I------------ Celje - skladišče D-Per III 5/1986 III 1 I lil 11 9t 60 34 1.4 SRIINJSKI OBČIN »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. Sprejeli smo odgovorno in zahtevno nalogo ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE IZVOLILI fJOVO VODSTVO V ponedeljek, 14. aprila, so se na prvem skupnem zasedanju sestali delegati zborov občinske skupščine, na katerem so najprej sprejeli poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah, nato pa izvolili vodstvo in organe občinske skupščine, izvršni svet in predstojnike upravnih organov. Imenovali so tudi skupine delegatov v zbor združenega dela in zbor občin SRS. Soglasno so sprejeli listo kandidatov za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ in delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije. Predsednik občinske volilne komisije Milan Bratušek je dele- gate seznanil, da so bili volilni postopki izvedeni skladno z zakonom. Kar 1415 delavcev pa je na dan volitev bilo odstotnih in je predlagal, naj bi takšen odnos do volitev ocenile družbenopolitične organizacije. Sicer pa je bilo izvoljenih v zbore občinske skupščine 780 delegatov, v delegacije za samoupravne interesne, skupnosti pa 1743 delegatov. Predsednik občinske konference SZDL Janez Meglič je zborom občinske skupščine predlagal, da izvolijo za predsednika občinske skupščine Ludvika Semprimožnika, za podpredsednika Franca Žužeja, za predsednika zbora združenega dela Franca Jelena, za predsednika zbora kra- jevnih skupnosti Silvo Učakar in za predsednika DPZ Ivana Ura-njeka. Zbori občinske skupščine so soglasno izvolili predlagane kandidate. Za predsednika izvršnega sveta so izvolili Antona Bratušo, za člane pa Jožeta Goliča, Jožeta Kučerja, Elzo Golob, Marjana Žoharja, Silvestra Jošta, Franca Verstovška, Ivka Krašovca, Marjeto Grobler, Janeza Vipotnika, Viktorja Divjaka, Antona Guzeja, Franca Žagarja, Dušana Luskarja; izvolitev podpredsednika in hkrati predsednika komiteja za družbeno planiranje pa bodo opravili kasneje. Dolžnost predsednika komiteja za družbeno planiranje bo kot vršilec dolžnosti opravljala Danica Korent. Delegati zborov občinske skupščine so soglasno izvolili vodstvo in organe občinske skupščine Ivo Robič dobitnik zlatega znaka OF Med letošnjimi dobitniki najvišjega republiškega priznanja Osvobodilne fronte — zlatega znaka — je tudi znan družbenopolitični delavec iz Žalca Ivo Robič. To visoko priznanje bo prejel na osrednji republiški svečanosti ob dnevu OF. Ivo Robič je aktivno sodeloval v NOB, pomemben pa je njegov prispevek v povojni izgradnji samoupravne socialistične družbe. Njegov tovariški in human odnos do delovnih ljudi in občanov v prizadevanjih za napredek in lepše življenje je lik človeka, kakršen je Ivo Robič — vzornik socialistične revolucije. Mnogim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. jk Prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici Občinske družbenopolitične organizacije in krajevne organizacije Gomilsko vabijo delovne ljudi in občane na prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici, ki bo 1. maja s pričetkom ob 10. uri. Po svečanosti in kulturnem programu bodo organizatorji poskrbeli za presenečenje in popestritev tradicionalnega srečanja na Šmi-glovini. DOBITNIKI PRIZNANJ OF Občinska konferenca SZDL Žalec bo na osrednji S rodavi ob dnevu OF, ki bo 25. aprila v Kulturnem domu alee, podelila letošnja priznanja OF. Za dolgoletno aktivno delo jih bodo prejeli: Osnovna organizacija ZSMS Griže, Prostovoljno gasilsko društvo Letuš, Martina Bevc iz Žalca, Branko Cerovšek iz Šempetra, Ivan Čakš iz Galicije, Franc Jelen s Polzele, Sléva Mirnik iz Petrovč, Marija Nahtigal z Občinskega sindikalnega sveta ZSS Žalec, Ciril Prezelj iz Žalca, Lojze Rak iz Tabora, Marija Štorman iz Prebolda in Franc Volk s Ponikve. V kulturnem programu se bo s celovečernim koncertom predstavil Mladinski pihalni orkester pod vodstvom Zorana Kovača. Zvezna štafeta pri nas Pionirji in mladinci naše občine, ki so se z aktivnim in požrtvovalnim delom v svojih sredinah posebej izkazali, so bili nosilci letošnje zvezne štafete mladosti. Sprejeli so jo 20. a'prila na Vranskem in jo nato preko Gomilskega, Rakovelj in Andraža ponesli v Vinsko gt>ro, kjer sq pred zadružnim domom pripravili osrednjo občinsko prireditev s kulturnim programom. Od tu so jo nato preko V. Pireši-ce ponesli proti Celju. V Vinski gori pa se je zvezni štafeti priključila tudi lokalna, ki je krenila na pot v Letušu, in sicer 18. aprila. Mladi v krajevnih skupnostih so le-to ponesli preko Trnave, Prebolda, Griž, Liboj, Petrovč, Ponikve, Gotovelj, Žalca, Šempetra in Polzele na prireditveni prostor v Vinski gori, kjer se je priključila zvezni štafeti. Povsod, kjerkoli se je štafeta ustavila, so mladi pripravili kulturne programe, vselej pa so prebrali tudkpozdravno pismo, naslovljeno na predsedstvo SFRJ in predsedstvo ZSMJ. Tako so se mladi naše občine, kot vrsto let doslej, ponovno pridružili tisočerim nosilcem štafete širom naše domovine, ki si je svečano in ponovno utirala pot z zaobljubp, da bo vse te tisočere roke še naprej povezovala z osnovno idejo ljubezni, humanizma, vsega lepšega in boljšega, saj je hkrati to tudi njena obveza. V. Ck AGRINA blagovnico 0 -hfflnod' ________ŽALEC Vaš nakup od vijaka do traktorja IZ ŠIROKEGA PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE VAM NUDIMO: — TRAKTORJE: TORPEDO 4506 K, 4806 C 6006 K, 6206 C TOMO VINKOVIČ 420, 523 — SILOKOMBAJNE TRAČNE OBRAČALNIKE VSE VRSTE KABIN. VARNOSTNE LOKE TER DROBNO MEHANIZACIJO IN PRIKLJUČKE ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK OF IN PRAZNIK DELA - 1. MAJ VAŠ OSKRBOVALEC Hmezad AGRINA r v. Sprejeli smo odgovorno nalogo in zahtevno J Ludvik Ssmprlmožnlk, predsednik občinske skupičlne Novoizvoljenim delegatom, vodstvu občinske skupščine in zborov ter članom izvršnega sveta je najprej čestital dosedanji predsednik občinske skupščine Viljem Petek. Zahvalil pa se je tudi delegatom za uspešno opravljeno delo v preteklem mandatu in vsem sodelavcem. »Preteklo mandatno obdobje ni bilo lahko, delo zborov občinske skupščine je potekalo v duhu demokratične in tehtne razprave. Seveda pa ni manjkalo tudi slabosti, ki so se kazale v premajhni povezanosti z delegatskimi sredinami. V novem mandatnem obdobju vam želim mnogo plodnega in učinkovitega dela pri izvajanju sprejetih planskih dokumentov.« Za opravljeno delo se je predsedniku skupščine Viljemu Petku, predsedniku izvršnega sveta Ervinu Janežiču, članom izvršnega sveta, predsednikom zborov občinske skupščine in vspm delegatom zahvalil predsednik občinske konference SZDL Janez Meglič. »Delovni ljudje in občani so nam zaupali odgovorne naloge. Naša skupna dolžnost kot tudi dolžnost vsakega posebej je, da to zaupanje tudi opravičimo. Skrb za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj, ki smo ga začrtali v planskih dokumentih, bo naša Franc Jelen, predsednik zbora združenega dela Franc Žulej, podpredsednik občinske skupičine prednostna naloga. Poleg tega moramo več storiti za uspešnejše deloyanje delegatskega sistema z vsebinskega vidika. To pa pomeni, da bomo morali nuditi več pomoči delegacijam, jih dobro usposobiti za poglobljene razprave. Gradiva za seje otčinske skupščine morajo biti razumljiva in jedrnata. Povsod, kjer /e to možno, moranje ponuditi variantne predloge, pomembne odločitve pa sprejemati v dvofaznem postopku. Znane so ugotovitve, da so delegacije prepuščene same sebi, zato bomo terjali strokovno in politično pomoč odgovornih v posameznih sredinah. Tudi informiranje je pomemben element delegatskega delovanja, glasili Delegat in Savinjski občan nam bosta pri tem še v posebno pomoč. V imenu izvoljenih delegatov, vodstva skupščine in njenih organov kot tudi v svojem imenu obljubljam, da bomo zaupane dolžnosti opravljali odgovorno v prid napredka občine, v zadovoljstvo in blagostanje naših občanov in delovnih ljudi,« je dejal Ludvik Semprimožnik po izvolitvi za predsednika občinske skupščine. »V imenu novo izvoljenega izvršnega sveta in v svojem imenu Silva Učakar, predsednica zbora krajevnih skupnosti Anton Bratuža, predsednik izvri-nega sveta se za izkazano zaupanje zahvaljujem. V teh zaostrenih pogojih gospodarjenja smo sprejeli veliko odgovornost in zahtevno nalogo, kar najoptimalneje uresničevati cilje gospodarskega in družbenega razvoja občine. Kljub pripravljenosti in volji pa je jasno, da izvršni svet brez dobrega sodelovanja z občinsko skupščino, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi ne bo mogel uresničevati zastavljenih ciljev. Zato je nujno, da vložimo vse svoje znanje in sposobnosti, ker bomo le tako upravičili zaupanje delovnih ljudi in občanov,« je poudaril novo izvoljeni predsednik Izvršnega sveta Anton Bratuša. Delegati občinske skupščine so se soglasno izrekli za listo kandidatov za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, delegate v zveznem zboru skupščine SFRJ, delegati družbenopolitičnega zbora pa za listo kandidatov za delegate družbenpolitične-ga zbora skupščine SR Slovenije. Vsem novo izvoljenim iskreno čestitamo, jim želimo kar največ uspešnega dela in ker jim zaupamo, smo jih tudi izvolili. Seveda pa od vseh tudi veliko pričakujemo, ker smo za napredek, svobodno in boljšo prihodnost. jk Ivan Uranjek, predsednik družbenopolitičnega zbora Razkorak med ustvarjenim in razporejenim dohodkom Družbeni pravobranilec samoupravljanja Stane Jurjevec je v poročilu za preteklo leto med drugim zapisal, da se v občini vse bolj povečuje razkorak med ustvarjenim in razporejenim dohodkom. Tako je bil čisti dohodek večji za 60 odstotko.v, za osebne dohodke in skupno porabo pa smo porabili za 89 odstotkov več sredstev kot leta 1984. Lani je večina organizacij združenega dela sprejela samoupravne sporazume dejavnosti, sedaj pa le-te vnašajo v samoupravne akte.« Na razkorak v delitvenih razmerjih so organizacije združenega dela bile opozorjene že med letom, družbena usmeritev pa je bila zapisana v resoluciji. Podatki kažejo na prekoračitev rasti osebnih dohodkov v primerjavi s ustvarjenim dohodkom, medtem ko podatkov o kršiteljih še nimamo. Skladno s družbenimi stališči bi morali kršitelji preveč izplačane osebne dohodke poračunati. Glede na visoko rast cen in življenjskih stroškov ter ugotovitve, da so poprečni osebni dohodki še vedno nižji od poprečja regije in republike, je takšen ukrep seveda precej vprašljiv. Problematika osebnih dohodkov je namreč največkrat razlog za izsiljene sestanke. Opozoriti pa moram tudi na vse pogostejši pojav linearnosti oziroma uravnilovke, še zlasti to velja za izplačila po zaključnih računih. Takšne težnje so seveda nesprejemljive,« je še dodal Stane Jurjevec. Družbeni pravobranilec je v preteklem letu obravnaval 308 zadev, med katerimi jih je bilo največ s področja delovnega razmerja, odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka in urejanja odnosov v samoupravnih splošnih aktih. »Znane trditve, da je za neučinkovito ukrepanje pro-fi slabim delavcem kriv sistem niso povsem sprejemljive. Če bi odgovornost do dela bila v samoupravnih aktih ustrezneje zapisana bi bilo ukrepanje tudi učinkovitejše. Največ disciplinskih postopkov je bilo uvedenih zoper delavce na dnu hierarhične lestvice, predlagatelji pa so največ vo- štane vurjevec dje delovnih skupin. V zdravstvenem varstvu izstopa problematika upravičenosti izostankov z dela predvsem zaradi bolezni pri delavcih iz drugih republik. Pri tem zdravstvene organizacije niso dosledne glede zahteve o predložitvi potrebne dokumentacije. jk Razgovor s Franjem Tilingerjem, predsednikom OK ZKS Nujna večja družbena zavest in disciplina Kongresni dokumenti Zveze komunistov, sklepi in stališča ter usmeritve gospodarske stabilizacije, kritična analiza političnega sistema in še vrsta drugih dokumentov za preseganje zapletenih družbenih razmer zavezujejo komuniste, da se aktivno vključijo v izvajanje sprejetih nalog. Tudi občinska organizacija je v programskih usmeritvah in v programu dela zapisala naloge, ki naj bi komuniste strnile v skupen boj za uresničevanje politike Zveze komunistov. O tem pa smo se pogovarjali s predsednikom Občinske konference Franjom Tilingerjem. Sa v. občan: Pravkar se je končal kongres slovenskih komunistov. Kako ga ocenjujete in kaj pričakujete v prihodnje? Franjo Tiiinger: »Kongres slovenskih komunistov je ocenil opravljeno delo. Oceno smo obravnavali že pred kongresom na organih občinske organizacije. Razprave so bile kritične zaradi znanih težav, pojavov neučinkovitosti in neodgovornosti na vseh ravneh. Vendar pa vsega ne moremo natrpati na pleča komunistom, zato tudi zveza komunistov ni edini krivec za neuresničevanje sprejetih družbenih nalog. Je pa odgovorna. Na kongresu je bila zastavljena usmeritev, življenje pa se bo spreminjalo v praksi. Stališča in usmeritve so jasne, v praksi jih ne bo lahko uresničevati, sklenili pa smo, da jih bomo. Ob tem pa bo nujna večja družbena zavest in disciplina vseh delovnih ljudi in občanov in še posebej komunistov.