ne sicer na zunaj, ampak znotraj, znotraj--!« Za svojo krivdo je trpel veliko! Sodili so ga pred porotniki. Tisti, ki so bili poleg, pravijo, da si še danes ne morejo izbrisati iz spomina prizora, ki so ga videli tedaj. Tedaj namreč, ko se je izvedelo, da bodo Andrejčka sodili javno, ga skoro ni bilo v vasi, da ne bi bil šel poleg In ti so pripovedovali, da je bil bled kot smrt, ko so ga pripeljali skozi stranska vratica v sodno dvorano. Gledal je v tla in molčal. Odgovarjal je le na podvojeno vprašanje in se vselej plašno ozrl okrog, kot bi iskal med poslušavci vsaj enega, ki bi imel ž njim sočutje. Pravijo, da jih je bilo med poslušavci mnogo, ki so jokali in ga po-milovali. In ko ga je naposled — tako pripovedujejo — pozval sodnik, naj vstane in navede kak vzrok, ki bi ga opravičeval, ali vsaj izgovarjal: je baje dvignil glavo in postal pozoren, kot da se je izbudil iz sanj. Rdečica mu je šinila v obraz in v očeh se mu je zablestelo upanje: »Gospodje sodnijski!« — je rekel in kolena so se mu tresla — »gospodje sodnijeki, jaz sem Urba-nurja rad imel! Verjamite, rad sem ga imel!« »NTo in kaj potem —?« je vprašal sodnik: »Potem — potem — — čakajte: potem — --« (in prijemal se je za glavo, kot bi hotel najti pravo misel) — »potem sem mu hotel dati stanovanje! — Ali je bilo to prav, gospodje sod-nijski ?« Sodnik ga je opomnil, naj pove hitro, kar ima. »No — (in zopet je zbiral misli) — jaz sem mu bil dolžan dati stanovanje ... Spodil sem ga bil po svetu kakor psa in mu storil krivico. Glejte in krivico Bem hotel popraviti--« »To pripovedujete sedaj že v tretjič — !• ga je vstavil sodnik. In to ga je zmedlo. »Krivico sem hotel popraviti — da — krivico sem hotel popraviti--• »V tretjič pravite — ?• Nemirno oko je uprl v sodnika. »Govorite jasneje«, ga je opomnil ta »in bodite mirni! — Vi pravite: Krivico ste hoteli popraviti —; toda kako? Pomislite: kako ste hoteli popraviti krivico . ..« »Kako?« je ponovil Andrejček in v zadregi gledal krog sebe, kakor bi mu bil sodnik zastavil vprašanje pretežko in pregloboko, da bi ga bil mogel umeti. Prijel se je za čelo in moral je sesti. Tišina je zavladala po dvorani. Črez malo časa pa je zopet vstal, zbral vse moči in se hlastno obrnil proti sodnijskemu strežniku, ki je sedel pri vhodu v dvorano: »Ti, Žagar! Hahaha: slišiš Žagar?« (in omahoval je proti njemu, meneč, da je Žagar) »poglej Žagar, in ti tega nisi vedel... Tepec! Krivico si hotel popravljati s.]krivico, hahaha! Zdaj vidiš! Ali ti niBem pravil — ? Zdaj vidiš!« Govoril je skozi hitreje in obraz se mu je lival s krvjo, na usta pa mu je silila pena. In ko so ga potem peljali nazaj v ječo, «« je smejal vso pot, da je nekam divje odmevalo po ozkih hodnikih. No v zaporu ga niso imeli dolgo. Priče so b« izrekle za to, da tedaj ko je izvrševal dejanje, ni mogel biti pri čistem izpoznanju; in to je obveljale; Odbržali bo ga nekaj mosecev in ker se mu stanje ni izboljšalo, so ga izpustili. Doma pa se je ves izpremenil. Mlel je še, a kravice ni več redil. Druščine ni iskal. Le k Žagarju je šel včasih. Tedaj je sedel na deske poleg žage in gledal, kako se je žaga zajedala v mehka debla in sipala žaganje pod kolesa. In tedaj je mislil na Urbanurja in — nase . .. Govoril pa tudi z Žagarjem ni veliko. V tem času sta se zgodila samo dva dogodka, ki sta vplivala na Andrejčka in ga nekako motila v njegovi duševni enoličnosti. Žagar namreč se je eno leto potem, ko je prišel Andrejček iz zapora, preselil v Ameriko — in tedaj je bil Andrejček žalosten zakaj Žagarja je imel rad. Potem pa: Nace je zmrznil neko zimsko noč, ko se je vračal po navadi od Laha in obležal v snegu. Tudi to je Andrejčka vznemirjalo. Jokal je na grobu, in ko so ga ljudje sprav ljali domov, jih je hotel prepričati, da je bil Nact mehkega srca in sploh dober človek. To sto bila torej dva dogodka, s:cer pa je bil pri Andrejčku en dan enak drugemu. In še sedaj živi Andrejček taisto navadno, enako-lično življenje. Zdolaj pod okni bobni voda hiteč po svoji strugi dalje. Ob suši je majhna, da mleti ni mogoče; ob deževju pa, ko nastane neurje ▼ Kremeniku, je velika, da prinaša prst, korenine in drugo navlako- Ob takem času postane Andrejček nemiren; in tedaj je najrajši kje spodaj v mlinu, kjer ropočejo stope i» kamor ne prihaja vodino bobnenje in šumenje. Najhujše je pa ob mlajevih nočeh. Tedaj j« namreč tam zunaj temno in veter tuli in listje jesensko v kupih suje raz drevje. Tedaj tudi na Andrejčka pride ves drugi duh. Iz mirnega, mrttep človeka postane naenkrat ves divji in pogumen. 0 polnoči, ko vihra divja najbolj, se spravi pokonci, vzame drog in začne razbijati po vodi. In če to m dovolj, gre celo na jez, stikuje z drogom po „grablj»h in vpije, da se divje razlega po okolici: »Urbanur — ! Urbanur —-!« Ljudem se smili In često sem že čul katerega ki mi je s solzami v očeh zatrjeval: »Ah kako burno življenje živi to človek; ne sicer na zunaj, ampak znotraj, znotraj--!« Dopisi. Iz ptujske okolice. V najlepšem cvetu mladosti se je preselil iz te solzne doline v boljšo domovino v nebeško veselje, g. Franc Plohi iz Viča ve h. št. 9, občina Krčevina župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Rojen 11. deo. 1881. bolehal je delj časa vsled pre-hlajenja na plučib, zadnje štiri tedne pa ni mogel nikamor iz postelje. Umrl je previden sv. zakramenti za umirajoče v soboto 23. nov. 1901. popoldne ob 4. uri. K zadnjemu počitku so ga spremili: oba č. g. domača kaplana, dijaki vseh osem razredov z g. profesorji, in mnogo odlične gospode iz mesta in precejšnje število kmečkega ljudstva. Pri hiši žalosti so mu zapeli sošolci v zadnji spomin pesem žalostinko. Rajni Francek je bil izvrsten dijak, najpridnejši v učenju, res pravo veselje gospodov profesorjev. Priporočamo ga v blag in trajen spomin, v pobožno molitev vsem znancem in prijateljem! Naj v miru počiva! Višavs ki. Iz Cerovlja. Podpisani naznanjam, da smo vendar enkrat v Cerovlju prišli do nove župne cerkve. Blagoslovil nam je lepo cerkev Matere Božje Vnebovzete dne 24. nov. 1901 za to pooblaščen preč. g. Peter Flego, kanonik stolnega kapiteljna v Trstu. Svečanosti se je vdeležilo sedem čč. gg. župnikov in več drugih dostojanstvenikov; med temi g. Ivan Šorli, c. kr. okr. glavar, g. dr. Širne Kurelič, obč. glavar, g. Ivan Bunc, c. k. okr. šolski nadzornik. Poleg tega mnogo druge gospode in mnogo pobožnega ljudstva vkljub slabemu vremenu. Za olepšavo rečene nove župne cerkve -so še darovali sledeči: Blag. gospa Kati Kovačevič v Cerovlju 10 K, blag. gosp. Anton Gregorič iz Cerovlja 10 