DRUŽBENI DOGO-VOR O KADROVSKI POLITIKI V LJUB-LJANI
Novosti je precej
Več kot pol leta je minilo od javne razprave o osnulku novega družbenega dogovora o oblikovanju in i/vajanju ka-drovske politike na območju Ijubljanskih občin. Prejšnji družbeni dogovor iz leta 1974 je bilo namreč treba uskladiti z zakonom o združenem delu ter z drugimi zakoni in doku-menti. Tako so občinske in mestna skupščina v maju sprejemale s pripombami iz razprave dopolnjen predlog novega družbenega dogovo-ra, ki bo obvi/oval vse podpi-snike, da spoštujejo njegova določila. (Nadaljevanje  na  5.  strani)i
(Nadaljevanje s 1. strani)
Druibeni dogovor določa splošna načeia in smotte kadrov-ske politike, opredeljuje merila in obveznosti udeležencev dogo-vora za njeno uresničevanje. Gre za obsežnejše vsebinske spre-membe, tako da je to pravzaprav nov dokument s področja ka-drovske politike. Novosti je pre-cej. Predvsem so bolj poudarjene zahteve po srednjeročnem in dol-goročnem načrtovanju potreb po delavcih, kot tudi po njihovem strokovnem, idejnopolitičnem, družbenoekonomskem in sploš-nem izobraževanju, in sicer takem, ki ie v interesu združe-nega dela. Zato naj bi vsak inve-sticijski elaborat vseboval tudi podroben načrt pridobivanja in usposabljanja potrebnih delav-cev, prav tako pa tudi progTam prekvalifikacije in nove razpore-ditve delavcev. Poklicno usmer-janje, skupno s preobrazbo vzgo-je in izobraževanja, je še posebej pomembno za delovne organiza-cije, kajti pričakujemo lahko, da bo to zmanjšalo prehajanje de-lavcev iz enega v drugo poklicno področje, to je predvsem iz nepo-sredne proizvodnje v poklice družboslovnih smeri. S tem v zvezi pa ne kaže pozabiti tudi na doslednejše uresničevanje dolo-čil samoupravnega sporazuma o Stipendiranju.
Osnova za tako načrtovanje potreb po delavcih je razvid del in nalog, v katerem morajo biti upoštevane sedanje in prihodnje potrebe. Ta praviloma samosto-jen samoupravni splošni akt mo-ramo stalno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki razvoj, pogoji za opravljanje del in nalog pa morajo biti v njem ocenjeni čimbolj objektivno.
Največ pripomb, nerazumeva-nja tn zavračanja je v javni raz-pravi povzročilo določilo o ugo-tavljanju oziroma priznavanju z delom pridobljene delovne zmožnosti.   Družbeni   dogovor
namreč ne določa postopka, na-čina in kriterijev za ugotavljanje te zmožnosti. Te mora določiti vsaka temeljna ali druga organi-zacija ali skupnost posebej, upoš-tevajoč pri tem področje dejav-nosti, posebnosti del oziroma nalog in profil delavcev. Smisel te določbe družbenega dogovora je v tem, da naj ne vrednotimo le formalne šolske izobrazbe, kajti vse več je primerov, ko si delavec s svojim prizadevanjem, samoi-zobraževanjem in z ustvarjalnim naporom razvije določene de-lovne zmožnosti, in če jih tudi dokaže, je pač prav, da se to pri razporejanju na dela in naloge upošteva. Obenem pa je v dogo-voru poudarjeno, da to ni isto kot šolsko spričevalo ali fakultetna diploma.
Novost je tudi zagotovitev so-cialne varnosti tistim starejšim delavcem, ki ne zmorejo več uspešno opravljati del in nalog, na katere so bili razporejeni. Take delavce lahko razporedimo na manj zahtevna delovna mesta, seveda pa obdržijo svoj prejšnji osebni dohodek.
Pri načelih in merilih kadrova-nja za opravljanje najodgovor-nejših nalog in funkcij je treba uresničevati načelo reelekcije. Delavec se lahko tretjič prijavi na razpis za poslovodni organ le, če to narekuje širši družbeni interes.
Za izpolnjevanje tega družbe-nega dogovora v vsakodnevni praksi, pa sta nadvse pomembna organizacija in delo kadrovskih služb v temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela ter strokovna usposobljenost delav-cev, ki delajo v teh službah. V procesu sodelovanja in izvajanja kadrovske politike ter organizi-ranega zaposlovanja v ljubljan-skih občinah pa so pomemben član kadrovske službe občinskih in mestne skupščine kot tudi skupnost za zaposlovanje, ki po-vezuje in razvija kadrovsko de-javnost v občini in v mestu.
D. J.