« Sav. občan: Rezultati gospodarjenja v občini so se lani precej poslabšali, nič boljši niso v letošnjem letu. Kako ocenjujete ta pojav in kaj bi morali spremeniti? Franjo Tiiinger: »Posamezni kazalci gospodarjenja kažejo na padec še zlasti v indeksih. Vendar pa to ni povsem realen pokazatelj stanja, kajti nekateri nominalni kazalci niso tako slabi. Nekatere gospodarske panoge, kot so kmetijstvo, kovinsko-predelo-valna in še nekatere, so zašle v težave tudi iz objektivnih vzrokov. Ob tem pa ne smemo prezreti subjektivnih, zato bo nujno pomesti pred svojim pragom in šele potem zahtevati pomoč širše družbene skupnosti. Sicer pa, kdo je širša družbena skupnost? Ta je vedno bolj siromašna, tudi sami smo veliko pripomogli k temu, in ker enostavno ni sredstev, tudi pomoči ni mogoče pričakovati. Enkrat moramo nehati tarnati in 'modrovati, opreti se moramo na lastne sile. Na težave, s katerimi se srečujemo danes, je Zveza komunistov opozarjala že pred leti. Opozorila je na nujnost krepitve lastnih obratnih sredstev, žal pa so opozorila naletela na gluha Franjo Tiiinger ušesa. Kdor je pošteno delal in gospodaril, je bil revež in zasmehovan. Posledice so sedaj na dlani. Lažna solidarnost ne more trajati v nedogled. Kdor ni sposoben in ne more živeti tudi v sedanjih razmerah, bo moral zapreti vrata. Zato je nujno potrebno pripraviti temeljito analizo in na osnovi te selekcijo nadaljnjega obstoja in razvoja gospodarskih dejavnosti. V občini je zaskrbljujoč porast izgub, tudi te bomo morali temeljito analizirati in sprejeti ustrezne ukrepe.« Sav. občan: Na eni strani ugotavljamo, da je gospodarstvo preobremenjeno, težave v družbenih dejavnostih zaradi visoke rasti stroškov pa so tudi znane. Kako premagovati te težave? Franjo Tiiinger: »Ne morem mimo kmečke logike, da lahko trošimo toliko, kot imamo. V preteklosti smo delali drugače, rezultati so znani tudi v praksi. Rešitev je le v boljših gospodarskih rezul- tatih. Dokler pa teh ne bo, bodo težave. Jasno pa je tudi, da je gospodarstvo preobremenjeno. Ne zmoremo tako obsežne družbene režije. Žal pa na zmanjšanje sami nimamo vpliva, akcija, zastavljena pred leti, ni rodila sadov. Namesto zmanjšanja beležimo marsikje porast družbene režije. Zavedamo se težav v družbenih dejavnostih, ki jih ne smemo zanemarjati. Teoretične rešitve so bolj enostavne kot praktične.« Sav. občan: »Ob obravnavi kritične analize 'političnega sistema smo izpostavili med drugim tudi delovanje delegatskega sistema. Kaj menite o tem? Franjo Tiiinger: »Vzroki za težave in slabosti v delovanju delegatskega sistema so več ali manj znane. Zato moramo sprejeti ukrepe za spreminjanje stanja. Delegati bi morali biti bolj usposobljeni, predvsem pa bi morali bolje poznati posamezno dejavnost in z njo tudi probleme. Ljudje, ki so aktivni, recimo v kulturi, to področje bolje poznajo, zato ni smiselno, da je takšen občan delegat v telesni kulturi. Brez strokovne in politične pomoči delegacije ne bodo uspešno delovale. Pomoč mora biti stalna in ne občasna, kot je to največkrat primer v praksi. Delo z delegacijami mora postati sistem, odgovornost pa enaka kot do dela v samoupravnih organih in na delovnem mestu.« Sav. občan: »Kako načrtujete delo občinske organizacije ZK in njenih organov? Franjo Tiiinger: »Mnogih zahtevnih in zapletenih nalog organizacija in njeni organi ne bomo zmogli sami. Zato je nujna aktivnost celotnega članstva in seveda vseh dejavnikov v občini. Da bi temeljiteje spoznali posamezne probleme in delo, bomo organizirali seje predsedstva in komiteja v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Poživeti in spremeniti bomo morali delo aktiva komunistov direktorjev. Razkorak med gospodarstvom in družbenopolitično skupnostjo je prevelik. Odraz takšnega stanja je tudi samoupravno sporazumevanje, ki je v precejšnjih težavah.« jk Stane Rednak Vse življenje povezan z Juteksom Stane Rednak je živa legenda razvoja Juteksa, saj je prag tovarne prestopil pred 35 leti. Odgovorno dolžnost tehničnega vodje je opravljal polnih 22 let, od leta 1973 pa vse do predaje dolžnosti pred dnevi pa je bil direktor delovne organizacije, ki ima težko, a vendar uspešno razvojno pot. Trdo delo in življenje delavca v tekstilni tovarni Juteks je skovalo tudi Staneta Rednaka v vztrajnega in s čutom odgovornosti prekaljenega borca za napredekrin boljše življenje delovnega človeka. Ne da ne bi želel obuditi prehojene trnove poti, nikdar ni bil navajen hvalisanja, zato tudi ni želel, da mu ob odhodu v pokoj zapišemo tisto, kar mu tudi gre. Ko pa je stekla beseda o juti, ki spremlja Juteks vse od začetkov do danes, je razgrnil vso problematiko, ki se vleče več kot štiri desetletja, delavcem pa je vedno dajala črn kruh. Leta 1976 je nastopila takšna kriza, da so se obrnili po pomoč tudi na Gospodarsko zbornico in izvršni svet Stane Rednak SRS, na znanstvene institucije in dejavnike v občini, pa še danes nimajo odgovora, kako rešiti oziroma usmeriti proizvodnjo jute, da bi jim dala boljši kos kruha. Sami so se pred leti odločili za proizvodnjo toplih podov in, kot pravi Stane Rednak, tedaj nam je padla sekira v med. Žal pa je tudi ta proizvodnja sedaj zašla v težave zaradi zmanjšanja izvoza v Sovjetsko zvezo in padca kupne moči na domačem trgu. Že nekaj let razmišljamo in iščemo nove proizvodne programe, vedno pa naletimo na težko oviro, ki je pogojena s finančnimi možnostmi. Tako kot v vsej zgodovini Juteksa tudi sedaj nismo deležni pomoči, ki bi jo potrebovali, da bi končno uresničili želje, načrtovane vsa ta leta. In zato upamo še naprej, kajti volje in vztrajnosti nam nikoli ni zmanjkalo. »Dobro je da smo vlagali v kadre, zaupam jim in za bodočnost Juteksa me ne skrbi,« je ponosno pristavil Stane Rednak, ki se je vse svoje življenje razdajal za kolektiv, za boljše življenje delavca in napredek kraja. jk Stane Skok — 15 let direktor MIK Prebold Delali smo pošteno »Pred petnajstimi leti je bila dejavnost naše delovne organizacije precej raznolika. Zaradi nerentabilnosti smo najprej ukinili opekarno v Gornji vasi in smo jo brezplačno odstopili Gradnji. Kovinarski in mizarski obrat pa sta se pred leti povezala v Strojno Žalec. Konfekcija pa je bila naša najmočnejša dejavnost. S kvalitetnimi in modnimi izdelki smo si vztrajno utirali pot na domačem in že leta 1972 tudi na tujih tržiščih. Prav s prisotnostjo na tujih tržiščih smo veliko pridobili, poleg tehnološke usposobitve smo osvojili tudi kreativnost in kvaliteto. Hkrati pa smo izoblikovali proizvodni program žen- Stane Skok skih kril in hlač. Danes sodimo v-sam vrh modne 'konfekcije in povpraševa- nje po naših izdelkih je takšno, da potreb na trgu ne moremo zadovoljiti, vsa ta leta razvoja nam niso bila postlana z rožicami, problem kvalificirane delovne sile, še zlasti pa strokovnih kadrov, je bil razlog za počasnejši razvoj. V začetku smo bili prepuščeni sami sebi, z izgradnjo nove proizvodne hale pa smo postali zanimivejši. Tudi v poslovni politiki smo gradili in seveda tudi pridobili dobro ime in'položaj. Vedno smo gradili na poštnem delu in takšen je bil tudi odnos do družbe. Nismo se odločili za ekspanzijo, ki je bila prisotna v konfekciji, ampak za kvaliteto. Danes izdelamo 220.000 ženskih kril in hlač in če bi imeli večje proizvodne kapacitete, bi jih lahko še več«. Takole je strnil na kratko razvoj delovne organizacije MIK Prebold Stane Skok ob odhodu v pokoj in oz. po 15-letnem vodenju te organizacije. Zahvali za dobro sodelovanje se pridružuje tudi naše uredništvo. jk Slab začetek, nujni dodatni ukrepi V prvih mesecih letošnjega leta se resolucijski cilji ne uresničujejo. Rezultati gospodarjenja so vse slabši, pa tudi obeti v naslednjih mesecih niso spodbudni. Napovedi in opozorila, da nov devizni zakon ne spodbuja zunanjetrgovinske menjave, se kažejo tudi v praksi. Zaskrbljujoče je povečanje deleža izgub na substanci. Industrijska proizvodnja ne raste s predvideno dinamiko. Problemi so z uvozom surovin in reproma-teriala, stagnira produktivnost in veča se rast cen. Nerealen prikaz finančnih rezultatov in delitev dohodka za osebne dohodke, vse to so slabosti gibanj v začetku leta. Zato je zbor združenega dela SR Slovenije opozoril na resnost položaja in nujnost sprejetja ukrepov za presek takšnega sta- nja. Hkrati pa je pozval vodilne delavce in samoupravne organe, da kljub zapletom s predpisi po-večajo napore zlasti v zunanjetrgovinski menjavi: Zahteval pa je tudi ukrepe, ki naj bodo naravnani tako, da bodo spodbujali doseganje resolucijskih ciljev. Čeprav podrobne analize stanja v občini ni, pa so podobne razmere značilne tudi za nas. Ker si je gospodarstvo priskrbelo surovine že lani, trenutno še ni težav, razen pri repromaterialu. Seveda pa bodo težave nastopile v naslednjih mesecih in če se stanje ne bo izboljšalo, bo prišlo do katastrofe, tako namreč napovedujejo zlasti predstavniki organizacij združenega dela. jk Prednost razvoju »Nisem se zlahka odločil za prevzem odgovorne dolžnosti direktorja tekstilne tovarne Juteks. Ker pa sem z njo povezan že vrsto let in ker se zavedam, da moramo začeto delo preusmeritve proizvodnje nadaljevati, sem se odločil. Spodbudilo pa me je tudi zaupanje kolektiva in sodelavcev. Ker je preusmeritev s sedanje proizvodnje jute, talnih oblog in lepljene mreže nujna, smo zgradili nove proizvodne prostore na Ložnici in bomo v prihodnje dali poudarek razvoju in novim programom. Zato pa bodo potrebna precejšnja finančna sredstva in če ne bomo našli sovlagateljev doma, jih bomo iskali zunaj. Torej vidimo na Ložnici nov življenjski prostor, z investicijami brez dolga pa smo si postavili temelje za načrte v prihodnje. Dokler pa ne bomo uresničili razvojnih ciljev, bomo skrbeli za čimboljše izkoriščanje in plasma dosedanjega proizvodnega programa in kapacitet. Še več in marsikaj moramo izboljšati,« je na kratko strnil cilje Juteksa Milan Dolar. Zaradi uvoza surovin je bil Juteks prisiljen v preteklih letih izvažati. Z novim deviznim, zakonom pa je Juteks v Milan Dolar težjem položaju kot konkurenca, ki se je držala le na domačem trgu. Precej dohodka izgubljajo tudi zaradi finančnega nereda, neplačana realizacia terja pridobivanje dragih obratnih sredstev. »Naši proizvodi so preobremenjeni z družbenimi obveznostmi, kar tudi slabi našo konkurenčnost na zunanjih tržiščih,« je še dodal Milan Dolar. > Polovica proizvodnje v izvoz Čeprav je Andrej Šepec prevzel mesto direktorja delovne organizacije MIK Prebold šele pred kratkim, pa smo v razgovoru z njim izvedeli marsikaj o trenutnih razmerah in seveda tudi načrtih. »Polovico proizvodnje je namenjene za izvoz predvsem v Zahodno Nemčijo. Lahko bi izvozili še več, vendar ne smemo zanemarjati domačega trga. Trenutno mi še ne čutimo problemov zaradi zapletljaiev z novim deviznim zakonom. Težave pa že imajo proizvajalci tkanin, zato grozi resna nevarnost tudi nam. Brez potrebnih in seveda kvalitetnih tkanin mi ne bomo zanimivi za tuja tržišča. Konjunktura na trgu r.am je dala tudi ugodne rezultate v začetku letošnjega leta. Potrebe tržišča pa nas silijo v povečanje proizvodnje. Najprej moramo še bolj izkoristiti obstoječe proizvodne kapacitete, z minimalno dopolnitvijo pa bomo lahko še marsikaj pridobili. Dobiti pa bomo Andrej šepec morali tudi potrebne kadre, kajti brez njih načrtov ne bomo mogli uresničiti. Predvsem pa bomo tudi v prihodnje skrbeli za kvaliteto naših izdelkov.« jk Lani ulovili kar 10.146 rib ' Ribiška družina Šempeter je ena izmed večjih v Sloveniji, šteje kar 782 članov, Jani pa so bili gle- ’ de ulova zelo uspešni. Skupaj so v 8442 delovnih dneh ulovili 10.146 rib, v skupni teži 5874 kg. Po besedah predsednika predsedstva RD Šempeter Venčeslava Bauerja pa niso bili uspešni samo pri ulovu, temveč tudi pri poribljavanju. Tako so iz varstvenih potokov izlovili 9915 postrvi, od katerih so jih vložili 6306 v ribolovne vode, ostale pa so odstopili Zavodu za ribištvo SRS, nekaj pa tudi RD Soča kot zamenjavo za okoli 300 podusti, 3125 lipanov, 2990 klenov in 300 klenovih mladic. V ribnik Brasjovče je bilo vloženih 750 kg krapov, v rib- nik Preserje pa 30 somov — v skupni teži 143 kg in 1250 krapov. ' Konec meseca decembra so izla-vljali tudi podvinsko strugo. Izlov je bil 2000 lipanov, 10.000 podu-stov, klenov, mren in nekaj postrvi. Pripravili so šest ribiških tekmovanj, udeležilo pa se jih je 309 članov družine. Imajo devet čuvajev, lani je bila podana le ena ovadba zoper krivolov, čuvaji pa so skupno opravili pri ribnikih in • rekah kar 700 pregledov. Ker lani niso uredili ribnika v Preboldu, ga bodo letos, poleg tega pa bodo prav tako letos vložili v ribolovne vode več tisoč raznih rib, skrbeli za čisto okolje in vode, pripravili vrsto športnih ribiških tekmovanj in drugo TONE TAVČAR Vključitev v K3V Vransko Sedemnajstčlanski kolektiv kovinskega obrata Koteksa-TOZD inde Vransko se je z večino glasov na referendumu odločilo za vključitev v delovno organizacijo KIV Vransko. Prav tako je referendum uspel tudi v tej organizaciji. Odločitev je gotovo opravičena in vredna pohvale, saj bodo sedaj pod skupno streho in z dopolnjenim programom uspešneje uresničevali razvoj in gospodarski napredek. jk Nekoč vam bo žal Dva dni za tem, ko se je končal 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, smo imeli na Ložnici zbor krajanov. Najbolj pomembna, kar je bilo videti tudi po razpravah, je bila prva točka dnevnega reda o problemih z odlagališčem odpadkov oz. glede smetišča na Ložnici. Ko sem poslušal razprave, sem se nehote vprašal, kaj je prinesel 12. kongres mladih Slovenije. Vsekakor je še prezgodaj sklepati, kaj se bo dokazati in pokazalo v prihodnjih štirih letih. Vseeno pa se mi je pismo kongresa slovenski javnosti o zahtevi po zaščiti gozdov in narave kot našega največjega bogastva pò teh razpravah zdelo le