K, m. č. g. N. N. iz Boljuna (v Istri) 3 K. Nabral g. Josip Levičnik, nadučitelj v Železnikih od blag. gg.: Košmelj Josip 6 K, Rozman Janez iz Jeseno-veca 2 K, Thaler Mihael iz Železnikov 1 K, Potočnik Frano iz Martinji Vrha 1 K, Levičnik Josip, nadučitelj 2 K. Vkupno 35 K. Bog poplačaj in povrni darovalcem in darovalkam sto tisočkrat tukaj in tam! Priporočam se tudi za prispevke za nabavo novega sv. križevega pota, ki je zelo potreben za mojo novo in siromašno župno cerkev. V Cerovlju (v Istri) 3. dee. 1901. Blaž Dekleva, župnik. Trnovo pri Ilir. Bistrici. Katoliško-politično društvo za sodnijske okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče je priredilo dne 1. dec. 1.1. političen shod v prostorih g. Ribariča. Prostorna dvorana je bila polna zavednih notranjskih mož, ki so že toliko samostojni, da si liberalni mogočnjaki niso upali kaliti reda; le en liberalec iz Bistrice je hotel nekaj ugovarjati, toda se je hitro prepričal, da mu bolj kaže, da je tih, ako hoče še nadalje poslušati klerikalne govore na nekdaj liberalnih trnovskih tleh. Došle zborovalce je najprvo pozdravil g. Franc B e n i g a r, društveni načelnik, ter dal besedo č. g. Jožefu B r a j c u, trnovskemu kapelanu. Ta je popisal možem živahno zanimanje in gibanje, ki se vrši med Slovenci za narodno vseučilišče v Ljubljani, utemeljeval potrebo in korist tega učnega zavoda za dijake same, za njihove stariše, za deželno stolno mesto Ljubljana in za napredek vesoljnega slovenskega naroda. Na to se je med burnim odobravanjem sprejela resolucija v tem smislu. Gosp. B r a j e c prebere na to iz »Slovenca« št. 272 načrt liberalnega navodila za politični boj ter ga v poljudnem jeziku razlaga. Kmečki možje, ki niso tako neumni, kakor si jih misli dr. Tavčar, so hitro spoznali, da ta .liberalni načrt ni kaj novega, ampak da se liberalci že davno po njem ravnajo. Škoda, da liberalcev ni bilo navzočih, da bi bili videli ogorčenost poštenih slovenskih mož nad njihovim satanskim načrtom; pri takem prizoru bi jim hitro prešlo veselje, »braniti pravo vero proti duhovščini«. Na to g. govornik pove ljudem, da tudi trnovski, oziroma bistriški liberalci niso od svojih druzih bratcev nič boljši, ter naznani ljudem lažnivo brzojavko v »Slov. Narodu« dne 25. okt. t. 1, kjer se neki liberalec nesramno laže, da*se je sprejema presv. knezoškofa ljubljanskega udeležilo le »uradništvo in nekaj starih ženic«. Možje, ki so bili sami pri sprejemu navzoči, so strmeli pri tej res skozi in skozi liberalni laži. Njihovo strmenje pa se je izpremenilo v ogorčenost, ko jim je govornik razložil, na kako nesramen način sta »Slov. Narod« in »Rodoljub« spravila pred slovenskim svetom ob dobro ime povsod spoštovanega in ljubljenega g. vikarja Štefana Jenkota v Podgrajah, naši sosedni fari. (Glej dopis v zadnjem »Domoljubu«). Možje so sedaj jasno izprevideli, kako prav ima pre-vzvišeni g. ljubljanski knezoškof, ki liste take baže prepoveduje brati poštenim ljudem. Spoznali so pa tudi, da ima govornik popolnoma prav, ko jih poživlja na boj proti liberalcem, ki pa ne sme biti pobijanje in morjenje liberalcev, ampak mora obstati v tem, da jih odstranimo od vsakega vpliva v javnem življenju ter nikogar ne volimo več za občinskega odbornika ali celo^ župana, nikogar v krajni šolski svet ali okrajni cestni odbor. Liberalec sploh ne sme nikjer in nikoli zastopati našega katol. slovenskega ljudstva. Z živahnim odobravanjem so možje pokazali povomiku koncem govora, da se strinjajo z njegovimi izvajanji. Sedaj nastopi naš dež. poslanec g. dr. Krek. Pojasnil je vzroke, vsled katerih je težavno ljudstvu napredovati gmotno in duševno, ter trdi, da imajo občine premalo pravic in da so župani preveč odvisni od okrajnih glavarjev, med katerimi so nekateri, ki vladajo v svojem glavarstvu z neomejenim absolutizmom. Javni 1'unkcijonarji pa bi so morali zavedati, da so služabniki ljudske volje, ne pa ljudski gospodarji, in to vsi brez izjeme od prvega ministra do zadnjega biriča. G. po slanec biča ostro postopanje onih »ljudskih zastopnikov", ki krive pred vladnimi organi svoje hrbte, kot da bi isti pri svojih odlokih debli ljudstvu milost, ne pa vršili le svojo dolžnost, ter izjavlja, da bo za svojo osebo znal varovati čast ljudskega zastopnika. Omenja tudi sedanji krivični volivni z i s t e m in zatrjuje, da sta dva vzroka, vsled katerih se liberalci bore proti »klerikalcem«: sovraštvo proti katoliški veri. in pa zelo prostorni, toda vedno manj obremenjeni žep liberalcev, ki zavedno katoliško ljudstvo ne morejo več izsesavati po svoji volji. Če nas liberalci in dr. Tavčar »neumne« imenujejo, jim na vsa usta povemo, da se mi pri svoji neumnosti veliko boljše počutino, kot dr. Tavčar pri 6voji. (lospod poslanec razvija sedaj načrt svojega bodočega deloVanja v deželnem zboru, ter sklene svoj govor med živahnimi živio klici, ki so jasno pričali, kako znajo ceniti račela in zmožnosti svojega deželnega poslanca. Gosp. kurat J. S v i g e 1 j govori o prospevanju naših društev ^Gospodarskega društva" in »Posojil- I niče". Liberalcem tukajšnjim očita, da sebi ne znajo delati računov, našemu dru - | štvu pa vedno računijo in prerokujejo pogin. V tolažbo jim prebere uradno izjavo obeh odborov, da društvi prospevati, ter v dokaz tega tudi pove, da imata ti dve društvi že letos do 30 nov. 1901 prometa: »Gosp. društvo" 454.955 K 82 v„ »Hranilnica" 545.216 kron 34 vin., skupaj 1,000.161 K 54 vin. Ljudje so bili navdušeni, in videlo se jim je na obrazih, kakšno radost jim dela zavest, da so pri procvitu teh društev varni pred znanimi notranjskimi oderuhi, o katerih je napisal celo dr. Tavčar v svojem »Pravniku« hudo obsodbo. Sedaj dobi besedo še enkrat častiti gospod Jožef B r a j e c , ki prebere nekaj točk dr. Tavčarjevega govora v državnem zboru ter jih ljudem po-jašnjuje. