STRIC TINE Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni. 7. PLESIOZAVRIJ. vodi je živel kakor ribji zmaj. Z dolgim, mišičastim vratom je segal globoko pod vodno gladino. Gorje plenu, ki so se zasadili vanj ostri zobje. Plesioza-vriju bi lahko tudi rekii kačji zmaj. Ampak kači je podoben le vrat. Vse drugo se zdi, kakor da je izpo-sojeno od raznili živali. Tudi to pošast si morate misliti precej veliko. Često je dosegla dolžino sed-mih metrov in več. Prve ostanke so odkrili na An-glešketn leta 1821. Kmalu je bilo okostje tako izpo-polnjeno, da si danes prav lahko inislimo, kakšen je bil kačji zmaj v življenju. Dobro je, da ga ni več. Ko bi vi videli živega, bi strahu skoprneli. 8. MORSKI ZMAJ. Še en zmaj? Htn, da! Pa če bi kdo rekel, da je to grmiček morske haluge, ki prosto plove v vodi, bi mu bolj verjeli. In če vam povem, da je to komaj pol pcdi dolga ribica, je strah pri kraju. Sovražnikov sc boji mnogo bolj nego sovražniki nje. Skriti se zna na poseben način. Nje kr-pasti izrastki so namreč po barvi in obliki popolnoma slični morski ha- lugi. Živalica se skoraj prav nič ne gibljc. Le vodni toki sc igrajo s krpi-catni, da plapolajo kot praporci v lahkem vetru. 9. DIPLODOK. Vsi dcsedaj navedeni predpotopniki se nam zde majhni, če jih pri-merjamo temu velikanu. V severni Ameriki so odkrili pred nekaj lcti ninogo ostankov te živali. Sestaviti se je dalo popolno okostje. To so poslali v London. Da so za prcvoz zložili vse potrebne kosti, so uporabili šestintrideset velikih zabojev! Holg je bil ta orjaški orjak nad dvajset me-trov. Seveda je veiiko te dolžine odpadlo na rep, ki ga je diplodok upo-rabljal v oporo in obrambo. Navzlic temu, da se je inoralo videti kot bi se izprehajali griči, niso bile te živali baš nevarne. Sodeč po njih nepo-polnem zobovju, so se gotovo hranile z rastlinami. Tudi razuina ni bilo mnogo v njih. V lobanji je prostor za moŽKane tako skromeii, da se ne izplača govoriti o njeni. /?~^v -' ^~^^^zž-> q o © © © © © a pra\zaprav ni nos, ampak nckakšcn kožnat privcsck. Opica ga laliko -*. 92 .* poljubno pre-iiibljc. podaljša in skrči. Tcga vi s svojitn noskom gotovo nc znate. 11. STEZOZAVRIJ. Na prvi pogled se vidi, da to ni bila pohlevna živinica, ki se hrani j z drevesnim listjem in brstjem. Telo ni pokrito z golo kožo, ampak z roženimi luskinami in ploščami. Tudi veličastni greben na hrbtu in bo-dičasti izrastki nad repom menda niso bil le v okrasek, arnpak so gotovo služili v obrambo ali celo kot napadalno sredstvo. Strahotno veličasten ,ic moral biti boj med velikanom, kakršen je bil diplodok in stegozuv-rijem. Prvi velik kot hiša, a počasen in neokreten. Drugi manjši, a gib-čnejši, pokrit z oklepom, v žrelu zverinsko zobovje. Mislite si to sliko. Sanjati pa rii treba o tem! 12. SVILOPRELEC. _ Marsikdo iznied vas je že gotovo videl našega sviloprelca. Če ne živega, pa na podobi. Sviloprelec, ki ga vidite tu, ne živi pri nas ampak na otoku Madagaskarju. Njegove svile še niso poizkusili uporabiti. Vse-cno je pa vredt.n, da si ga ogledate, zakaj pri nas ni metulja, ki bi bil tako lep in tako velik. Razprta krila rnerijo dvajset, repasta priveska konci zadnjih kri! pa skoraj petnajst ccntimetrov. In prav ta dva repka inI ugajata. Pa barve! Skoda, da vam jih na črni risbi ne morem po-kazati