še kup pisem, ki jih raznaša veter in z njimi onesnažuje okolico. Kjub nenehnim opozorilom krajanov Ložnice glede nerešenih problemov smetišča in kanalizacije, se problemi ne rešujejo. Da bi poskušali poiskati skupne rešitve, so na zbor krajanov povabili tudi predstavnike KS, SO, IS, SO, SIS za komunalo in ceste, DO JAVNE NAPRAVE ter druge, ki jih rajši ne bi našteval, saj v svojem izvajanju niso nakazali konkretnejših rešitev za odlagališče odpadkov na Ložnici. Vsi prebivalci na Ložnici so enotni, da razmere na smetišču niso urejene tako, kot bi morale biti. Zato zahtevajo večjo kontrolo nad odlaganjem odpadkov, sprotno ravnanje in prekrivanje z zemljo, redno kontrolo odcednih vod, namestitev maščobolova idr. To pa sedaj ni urejeno, zato se širi neznosen smrad, zaradi tega v neposredni bližini ni možno več prezračiti stanovanja, starši majhnih otrok pa sprašujemo, kaj bo s pljuči naših otrok, ki vdihavajo ta zrak. Naravo nismo dobili v dar od naših prednikov, dobili smo jo v varstvo, v ohranitev za naše potomce. Zato bi morali razmišljati tudi o kakšnem dinarju več, ko delamo idejne projekte tudi za odlagališča odpadkov oz. iščemo ustrezne lokacije, ki jih pa »baje« razen na Ložnici ni v naši občini. Prebivalci Ložnice so proti vsakršnemu širjenju obsega smetišča na Ložnici, pri odlaganju na obstoječe odlagališče pa zahtevajo spoštovanje vseh kriterijev, pravil, določil in njihovih zahtev po znosnejših pogojih življenja. J. Kos Letovanje predšolskih in šolskih otrok Občihska Zveza prijateljev mladine je za letošnje poletje pripravila letovanje na morju za predšolske in šolske otroke iz naše občine, ki bo organizirano na Debeiem rtiču, kjer so idealni pogoji za izvedbo organiziranega letovanja. Predšolski otroci bodo letovali v času od 12,.do 26. junija, šolski otroci pa od 4. do 18. julija. Letovanja se bodo lahko udeležili tudi otroci, ki niso v vrtcu, pogoj je le starost nad štiri leta. Informacije lahko dobijo starši pri vzgojiteljicah v varstvenih zavodih, pri svetovalnih delavcih na šolah ali na Občinski zvezi DPM, telefon 713-182. Za letovanje svojih otrok bodo morali starši prispevati del sredstev, ki pa bo odvisen od višine dohodka na družinskega člana, sicer pa večino sredstev za letovanje otrok prispevajo skupnosti za otroško varstvo, socialno skrbstvo in zdravstvo. Število mest v obeh skupinah je omejeno, zato naj starši čimprej prijavijo svoje otroke. Hkrati vabi Občinska zveza Društev prijateljev mladine k sodelovanju več vzgojiteljev, ki bodo sodelovali pri izvedbi letovanja. Njihove prijave bodo sprejemali do 5. maja, pogoj za sprejem pa je starost nad 18 let, študij ali Jelo na vzgojno-izobraže-valnem področju, predvsem pa veselje do tovrstnega dela. D. Cehner PRIZNANJA SINDIKATOV Ob prazniku delaje Občinsk: sindikalni svet Žalec podelil srebrne znake in priznanja za delo. Srebrne znake šo prejeli: Lizika Maček, Lik Savinja; Sretan Popovič, Slovin; Vinko Žohar, TT., Prebold; Franc Orešič, Ingrad Gomilsko; Marinka Radišek, VVZ Žalec: Jelka Ogrizek, Juteks; Ivo Galič, IGM Gradnja; in Ivica Čretnik, OŠ Šempeter. Antonija /Jovše, TN Polzela; Ivan Žuregač, Lik Šempeter; Antonija Gaberšek , TT Prebold; Antonija Sitar, Zdravstveni dom Žalec; Ivan Grobelnik, Slo\*fn: Margarita H ri borse k. Aero; Leopold Bezgo-všek. I errali! ; Marija Tominšek, Juteks in Stanislav Gerčar, Strojna Grames pa so prejeli letošnj i priznanja za delo. Čestitamo! Kdaj bodo prevladali skupni interesi? Domoklejev meč nad telefonsko centralo Zadevi okrog postavitve nove avtomatske telefonske centrale in s tem tudi razširitve preboldske pošte ni videti ne konca ne kraja. Zadeva se vleče in nad njo zlovešče visi Demoklejev meč,.ki ne pusti, da bi prevladala razum in vsesplošen krajevni interes. Nikakor ne pride do sporazuma med Savinjskim magazinom na eni in KS ter PTT Celje na drugi strani. Kako dolgo še? Kdo bo kriv za morebitno materialno škodo? V čem je pravzaprav problem, ki mu ni videti rešitve? Na vse to smo poskušali dobiti odgovor v zajetni mapi na KS Prebold, kjer je vrsta dopisov, zapisnikov, mnenj, dogovorov in drugih aktov, ki govorijo o tej zadevi. Prava papirnata vojna, katere izhoda ni moč predvideti. Kdo bo zmagal, ali Savinjski magazin ali KS in PTT; ali razum in vsesplošen družbeni in krajevni interes, za katerega se borita slednja dva? Z enakih pozicij pa brani svoj interes tudi Savinjski magazin. Ko osvetljujemo to zadevo, moramo predočiti celoten potek dogajanj, da bi lahko doumeli nesmiselno početje, ki ni in ne more dati rezultatov. Nedvoumno je, da je potrebno za vzpostavitev nove telefonske centrale ter za celodnevno poštno poslovanje pridobiti nove prostore. Najprej so potekali pogovori za rešitev v gasilskem domu, kjer je na razpolago le 90 mJ površin. PTT Celje pa bi jih rabiia najmanj 160—200 m*. Pred enim letom, so v Savinjskem magazinu sami nakazali možnost ukinitve stare Samopostrežne trgovine v Preboldu, saj je novozgrajena blagovnica poslovala le s 60—80-odstotnimi kapacitetami in je povsem zadostila potrebam kupcev. Prišlo je že takg daleč, da je vodja TOZD Maloprodaje tovariš Delakorda že razkazal prostore direktorju TOZD za PTT promet Celje tovarišu Slamniku. Kasneje pa je Savinjski magazin spremenil svojo prvotno odločitev in njeni predstavniki so pričeli trmasto zavračati vse predloge o rešitvi tega problema. Zaradi tega je KZ Savinjska dolina — TZO Prebold, katere last so ti prostori, na predlog KS Prebold za le-te dala preko sodišča sodno odpoved, na katero se je Savinjski magazin pritožil, Ker je sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, se je Savinjski magazin ponovno pritožil tokrat na Višje sodišče v Celje, le-to pa je zadevo vrnilo v roke prvostopenjskemu Gospodarskemu sodišču v Celju, češ da bi ob sodni odpovedi moral biti podan tudi sklep občinske skupščine, ker Savinjski magazin izvaja dejavnost posebnega družbenega pomena, kar opredeljuje zakon o poslovnih zgradbah. Predsednik skupščine občine Žalec ali predsednik izvršnega sveta sta sklicala kar šest sej za rešitev tega problema. Žal vedno brezuspešno, saj se direktor Savinjskega magazina niti enkrat ni osebno udeležil teh sestankov, ja. čeprav ga je predsednik občine zaprosil, naj na te sestanke ne pošilja svojih pooblaščencev, ampak naj osebno sodeluje pri razrešitvi te zadeve. Tudi na zadnji seji je bil njegov namestnik, na njej pa so se dogovorili, naj delavski svet Savinjskega magazina ponovno skliče sejo, na kateri naj bi zaradi objektivne obrazložitve sodelovali tudi predsednik občine, direktor PTT Celje in predsednica sveta KS Prebold. Podan je bil tudi predlog, da Savinjski magazin svoj prvotni sklep spremeni in odstopi od navedenih pfttožb, saj čas neusmiljeno beži s tem pa tudi poteka garancija kupljeni avtomatski centrali, ki sedaj deponirana čaka v skladišču PTT Celje. Ob dejstvu, da je njena vrednost 20 milijonov din (dve stari milijardi) in da njena garancija teče od konca letošnjega januarja, ko je bila izdobavljena, ter da.je njen garancijski rok samo 18 mesecev, obstaja resnična bojazen, da ne bi bila postavljena v garancijskem roku, če se.zadeva ne bo hitro redila. Pa še to. V ožjem centru Prebolda je na razdalji 300 metrov 6 trgovin, in sicer tri za osnovno preskrbo in tri za tehnične predmete. Obstoječa trgovinska mreža še vedno ni polno zasedena, zlasti ne z izgradnjo blagovnice. In če pogledamo projekcijo prebivalstva, vidimo, da se v srednjeročnem pa tudi dolgoročnem obdobju — do leta 2000 — prebivalstvo ne bo bistveno povečalo, saj je predvidena le 1% letna rast števila prebivalcev, in je s polnim poslovanjem blagovnice možno pokriti in zadovoljiti potrebe kupcev. Prav gotovo pa bo potrebno v bližnji prihodnosti, glede na obsežnost KS, imeti kak trgovski lokal izven samega Prebolda. In če za konec povzamemo še sklep zadnje razširjene seje skupščine KS, ki je bila 20. marca 1986, ki se glasi: »Savinjski magazin mora takoj pristopiti k ukinitvi svoje samopostrežne trgovine v Preboldu, sicer mora prevzeti vso moralno, finančno in politično odgovornost za družbeno škodo, ki nastaja zaradi onemogočanja montaže nove telefonske centrale. Odgovornost morata nositi tako Savinjski magazin kakor njegov direktor.« V tem času, ko to pišemo, je bila že seja DS Savinjskega magazina; kako so se stvari zasukale, upamo, da v pravo smer, pa vas bomo lahko seznanili v prihodnji številki Savinjskega občana. D. Naraglav Trgovina je potrebna Zanimalo nas je, zakaj Savinjski magazin vztraja pri svoji odločitvi za nadaljnji obstoj trgovine in kje so razlogi, da se ne morejo sporazumeti s krajevno skupnostjo. Njihovi predstavniki so povedali, da je glede na bodočo kupno moč, prodajno površino trgovin in že usposobljeno trgovino, kakršna je samopostrežba, zanje ukinitev nesmotrna. Takšna je tudi odločitev delavskega sveta, ki vztraja na tem, da je trgovina potrebna. »Ko smo v Preboldu gradili blagovnico, smo se dogovorili, da odstopimo v njej prostore za Ljubljansko banko. Prostore banke v Gasilskem domu pa naj bi namenili za pošto. Zaradi znanih težav do tega ni prišlo,« so še dodali predstavniki Savinjskega magazina. To je torej stališče Savinjskega magazina, pereč problem v Preboldu pa. osta- fllazvejana ljubiteljska kultura Čeprav na občnem zboru Zveze kulturnih organizacij ni prevladovala razprava o finančnih težavah ljubiteljske kulture, pa so delegati opozorili, da sedanje stanje že meji na krizo. Ker pa delamo z veseljem in ljubeznijo do kulture, vztrajamo, finančne probleme pa rešujemo z zbiranjem dodatnih sredstev pri organizacijah združenega deta in z organiziranjem zabavnih prireditev, so poudarili predstavniki društev. Zavedamo se sedanje družbene krize, ki se močno odraža tudi v ljubiteljski kulturi, vendar pa brez 'minimalnih pogojev ni mogoče pričakovati kvalitetne rasti te množične dejavnosti. Zgovoren je namreč podatek, da bi s sredstvi, namenjenimi za pihalne orkestre, lahko kupili le štiri instrumente. Če bi sredstva za delo pevskih zborov, ki jih jè v občini 27, razdelili na enake deleže bi vsak dobil 60.000 din. Za delovanje društev načrtuje Zveza kulturnih organizacij 600 tisoč din, 30 tisoč din posameznemu društvu. Seveda pa se sredstva delijo na osnovi dejavnosti, zato so prispevki društvom tudi različni. Še v težji situaciji pa so društva v tistih krajevnih skupnostih, kjer ni organizacij združenega dela. .. Sicer pa je bila tudi v preteklem letu ljubiteljska dejavnost zelo razvejana in bogata., Posamezne skupine so dosegle tudi izjemen uspeh na medobčinskih in republiških revijah, vendar je po mnenju delegatov kvalitetne rasti še vedno premalo. Predstavnik zborovske dejavnosti je opozoril, da je med pevovodji premalo > sodelovanja in povezanosti. Prisotno ljubosumje namreč nikomur ne koristi. Povsem nesprejemljivo pa je, da v osnovnih šolah ne delujejo povsod pevski zbori, kar je sicer obveznost, o stanju pa smo se lahko pred dnevi prepričali tudi na občinski reviji. Zato so se zavzeli, da mora izobraževalna skupnost in vzgojno izobraževalna skupnost temu problemu nameniti več skrbi. Dejavnost folklornih skupin je na osnovnih šolah povsem zamrla, trenutno deluje le na osnovni šoli Šempeter, čeprav je bilo v narodne noše vloženih precej sredstev. Sicer pa se v osnovnih šolah kaže vse manjša pripravljenost in skrb za vzgojo bodočih delavcev v ljubiteljski kulturi. Delegati so med drugim tudi opozorili na slabe prostorske pogoje zlasti v manjših krajevnih skupnostih. Nazadnje so prizadevnim delavcem v Kulturi podelili plakete' in priznanja. Srebrno plaketo sta prejela Tanja Cehner in Vili Ograjenšek, bronasto pa Danica Rehar, Ida Završnik, Zdenka Došler, Margit Juteršek in Hilda Javornik. Priznanja so prejeli Vlada Rode, Maja Gaberšek, Anica Osetič, Jožica Steblovnik, Cita Pospeh, Anton Jelen, Jože Tiselj, Ivan Vaš, Ivan Hriberšek, Rozalija Goršek, Danica Dolinšek, Franc Praprotnik, Marinka Ograjenšek in ŠKD osnovne šole Braslovče. jk Milan Lesjak, predsednik ZKO, izroča srebrno plaketo Tanji Cehner Kurirčkova pošta Tudi letos so pionirji naših osnovnih šol ponesli Kurirčkovo torbico po partizanskih poteh. Od vrstnikov iz Hrastnika so jo vranski pionirji sprejeli 17. aprila pri domu borcev na Prvinah. Kar šest dni je torbica potovala skozi Tabor, Gomilsko. Prebold, Griže, Liboje, Petrovče, Žalec (tu je bila osrednja slovesnost), Veliko Pirešico, Vinsko goro, Ponikvo, Gotovlje, Šempeter, Polzelo, Braslovče do Letuša, kjer so jo pionirji naše občine v kraju Slatine predali vrstnikom iz Velenja. Na vseh šolah so ob sprejemu pošte pripravili prisrčne programe, pionirji so si ogledali ž^ prehojeno pot in prebrali pisma, ki so jih napisali in vložili v torbico. Letos so pozdravna pisma, naslovljena na predsedstvo RK SZDL, pisali odredi sami. Zaključna prireditev prihoda kurirčkove pošte pa bo na zboru slovenskih pionirjev 7. junija,v Trebčah. Po poteh NOB v Savinjski dolini Iz zgodovine KP v naši dolini V teh kongresnih dneh se spomnimo začetkov delovanja partijske organizacije v Savinjski dolini. Prelomnico v delovanju KPJ V Sloveniji predstavlja pokrajinska konferenca v Goričanah 16. .septembra 1934, s katero se izteka obdobje obnavljanja od udarcev šestojanuarske diktature močno prizadetih organizacij v Sloveniji. V Goričanah je Boris Kidrič v uvodnem referatu med drugim dejal, da je pokrajinska organizacija KPJ na poti, da postane iz sekte voditeljice in