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno nad temi neresnicami. Ljubljanskim volivcem bi privoščili, da bi bili navzoči, in da bi videli, kako vpliva na ljudstvo politika njihovega generala! Ker se je začelo že mračiti, je bilo treba misliti na odhod. Predsednik g. Franc Benigar se zahvali gg. govornikom za trud, poslušalcem za pazno p0. slušanje, ter zaključi shod med živahnimi živio klici na cesaja, papeža in škofa. Razšli smo se z zavestjo, da se bodo liberalci s svojim navodilom za boj proti klerikalizmu v naši trnovski dolini temeljito osmešili, in da dr. Tavčar pri naših ljudeh s svojimi govori liberalnim načelom več škoduje kot koristi. Ribniški novičar. Dve nesrečni sahoti. Dne 5. oktobra letos, b la je sobota, okoli poldva najetih jame v Ribnici »v kraj biti". Kje je ogenj' se je vse vprek popraševalo. Gorenjo v a s u je izbral plamen za svoj plen in precejšnja sapa mu je dobro pomagala pri njegovem uničevalnem delu. Gasilna društva od vseh strani so pritisnila in so rešila, kar se je rešiti dalo; toda vkljub vsem naporom je prišlo devet gospodarjev ob svojo streho, še veliko več pa je pogorelo gospodarskih poslopij S pomilovanjem pa moram vendar omenjati, da se je ob tej veliki nesreči od nekaterih strani gasilo pod utisom zadnjih deželnozborskih volitev in med požarom so se slišale iz nekih surovoumazanih liberalnih ust zaničevalne besede na duhovščino in pošteno gasilno moštvo. In vi, Gorenjci, kaj slišim r Vzemite hvaležno poslane darove in recite v srcu: Bog povrni dobrotnikom! Sobota je bila dne 16. novembra. Že par dni poprej je puhala in puhala zahodna sapa, omenjeno soboto pa je prišla popolno k svoji moči. lako je pa pritisnila, da je vzela zvoniku pri sv. Ani lepo novo bakreno streho in je ne kaj rahlo položila na zemljo to dragoceno pokrivalo. Spotoma je poškodovala cerkveno streho in obok, pri padcu pa »e je tudi sama polomila in zmečkala, da je ne bo lahko in brez velikih stroškov zopet poravnati in posaditi nazaj na prejšnje mesto. Pa ne samo to nam je zagodel vihar, ampak tudi na vsaki strehi je kaj popravil in nekoliko počesal. Prav močno potrkal je na naši trški opekarni, in pripravil gospode podjetnike ob dobrih tisoč kron. Novičarjeva obljuba in voščilo. Kakorse kranjska dežela deli v tri dele, v Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko, ravno tako se deli tudi naša ribniška dežela v tri dele, in sicer na jugu je Lončarija, v sredi Rešetarija in najbolj zgoraj Obodarija. Po domovini obodov, škafov in brent hodil sem v začetku meseca listopada; kar naletim v neki gostilni na vis oega, mladega in prijaznega moža, s katerim se podam v pogovor. Bil je zvest prijatelj Domoljuba, zato se je najin pogovor sukal okrog politike in naposled sva prišla na ribniškega novičarja. Seveda me ni p°zna'; ker ne nosim kape z napisom, kakor kak lakaj ali le zapisale nekaj vlog. — V »čebelici« vložene vsotice se nalagajo koncem vsacega meseca pod eno skupno vsoto v tukajšnjo hranilnico. Trdno upamo, da so »čebelice« Marijine družbe veseli tudi stariši, ki gotovo radi vidijo, da njihovi otroci one male krajcarje, ki jih tu in tam zaslužijo, polagajo v hranilnico in se tako vadijo varčevanja in zatajevanja, ne pa zapravljanja. Marsikateri mladenič in dekle pa se bota v poznejših letih še z veseljem spominjala na mlada svoja leta, ko sta pod varstvom Marijinim stavila podlago in temelj tudi svojemu časnemu imetju. Z Jesenic. Pri vasi Hrušici, pol ure nad Jesenicami, je kaj živahno gibanje. Tunel, ki bo dolg 8000 m. (2 uri) je blizu 200 m. globok. Pred tunelom pa so kaj hitro izkopali veliko stavbišče, zgradili do vozno cesto, poslopje za urade, dve bolnišnici in mnogo delavskih hiš. Žal, da samo na zunaj vse lepo zgleda; kdor pa opazuje, kako se tu godi, pa uvidi, da je mnogo gnjilega. Pred domačimi delavci imajo tuji prednost. Vsi skupaj pa so tako slabo plačani, da komaj za vsakdanje potrebe zaslužijo. Gorenjski kmetje so se veselili, da bodo vsaj pri vožnji kaj zaslužili, pa podjetnik vseh del je poklical necega Žida iz Galicije s 36 konji, in domači so biti naenkrat ob zaslužek. Kljub temu, da je naš vrli drž. poslanec g. Pogačnik vse te krivice v državnem zboru želez, ministru očital, Be je ta na prav lep način izreza!, češ, da Gorenjci niso zmožni za tako vožnjo, ker imajo preslabo živino in še slabeje vozove, tudi živine imajo samo toliko, kolikor jo rabijo pri svojem gospodarstvu. Ker se je gorenjskim možem vse to vendar predebelo zdelo, zbrali so se v nedeljo 24. nov. na zaupnem shodu na Jesenicah, da se posvetujejo o teh zadevah. Udeležili so se posvetovanja župani ali zastopniki sosednjih županstev in do 50 zavednih gorenjskih mož. O krivicah, ki se godč domačinom, o Pogačnikovi interpelaciji in ministrovem odgovoru je poročal jeseniški g. kaplan Škerjanec, ki je gorenjskim možem še v spominu izza Bornovih časov, ko se je šlo za gorenjske planine, in je on prvi začel navduševati kmete, naj ne odstopijo kar tako od svojih pašnikov. Navduševal je zbrane može k vztrajnosti in Hlogi, ker edino na ta način se bo mogoče ustavljati tujemu navalu. Končno predlaga, naj možje, na shodu zbrani, protestirajo zoper dosedanje postopanje in zahtevajo vožnjo nazaj. Samo navzoči Jeseničani postavijo lahko 100 parov vozne živine, so- sednje občine pa 200 parov. G. župnik Šinkovec je posebno povdarjal edinost, ker nasprotniki se bodo ustrašili pogumnega nastopa in bodo skušali može razcepiti. Na njegov predlog se precej voli pet mož s predsednikom L. Balohom, ki bodo zastopali voznike. Dovški župan g. Janša, ki je bil predsednik shoda, in brezniški župan g. Kržišnik obljubita oba pomoč. Isto so pismeno storili vsi sosednji župani. Sklepi shoda so se poslali 30 gorenjskim županstvom s prošnjo, naj tudi ta opomnijo žel. ministerstvo, da je zavezano v prvi vrsti ozirati se na domačine,i n da imajo Gorenjci dovolj boljše vozne živine kot poljski ž i d j e. Županstva, na noge! Gorje pri Bledu. Naše kmetijsko društvo se je te dni s svojo prodajalno in vso zalogo preselilo iz pretesnih prostorov bralnega društva v novo, lepo, enonadstropno hišo, ki jo je letos sezidala tukajšnja hranilnica in posojilnica in vse Bpodnje prostore — pritličje in kleti — oddala zadrugi v najem. Vsi gorjanski zadružani in svedroi z veseljem gledamo ta sad prave vzajemnosti. Nasprotniki nas še vedno gledajo po strani — kako bi nas še in še uščipnili. Naj le ščipljejo in ščipljejo, kakor jim drago — bomo še bolj urni in vzdramljeni. — Svedrci, le mirno pa pogumno vrtajmo naprej, saj vemo, da imamo mi združeni gotovo iste pravice, kakor en sam denarni msgnat — Še nekaj! Sv. Miklavž je letošnje leto našim šolskim otrokom napravil posebno veselje. Do 30 revnejših otrok je obdaril z raznovrstno obleko. Veliko ni prinesel, pa to, kar je podaril, bo prav prišlo ubogim otrokom zdaj, ko mrzla zima trka na vrata. Do danes smo imeli najlepše vreme, ki si ga moremo misliti v tem času — jasno, gorko, solnce dan da dan, brez megle, brez snega. — Pred par dnevi še smo prinesli s sprehoda trobentice — zdaj pa, ko to pišem, sneži kakor za stavo. Politični razgled. Vseučilišče v Ljubljani. To vprašanje je zadnje tedne v vseh slovenskih pokrajinah, kakor tudi med slovensko visokošolsko mladino na dnevnem redu. Na stotine občin in raznih društev je doposlalo svoje prošnjo naučnemu ministerstvu in poslanski zbornici za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Pač je to veselo znamenje zavednosti, ki živi in se razvija v vseh slojih naroda slovenskega, ter nepobiten dokaz nujne potrebe, da vlada postavi tudi slovanski straži Avstrijske države temelj najvišji izobražbi in ognjišče avstrijskemu domoljubju. Vršili so se znameniti mani festaoi j s k i shodi. V Ljubljani je bil v »Mestnem Domu« 1. decembra sijajen shod, na katerem je bilo navzočih kakih 2000 oseb. Pri-prost delavec je stal peleg odličnega gospoda; vse pa je družila ena misel, ena zahteva, naj vlada da našemu narodu pravico ter mu odpre pot do najvišje izobrazbe, naj mu dovoli vseučilišče. Navzoči so bili mnogi državni in deželni poslanci, občinski svetniki in zavedni okoličani. Isti dan sta bila dobro obiskana shoda pri Devici Mariji v Polju in na Dobrovi, ki sta tudi protestirala proti dr. Tavčarjevemu govoru. V Pragi je bil shod za slovensko in rusineko vseučilišče. Glavni govornik je bil doktor Herold. Vseučilišče — je dejal med drugim — je potrebno kot kulturno ognjišče na jugu monaihije. Jugoslovani so močan steber države, edini, ki še goje in vzdržujejo svobodnega duha avstrijskega domoljublja. če se ta duh Bedaj zatre, se ne bo nikdar več vzbudil. K shodu so prišli tudi jugoslovanski poslanci. Velik vtis je naredil govor dr. Žitnikov. Govoril je o teritorijalnem pomenu vseučilišča v Ljubljani. Kakor so Čehi trdnjava Avstrije proti severu, tako so Jugoslovani proti jugu. S svojimi prsi ščitijo državo, a žanjejo za to le nehvaležnost in boriti se morajo v parlamentu za najbolj prvotne pravice svojega naroda. Vseučiliška razprava v zbornici. Jugoslovanski poslanci vseh Btrank soglasno z rusinskimi so sklenili, da zapostavijo svoj nujni predlog glede vseučilišča vLjubljani edino le za razpravo o kmečkih zadrugah. Potem so še toliko odnehali, da so dali prednost še prvemu branju začasnega proračuna. Ker vlada sama ni bila nič kaj vneta za razpravo o zadrugah, je nakrat prišla na vrsto razprava o vseučilišču. Zgodilo se je torej tako, kakor je od začetka predlagal dr. bUBteršič. Rusini so začasno odstopili od svojega predloga. Poljaki so _ sklenili glasovati zoper nujnost našega predloga. Čas za razpravo našega vseučilišča je bil skrajno neugoden. V petek 6. dec. se je začela razprava. Prvi je govoril prvi predlagatelj dr. Šusteršič. Med govorom so ga zlasti od začetka neprenehoma motili Vsenemci; posebno pa se je odlikoval Stein, ki je kričal, naj govori liberalen Slovenec, ne pa klerikalec. Poudarjal je govornik, da so Slovenci dovolili, naj se odkaže predlog brez prvega branja naučnemu odseku, a so pri tem zadeli na odpor pri levici. Naglašal je, da so razne vlade zapirale pot na najvišji dvor odposlanstvu kranjskega deželnega zbora, ki bi cesarju predložilo prošnjo za ustanovitev vseučilišča. Vsi sloji jugoslovanskega prebivalstva nujno želč ustanovitve vseučilišča, ki naj bi služilo interesom jugoslovanskega prebivalstva in državi. Govornik je obžaloval, da si morajo Slovenci potom političnega boja priboriti, kar jim pristoja po navadnem pravu. Nepravično je, da nimajo vse dežele južno od Gradca nobenega vseučilišča. Tako ravnanje proti ljudstvu, ki je bilo vedno zvesto svojemu cesarju, ni pravo. Laž je, kdor trdi, da naš narod ni sposoben za vseučilišče, da je »inferioren«. Naučni minister H a r t e 1 se je neugodno izrekel o vseučilišču. češ, da je težavno ustanavljati vseučilišča za manjše kulturne kroge. Okoli osme ure se je glasovalo. Ker so bili za nujnost samo slov.-hrvaški, češki in rusinski poslanci, dva socijalna demokrata in štirje češki veleposestniki, je bila nujn/ost odklonjena. — Zbornici še vedno preti nevarnost razpusta. Od dne do dne se razmere zapletajo; v ospredju je vedno češko-nemški prepir. Mnogim se utrjuje misel, da radikalci na levi in desni z na- menom delajo na to, da vlada razpusti državni zbor in razpiše nove volitve; upajo namreč dobiti še drugih moči za svoje stranke. Istina je, di v zbornici ni nikakega red* in resne, trezne nasvete z brezobzirno samozavestjo zavračajo radikalni življi. Ker je vlada spoznala, da s proračunom za celo pri hodje leto ne bo nič, je finančni minister Bohm-Bavverk predložil zbornici trimesečni proračunski provizorij (začasni proračun). Trgovinski minister Call je predložil načrt glede dopolnitve in premembe obrtnega reda, dalje načrt, s katerim se deloma pre-minja določba glede nedeljskega počitka v obrtih. Zasedanje bo trajalo bržkone do 18. dec. Reši se proračunski provizorij, sprememba obrtnega reda in kmečke zadruge, ki so že deset let na dnevnem redu 10. dec utegnejo biti sklicani deželni zbori. Volka ni več Vsenemški kričač Wolf je odložil svoj deželno- in državnozborski mandat. Dvo-bojeval se je s prcf. Seidlom, menda zaradi njegove soproge. Ta človek je upil, da morajo Vsenemci braniti proti nemoralnim klerikalcem čast svojih žena in hčera; sedaj se je pa sam politično zadušil v nenravni aferi. V parlamentarnih krogih je ta korak vzbudil veliko pozornost. — Za nujnost znanih predlogov proti kongregacijam so z Vsenemci gla sovali tudi psevdoliberalci, ki kakor sploh vse stranke liberalcev, poznajo svobodo le zase, t. j. za žide. Zanimivo pa je, kako ae zdaj zagovarjajo. Pravijo, da so res prekoračile stvarno polje in da jih niso vodila .svobodnjaška' načela; obžalujejo, da je prišlo ob tej priliki do napadov na katoliško cerkev. Izjavljajo, da je raiprava imela le namen ovirati zbornično delo. Da kaj takega priznajo, je že precej ; naš »Narod* tega niti od daleč ni zmožen. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Zadnja škoiovska konferenca na Dunaju je sklenila: 1) V proslavo novega stoletja in v zahvalo za milosti svetega leta naj se ustanovi svobodno katoliško vseučilišče in sicer v Solnogradu. 2) Pri sv. Stolici se za to takoj zaprosi potrjenja po načrtu, kakor ga odobri škofovski odbor. 