organizatorica samostojnih akcij delavskega razreda ter da si osvoji večino delavcev in da se močno približa tudi osvojitvi večine kmečkega ljudstva. Tako je od skromnih začetkov v tridesetih letih to uspelo tudi KPJ v Savinjski dolini. Vrnimo se v leta pred 1934. Anton Kotnik v knjigi Komunistična partija v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline navaja, da je bil prvi večji ilegalni sestanek simpatizerjev KP v zgodnji pomladi leta 1932 v smrekovem gozdiču med Kaplo vasjo in Grajsko vasjo. Več kot 30 prisotnim iz Prebolda in okolice je spregovoril Slavko Šlander. Partijske celice so bile v Preboldu oblikovane novembra 1932. Bile so tri, povezoval pa jih je krajevni komite. Povezavo med krajevnim in okrožnim komitejem v Celju pa je vzdrževal Franc Hribar, sekretar krajevnega komiteja. Hkrati je bila v Gotovljah ustanovljena partijska organizacija. Ilegalna partijska organizacija je v Preboldu delovala do 29. novembra 1933, dokler niso aretirali večine njenih članov. Po vrnitvi iz zapora je Anton Kotnik ponovno stopil v stik z nekaterimi simpatizerji ih kandidati. Tako se je v Preboldu osnovala nova partijska organizacija, ki je bila sprva povezana s partijskim komitejem v Trbovljah. Aprila 1935 je bil na Mrzlici prvi sestanek, na katerem so bili Lojze Hohkraut iz Trbovelj, dva predstavnika novo ustanovljene partijske celice v Libojah — Rudi Cilenšek in Jože Sevčnikar, iz preboldske organizacije pa Jože Turk in Anton Kotnik. V začetku 1934 sta se zaposlila v rudniku Liboje Jurij Debeljak in Lovro Pačnik. Bila sta člana KP. V marcu 1935 je bila organizirana gladovna stavka, takoj po njej-pa se je ustanovila prva partijska celica. V letu 1936 se je formirala ilegalna partijska organizacija tudi med zabukovškimi rudarji. V članstvo so bili sprejeti po enoletni mandatni dobi. Konec 1936. se je formiral partijski komite v Zabu-kovici, ki je bil povezan s trboveljskim partijskim komitejem vse do takrat, ko se je vrnil Slavko Šlander z robije in obnovil tudi okrožni komite v Celju, ki je povezoval partijske organizacije Liboj, Za-bukovice, Prebolda in Šentruperta. Splošno stavko preboldskih tekstilcev so leta 1936 vodili kandidati in simpatizerji KP. Večina članov KP je bila tedaj v zaporu zaradi proslave 1. avgusta, mednarodnega protivojnega dne, na Žvajgi. Delavci, ki so vodili stavko, so si s tem pridobili pravico za sprejem v članstvo KP. Tako je v tovarni nastala celica v obratu Cosmonos, KP pa je imela pristaše tudi v obratu tkalnice. O začetkih govore tudi drugi dokumenti. Tako tovariš Tito v poročilu Centralnemu komiteju KPJ, napisano na Dunaju med 23. 9. in 4. 10. 1934 o konferenci v Goričanah, navaja, da so bile pred pokrajinsko konferenco okrožne konference. Med drugimi kraji navaja tudi Celje. V pismu pokrajinskemu sekretariatu KPJ za Slovenijo, napisano januarja 1935, med drugim navaja, da mora KP poleg tega vsekakor debiti zvezo s kraji in mesti, kjer so že bile partijske organizacije, pa so zaradi vdorov zveze prekinjene. Tako je bilo v Savinjski dolini prej okrog sto članov, zdaj pa z njimi sploh ni zveze. Pod opombami je zapisano: »Savinjski dolini in v sosednjih dolinah ob Paki in Mislinji so v tem času delovale partijske organizacije v Šoštanju (ulična s štirimi člani), v Libojah (štirje člani), v št. Pavlu (organizacija v podjetju z osmimi člani) ...« Podatki se razhajajo. V pripombi k pismu tovariša Tita iz januarja 1935 je govora o partijski organizaciji v Libojah že januarja 1935, Anton Kotnik pa je zapisal, da je ' bila partijska organizacija ustanovljena po stavki marca 1935. Ne ujema se tudi število članov. Anton Kotnik omenja Jurija Debeljaka, Lovra Pačnika, Ivanko Pačnik (člani), za kandidata pa Rudija Cilenška in Avgusta Fišerja. Do časovnega razkoraka prihaja tudi pri Albinu Vipotniku, za katerega je v knjigi Zbrana dela Josipa Broza-Tita zapisano, da je bil sprejet v partijo leta 1935, Anton Kotnik pa navaja, da je bila partij- ska celica v Zabukovici, v kateri je deloval Albin Vipotnik, ustanovljena leta 1936. Poprej, pa je bil kandidat in se mu morda v življenjepis šteje tudi ta čas. Začetki partijskega gibanja v Savinjski dolini so razvidni tudi k knjige Franceta Filipiča Poglavje iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919—1939. Avtor navaja, da z začetkov druge polovice 1935 obstaja zelo izčrpno poročilo o delovanju slovenskih komunistov. Napisal ga je Stjepan Gržetič, partijski instruktor Voja. Bil je navzoč na slovenskem partijskem plenumu 10. junija 1935. V poročilu navaja, da je bil zunaj Ljubljane dosežen pomemben uspeh s povezavo revirjev s Savinjsko dolino (Št. Pavel—Prebold—Liboje, Zabukovi-ca, Žalec in Gomilsko). Kot Go-milsko je verjetno mišljen Šentrupert. Anton Kotnik navaja, da se je nekako sredi leta 1935 seznanil z Ivanom Plaskanom ter z njim navezal prijateljske in politične stike, že takrat pa so tekli pogovori o ustanovitvi partijske celice v Šentrupertu. V isti knjigi je navedeno pismo Jožeta Marna (Slavka) sekretarja ,KP Slovenije. Iz poročila je razvidno, da se je KPJ v Sloveniji v kratkem času utrdila do te mere, da je imela vzpostavljene zveze v celicah dvajsetih delavskih središč. Med kraji iz naše doline so navedene Liboje, Zabukovica, Šentrupert in št. Pavel. To pismo je bilo napisano konec oktobra 1935. To so začetki organiziranega dela Komunistične partije v Savinjski dolini, začetki, ki so rodili bogate sadove. Čas se je odmaknil, pri podatkih prihaja do manjših odstopanj, ki pa niso bistvena. Bistveno pa je, da so v tridesetih letih pričeli predano delo komunisti, ki so komunistično misel ponesli med delavske in kmečke množice, ki so leta 1941 pričele z oboroženim bojem proti fašizmu in nacizmu. F. Ježovnik Viri: Anton Kotnik: Komunistična partija v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline (1975); France Filipič: Poglavja iz •revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919—1939, II (Borec 1981); Josip Broz Tito: Zbrana dela II. in III. (Komunist 1979). in bogata dejavnost Razvejana Čeprav smo med letom spremljali uspešno delo Planinskega društva Zabukovica, pa ni odveč, če zapišemo nekaj besed o razdejani in bogati dejavnosti te družbene organizacije. Že število članov, kar 1087 jih je, potrjuje, kako velik kolektiv je ta organizacija, ki je že slavila 35 let delovanja. Ne samo častitljiva obletnica, ampak njena revolucionarna preteklost, sedaj pa obujanje tradicij NOB je tisto, kar uvršča zabukov-ške planince med najaktivnejše v občini in v Sloveniji. Skrb za podmladek je bila njihova stalna naloga in ostaja tudi v prihodnje, so poudarili na občnem zboru.Ker pa je njihova dejavnost usmerjena v organizacijo pohodov in izletov, je razumljivo, da se hudujejo zaradi odnosa do regresiranja le-teh. Stroški prevozov so v zadnjih letih tako narasli, da že ogrožajo dejavnost. Ob tem pa se ne zavedamo posledic, so poudarili za-bukovški planinci. Omenimo še, da so zelo aktivne sekcije v Sigmi, Juteksu in Keramični Liboje, prav tako pa tudi odsek naj-mlajšjih na osnovni šoli Nade Cilenšek. Slednji so pripravili bogat kulturni program in ga strnili v šopek pesmi in besede o naravi in planinah. jk Predsednik Matija Kajtna je izročil Vinku Ferjucu priznanje za osvojeno slovensko transverzalo Štiri desetletja mladinskih delovnih akcij Prvi april ni samo dan, ko si lahko privoščimo kakšno laž, ne da bi s tem kogarkoli prizadeli, ampak je tudi dan, ko mladina širom Jugoslavije praznuje dan mladinskih delovnih akcij. Letošnje leto pa je še posebno svečano, saj praznujemo 40-letnico začetka izgradnje proge Brčko— Banoviči, ki pomeni začetek delovnih akcij v svobodni Jugoslaviji. V tej in naslednjih številkah Savinjskega občana bomo dali temu jubileju in nasploh mladinskemu prostovoljnemu delu vso pozornost. V naprednem gibanju jugoslovanske mladine so delovne akcije bile in ostajajo značilna ter pomembna oblika njenega delovanja. Stotisoči mladih so v štirih desetletjih gradnje nove družbe prav na delovnih akcijah širom Jugoslavije izpričevali svojo zavest ter krepili tovarištvo, bratstvo in enotnost ter ljubezen do domovine. Puške so zamenjali krampi in lopate, potoke krvi so zamenjali potoki znoja, a cilj je ostal enak — nadaljevati revolucijo, graditi samoupravno socialistično družbo' družbo pobratenih narodov in narodnosti z vseh strani naše domovine — domovine, ki se je prav s tem kalila v enega največjih borcev za neuvrščenost in neodvisnost V svetu. Ko govorimo o delovnih akcijah, začenši z izgradnjo železniške proge Brčko—Banoviči, moramo vedeti, da korenine mladinskega prostovoljnega dela segajo pravzaprav že v prve dni vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti — v čas NOB. Že v letu 1941 so mladinske delovne skupine krenile iz partizanskega Užica na delo na koruzna polja. V tej znameniti Užiški republiki pa je mladina opravljala še številna druga dela. Ko je bila osvobojena Foča, ki je postala s tem tudi vojaški in politični center, pa so se delovne brigade vključile v najrazličnejše dejavnosti. Prenašale so ranjence, živež in orožje ter čistile ruševine. Med ofenzivo na Kozari so delovne čete mladih žele žito na samem robu frontne črte. Ko so se spopadi razširili na Bosansko krajino, je vrsta seni-ških in drugih brigad delala dan in noč na saniških poljih in tako okupatorju izpred nosa požela saniške njive in spravila žito v skladišča na Grmeču, kjer so bile številne delavnice, največja partizanska bolnišnica in številne zemljanke in domovi »zbegov«. V tako imenovani »sanički žetvi« je sodelovalo preko 7000 mladink in mladincev, ki so tako oteli okupatorju preko 100 vagonov dragocenega žita, ki je še dolgo hranilo lačna usta ranjencev in borcev partizanske vojske legendarnega Grmeča in okolice. Če bi hoteli še podrobneje pogledati v ta vojni čas, potem nikakor ne bi smeli mimo številnih drugih akcij, ko so čete mladih udarnikov dosegale vedno nove uspehe. Med najbolj znane sodi prav gotovo še sekanje gozda na Črnem vrhu in pobiranje koruze v Vojvodini, pa prenos žita čez Sandžak ter setev v Vojvodini. Tudi mladi v Sloveniji sp se že leta 1942 . organizirali v delovne enote in pomagali pri delu družinam na Notranjskem, Dolenjskem in v Suhi krajni. V zimi 1942/43 so mladinske delovne čete nosile hrano slovenskim in hrvatskim partizanom na položaje na območju Žumberka in Bele krajine. Marca in aprila 1943 pa so mladi na 150 vozovih preselili iz Žumberka na Kočevski rog bolnice slovenskih in hrvatskih partizanov. V mladinskem vodstvu pa so tudi sklenili, da mora biti obdelana vsaka ped zemlje in tako je več sto mladincev obdelovalo zemljo v Beli krajini, na Dolenjskem ih Kočevskem in to dostikrat v neposredni bližini sovražnikovih postojank. So pa mladinci, ki so v svoje akcije množično vključevali tudi pionirje, veliko skrb posvečali saniteti in higieni. Tovrstno delovanje je v mnogo-čem pripomoglo k boljšemu zdravstvenemu stanju borcev in aktivistov NOB. Se posebno množično angažiranje pa je pospešilo tudi^ekmovanje za I. kongres slovenske mladine. Na celotnem območju Slovenije so mladi dosegli izredne rezultate na vseh področjih dela in s tem ponovno dokazali svojo pripadnost revoluciji, programu KP in OF. Pred osvoboditvijo pa je stekla akcija zbiranja starega železa, z zbranim denarjem je mladinska organizacija financirala svojo dejavnost in, kar je še posebno zanimivo, opremila brigade za prvo zvezno delovno akcijo Brčko— Banoviči. Skratka, v času vojne vihre so mladi prispevali 35 milijonov delovnih dni na največjih'akcijah, za mnoge manjše pa sploh ni podatkov, kar pomeni, da je ta številka še bistveno večja. Brez dvoma lahko ob bok partizanskim četam, ki so se borile s puško v roki, postavimo triindvajset krajiških, deset črnogorskih, nekaj liških, hercegovske, semberske, sandža.-ške, slovenske mladinske delovne brigade, delovne čete in skupine, saj njihov prispevek ni manj pomemben. Mladi so vsak po svojih možnostih pomagali in opravljali delo: »Vse za fronto — vse za zmago!