3) Po dobljeni odobritvi se pošlje duhovnikom okrožnica in vernikom skupno pastirsko pismo. Hrvaška, opozicija je pri zadnjih deželno-zborskih volitvah tudi zato izgubila dokaj mandatov, ker Be plemstvo in duhovništvo premalo zaveda svojih dolžnosti. Hrvaško duhovništvo je bilo v svoji veliki večini vedno domoljubno in njemu je pripisovati, da se je mfd narodom vzdržala prava narodna samozavest. Zal, da se je v novejšem času tudi v tem stanu našlo nekaj maiaronskih privržencev, ki so prestopili v mažaronsko družbo. Bruseljski mestni nastop je storil zelo umesten in času primeren sklep. Poskrbel je za starost svojih poduradnikov in delavcev, ki doBedaj fie niso imeli pravice do pokojnine. Sklenil je svoje uslužbence zavarovati za slučaj starosti pri državni zavarovalnici. Zavarovanci plačajo na mesec po en frank, mesto kot zavarovalec pa po dva franka za vsakega. Na ta način ima najnižji delavec, če stopi v službo z 20. letom, po dovršenem 60. letu pravico do letne rente 411 frankov, po dovršenem 65. letu pa do rente 714 frankov. * Francoska poslanska zbornica je brez debate sprejela na*rt zakona, ki določa, da v bodoče v mirnem času nad člani francoske armade vojaška sodišča razsojajo samo v strogo službenih zadevah; druge stvari pridejo v bodoče pred civilna sodišča! Rumunski prestolonaslednik princ Ferdinand se baje iz zdravstvenih razlogov odpove prestolonasledstvu v korist svojemu osemletnemu Binu princu Karolu. Govori se tudi o ločitvi princa Ferdinanda od princezinje Marije, ker se je med njima pojavilo veliko nasprotje. Turški su,'tan pošlje državam, ki so po be-rolinski pogodbi vezane, čuvati nad Turčijo in nje-nimi obljubami, okrožnico, v kateri pojasni, da ima dobro voljo storiti, kar tirjajo od niega, a ima v to svrho premalo miru in denarja. Zato mora z vso odločnostjo zahtevati, da se velesilo ne mešajo v notranje zadeve Turčije in finančne državne nezgode. Naj mu rajši pomagajo, da dobi potrebnega posojila, potem bo brž vse v redu. Tako drzen korak bo pač razun Nemčije in Anglije težko ugajal kakšni velevlasti. Roosevelt, novi predsednik severoamerifikih Zveznih držav. zahteva zakon, ki prepove anarhistom nadaliuje bivanje v Zveznih državah Vsi taki elementi se morajo s silo pregnati tja, odkoder so prišli. Posebno strogo treba paziti na priseljence, da se po njih ne vtihotapi nova zalega teh družbi nevarnih ljudi. Poostriti se morajo tudi kazni za anar-histiške zločince, ki brezuspešno napadajo predsednika ali podpredsednika. Boli to kaj izdalo? — P e r s o n, zastopnik Burov. mu je t imenu Krflcrer-jevem izročil formalno prošnjo za posredovanje.— Mamil t o n, generalni šef angleške armade, je že v Kapstadtu. Smatrajo ga za naslednika Kltschenerju. ki v kratkem vloži ostavko. Razmerje med Vatikanom in Kvirinalom (državno in cerkveno oblastjo) se je glasom najnovejših poročil iz Rima i«lo nekoliko boljiati v zadniem času. Od leta 1870. ni noben duhovnik prekoračil praga zunanjega ministerstva; zadnji čas pa je obiskalo — seve z vednostjo sv. očeta — zunanjega ministra več škofov. Parlamentu na Dunaju7'kar hoče udarit zadnja ura. Cuie se, da imajo merodajni krogi že izdelano novo URtavo, po kateri se fitevilo poslancev zmanjša, poslovni red pa tako poostri, da bo nemogoča vsaka obRtrukc;ja. Slovenski novičar. »Slovanski centrum« svojemu načelniku. »Slovanski centrum« je imel sejo, v kateri je klub s o-glasno izrazil svojemu načelniku dr. Šuster-šiču najtoplejo zahvalo za njegov stvarni in odločni nastop povodom razprave o jugoslovanskem vseučilišču in obenem najodločneje zavrnil neosno-vane, vsak parlamentarizem zasmehujoče, osebne, svobodo govora krateče, nečuvene napade na njegovo osebo. Sijajen shod dr. Susteršiča je bil dne 15. decembra v dvorani »Katoliškega doma« v Ljubljani. Zlasti iz ljubljanske okolice je prihitelo mnogo volivcev poslušat svojega poslanca iz pete kurije. Videlo se je, da so liberalci z vso svojo gonjo proti voditelju katoliško-narodne stranke dosegli le to, da je njegova beseda tem vplivnejša in odločilnejša. Opisal je natanko vso državnozborsko akcijo za ljubljansko vseučilišče, pri čemer se je liberalno počenjanje pokazalo v kričečih barvah. Ker je »Narod« pisal, da se je hotel dr. Šusteršič z govorom o vseučilišču »rehabilitirati« v zbornici, je vprašal dr. Šusteršič volivce : »Ali naj odstopim?« »Nikdar«, je zagromel ves zbor. »Ali se mi je treba rehabilitirati?« »Nikakor, ne!« je bil glasni odgovor. Dr. Šusteršič je rekel: »Če jih je izmed 38.000 mojih volivcev le 100, ki zahtevajo, da naj odstopim, pa odstopim.« — »Ni jih !« je zaklical ves zbor. Z ogorčenjem so vzeli volivci na znanje, da je dr. Tavčar v kongregacijski debati govoril o slovenskem narodu, ter se smejali dr. Perjančičevi konsumni modrosti. Navdušeno so pritrjevali zborovalci poslancu, ko je zahteval, da se naj ozdravi državni zbor z vpeljavo splošne, enake in direktne volivne pravice. K sklepu sta se sprejeli na predlog dr. Lampetov sledeči resoluciji: 1. »Volivci dr. Šustcršičevi izrekajo svojemu poslancu popolno zaupanje in zahvalo za njegovo delovanje. Zahvaljujejo ga za njegov nastop v debati o vseučilišču in odločno zavračajo liberalne napade na njegovo osebo, kakor tudi, da se je v to vprašanje iz gole strasti zaneslo strankarstvo, ki je vsej akoiji samo Škodovalo. Čim bolj bodo liberalci napadali dr. Šusteršič a, tem ožje bomo katoliškonarodni in krščansko-Hocialni volivci združeni ž njim.« — 2. »Najodločneje protestiramo proti govoru dr. Tavčarja v državnem zboru. Njegovo trditev o »inferiornosti« slovenskega naroda zavračamo kot grdo neresnico. Dr. Tavčar nimanobene pravice, govoriti o slovenskem ljudstvu, ker dela proti njegovim koristim. Hkrati zavračamo napade dr. Tavčarjeve na katoliško cerkev. Če hoče dr. Tajvčar kaj reformirati, naj počedi v vrstah svoje lastne st ranke 1« Umrl je v Gorici dne 1.1, m. g. Andrej K r a g e 1 j, profesor na tamošnjem gimnaziju. Pokojnik je dosegel dobo 48 let. Služboval je v Ljubljani, Kočevju in Gorici. Pošteno njegovo srce se je odvračalo od gnusnega slovenskega liberalizma. Bil je delaven tudi kot pisatelj. N. p. v. m.! Župnija Mavčiče pri Kranju je podeljena č. g. Valentinu K 1 o b u s u, kuratu na Slapu na Vipavskem. V mašnika posvečena sta bila v Kamniku častita gg. Vincencij K u n s t e 1 in Pij Ž a n k a r iz frančiškanskega reda. — P. Vincencij bo obhajal slovesno novo mašo 4 adventno nedeljo v samostanski cerkvi v Kamniku, P. Pij isti dan v Trzinu. Umrl je župnik in slovenski pisatelj gosp. Fran M a r e š i č na Lipoglavem. N. v. m. p.! Duhovne vaje na Gočah. Duhovne vaje samo za može in mladeniče pričele se bodo na Gočah pri Vipavi 26 t. m. popoldne ob pol 3. uri. Vodil bo pobožnost č. g. Fr. Kitak. V nedeljo 29. dec. pop. bo slovesen sklep. Kranjski deželni zbor bode sklican ali koncem tekočega meseca ali pa 4 januarija leta 1902 h kratkemu zasedanju. Stolnica ljubljanska sv. Nikolaja, ki je bila zidana od leta 1701 do 1706, se bo za slovesno praznovanje dvestoletnice znotraj vsa temeljito prenovila. V Šturji na Vipavskem je pri občinskih volitvah v vseh tri h razredih s glasno zmagala k a t o • liško-narodna stranka. Iz te volitve naj si ^Učiteljski Tovariš", ki je trdil, da je na zavednem Vipavskem v deželnozborskih volitvah zmagala liberalna stranka, — kar seveda ni bilo res, — posname nauk: Klerikalci se napredka ne bojijo, ker ved6, da bodo tem lepše in odločneje zmagovali, čim več bo ljudstvo bralo in v izobraženosti napredovalo. — Živela katoliško-narodua zavest! Na Vipavskem se čedalje bolj dani. Častno svetinjo za 40letno službovanje je priznal dež. predsednik nadučitelju na Dobrovi pri Ljubljani, g. Matiju R a n t u. Visoka odlikovanja. Prečastitega g. Jem. Voha, konzistor. svetnika lavantinskega škofijstva, dekana in nadžupnika v Konjicah, je cesar imenoval kanonikom lavantinskega stolnega kapitelja. Za čast božjo in svoj narod neumorno delujočemu preč. g. kanoniku naše najiskrenejše čestitke! — Preč. g. hišnega prelata sv. očeta, ravnatelja lavantinskega duh. semenišča, kanonika Karola Hribovška je cesar imenoval stolnim dekanom lavantinskega stolnega kapitelja. Na mnoga leta! — Preč. gosp. stolni prošt v Mariboru Lovrenc H e r g je postal vsled imenovanja sv. očeta „Protonotarius Apostolicus". Udane naše čestitke ! Ogenj v Srednji vasi. Iz Bohinja se poroča: Pred kratkim je nastal ogenj v hiši kmetijskega društva. Zapazili so ga ljudje, ki so šli zjutraj k maši. Strah je bil velik, vendar se je posrečilo ogenj zadušiti. Škode je precej na blagu, katero bo pa dobilo društvo povrnjeno, ker je dobro zavarovano. Kako je ogenj nastal, ni znano. Ogenj je 2. t. m zjutraj vpelelil posestnici Mar Pibernik v Sv. Križu pri Kamniku pod, žitnico in in streho na hiši z vso zalogo. — Škodo cenijo na 2400 K, zavarovana je bila za 1100 K. V zalogi ima „krščansko-soc. zveza" še nekaj izvodov: 1. Črne bukve kmečkega stanu. — Jedro kmečkega vprašanja. Spisal d. J. E Krek. Izvod 1 K. — 2. Obresti v socijalnem oziru. Spisal f Ivan Belec. Izvod 10 h. — 3. »S o c i j a 1 i z e m«, spisal dr. J. Ev. K r e k. Vezan v izvirne platnice izvod po 6 K 50 h. Jožef Pavlič iz Podlonka, o katerem so poročali časopisi, da ga je poškodovalo deblo, je sedaj v bolnišnici in se veliko bolje počuti. Rana je bila velika in se ni hotela zarasti; potem so pa zdravniki svetovali, da naj kupi kos kože od živega človeka in mu jo bodo prišili na rano, da se mu bo zarastla. In res, nek Dalmatinec se je ponudil, da mu je pripravljen za 10 gld. dati toliko kože. Dal se je operirati in sedaj že nosi Jožef Pavlič Dalmatinčevo kožo na sebi. Usmiljenke mu obetajo, da bo sedaj znal tudi dalmatinsko govoriti. Sam pa ne verjame, čoš, da še vedno ne zna nobene besede, dasi že precej časa nosi kožo Dalmatinca. Loterija za namene Salezijancev. Konec leta, 30. t. m., se mora vršiti žrebanje efaktne loterije za »odgojevališče zanemarjene mladine*. Ker je še mnego srečk nerazprodanih, bode loterijski odbor še poskušal jih zadnje dni pred žrebanjem po mestu razpečati. Ob enem prosi odbor dobrotnike, naj dobrotno naklonijo kake dobitke za to loterijo. Odbo-rovemu pooblaščencu, ki bode raznašal srečke, blagovolite izročiti tudi primernih dobitkov. Vsem dobrotnikom toplo priporočamo to zadevo. Odbor. V Kino sta se podala iz ljubljanskega frančiškanskega samostana č. P. Baptista T u r k in brat Urban 2 e 1 e. Iz G nue se na ladiji odpeljeta s škofom, ki je bil nedavno v Ljubljani, in z drug mi misijonarji in redovnicami na Kineško. P. Baptista je rojen v Topliški župniji in je bil v četrtem letu bogoslovja, mož izglednega obnašanja, ki se poda iz najčistejših verskih nagibov v deželo paganov. Brat Urban je rojen v Slavini, je bil cerkvenik na Trsatu, nazadnje v Ljubljani. Bog ju varuj in čuvaj! Drobtine. Skupni pastirski list so izdali avstrijski škofje, ki se se sedaj ob predbožičnih nedeljah bere in tolmači vernikom z leče. Peča se zlasti z gibanjem »proč od Rima« in sredstvi proti temu gibanju. — Upajmo, da bo mirna, a odločna beseda cerkvenih nadpastirjev marsikateremu zaslepljencu odprla oči! Morilec svoje žene Frančič na potu iz Amerike V Evropo. Morilec svoje žene Franc Frančič je sedaj na neprostovljni poti iz Amerike v Evropo. Peljejo ga na parniku »Grtf Waldersee«. Zadnji čas je bil zaprt v jolietskih zaporih. Kakor je našim čitateljem že znano, je bil Frančič v Novem mestu v preiskovalnem zaporu, ker je bil na sumu, da je umoril svojo ženo. Iz preiskovalnega zapora v Novem mestu pa se je Frančiču posrečilo v družbi petih jetnikov uiti in jo popihati ▼ Ameriko. Ondi si je Frančič nadel več ptujih imen kakor: Grassfelter, August Grassfeld, Smith i. t. d. in nihče bi ne vedel zanj, da ni pričel ondi uganjati raznih nerodnosti. V Jolietu je z imenom Grassfeld »popravil« ček iz treh na trinajst dolarjev in »ako osleparil našega rojaka Horvata za deset dolarjev. Ko so mu v Jolietu poBtala prevroča tla, jo je odkuril v Indianapolis, ker je na stanovanju, — kamor se je nastanil — takoj zmanjkalo več rojakom 118 dolarjev gotovine, harmonike in več vrednostnih predmetov. Falzificiranje čeka ga je dalo pravici v roke. Ko ga je spremljal detektiv iz Indianapolisa v Joliet, mu je skušal v ( hi-cago pobegniti, toda streljanje iz revolverja ga je uverilo takoj da se ne bo dalo tako izmuzniti, kakor iz novomeških ječ. Ko je bil Frančič v jolietski ječi, so izvedeli zanj tudi avstrijske oblasti in izposlovale, da pride pred novomeške porotnike. Frančič je sam privolil, da ga pošljejo domov, dejal je: „če bi se branil, bi mislili, da sem kriv, dobili bi me pa tako ali tako, čeprav kasneje«. Frančič bodo še-le tekoči mesec dopolnil 24. leto. Oženil se je, ko je bil 18'let star. Zena njegova je bila tedaj stara 17 let Frančič še vedno taji, da bi bil ženo ustrelil- Pobegnil je preko Gorjancev v Zagreb, potem pa preko Ogrskega in Dunaja. Barnum in Bailey v Parizu. Tudi Parizu ni prizanese! Birnum in Bailey. Vsak prazen prostor v Parizu ima te dni znane lepake; časopisi so z reklamnimi noticami preplavljeni in vsak Parižan ve, koliko sto in sto zveri, umetnikov, slug in delavcev se vsak večer predstavlja. V nečem je pa Pariz Barnum in Baileya prekosil: velika Blavnostna dvo rana svetovne razstave, ki obsega prostor za nad 15 000 gledalcev in v kateri Barnum igra, ni bila se popolnoma napolnjena. Žabe. Po najnovejših podatkih potrebujejo v Združenih državah severne Amerike dva milijona žab. To število se ceni na 150000 dolarjev ali 352 000 gld. V teh deželah se potrebuje petkrat toliko žab, kakor v Franciji, kjer jih največ pojedo izmed vseh evropejskih držav. Ker v Ameriki ne zadostujejo žabe, ki so v jezerih {in drugih vodah, jih na umeten način [izrejajo. Največja taka iabja farma je v Trent flipu. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dni 2. Januarija 1902 zvečer. Tržne cene v Ljubljani od Ani 24. nov. do dnč 30. nov T LA jff LL Goveje meso I. v. kg i 1 30 PSenična m. 100 kg. 28 20 , » II. > > i 10 Koruzna » » » 16 40 » III. » > i — Ajdova » ► » 28 Telečje meso . > i 30 Fižol, liter . . . _ 30 Pr«Jičje » sveže » i 50 Grah, » . . . . _ 60 > « prek. » i 70 Leča, » ... . Ka&a, » . . . . _ 20 Koltrunovo meso > — 80 _ 20 Maslo . . . . » 2 40 ........... _ _ Surovo maslo . > 2 — Plenica . 100 kg 19 _ Mast praJičja > 1 50 Rt . . . » » 16 _ Slanina sveža » 1 30 Ječmen . » > 13 20 » prekajena » 1 60 Oves . . » » 16 i Salo..... » 1 30 Ajda » ► 14 _i Jajce, jedno . . f — 10 Proso, belo, » > 16 Mleko, liter . . • _ 20 » navadno > » 15 _1 Smetana liter p — 80 Koruza . . > » 13 40 Med .... — 80 Krompir . » > 4 20 Krompir . . . » — — Drva, trda, teženj 9 20 Pittanec . . . 1 30 » mehka, » 6, _ Golob .... — 40 Seno, 100 kg . . 61 40 — — Slama, » » . . 7 — Goe..... — — Stelja. » » . . — Loterijske srečke. Dunaj, 7. decembra 72 66 16 53 2 Gradec, 7. decembra 64 70 32 66 44 Line, 14. decembra 90 27 50 46 65 Trst, 14 decembra 68 42 36 14 21 Zahvala. Podpisani Marko Ljubi« iz Volavelj štev. 29. okraj I.itija zavaroval sem hllo In gospodarno poslopje za 1400 K pri domači Vzajemni zavarovalnici v LJubljani. Dnč 20. novembra mi je uničil požar pri Vzsgemni zavarovana poslopja in se mi Je zavarovalnina danes lojalno v celi »votl Izplačala. Za točno in naglo izplačilo se Vzajemni zavarovalnici lepo zahvaljujem in jo prav gorko priporočam vsem, ki hočejo zavarovati svoje imetje, pri domači zavarovalnici. Vola vije, dnč 24. novembra 1901. Marko Ljubic podpisal Gale m. p. Ob podpisanega županstva sc uradno potrjuje. Županstvo Trebeljevo, dnč 24. novembra 1901. L. S. Josip Gale, župan m. p. 464 v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje Fant Komar, oblast, konc. učni zavod t LJubljani, Sv. Petra cesta 26. - Modni salon. === Sprejemajo te gospodične tudi na hrano in stanovanja. Javno naznanilo. Ostalo zimsko gvantno blago prodaja se pod ceno zaradi primanjkanja prostora Pri Miklavžu Ljubljana Medene ulice. Prostor se*rabi za spomladno blagO. SK 46o (2-1) Vrtnarskiučenec se takoj sprejme pri Luka Tomšič v Ljubljani Erjavčeva cesta 9. 462 (2-1) Keverte s firmo vizitnice in trgovske račune pri poroda KatoL tiskarna • a? «3 oo rt S 3 o oo o er e o? C3 -4—• o O) »> O J > L. a o o 13 "5 O O ■ 0» >• n 3E ca N > <0 o O a? 5 3 > g CD .— M o t—i CD . B) cs> •c p, o S — S M 22 | M PH "c (O C o ca m, B O p. .n o iS u li S S 10 = k- o, ca *o v C ce 9 <8 Ne iz Brna, Jegerndorfa, Gradca itd. ampak iz —Ljubljane—— Špitalske ulice št. S od R. Miklauc-a naročajte gospodi krojači su-knene vzorce, Stof kamg-arn, Sevijot, hlaievine in podlage, kjer je omenjeno 6 % do 10% cenejši, kakor povsod drugej. Uredil je veliko su-kneno pošiljateljsko trgovino in razpošilja na tisoče vzorcev pa samo na gospode krojače, kateri tudi resno blago naročajo. Priznano je od velikih krojače v, kateri so poprej drugej in iz drugih krajev naročali, da je resnica in tudi lažje izhajajo. Toraj kdor želi z omenjeno tvrdko vkupčijsko zvezo stopiti, naj najzadnje do 15. prosinca, ker se bodo v tem času novi letni vzorci delali. 461 (2-1) O novem letu je najlepša prilika si cenejšega založnika izbrati. 1 £ 1 a? Zobozdravniški in * * tehnični atelje. Ruvanje zob s kloretilom, dušikovim oxydulom (Lufteas) itd. - Plombiranje zob i zlatom, porcelanom in drugimi sredstvi. - Zlate krone in spone, zobovja iz kavčuka, aluminija in zlata. 426 6-6 Zobozdravnik Dr Rado Frlan Ljubljana, Špitalske ulice 7. I. Ordinira od 9.-12. ure. od 1.-6 ure. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj. Andr. Druškoviča naslednik f #«««• VAL. GOLOB Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10 priporoča poljedelske Stroje, 305 (20-16) mlatilnice In slamoreznice, najboljše tovarne, močne pluje, roman in porf-land cement, iforje in strelni ||lej, nepre-močljlve plahte za vozove, peči, ifedllnlke nove vrste, tehtnice, ufeže, mesoreznlce, Sumnate cevi, pipe, ventile in drugo opravo za gostilni-. čarje, velika zaloga kuhinjske posode, V54ko-* ' vrstne električne varjene verije, vsakovrstno orodje in sploh vse v to stroko spadajoče predmete po ugodnih cenah. — Velika izbera pristno pozlačenih nagrobnih krlžev. Ceniki kriiev na zahtevnnje brezplačno! st. 25 iktkiktikii+m mkikiikiii^^km Otvorienje nove gvantne trgovine i* / pri Kranjl©i| •V zr{lven loterije v Lingerjevih ulicah. '*4 V zaloei bode vedno g | lepo blago za ženske obleko i 5 kakor volneno, saten (cajg) kambrik, porhet J vseh vrstah, zelena, rumena, in belopisana •«■ švajcarska kotonina, rujava, bela kotonina, *. tudi ta široka za rjuhe, različna podlaga za > podšive, cvilih za madrace, mizni prti, serveti, obrisalke, žepne rute i. t. d. Novosti v volnenih, svilnatih, polsvilnitih £ rutah in šerp. ogrinjalke in kocke v vseh barvah. Domači izdelek odej (kovtrov), konjske plahte, koci. gorenjski in ogerski. Zaloga raznovrstnega štofa, sukna, in kamgarna i. dr. 450 (2-2) Zimske volnene in pavolnate jopce, srajce, hlače za možke in ženske. Sir Cena najnižja in zanesljiva, poštena postrežba. — - ««k 3 A -•ak . - Kuhinjski sir letošnji najboljše kakovosti, kakor ga je izdeloval od deželnega odbora najeti Švicar g. Sieber, ima na prodaj kmetijsko društvo v Srednji vasi pri Bohinju 449 (3-3) Zaradi gospodarjeve smrti daj6 ▼ najem mlin in žapi. Vse je v najboljšem stanu in na močni vodi blizo Ljubljani: Kje, sc poizve v upravništu tega lista. 446 (3-3) Trgovina z man ti fakturnim blagom pri sv. Prevažno naznanilo čitateljem „Domoljubovim". Čast mi je naznaniti si. turnim in kmečkim blagom občinstvu, da moja trgovina z manutak- 463 (3 1) na PogaČarjevem trgu v Ljubljani. Prosim, pazite namoje table, kjer sta lepo naslikana sveta ) ) ) ) ♦ ) pri sv. Cirilu f§ in Metodu nI več v Lingarjevih ulicah, ampak preselil sem se v lepo, svetlo prodajalnico na PogaČarjevem trgu nasproti mokarlcam, kjer prodajam lepo svojo zalogo in dobro urejeno Izbiro vsakovrstnega dobrega in trpežnega kmetiškega blaga po tovarniških cenah. Ker celi dan sam delam ter imam vsled tega majhne stroške, kupujem pa vedno le frišno blago pri največjih tovarnah, možno mi je ===== prodajati ceneje, kakor kjerkoli drugod. ^^ Spoštovanjem Miroslav Robič. IidaJatalJ: dr. Evgsn Lamps. Odgovora! uradnik: Ivan Rakovsc. Tiska .KatoUika Tiskam " DOMOLJUB List slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Letnik XV. zZJJ c) L, vce^ K \ 'i HlBblOTHirK \ureVV V LJUBLJANI 1902. Najboljša in najsigurnejša f—-^ * i Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron. «4 prilika za šfedenje! «« Ppeje: Gradišče št. 1, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje £ £ £ S £ m m 41 sprejema hranilne vlo$e vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 h. DenaPni promet v 1. 