« Da bo pregled kolikor toliko popoln, dodajmo še to, da so v Sloveniji zadnje leto vojne potekala tri večja tekmovanja, in sicer »Tekmovanje zmage« ob tretji obletnici ustanovitve OF, nadalje so mladi tekmovali v času od 20. avgusta do 20. oktobra pri obdelovanju polj in pospravljanju pridelkov ter vpisu narodnega posojila in slednjič je od 1. decembra pa vse do osvoboditve potekalo tekmovanje za kongres slovenske mladine. V sklopu teh tekmovanj so potekala še manjša tekmovanja med okraji in okrožji, med mladino v vojaških enotah in med pionirskimi odredi. Če izvzamemo podatek samo iz drugega tekmovanja, so mladinske delovne čete opravile okrog 100.000 delovnih ur. Z osvoboditvijo pa je mladinsko prostovoljno delo zaživelo v vsej svoji gorečnosti, da čim hitreje obnovi porušeno domovino in ustvari pogoje za napredek in razvoj nove Jugoslavije. Titova novoletna poslanica, v kateri je pozval mladino Jugoslavije, da. zamenja puške s krampi ir» lopatami, je sprožila neustavljiv plaz ljudskih množic in na vidiku je bila prva zvezna — vsejugoslovanska akcija Brčko—Banoviči. — se nadaljuje — Brigadirji veterani Nepozabno srečanje v Brčkem V veselem, nepozabnem, tovariškem vzdušju je ob 40-letnici začetka mladinskih delovnih akcij ponovno oživela legendarna proga Brčko—Banoviči. Svečana proslavitev tega jubileja je bila v začetku aprila v Brčkem. Iz naše občine se je tega srečanja udeležilo enajst brigadirjev veteranov, ki so vihteli krampe in lopate v prvem povojnem letu na tej nepozabni akciji bratstva in enotnosti. V stroju celjske brigade Franc Rozman-Stane so ponosno stali Rafko Krošelj iz Migojnic, Vera Potnik iz Žalca, Štefan Matko iz Rakovelj, Milan Bezovičar iz Žalca, Danica Rihter iz Kasaz, Cveto Pavline s Polzele, Mija Fon iz Žalca, Štefan Palir s Polzele, Anica Ferjuc iz Žalca ter Franc Jelen in njegova žena s Polzele. Kot pravi Mija Fon iz Žalca, je srečanje minilo v nepozabnem vzdušju. Po 40-letih so se ponovno srečali z nekdanjimi tovariši iz vseh krajev Jugoslavije in obujali spomine na težke, vendar lepe in nepozabne brigadirske, dni, ko ni manjkalo znoja, žuljev pa tudi iskrenega tovarištva, pesmi in plesa ter številnih drugih oblik dela in življenja. Brčko je tako rekoč bilo na nogah, pozdravljali so brigadirje veterane, jih vabili na svoje domove in jim izkazovali nepozabno gostoljubje. K svečanemu vzdušju pa je nedvomno pripomoglo lepo in toplo vreme. Glavni trg v Brčkem je vrel od množice brigadirjev in domačinov Brčkega. Brigade so druga za drugo korakale mimo slavnostnega prostora in Franc Jelen izkazovale svoje legendarno poslanstvo prvih povojnih let, ko je bilo potrebno obnoviti porušeno domovino in vzpostaviti komuni-kacije za nadaljnji razvoj nove Jugoslavije. Na svoje domove so odhajali z vero in upanjem, da se še kdaj snidejo in ponovno obudijo spomin na čas, ki so ga preživeli skupaj. Delegacija brigadirjev-vetera-nov iz naše občine je uspešno opravila svoje poslanstvo. Prav je, da v tem jubilejnem letu predstavimo nekaj brigadirjev-vetera-nov tudr na straneh Savinjskega občana. In kot prvi govori o svojem brigadirskem življenju Franc Jelen s Polzele. »V brigado sem šel z 21 leti,« je začel svojo pripoved naš veteran, katerega sedaj predvsem srečujemo na področju gasilstva. »Kot mlademu aktivistu mi je vsaka naloga pomenila zakon, ki sem ga dosledno izvrševal. Tako tudi za hip nisem pomišljal, ali naj grem v brigado. To še posebno zato ne, ker so potrebe narekovale, da mladi vključimo vse sile za obnovo naše domovine. Svoje brigadirsko življenje sem nadaljeval kot komandant 8. celjske brigade na progi Šamac—Sarajevo. Naša brigada je štela 180 brigadirjev in so jo sestavljali brigadirji mozirske, žalske, šmarske in trboveljske občine. Naša naloga je bila, da končamo progo na njenem zadnjem odseku. Mladi smo bili takrat pripravljeni delati dan in noč, saj nas je vodila vera v lepšo bodočnost, ki si jo bomo zgradili z lastnimi rokami. Tako naša prizadevanja niso bila zaman, saj smo bili kar trikrat udarna in petkrat pohvaljena brigada. V meni živijo spomini na tiste dni in letos, ko sem sodeloval na svečani proslavi v Brčkem, so privreli na dan v vsej svoji veličini, saj sem po mnogih letih lahko ponovno objel svoje prijatelje in brigadirske tovariše, s katerimi smo preživljali vse dobro in slabo.« Tako pravi Franc Jelen s Polzele, enakega mnenja pa so nedvomno tudi vsi udeleženci mladinskih delovnih akcij, še posebno pa vsi tisti, ki so orali brazde v prvih povojnih letih. Pozdravljeni s trikratnim brigadirskim pozdravom: »Horuk, Horuk, Horuk.« DARKO NARAGLAV SPOMINSKA PLOŠČA ALOJZU MAROVTU-RUSU Ob praznovanju praznika krajevne skupnosti Braslovče bodo na rojstni hiši v Podvrhu odkrili spominsko ploščo v spomin na padlega borca Alojza Marovta-Rusa. Predvojni revolucionar Alojz Marovt-Rus se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno vojno, med drugim je bil pokrajinski sekretar KP, leta 1944 pa je padel v Goriških Brdih. Že lani pa sta krajevni skupnosti Braslovč in Goriških Brd podpisali listino pobratenja in sodelovanja. jk Skrb za podmladek V tistih društvih, kjer so se resno lotili dela z mladino, so bili tudi uspešni. Gasilska zveza je lani organizirala več tekmovanj in srečanj, ki so k sodelovanju pritegnila rekordno število skupin. Društva, ki ne bodo skrbela za podmladek, bodo zašla v krizo,« je na občnem zboru dejal Branko Verk, predsednik komisije za delo z mladino. »Dejavnost društev in zveze je bila razvejana in uspešna. Z ustanovitvijo IGD Zarja je v zvezi povezanih kar 43 društev,« je med drugim poudaril predsednik Jože Kuder. »Lani je bilo 33 požarov, kar je precej več kot leta 1984, materialna škoda pa je znašala 31.380,000 din. Poglavitni vzroki so bili malomarnost in .neprevidnost,« je opozoril načelnik občinske gasilske zveze Anton Gros. ^ To stran posvečamo kmetijstvu Za pridelovanje hrane bodo porabniki letos namenjali 0,9 odstotka iz bruto osebnega dohodka v občinski sklad za intervencije v kmetijstvu. Tako se bo v njem zbralo nad 169 milijonov dinarjev, od tega bo za premiranje kmetijstva v občini namenjenih 89 milijonov dinarjev, ostali denar pa bomo namenili za financiranje republiškega programa. S povišano prispevno stopnjo s 0,5 odstotka na 0,9 odstotka, bodo kmetijci dobili višje premije. Rejci bodo za kilogram mladega pitanega goveda dobili 35 dinarjev v nižinskih in 55 dinarjev v hribovitih predelih, medtem ko bodo za liter oddanega mleka dobili 4,5 dinarjev premije nižinski in 7,5 dinarja višinski kmetje. Denar za spodbujanje tržhe prireje mleka in mesa bo le delno pokril cenovna neskladja v tej proizvodnji, so menili na seji skupščine občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu. Tudi letos bomo za prirejo mleka in mesa namenili največ denarja, in sicer okoli 60 milijonov dinarjev iz občinskega programa. Precej denarja bomo namenili še za odkup pšenice, zavarovanje plemenskih krav, za poizkus s koruzo in vrtninami in za melioracije. Kot so menili na seji, smo lani tudi s pomočjo sklada v- naši občini priredili okoli 13,5 milijona litrov mleka, vzredili nad 1400 ton mladega pitanega goveda, 227 ton prašičev, nad tri tisoč ton piščancev, tisoč ton pšenice, 2600 ton hmelja in nad 4,4 milijona konzumnih jajc. Za tržno proizvodnjo mleka so lani iz sklada namenili nad 19 milijonov dinarjev, za mlado pitano govedo 17 milijonov in za prirejo prašičev 7 milijonov dinarjev. * Vidni so'že rezultati triletnega strokovnega dela in vlaganj v pašne skupnosti na Čreti in Dobrovljah. Tam se je povečala tržna proizvodnja mleka tudi že za 15 odstotkov, nedvomno pa se bo količina odkupljenega mleka še povečala in tako bo denar za 430 hektarjev pašnih skupnosti upravičen. Poleg tega so lani v kmetijski zadrugi preuredili in zgradili 640 stojišč za govedo, za prašičerejo so prenovili 12 hlevov za pitanje in dva nova za vzrejo pujskov. S posredovanjem strokovne službe so zgradili 48 silosov, tako da se je delež močnih krmil pri prireji mleka zmanjšal za 15 odstotkov. -mm Za povečanje odkupa namenjajo vet denarja za proizvodnjo V mlekarni bi lahko pridelali še več mleka Pri odkupu mleka v Hmezadovi Mlekarni v Arji vasi v prvih mesecih letošnjega leta niso dosegli predvidenega odkupa. Plan je namreč predvideval osemodstotno povečanje le-tega, dejansko pa so odkupili le štiri odstotke več kot lani. Tako dnevno zberejo v mlekarni okoli 120 tisoč litrov mleka, predelali pa bi ga lahko še najmanj deset tisoč litrov več. Le z zadostno količino mleka bodo v tem kolektivu lahko uspešno izvajali sanacijski program, so povedali na tretji seji družbenega sveta, in poudarili, da je slab odkup v prvih mesecih posledica prenizkih cen in slabega vremena. Z zadnjim povišanjem cene pa naj bi se poznalo tudi pri količini mleka, ki se dnevno zbere v Mlekarni. V predelavi ni bistvenih odstopanj od plana in v začetku aprila je Mlekarna ponudila tržišču še . mleko v pure pack embalaži s 3,2 in 3,6 odstotka tolšče. Že v začetku maja pa naj bi bil na voljo, kot obljubljajo, še kajžarski sir, ki je tako poleg sira edamca drugi tovrstni proizvod. Vse mleko, ki se dnevno zbere v mlekarni, predelajo in razen pogodbenih količin, ki jih dobavljajo splitski in puljski mlekarni, nepredelanega mleka ne prodajajo drugim mlekarnam. Proizvedli bi lahko še več mlečnih izdelkov, če bi bilo dovolj mleka. Za povečanje odkupa pa Mlekarna v Arji vasi kljub težavam izdatno sovlaga v priveze krav, stimulira pospeševalce za izpolnjevanje plana, Ustrezneje pa nagrajuje tudi proizvajalce mleka, ureja zbiralnice in mlečne proge: Na seji družbenega sveta so veliko pozornosti namenili še finančnim težavam. Povedali so, da je Mlekarna zaradi neustrezne strukture kapitala v prvih mesecih plačala kar 85 milijonov dinarjev obresti. Kljub temu, da je bila izguba do konca marca formalno pokrita, jim republiški rezervni sklad ni zagotovil, da bo okoli 330 milijonov dinarjev certifikatov kmalu vnovčljivih. V slovenskem gospodarstvu je namreč vse več delovnih organizacij, ki poslujejo z rdečimi številkami, tako da ni dovolj denarja za pokritje vseh izgub. Mlekarna pa si za učinkovito sanacijo ne more privoščiti kreditiranja proizvodnje po visokih obrestnih merah. Okoli 500 milijonov dinarjev izgube pa so v Mlekarni uspešno pokrili in kot so povedali, so imeli veliko posluha za probleme v teh organizacijah, predvsem v organizacijah izven celjskega območja, predvsem v gorenjskih. Izrekli pa so nekaj kritičnih besed na račun pomoči gospodarstva in družbeno-političnih skupnosti v regiji. Kljub vsestranskem razumevanju in moralni podpori je pomoč več ali manj simbolična. Na seji so poudarili, da bo sanacija uspešna te ob izdatnejši družbeni podpori. Marjana M. Natek Potrošniki bodo mleko s 3,2 in 3,6 odstotka tolšče nedvomno z veseljem sprejeli. Kmetje so bili letos zaradi dolge zime prisiljeni odlagati prva spomladanska dela na poljih. Zato su tudi hmeljarji imeli aprila polne roke dela, hmelj je bilo treba obrezati, napeljati vodila. Opravila v hmeljiščih morajo biti opravljena pravočasno, saj le tako lahko pričakujejo dober pridelek, pravijo. »Kmetič na svetu veselo živi...« Pregovor je lep, prijetno diši, vendar temu ni tako. Tudi Branko Sevšek izpod vrha Mrzlice, ki živi na eni najvišjih kmetij v občini, je enakega mnenja. Preko devetsto metrov nadmorske višine res niso mačje solze! »Naj jamram? Ne. Če imam pokojnino? Seveda jo imam. Mislim, prepričan sem, da sem si jo zaslužil. 36 mesecev taborišč je na mojem puklu. Najbrž smo bili med prvimi, ki so nas selili. Ne bom trdil. Očeta so ubili in mi smo šli v neznano ...« Tam zgoraj je bil tudi prvi bunker savinjskih in zasavskih partizanov. In nato ta naša trnova pot. Na njej so bili tudi taki. ki nam niso stisnili roke ... Visoko, zares visoko je tam zgoraj pod Mrzlico. »Za dolince moramo plačevati asfaltna cestišča, kdo se pa nas usmili? Čisto smo pozabljeni! Že tako smo prikrajšani, da smo v tej višini. Ja, spominjam se .. . Mimo nas je vodila pot, po kateri so ljudje hribolazili proti vrhu Mrzlice. Še posebno za prvi maj, kot otrok se ga prav dobro spominjam. Že od nekdaj so nas dolinci kot hribovce poniževali, ko pa je bilo treba pomagati prvim" partizanom, smo bili prvi, in tudi najbolj smo nastradali. . .•< Branko ni poročen. Dobro gospodari, toda zima je v sadovnjaku in gozdu naredila veliko škode. »Puško pa imam. Le kaj bi tukaj zgoraj brez nje? Lovec sem od pete do glave, pa tudi traktor imam, pa tička. Žal pozimi z njim ne morem do hiše, ker ni zorano.« Po domače jim pravijo Gornji Fojd. Branko Sevšek Mndgi se še spomnejo Brankove mame, visoke, mišičaste žene, ki se tudi samega hudiča ni ustrašila. Ne enkrat, stokrat je hodila v dolino po pravico in ni jadikovala. Tovariš Tito ji je pomenil vse.. . »Ne piši o naši družini. Napiši prošnjo za znižanje davkov. Napiši, da smo bili med prvimi, ki smo dali zavetje našim borcem. Samo to napiši, pa nič drugega. Mogoče še to. Mnogi, ki bodo šli mimo moje hiše, naj se zglasijo, pospremil jih bom na prvomajsko kresovanje vrh Mrzlice, pa nikar ne napiši, da kmetič v hribu lepo živi.. . Drago Kumer goba, ki raste na slami Ostrigar — Dva meseca v vseh kmetijskih preksrbah Kmetijske zadruge Savinjska dolina prodajajo substrat za vzgojo gob ostrigarjev. Delno v zadovoljstvo ljubiteljev gob, ki jih bodo poslej pridelali doma, predvsem pa naj bi bil to začetek večje in organizirane proizvodnje tovrstnih gob v kooperaciji. V zadružni enoti v Braslovčah, od koder prihaja ta novost, pravijo, da si zaenkrat le še nabirajo izkušnje za vzgojo ostrigarjev. Pripravo substrata pa so zaupali Branku Matku iz Braslovč, ki nam je pripovedoval o tem. Branko se bo v prihodnosti povsem specializiral za proizvodnjo substrata, o njegovi pripravi pa je takole povedal: »Goba ostrigar je primarni razgrajevatec celuloze in več kot je podlaga vsebuje, boljši bo pridelek. Zelo primerna je za pripravo substrata slama, ki pa jo je treba prej razkužiti. To storim s termično obdelavo in tako pripravljeno celulozno substanco cepim z micelijem. Do preraščanja micelija in potem do rasti gob' je potrebno zagotoviti ustrezne klimatske pogoje. Za rast je najpomembnejša zadostna količina vlage, svetlobe in svežega zraka. Ob upoštevanju navodil si ostrigarje lahko vzgoji vsaka gospodinja.« Približno v štirinajstih dneh se iz substrata pokažejo prve gobe, to je prvi val, in ob dobrih pogojih sta potem še dva dokaj izdatna. Tako dajo prvim trije vali okoli sedemdeset odstotkov pridelka, vsi ostali so predvsem za industrijsko proizvodnjo manj pomembni. Več kot pol leta Branko Matko intenzivno sodeluje z zadružno enoto v Braslovčah, kjer so na njegovo pobudo začeli uvajati gobarsko proizvodnjo. Sicer pa je tudi njemu priprava substrata za trg postranska dejavnost, kajti Branko je po poklicu inženir geodezije. Najprej se je navdušil za vzgojo ostrigarjev, in vsak mesec jih vzgoji okoli šestdeset kilogramov. V prihodnje pa bo pripravljal substrat za ostrigarje, kajti s pomočjo zadruge izpopolnjuje tehnološko linijo za proizvodnjo. V kratkem času bodo nabavili stroj za polnjenje in tako se bo izboljšala kakovost podlage, odpadel pa bo tudi velik del fizičnega dela. Z boljšo opremljenostjo bodo lahko mesečno ponudili tržišču okoli osem ton substrata. Potem se bodo vsi tisti, ki se bodo poskusili v tovrstni vzgoji gob, lahko tudi odločili za organizirano proizvodnjo. Kmetje, ki bodo hoteli vzgajati te gobe, bodo lahko s pridom izkoristili prostore, ki jih manj uporabljajo. Kot napovedujejo, večjih naložb za gobarstvo še ne predvidevajo, toda če bi našli ustreznega proizvajalca, bi mu odobrili tudi kredit. In koliko gob je mogoče pridelati iz pet kilogramov substrata in kakšne so le-te. Branko Matko je takole povedal: »Ostrigar je goba, ki se po vonju in okusu najbolj približa tistim, ki so zrasle v naravi. Primerne so za kuhanje in cvrtje. Iz vreče podlage, ki jih prodajamo v kmetijskih preskrbah, ob upoštevanju navodil, ki so tudi priložena, zraste okoli poldrugi kilogram gob. Marjana Matijec-Natek Gobe ostrigar je mogoče najti v naravi, predvsem na bukovih štorih. Možnosti za načrtno gojenje pa so povsem naključno odkrili Nizozemci. Poleg njih imajo to proizvodnjo dokaj dobro organizirano tudi naši sosedje Madžari. Zanimiva pa je še njihova stranska uporaba. Ostrigar namreč razgrajuje primarno celulozo in zato jo uporabljajo tudi za uničevanje štorov na posekah. Madžari pa so sicer med pomembnejšimi izvozniki ostrigarjev v Zahodno Evropo. Trdna Kisovarjeva kmetija v Smiklavžu Ko sem se podal na pot v šmi-klavške ali kot domačini opozarjajo, da je pravilno miklavške hribe, me je skrbelo, kako bom sploh prišel do Kisovarjeve domačije. »Te dni sem se prvič po 17. januarju lahko zopet zapeljal v dolino, dobra dva meseca pa smo bili odrezani od sveta zaradi snega,« je dejal Jure Matko, oče pa je razkopaval zadnji kup snega pred hišo. »Huda zima je naredila tudi precej škode, z žitom najbrž ne bo nič,« je še dodal Ju- re in povabil v hišo. V kuhinji sta se smukali mama in Juretova žena, njenega krila pa sta se oklepala otroka. Posedli smo za mizo in seveda je beseda najprej stekla o kmetiji in kmetovanju. »Zgradili smo nov hlev za govejo živino, trenutno je privezanih dvajset repov mešane pasme. Nov je tudi svinjski hlev, letos pa bomo postavili še lopo za stroje. Brez strojev ni mogoče več kmetovati, čeprav moramo košnjo v glavnem opraviti še ro- čno. Dela je veliko, 34 hektarjev imamo vsega skupaj, od tega 12 obdelovalne zemlje. Letno posekamo okrog 100 kubikov lesa. Zapišite, da nam Zadruga precej pomaga,« je še pristavil oče Jože nato pa spodbudil k besedi sina. »Čeprav še nisva gospodarja, pa delamo tako, kot da je kmetija že najina, pri tem ni nobenih težav. Važno je, da je pri Kiši dovolj pridnih rok,« je dejal Jure, nato pa smo si šli pogledat živino. jk '® EffiPEEI Milobi! S tem geslom je potekalo letošnje prćiznovanje svetovnega dneva zdravja. V osnovnošolskem centru Žalec pa so ta dan obeležili z odprtjem obnovljene zobozdravstvene ambulante, ki prav v skrbi za zdravo življenje že nekaj let opravlja pomembno poslanstvo. To nalogo opravljata stomatolog Boris Herman in medicinska sestra stomatološke smeri Irena Roš. Še bolj kot zdravljenje pa sta pomembna preventivna dejavnost in vzgoja. S pridobitvijo kabineta za to dejavnost, za katerega so sredstva namenile organizacije združenega dela, zdravstvena skupnost, zdravstveni dom, obrtniki in osnovni šoli Peter Špajc-Jur in Ljuba Mikuš, bodo vzgojno dejavnost še obogatili. Na slovesnosti je Irena Roš ■ • •; predstavila vsebino pobarvanke, namenjene najmlajšim. Z njo naj-bi na njim primeren način pridobivali potrebna znanja in dobre zdravstvene navade, ki bodo malčke spremljale vse življenje. Ob svetovnem dnevu zdravja so v organizacijo Rdečega križa sprejeli učence prvega razreda. i. k. Vztrajnost, ki Poleg krvodajalskih akcij in zbiranju oblačil namenjajo pri občinskem odboru Rdečega križa veliko pozornosti še zdravstveni vzgoji občanov. Razen tečajev prve pomoči, ki jih izvajajo zdravstveni delavci, vso ostalo tematiko poskušajo obdelati še s sociološkega in psihološkega vidika. Največ zanimanja je za predavanja, kot pravi sekretarka občinskega odbora Rdečega križa, ki so uporabna za vsakdanje življenje. To so na primer področja: družina in prosti čas, ohranjanje zdrave družinske skupnosti ter higiena, zdravje, lepota. Letos so ponovno začeli usposabljati za nego bolnika na domu in v te tečaje vključujejo predvsem učence višjih razredov osnovnih šol. Sicer pa so vsa predavanja, ki jih pripravlja ta organizacija, namenjena osnovnošolcem, njihovim staršem, delavcem in aktivistom Rdečega križa. Še pred tremi leti je ta organizacija životarila, kot pravi Dragica Pečar, takrat ni bilo niti enega tečaja ne predavanja. Od lani do letos se je število tovrstnih ur povečalo skoraj za tretjino, in sicer od lanskih 163 na 274. Dragica je morala uporabiti veliko organizacijskih sposobnosti še za financiranje Rdečega križa. Šele potem, ko je bil se je obrestovala Dragica Pečar denar zagotovljen, je lahko pritegnila k sodelovanju strokovnjake. Kot pravi, je bilo treba včasih tudi z glavo skozi zid, vso podporo pa je vseskozi imela v samoupravnih organih. Vse večje zanimanje za predavanja je tudi v delovnih organizacijah. Zanje pripravljajo razgovore o aktualni problematiki in ena od teh je alkoholizem in združeno delo. Kot je povedala Dragica Pečar, v začetku na tovrstne pobude ni bilo odziva, za letos pa še ne vedo, če bodo lahko ustregli vsem. Manj pa je zadovoljna z znanjem, ki ga bodoči vozniki pridobijo s tečaji prve pomoči. Znanje je majhno, kljub temu da so le-tem namenjeni enaki strokovnjaki kot ostalim. Veliko boljši so rezultati pri ostalih skupinah, in kot pravi, je tudi to odvisno od interesa. Do konca leta bodo organizirali kar 14 krvodajalskih akcij, v katerih bo sodelovalo približno dva tisoč krvodajalcev. »Zaradi teh nastajajo nemalokrat težave v delovnih organizacijah, ker takrat veliko ljudi odide. Vse se največkrat reši z lepo besedo, kajti nihče ne ve, kdaj bo potreboval kri,« pripoveduje Dragica Pečar. Največje probleme pà imajo pri občinskem odboru s skladiščem darovanih oblačil. Letos so jim že dvakrat vlomili in jim iz objestnosti za seboj pustili velik nered. Prizadevali si bodo, kot pravi Dragica, da bodo za te namene pridobili ustreznejše prostore. —mn. »Moj trud je poplačan, če...« Umivanje zob je sestavni del vzgoje avila se topi Zvezdnatega neba in človeškega obraza se ne bo mogoče nikoli nagledati. Gledaš in gledaš in vse je videno, toda nespoznano, znano, toda novo. Obraz je cvet rastline, ki se imenuje človek. Cvet, ki su premika, ki spreminja izraz od smeha, zanosa ali zamišljenosti do brezumne toposti ali do nepremičnosti tihožitja. (Ivo Andrič). Obraz, ki sta ga prizadeli bolezen in bolečina, si prav gotovo najbolj želi, da bi pri svojem zdravniku našel prijateljski obraz, kateremu bo lahko izpovedal vse tegobe. Neprijeten je občutek bolezni, ki ga slabša še vse prej kot domače okolje v čakalnicah. Vonj po zdravilih udarja iz vsakega kota. Ob tako različnih stvareh bi morda kdo mislil, da odkrite in prijateljske besede ne bo mogoče slišati. Toda, če bi se sprehodili po Preboldu, povprašali staro ženičko ali takšnega, katerega leta še pišejo z-najst na koncu, bi o doktorju Rizmalu in njegovem delu povedala veliko dobrega. Nobeden ne bi pozabil povedati, da njihov preboldski zdravnik najde pravo besedo za vsakogar. Tudi ob našem pogovoru z njim smo se prepričali, da se Lojze zna pogovarjati z zvrhano mero za sočloveka. Brez velikih pridevnikov, glas pa ni niti pretirano prijazen niti osoren. Vsako besedo dopolni še z obrazom, kateremu so leta in skrbi zarezala črte, ki pa ga le dopolnjujejo. Kako da ga je zdravniška pot zanesla ravno v preboldsko zdravstveno postajo, kakšni so njegovi bolniki, me je najprej zanimalo. Takole je povedal: »Pred desetimi leti, kar pa sploh ni tako pomembno, sem prišel iz Bra- slovč. Ljudje so tu prijazni.« Med že tako kratkim odgovorom se je vznejevoljil, ko ga je zmotil hrup s ceste. Rekel je: »Hrupa okoli našega doma je absolutno preveč, drugače pa imamo zelo dobre pogoje za delo.« Sicer pa Lojze Rizmal deluje zelo umirjeno in ko odgovarja, ni bilo takoj odgovora na jezik. Prej se je temeljito prekotalil po vseh zavojih. Ni se pustil kar tako, ob vprašanju, ali tudi k njemu prihajajo namišljeni bolniki. »Seveda je tudi nekaj teh, ki pridejo k meni le zato, ker potrebujejo kakšen dan bolezenskega dopusta. Vse to je pri nas še v zmerni višini in nimam posebnih težav.« Zamislil se je, gube so se poglobile, ko je resno pripovedoval: »Problem je v tem, ker moram ločiti tiste, ki samo tožijo, da so bolni in tiste, ki to resnično so. Takšno ugotavljanje zahteva veliko več dela in strokovnosti pa tudi časa. Napačnih zdravil tistemu, ki ni bolan, pač ne morem predpisati. V končni fazi: zdravnika vsakdo najde, on pa teže tistega, ki ga želi prinesti okoli.« Tako si je doktor Rizmal pridobil toliko ljudi iz Prebolda in okolice na svojo stran, poleg tega si je pridobil tudi vzdevek »ljudski zdravnik«. »Mogoče so me ljudje res kdaj »obrajtali«, če me še danes, ne vem. Ja, predvsem nikoli ne delam razlike med njimi. Za vsakega imam besedo na mestu, čeprav je daleč od prijaznosti. Nihče mi, na primer, ne zameri preveč, kadar se hudujem, če so pacienti preglasni v čakalnici. Pristen odnos z ljudmi je težko obdržati. Ni tako enostavno biti človeški, kot se sliši,« je razmišljal o tem Lojze Rizmal. i __________:____L Lojze Rizmal Niti kapljice alkohola več Vztrajna in za koga tudi sitna je morala biti včasih Ana Dolar, da je pri preventivni zdravstveni vzgoji dosegla napredek. Čeprav zna biti zelo prijetna sogovornica, pa takrat, ko gre za tovrstno izobraževanje ni pripravljena popuščati. Takšno so jo naredile dvajsetletne izkušnje v patronažni službi in trdno je prepričana, da bi bile čakalnice veliko bolj prazne, če bi si ljudje zdravje znali ohraniti. In takrat, ko je začenjala svoje delo kot patronažna sestra v žalskem zdravstvenem domu, niti približno ni mislila, da se bo v tolikšni meri posvetila zdravstveni vzgoji. Največ se pri tej lahko naredi z osnovno in predšolsko mladino. Nekatere navade se še dajo usmerjati. Tudi po njeni zaslugi so v žalski občini pred štirimi leti začeli uvajati t tovrstno vzgojo v vse šole in vrtce, in brez hvale, dosegli zavidljive rezultate. Levji delež predavanj je padlo na Ano Dolar, ki pa je del svojega delovnega časa še vedno patronažna sestra, ki se zna posvetiti vsakemu bolniku posebej. Natančna in vestna je pri svojem delu in v to kar nehote prisili tiste, ki imajo opravka z njo. To počne z zgledom, utemeljenim prepričevanjem, zakaj je treba ravnati tako. O delu predavateljice in patronažne sestre se rada razgovori, pripoveduje kot ženska, ki ima svoj poklic resnično rada. »V vseh enaindvajsetih letih službe kljub problemom še ni bilo dneva, da ne bi šla rada na delo, k bolnikom, v šole,« je pripovedovala Ana. O zdravstveni vzgoji pa je povedala naslednje: »Že otrokom v vrtcih posredujemo zdravstveno vzgojo, to je del Ana Dolar preventivne dejavnosti, ki naj bi segala tudi v družino. Seveda pričnemo v njeno zdravje segati že pred otrokovim rojstvom, organiziramo več tečajev materinske šole, na katere pride okoli petina nosečnic. Govorimo o stvareh, ki so za zdravje otroka najpomembnejše, in vse, ki pridejo, so zelo zadovoljne.« In doda: »Pri skrbi za zdravje predšolskih otrok sodelujemo z vzgojitelji in starši.«. Kot je povedala, so v zadnjem času vse bolj aktualne teme o ušivosti otrok, garjavosti, ki tudi narašča, in pa o nalezljivi zlatenici. Teme o pomenu zdravja so na urnikih vseh šol v žalski občini. Na pomoč pri predavanjih ji priskočijo tudi sodelavci. Ani so osnovnošolci najljubši poslušalci njenega poučevanja o zdravju in načinu življenja, s katerim se le-to ohrani. »Morda me pri tem delu ne prekaša nihče.« pove samozavestno in doda: »Za vsako predavanje se temeljito pripravim. Nisem teoretik, imam pa veliko življenjskih izkušenj, ki jih potem obogatim s teoretičnim znanjem. Predvsem pa imam rada otroke in nikoli nisem imela problemov z njimi vzpostaviti pristnega stika. Vsako stvar jim razložim tako, da jo zlahka razumejo, pravzaprav se postavim na njihovo stopnjo.« Ure predavanj pa le še niso dovolj, veliko, kot sama pravi, naredijo še pedagogi. Na njihov račun zna Ana povedati marsikatero pohvalno besedo. V hiši pa, kjer je zaposlena, se rado zgodi, da pade tudi kakšno poleno pod noge, in zato nima dlake na jeziku. Vse to spada k delu in nima pomena izgubljati besed, veliko več je vredno prizadevanje, da bo naša mladež cenila zdravje in skladno s tem znala tudi živeti. Učinke tega šolanja bomo lahko ocenjevali čez deset let, rezultati v patronažni službi pa so prej vidni. »Kadar vidim, da sem rešila vsaj en problem, je moje delo poplačano. Vse to pa se skriva v masi. Na primer, včasih je treba mesece in mesece, da se uredi določen problem. Včasih pride tudi do izjem.« Ponosno je dodala: »Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem se po nekem predavanju o škodljivosti kajenja še enkrat oglasila na šoli. Poklicala sta me tovarišica in učenec, in povedala sta, da po tem predavanju njegova mamica ne kadi več.