1901: 23,559.611 ^ 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --h K 50 h na leto. V Ljubljani, dne 1. julija 1902. Dr. Ivan Susteršič, predsednik hranilnične položnice na razpolago. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Josip Jarc, Anton Belec, Dr. Andrej Karlin, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, Frančišek Leskovie, veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." Karol Pollak, Greg. Šlibar, Dr. Aleš Ušeničnik, tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani. 1236 7 £ * s * m KAZALO. Pesmi: Ob novem letu .... 9 Slava Leonu XIII..........49 Listek : .lezuščkov odgovor . . 4, 20 K nam in mimo nas ... 6 Don Bosko in njegovi zavodi 22 Vsakdanje laži.....24 Meličevega Janeza vožnja . 37 Roparski napad pri Brezjah na Gorenjskem .... 39 Kako se mi ženimo ... 41 Čudodelni zid.....52 Lovski tat......68 Iz zapiskov ljudskega prijatelja 69 86, 102, 150, 164, 189 Lov na Devveta .... 69 Vesela aleluja.....85 Nekaj za post.....87 Na kvaterno sredo .... 101 Klepetulja.....116, 132 Moč sv. rožnega venca . . 118 V cerkvenem okrilju . 200 216 Agitator . . 231, 245, 26<», 378 Čarovnik .... 293, 3»8 Zaničevani ljudje . 358, 341 Otrokova molitev . . 358, 372 V čuvajnici......373 Kratke povesti in dogodbe : Postni Čas......62 Narobe svet .... 84, 149 Advokat.......10" General — ministrant . . 116 Verujete li vi v Boga.' . . 131 Sv. stopnjicc pri sv. Joštu nad Kranjem......157 Volk in srnjak.....357 Uvodni članki, socialni itd. Naprej zastave slave, Na boj junaška kri..........1 Kmetijske zadruge ... 3 Naša zavarovalnica .... 17 Oklofutani liberalci v kranjskem deželnem zboru . . 18 Imeniten dogodek v ces hiši 46 2;>-letnica papež. Leona XIII. 50 162, 178, 197, 215, 228, 252, 258 Nedeljski pogovori pri novem županu 62, 76, 107. 174, 190 207, 222, 254 Liberalno sleparstvo ... 65 Rojaki, pozor!.....81 Zakaj srednji stan propada ? 82 Zdravo telo najboljše blago 93 Stran t Kardinal dr. Jakob Missia 97 f Kardinal dr. Jakob Missia 98 114, 130, 147 Ljudska knjižnica .... 108 Vlada in potresno posojilo . 113 Leonova oporoka ....115 Dijaški dom v Celju . . . 129 Krivi preroki.....145 Na Šmarno goro .... 161 Skrb za izseljence .... 177 Boj v kranjskem dež. zboru 192 Po deželnem zboru . . . 209 Dve baklji......225 Združimo se......227 Na ljudski tabor v Ljubljano! 241 Na shod nepolit. društev . . 242 K sestanku naših nepolitičnih društev.......257 Zborovanje nepolit. društev 273 290, 310, 339 Pozor pred agenti 1 ... 277 Ljudski tabor — prepovedan 289 Zbor zaupnikov katoliško-na- rodne stranke .... 305 Boj pijančevanju . . 3' 6, 338 354, 370 Svoji k svojim !.....321 Naš shod v Kostanjevici . . 321 Liberalni tatovi.....33\ Rešimo mladino .... 337 Čujte, čujte, „Domoljub" dobi bratca.....353 Novi škofovi zavodi . . . 356 Predragi naročniki in bravci „Domoljuba" ! . . . . 369 Dopisi: 10, 26, 43, 55, 70, 87 106, I2U, 135, 154. 166, 183 202, 219, 234, 248, 265, 282 296, 312, 3?8. 344, 361, 377 Političen razgled: 7, 24, 41, 54, 66, 82 104, 119, 134, 162, 162, 182 19S, 217, 229, 243, 263, 280 294, 312, 327, 342, 358, 375 Slovenski novičar: 12, 27, 45, 59, 75, 91 ld8, 122, 140, 156, 170, 186 205, 221, 236, 250, 247. 2«4 299, 316, 3(1, 316, 364, 480 Drobtinice: 15, 30, 47, 51, 78, 94 157, 173, 189, 200, 27o, 287 301, 318, 384, 348, 365, 371 Stran Narodno gospodarstvo: 253 Za smeh in kratek čas: 15, 31, 48, 63, 79, 95 lil, 124 143, 159, 174, 191 208, 224, 239, 256, 272, 287 304, 319, 345, 349, 366, 383 Razno: Oklic........156 Javna prošnja.....155 Naša slika......207 Slike: Ob novem letu..........9 „In detetu je bilo dano ime Jezus.".......25 Nova cerkev pri Dev. Mariji • v Polju. .....28 Knez Ernst \Vindischgraetz . 40 Knez Oton Windischgraetz in nadvojvodinja Elizabeta . 41 Papež Leon XIII..........49 Mreža angleških čuvajnic v Južni Afriki.....72 Prehod Burov čez žično ograjo ob angleški čuvajnici . . 73 Ajdovec pri Žužemberku . 88 Krokodilji lov.....89 •j- Kardinal dr. Jakob Missia 105 Delarey.......121 Kraljica majnikova . . , 137 Kardinal Missia na mrtvaškem 153 Španjski kralj Alfonz XIII. v jahalnici......173 Od bohinjskega predora . . 189 Dva slovenska misijonarja na Kitajskem......201 Žalostna Gora na Dolenjskem 233 Sveta Gora pri Gorici . . 268 Angleški kralj Edvard VII. . 231 Avtomobil berolinske požarne brambe.......313 Glavni oltar pri sv. Jakobu v Ljubljani......329 Škofovi zavodi v Sent Vidu nad Ljubljano .... 345 Velesalska cerkev .... 360 Jaslice........381 »r................................................—........................................................................ *..........................iiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiii Š? »Tf§ §#„ o-o-■ °°0 °0o0o0o° o° °r>° o O o ° 2po?o 0°0 O OoZPO OOonOO o WnOn o ^0°0000°o000§gSŠgl°o° §o°o°o o°o°o°c i^ioMVos -^n »o0|o0o0«°0 §!!o°oo2c o OZO o o , O0000a 0q O ?o<« lo OfPOl Isf ocg ■ o°, |o0o. . OOO looo te o golo o o o te Oo^c OO O o o Jooooo looooo rooo0o |0qpooo I000Xo |o„o o°? lofooo Oon°o 0°ooO0c .|?ooogc °oo°oo fo°o°oSo/ §o°o0o° O OOO I .ogoO/ iif Kot prava dobrota in potreba za vsako družino sc izkazuje vsak dan bolj uporaba /Kathreiner- — Kneippove sladne Kave. — Nobena skrbna gospodinja naj sc nc pomiilja dalje uvesti to tečno In zdravo p IJ i f n Ni člstejžc primesi In boljiega nadomestila za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. ■ Kathreiner- Knelppova sladna kava se dobiva pristna samo v Izvirnih zavojčkih z varstveno znamko , »župnik Knelpp«. Odprto odtehtana ia" drugače zavita kava ni nikoli Kathreinerjeva. 56/ jo° o°oc< 'o O o o o° ,CO°OoC r/ 0°00n° ° 0 >o?go°o°ou OOO O k^C O O O O ool KV o O o o O O 1°Oq ooool \0 o0 O of 0 0° 0°O OO \o° °oo| \0 0 O O , lo GOcI l/oOOO ooool ^o;o0 oQoi o o OO C o o O O O . o o OOo \ O O OOo II O opof ifoSoi fK"OOo00 O o sSoo^OpO \0°o°o ooz^o < „ o ° o 0~Q O r /0°o0o0ol To°o0o°c m rf n w Ml W i r " " w voogooooool |p ........................................................................... .........................................H | ..........................................................................................,„„,„„,,„„,!&