« Ana je tudi mati dveh hčera, ki vseskozi sodelujeta pri njenem delu. Veliko se pogovarja z njima, in kot pravi, velikokrat iz tega izlušči še kaj koristnega. Namenja jima veliko prostega časa, bolj malo jima govori, kako je treba, temveč jima z zgledom kaže, kako se zdravo živi. Marjana Matijec-Natek Pomoč starejšim občanom Lepa beseda zaleže včasih več kot zdravilo. Tolažba, da bo zdravljenje kmalu pri kraju. Tudi takrat, ko Lojze že odloži belo haljo, je za svoje Preboldčane še vedno zdravnik, predvsem pa človek, ki se pogovarja s starimi in z mladimi. Tisti dan ga je čakalo še veliko obveznosti. Ko je vse formalno in manj formalno delo opravljeno, pa rad vsako urico izkoristi za klavir. »Na klavir igram le zase, kajti kakšen poseben izvajalec nisem,« je povedal. V svojih mladih letih pa je doktor Lojze z brati tudi veliko prepe- val. Kot pravi, ima rad glasbo, le hrupna ne sme biti. Ob njej pozabi na tegobe dneva, se sprosti. In naslednji dan bo skušal pomagati vsem tistim neveselim, od bolečine izpitim obrazom. Poleg zdravil jim bo dal še besedo, nasmešek ... Marjana Matijec-Natek Bolezen in osamljenost tako radi spremljata jesen življenja. Tudi Lojzka Cverletova iz Prebolda glede teh težav ni izjema, še posebej slabo pa jo ubogajo oči. V njeno hišo pride le malo obiskovalcev. Zato osemdesetletna Lojzka komaj čaka poldneva, ure, ko ji učenke preboldske šole prinesejo kosilo. Sama bi si .ga le s težavo skuhala, še več kot kosilo pa je zanjo vredna prijazna beseda deklic, ki žrtvujejo opoldanski odmor in ji prinesejo kosilo. Za Lojzko, ki je bila pred upokojitvijo čistilka na njihovi šoli, je treba še posebej lepo skrbeti. Vendar pa ni edina, ki ji pomagajo mladi člani rdečega križa na šoli. Ostarelim občanom pomagajo tudi ob šole prostih dnevih in sobotah, ko jim iz trgovine nosijo hrano. Tudi sneg so počistili s poti v zimskih mesecih. Med štirimi dekleti, ki Lojzki Cverletovi vsak dan nosijo hrano, sta Tanja Hribar in Branka Sirie, ki je povedala: Vesela sem, če lahko pomagam starejšemu človeku. Lojzki- na otroka ne živita v naši občini, tako da je velikokrat sama. Rada ima, da se pogovorimo o vsakdanjih stvareh. Poleg nje rada opravim kakšno opravNo za moja stara starša. Tanja Hribar: Cverletovi bomo nosile hrano celo leto. Za to smo zadolžene štiri dekleta. Tako se lahko izmenjujemo, ker hodimo h krožkom, na pevske vaje. Prostovoljno sem se odločila, da bom Lojzki pomagala in vesela sem, da je zadovoljna z nami. -mn. V prvih letih po zdravljenju v bolnišnici je bivšim alkoholikom v veliko pomoč žalski Klub ozdravljenih alkoholikov, v ka- terem si prizadevajo, da bi bilo čim manj povratnikov, člani žalskega kluba »novega človeka« že ob odhodu iz bolnišnice seznanijo z dejavnostjo kluba, že po treh mesecih pa postane njihov član. V klubu mu s pogovori in nasveti pomagajo da se bo kot drugačen človek uspešno vživel v okolje. Tako okoli dvajset članov vsak četrtek redno obiskuje sestanke žalskega kluba; na te pogovore, ki jih vodi strokovni terapevt, pa hodijo tudi ožji svojci zdravljenih alkoholikov. Veliko pozornosti namenjajo novim članom, kajti pri teh je največja verjetnost, da se bo bolezen ponovila. Takšni kmalu ne hodijo ve c na sestanke čeprav bi takrat najbolj potrebovali klub za spodbujanje. Kajti na teh pogovorih si povedo, kako se počutijo in živijo brez alkohola, pomembni pa so nasveti strokovnih delavcev. Za člane kluba veljajo dokaj stroga pravila kluba, izostanki so opravičljivi če se zdravljenec ustrezno opraviči. Navaditi se živeti brez alkohola je trdo delo za oba: za bivšega alkoholika in za terapevta Zalo sestanki niso dovolj in poleg teh obiskujejo člane tudi na domu in aktivno sodelujejo z nevropsihiatrično bolnišnico v Vojniku. Vsako leto pa pripravljajo še izlete in piknike v naravi. _ ..... V svojem desetletnem delu je klub pomagal mnogim ljudem, da so zopet zaživeli normalno življenje; ob desetletnici, ki so jo praznovali lani, pa so podelili tudi priznanje za osemletno in triletno popolno abstinenco. Poleg kluba in bolnišnice ima veliko vlogo še osebna osveščenost in prizadevanje posameznika, da bi živel brez alkohola. Denar za kosila Lojzka Cverletova zaupa deklicam. Pri tem pa se jim ne pozabi zahvaliti. FOTO: L. K. April 1986 - SAVINJSKI OBČAN 7 Frizerska sekcija gost hotela Golding-Rubin Demonstracija Manje Vozlič, kako se pričeska hipoma spremeni Osem frizerskih salonov je štiri sobotne večere gostovalo v žalskem hotelu in s svojimi spretnostmi prikazalo pričeske za vsako priložnost. Vešče roke frizerk so prikazale vrhunsko spretnost oblikovanja las in s proizvodi »JAKA 80« dale pričeskam še večji čar in fantazijo. Seveda pa je svoje prispevalo tudi osebje hotela, saj je s to prireditvijo dolgočasne žalske sobotne večere spremenilo v prijetna družabna srečanja. Pravijo pa, da to ni zadnje in pripravljajo še ta mesec veliko pomladno žabarijo s presenečenji. Vendarle se je tudi v Žalcu nekaj premaknilo na bolje, to pa si je tudi vredno ogledati. L. Korber Takole si zamišljajo svečano pričesko pri Aleksandri Vučer Sto radostnih ženskih src na morju V teh dneh se je mudilo na obali slovenskega Primorja, ali točneje v Piranu, 100 kmečkih žensk, ki so bile izžrebane izmed dva tisoč sto žena, ki so poslale svoje prijavne kupone v uredništvo Novega tednika za akcijo »STO KMEČKIH ŽENSK NA MORJE«. Pokrovitelja tega izleta SOZD Hmezad in SOZD Merx sta omogočila, da je marsikatera od teh žen prvič videla slovensko obalo, morje ter spoznala prijateljico, z njo pokramljala in se razvedrila ob zabavnem programu, ki so ga izvajali ansambel Vita Muženiča, oktet Studenček, humorist Celjski Poldek, čarodej Jani Jošovec ter ekipa Radia Celje in Novega tednika. Ogledale so si tudi kulturno-zgodo-vinske znamenitosti Pirana, se popeljale s čolni od Pirana do Izole, si ogledale luko Koper, kobilarno v Lipici ter program dresurnega jahanja. iTIRIKRAT DVANAJST ŠTEFKE VASLE Med izžrebankami je bila tudi Štefka ms Štefka Vasle Vasletova iz Podvina pri Polzeli, ki je letos prvič poslala kupon in bila tudi izžrebana. Tako je bila ena petnajstih udeleženk iz žalske občine. Sicer pa je na kmetiji polnih petdeset let trdo delala. Naključje pa je naneslo, da je Štefka rojena dvanajstega, dvanajstega, leta tisoč devetsto dvanajstega in rodila je dvanajst otrok, ki so ji sedaj, ko uživa zasluženo kmečko pokojnino, hvaležni za vse, kar je storila zanje. Rada bere knjige, je krepkega zdravja, pa tudi na kmetiji še marsikaj postori. Vesela je tega izleta in srečanja z ostalimi ženami iz drugih krajev. Pa tudi med vožnjo v avtobusu ni bilo dolgčas, saj sta z igranjem na harmoniki Vili Šumer ter Hari Kuzma poskrbela, da se je slišala domača slovenska pesem. Kar prehitro je minil čas, ki so ga udeleženke preživele brezskrbno, daleč od vsakdanjih skrbi. »Toda kaj hočemo, je že tako, jutri nas že čakajo vsakdanja kmečka opravila,« so skoraj enoglasno dejale. Pa na svidenje morda še kdaj. Tekst in foto L. Korber Udeleženke izleta iz žalske občine Podatki o vseh občanih kmalu v računalniku Kam se je preselil določen občan, od kod prihaja, in še več osebnih podatkov med prvimi izve Milan Železnik, ki te podatke ureja v prijavno-odjavni službi občine. Zaposlen je torej tam, kjer je bil vsak polnoletni občan najmanj enkrat v življenju, potreboval je osebno izkaznico, potrdilo o začasnem ali Stalnem bivališču. Milan ima pregled nad karticami vseh 38 tisoč občanov žalske občine. In kaj piše na njegovi kartici? Rojen je v marcu pred dvaintridesetimi leti v Pongracu pri Grižah, kjer še vedno živi. Te podatke so vpisali njegovi predhodniki, ki so bili zaposleni v tej službi, kajti Milan je to dolžnost prevzel šele pred tremi leti. Izšolal se je za miličnika in bil nekaj let tudi zaposlen pri prometni milici v Žalcu. Kako pa se je navadil na delo v uradu, še posebej zato, ker je bil prej vajen bolj terenskega dela? »Kdor misli, da je to delo suhoparno', se moti. To lahko reče samo tisti, ki ga ne pozna. Sprva sem tudi sam nekoliko pomišljal, toda pri nas se' vedno kaj dogaja. Vsak dan pride okoli petdeset ljudi, ki želijo prijaviti spremembo naslova, prav toliko pa je telefonskih klicev, ko razne službe preverjajo podatke. Glede na to, da Milan Železnik precej dobro poznam območje žalske občine, je delo toliko laže,« pripoveduje Milan o svojem delu, ki mu je krojeno po meri. Toda, nadvse previden mora biti pri izdajanju raznih potrdil. »Nekateri prihajajo v naš urad s poštenimi nameni, ne manjka pa tudi tistih, ki bi z našim potrdilom radi kakšno stvar izsilili,« razloži in doda: »Zgodilo se je že, da je kdo želel prijaviti sebe in otroka na hišno številko, kjer že leta ne stoji več ničesar.« Posledice tega potrdila bi bile, če ne bi pravočasno opazil, da nekaj »diši«, sila neprijetne tako za Milana kot za koga drugega. Še je natrosil nekaj drobcev iz vsakdanjega dela. »Ljudje se precej selijo, toda vsakemu se potem ne zdi vredno, da bi prijavil spremembo naslova. Pred kratkim so se stanovalci bloka preselili v novega in niti eden od. njih ni prišel pravočasno. Po volitvah so te stvari uredili,« je pripovedoval. Poleg stalno prijavljenih je problem še spremljanje tistih, ki so se prijavili samo začasno. Kljub navodilom, da mora občan v osmih dneh javiti spremembo, se včasih zgodi ravno obratno. »Zgodilo se je že, da smo koga devetnajst let vodili v kartoteki -neznanih bivališč, ko smo izvedeli, kje živi, smo ga odjavili z odločbo,« je razlagal Milan. Podatki o ljudeh, selitvah, bivališčih občanov bodo veliko bolj aktualni, ko bodo imeli popolnoma urejeno avtomatsko obdelavo podatkov. Kot je povedal Milan, je ta že v zaključni fazi, in potem bo prihranjenega veliko dela. Brez občanov pa vseeno ne bo šlo, spremembe bodo morali še vedno sami javljati. - -mn. Vsako delo je častno Nekdaj so nas učili približno takole: »Delo, vsako, duševno ali telesno delovanje človeškega organizma, je potrebno za ohrani- Martin Korošec FOTO: L. K, tev zdravja, kajti po delu se ravna obtok krvi, potrebna hrane in obtok hranilnih snovi.« In dejansko ima koristi le tisti, ki dela. Prav nič ne drži, češ, da ima ta ali oni srečo, marljivost in prizadevnost sta genija, delo pa je pogoj slave. AleKsander Veliki je menil, da je samo delo res kraljevsko, medtem ko je lenoba znak suženjskega duha. In kako sodimo o tem mi? Kaj žalosten je pogled v gostilne, restavracije in kavarne, kjer mladi po cele ure presedajo brez dela, pri igralnih avtomatih, ob kozarčku s cigareto in apatičnim pogledom v jutrišnji dan. Kljub izjemam je teh še vedno preveč. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj sodijo prav oni o delu, tudi o takšnem, ki ga opravlja Martin Korošec, najstarejši delavec pri Komunalnem podjetju Žalec. Tinčka, tako ga namreč vsi kličejo, je namreč pogosto srečati na cesti z metlo, grabljami, lopato v rokah. Kot delni invalid dela le po štiri ure na dan, pa se pogosto najde kdo, ki sodi, da mu zdravje prav dobro služi, čeprav sam najbolje ve, kako in kaj. Zgodilo se je že, da so ga hoteli dati v delovni organizaciji na disciplinsko, ker zaradi svojega zdravstvenega stanja ni hotel k zdravniku. V delovni organizaciji, kjer je zaposlen, se kar dobro počuti, dobro se razume z vsemi. Tu in tam res malo »okoren«, v glavnem pa prevladuje mnenje, da je preveč priden. Kaže, da bo moral slej ali prej v »penzion«, kar ga bo izredno prizadelo, sai mu delo pomeni življenje. Tinček je sicer na oko krepak, njegovo življenje pa je bilo eno samo garaško delo. Če ne bi delal pri stricu polnih 16 let, brez zavarovanja, bi imel skoraj polno delovno dobo. Tako pa je bila pot do sedanjega delovnega mesta zelo dolga, čeprav ga sedaj opra vlja že celih 26 let. Med tem se je oženil in priženil »eno lepo dekl,-co«. Rad ima zemljo, prav srečer je, da si sosedje med seboj tako pomagajo. Precej je gozda, pa domačih živali, zà katere je treba skrbeti. Lopate, motike, grabelj in metle pa ga nikoli ni bilo sram, čeprav je nemalokrat občutil posmeh posameznikov, ki so mu s tem pokazali svoj pravi'značaj in odnos do dela, brez katerega konec koncev tudi sami ne bi mogli biti tako vzvišeni. Še sreča, da je bilo takih bolj malo, vselej v takih trenutkih, zanj zelo bolečih, pa ga je prevela misel, da je vsako delo častno, ih mu dala moči, da je še krepkeje poprijel zanj. D Kumer Revija otroških in mladinskih zborov Vsekakor pa gredo vsem udeležencem, mladim pevcem in zborovodkinjam, iskrene čestitke za uspel nastop, kar navsezadnje potrjuje tudi vzdušje v dvorani in odziv publike, ki je z aplavzi nagrajevala izvajanje nastopajočih. D. Cehner V začetku aprila je bila v Kulturnem domu v Žalcu revija otroških in mladinskih zborov iz naše občine, ki sta jo pripravila osnovna šola Peter Šprajc-Jur in Zveza kulturnih organizacij. Nastopilo je osem zborov osnovnih šol, in sicer med otroškimi: Ljube Mikuš z zborovodjo Ljubico Curčič, Petra šprajca-Jurja (Aleksandra Lebar), Nade Cilenšek Griže (Breda Veber), Vere Šlander s Polzele (Romana Novak) in podružnične šole Gomilsko (Manja Urankar). Otroški zbori so se predstavili z izbranim programom in domiselnim nastopom. Posebej velja opozoriti na nastop zbora iz šole s prilagojenim programom, kot tudi na prvi nastop zbora s podružnične šole Gomilsko. Pri nastopu ptroških zborov pa sta vzorno opravili svoje delo tudi obe pianistki Irena Kralj in Mateja Žnidar. Obilico pevske kulture pa so pokazali trije mladinski zbori, in sicer iz Griž, Polzele in Žalca. Zborovodkinje Breda Veber, Romana Novak in Zdenka Markovič so smiselno izbrale program, ki so bili prilagojeni sposobnostim zborov, izdelani, sveži in všečno podani. Tudi oba udeleženca pretekle republiške revije v Zagorju (Polzela, Žalec) sta opravičila sloves, obenem pa nakazala sposobnost za nadaljnje napredovanje. Letošnje revije se bo udeležil zbor iz Žalca, upati pa je, da bo v prihodnje udeležencev še več. Celoten vtis z revije pa močno bremeni neudeležba vrste zborov (Prebolda, Vranskega, Petrovč, Braslovč, kot tudi nekaterih podružničnih šol), ki so bili doslej stalni udeleženci. Morda bo naslednja revija v popolni sestavi, kar bo tudi dokaz ponovnega vzpona mladinskega zborovskega petja v naši občini. KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA Gomilški dekliški zbor v Sarajevu Od 28. do 30. marca so članice dekliškega zbora Gomilsko gostovale v Sarajevu, kjer so bile gostje zbora Glasbene mladine Novi Grad—Sarajevo. Gostovanje sodi v okvir sodelovanja med obema zboroma, ki se je pričelo lani s koncertom na Gomilskem. Program gostovanja je bil zelo naporen, vendar so se mlade pevke nanj temeljito pripravile. Tako so že prvi dan nastopile v oddaji sarajevske televizije. Nastop je bil zelo odmeven, čeprav so zapele v slovenskem jeziku. Po ogledu znamenitosti Sarajeva so sobotno dopoldne preživele skupaj z domačim zborovm na Bjelašnici, kjer so imele tudi vajo. Največji napor pa jim je pomenil celovečerni koncert, ki je v domu JNA zelo uspel, z navdušenjem pa ga je sprejelo tudi občinstvo. Strokovnjaki pa so hvalili predvsem kulturo petja, izdelan in zahteven program in bogastvo dinamičnega razpona, ki je pri mladinskih zborih teže izvedljiv. Znan sarajevski skadatelj, sicer glasbeni urednik na TV, je zboru ponudil v izvajanje tudi nekaj svojih skladb. Članice zbora so bile gostje domačih pevk, kjer so navezale neposredne stike in doživele utrip življenja Sarajeva. O gostovanju so nam povedale: Manja Urankar: »Ti trije dnevi so bili zelo naporni, pa tudi zelo lepi. Nekaj časa bo treba za ureditev vtisov, saj sem bila v Sarajevu prvič. To je zelo lepo mesto, opazila pa sem, da teče življenje v njem drugače kot pri nas. Moja gostiteljica je bila Tanja in povedati moram, da so bili zelo prijazni in gostoljubni. Veliko sva se pogovarjali in tudi težave zaradi jezika sva na koncu prebrodili. Zvečer po koncertu nama seveda tudi disko ni ušel. Obljubili sva si, da si dopisujeva; ko bodo gostovali na Gomilskem, pa bo ona moja gostja.» Mateja Žnidar: »Radmila, katere gostja sem bila, stanuje v Mojmilu, bivšem olimpijskem naselju, s katerim sem se tako lahko podrobneje seznanila. Ker sem si Sarajevo ogledala že lani, smo večer preživeli na njenem domu, kamor so prišli tudi njeni prijatelji. Veliko smo se pogovarjali, večinoma pa smo ob spremljavi kitare prepevali. Posebnih težav z jezikom pri tem nismo imeli, več problemov je bilo pri pogovoru. Moram pa povedati, da so zelo družabni. Gostovanje je bilo zelo prijetno, čeprav zelo naporno. Skupni dnevi na gostovanjih nam dekletom veliko pomenijo, saj potem raje obiskujemo vaje, aplavz na koncertu pa nam pomeni nagrado za ves trud, hkrati pa z njim pozabimo tudi na odrekanja, ki so potrebna zanj. Vsa dekleta v zboru si želimo še več takšnih skupnih dni in gostovanj. Danijel Brišnik — predsednik KD: »Tovrstna gostovanja pomenijo za društvo, kot je naše, veliko obremenitev, zato bodo žal tovrstne oblike sodelovanja vedno teže izvedljive. V bodoče tovrstna bremena ne bi smela obremenjevati zgolj društev. Sredstva za tokratno gostovanje so zbrali z raznimi aktivnostmi člani društva sami, nekaj pa je primaknila tudi Zveza kulturnih organizacij Žalec, za kar ji gre velika zahvala. Kljub vsemu ocenjujem, da je bil nastop deklet v Sarajevu uspešen, saj so dostojno predstavljale kulturni dosežek naše občine pa tudi republike. Za mlade pevke pa je bilo to hkrati tudi prijetno doživetje.» D. Cehner Manja Urankar Mateja Žnidar Pridni kulturniki iz Andraža Dramska skupina Kulturnega društva iz Andraža pripravi vsako leto po eno dramsko delo. Konec februarja so se najprej domačemu občinstvu predstavili s komedijo Marjana Marinca Muza na mansardi. Delo je režiral, kot vse v zadnjih nekaj letih, prizadevni kulturni delavec Franc Glavač, ki je dejal, da so se na uprizoritev pripravljali nekaj manj kot dva meseca. Imeli so skupaj okrog 20 vaj, delo pa so domačini sprejeli zelo dobro. Na posnetku mladi igralci, ki so uprizorili komedijo: Metka Jeromel, Danica in Anton Sitar, Franc Drobež, Katarina Tominšek in režiser Franc Glavač. T. TAVČAR Ivanu Marovtu odličje ZKO Pred dnevi je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani seja konference Zveze kulturnih organizacij Slovenije, na kateri so ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem iz naše republike in zamejstva vročili najvišja priznanja za to obliko ustvarjalnosti: odličja Svoboda z zlatim in srebrnim listom. Iz naše občine je odličje Svobode s srebrnim listom prejel Ivan Marovt iz Letuša. Ob tem nam je povedal: »To visoko priznanje nekako zaokrožuje moje šestdesetletno delovanje na ljubiteljsko kulturnem področju. Čeprav sem za svoje delo prejel že tudi druga priznanja, je to vsekakor med najbolj dragocenimi in sem ga resnično vesel. Seveda bom, čeprav so moja leta že kar visoka, z delom nadaljeval. Petje, igranje, skladanje in pevovodstvo so del mojega življenja, smisel mojega življenja, in ko tega več ne bom zmogel, me verjetno tudi ne bo več.« T. TAVČAR Medobčinska revija gledaliških skupin V nedeljo, 13. 4., je bila v Zrečah medobčinska revija gledaliških skupin. Našo občino je zastopalo amatersko gledališče Vrba iz Vrbja s predstavo Večer v čitavnici — avtorjev Vilharja, Mahniča in Verasa. Selektor na reviji je bil režiser Iztok Tori iz RTV Ljubljana. Predstavo pa si je ogledal tudi Vladimir Kocjančič, gledališki kritik in predsednik dramske sekcije pri RK ZKO Slovenije. Povedati velja, da je bila predstava izredno lepo sprejeta, sicer s strani maloštevilnega občinstva, še toliko bolj pa od strokovne žirije. Poudarjena je bila enotna raven gledališke skupine in izjemna čistost režijske rešitve tega ponovno odkritega besedila, ki je dominiral konec šestdesetih let. S tem je bila nakazana tudi nova smer gledališkim amaterskim skupinam. Amatersko gledališče iz Vrbja je s to predstavitvijo ponovno dokazalo, da sodi v sam vrh amaterske gledališke dejavnosti, ki je na našem območju zelo plodna, vendar imamo do nje še vse preveč mačehovski odnos. DAR Včasih je luštno blo ... ALI KULTURNI DAN V ŠOLI Šolskega zvonca ni bilo ali-iati, ne videti učiteljev, ki bi hiteli v razrede, da bi mlade glavice napolnili z znanostjo. Tudi učenci so se tisti dan obnašali drugače, delo ki so ga opravljali, jih je tako zaposlilo, da so kar pozabili na petminutne odmore, ki sledijo vsaki učni uri. Nihče pa ni ostal križem rok na kulturni dan, ki so ga poimenovali Zimska kmečka opravila. Razrede so za en dan, v začetku aprila, spremenili v kmečke delavnice, iz katerih se je razlegala domača pesem. Stene in table so bile opremljene s pregovori in reki o delu, vremenu in kmetovanju. Z modrostmi, opravili in delno tudi z oblačili učiteljic in učenk smo se preselili nekaj desetletij v preteklost. To pa so na vranski šoli uspešno prikazali ob sodelovanju zunanjih mentorjev. Kaj se je torej dogajalo v teh delavnicah? Pogledali smo najprej tja, od koder je prihajala pesem. Tam so se učili peti stare pesmi pod vodstvom Rada Kapusa, ki jim je od časa do časa zaigral še na citre. Tudi pletarjem, ki so bili v istem prostoru. Koše je delal seveda samo mojster, otroci pa so marljivo pomagali čistiti šibje. V sosednjem prostoru so drdrali kolovrati, in pod prsti so nastajale tanke nitke. Nad volno pa so se sklanjale udi ženske, ki so jo česale. Vse z nazaj zavezanimi rutami in predpasniki, tako kot v dobrih starih časih. NA VRANSKEM Iz delavnice, od koder je bilo slišati le poročanje o poteku dogodkov na šoli, iz šolske razglasne postaje, so sklanjali glave nad glino. Kar za cel razred je bilo otrok, ki so oblikovali vrče, kozarce, krožnike in pepelnike. Med delom so razložili, da bodo te izdelke morali še žgati in najboljši bodo ostali na šoli. Manjkalo ni čebelarjev, ki so izdelovali okvire za satnice in jih potem zalivali. Fantje so na sploh opravljali bolj »moška dela«, kot je povedal eden od učiteljev. Medtem ko so oni zbijali zaboje, so dekleta pletla in šivala. Življenje na kmetiji pa ni samo delo, kako so se veselili, so prikazali pri skupini za polko, o modrostih pa so pripovedovali recitatorji- Vrata šole na Vranskem so bila tisti dan na široko odprta za starše. Prihajali so že pred uradnim zaključkom dneva, da bi videli, kaj vse znajo njihovi otroci. Kot so povedali na šoli, so tudi starši dajali spodbude, ideje, kako čim bolje pripraviti kulturni dan. Pri sprejemu roditeljev v hram znanja, so jim postregli s kruhom in soljo, tako kot so pred več stoletji povabili gosta v hišo. Vsaj del življenja na kmetih, tudi pradedov, so uspeli prikazati otroci in učitelji v enem dnevu tudi z razstavo starin, ki so jih nabrali po podstrešjih. Po zaključku je verjetno vsak, ki je med napisi opazil rek: včasih je luštno blo, popravil v danes je luštno ... v šoli na Vranskem. Marjana Matijec-Natek Rado Kapus je učencem zaigral na citre Kaj so delali in se naučili, kakšen je bil zanje kulturni dan v šoli na Vranskem so učenci povedali: Tina Homšak, 4. razred, Jeronim: Na kulturnem dnevu smo izdelovali košarice za sadje. Najprej je treba izrezati kroge, jih oviti z rafijo nato pa se iz tega naredi košarica. V skupini nas je bilo petnajst. Delo mi je všeč in lahko bi kaj podobnega naredila tudi doma, če bi imela material. Mirko Pančur, 7. razred, Bela: Zelo rad oblikujem zato sem se tudi za kulturni dan odločil da bom izdeloval predmete iz gline. Tega dela sem se naučil že prej pri likovnem pouku. Naredil sem pepelnik, kozarec in majoliko iz gline in bom po vsej verjetnosti vse tudi na šoli. Takšen šolski dan mi je bil zelo všeč. Karmen Kumer, 8. razred, Vransko: Najprej sem se prijavila k skupini za polko, ker pa sem še kar zgovorna sem se odločila, da bomo s kolegicami sprejela starše. Ponudili smo jim kruh in sol, ,kot se spodobi po stari slovanski navadi. Kmečka opravila pa že precej poznam, veliko tega sem videla pri stari mami. Sandi Slapnik, 7. razred, Kale: Zelo me zanima čebelarstvo in zato sem bil pri čebelarjih. Zbijali smo okvire za satnice, in le-te smo potem dajali tudi v okvire. Pri delu nam je pomagal mentor. Sicer pa sem prvo leto pri čebelarskem krožku in sem se o tem že nekaj naučil. r !9Urnmk Uàk\ PRAŠIČEM JE DALA JESTI, NAM PA NE Sonce je posijalo na posteljo, kjer sem spal. Ustrašil sem se: »Zamudil bom v šolo I« Naglo sem skočil pokonci in se oblekel. »Čudno, da me ni zbudila,« sem pomislil. Stekel sem v kuhinjo. Vsi gledajo televizijo in se smejijo Tomu in Jeryju. »Saj mora biti danes nedelja,« pomislim. Ja, nedelja je in jaz sem lačen. Risanke je bilo konec. »Mama, lačen semi« »Jaz tudil« zakliče mala Matejka. »Vsi smo lačni,« zavpije Andrej, kot bi bil naš poveljnik. »Najprej se umijte in počešite,« je odločila mama. »Ne, jedli bi!« O rem k štedilniku in odkrivam pokrovke. Moram ugotoviti, kaj bo dobrega, preden se bo mama sploh spomnila in nam prinesla kaj na mizo. »Kako, da še nimaš zajtrka?« je vprašala Matejka, ki se vedno dela najbolj pametno. »Umijte se in oblečite, potem boste jedli,« je vztrajala mama, »ali pa pojdite, da vas ne vidim do večera !«Zgodaj je vstala, nakrmila živino, prašiče, zajce in kokoši. Sedaj Jo pa sekiramo in priganjamo. A vseeno smo bili užaljeni. Prašičem je dala jesti, nam pa nečl »Pa. pojdimo,« je odločil Andrej. »Kam?« »Bo že oče odločil, gotovo bo šel z nami, samo da pride domov.« Skrivaj smo se umili, počesali, oblekli in čakali očeta. »Doma je!« je vpila Matejka. »Gremo!« »Ja gremo, gremo!« »Tudi jaz grem z vami,« se je nasmehnila mama. »Ni videti jezna, gotovo ni jezna, ko se je tako lepo nasmehnila. Nisem prepričan, ampak verjetno nas pa le ima rada, čeprav nam je dala jesti pozneje kakor prašičem.« Povedali smo očetu, da nas je mama zapostavljala. »Ja, seveda vas je. Še bolj pa vi njo. Zakaj pa ni Andrej nakrmil krave, ti prašičev, Matejka pa zajcev in kokoši? Mama bi pa lahko poskrbela za vas.« Mogoče je imel oče prav, moram še premisliti, kadar bo čas. Jože Semprimožnik, OŠ Vransko GRM)UB \slKW 1E10VÌ\WUD ■ [' I rwmo DAVID c POMLAD K nam je prišla pomlad in sonček z njo zlat, ptički so prileteli in si hrane zaželeli. Vesela je pomlad, vsak jo ima rad, trobentice prepevajo, mačice se smejejo. Travnik je ozelenel,-ptiček je na vejo sel, pridno gnezdo spletal je, svojo ptičko klical je. Tudi otroci se veselimo, vsak dan se lahko lovimo, skačemo, vriskamo, rajàmo, topli pomladi prepevamo. Otroci male šole iz WZ Žalec I. MMT b) llWlàjMjUT , Wl J^UBIX/TWj mjjwcuiwr IsWiAit»,. Imi t*j t*j tuAjj rMU*i.1 oAìnuSbj ìà- uinL UWuWuj . J(flW mur UTmSì ) LfRJ TCU jjj UWfAj. „ ’ j ^xAüij tßhi) luxts&ii SlAaüp AAojvkv uu ^LjJlLayr atu w nJTtwLjcr wxi /l/ WUjJitAy/w ■ tuÀw \hWio. wtwSyr ' tóSkn «taìo, 1*1 iv y, iwiu iw woitv. IT Wjmwwju- Ümtnj winL •• Wiw ( MuÄimt ÌOMj tuÀjj /Wwwtr ( JumSjMOr lArh lej _______ _________ j