KOPER — PETEK 11. MAJA 1958 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI ^ Pf [j LETO V. — ST. 20 Izhaja Tsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in nprava t Kopru, Santorjeva nllea 26, telefon štev. 179. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni Izvod 10 din. Prilogo »Uradni vcstnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 508, polletna 250, četrtletna pa 13« din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. ^ffiBBffi B—k NOVI ROMAN rnest Hemingway: Desetega maja smo proslavili osemdeseto obletnico rojstva naj-večjesa slovenskega pisatelja, ki sa je rodil 10. maja 187G na Vrhniki. Ivan Cankar jo edinstveni pojav v književni zgodovini Slovencev. Njegovi najvažnejši spisi so tesno povezani z delavskim gibanjem, s katerim je bilo tesno povezano tudi njegovo bogato življenje. Bil jc bojevite ' naturc; temperamenten bojevnik v areni književnosti in politične dejavnosti. Književnost mu je bila sredstvo, ker je pač bil umetnik; bojevitost pa je bila in ostala bistvena značilnost vseh njegovih del. Njegova dela pa so skoraj vsa močno tcndenciozna. To je sam priznaval. Leta 1901 je sam pisal svojemu bratu: »Vse, kar pišem zadnje čase, je tendcnciozno; v drami ali noveli povem tisto, kar Kil je ravno najbolj pri srcu in kar bi v članku ali v eseju ne mogel tako jasno in tako odkrito povedati. Pripovedovanje kake ljubezensko zgodbe brez namena in pomena ni drugega kot navaden babji trač.« Leto dni pred tem pa mu je pisal: »Ako praviš, da nisem ustvarjen za politiko, se motiš, še l>ar let, pa se bomo videli v jav-nosti.« Brat, kateremri je Cankar pin?I navedeni pismi, je bil duhovnik. Ta duhovnik je po mojem Cankarja pravilno ocenil. Za tako politiko, kakršna jc bila v navadi pri alovenskih in drugih meščanskih strankah, so pravi za to, kar se je v tistih časih v liberalnih in klerikalnih krogih navadno smatralo za politiko, za tako »politiko« Cankar res ni bil, ni bil politik v navadnem pomenu besede. Cankar je bil bojevnik z jasnim materialističnim svetovnim nazorom. To je jasno izpričal v vseh svojih dramah in v ovojih neštetih povestih in novelah. »Hlapec Jernej in njegova pravica« je Cankarjevo klasično delo, v katerem na svoj poseben način razvija svoje misli v boju za pravico, ia rešitev tega globokega, splošno človečanskega vprašanja. Toda Cankar je dobesedno posejal, na gosto posejal svoje bojevne misli sa pravico, za socializem v premnogih drugih svojih spisih, katere je tako oplemenitil in napravil zato iz teh knjig nesmrtne priče dobe, v kateri so nastale. Leta 1907. pri prvih državnozbor-»kih volitvah na podlagi enake in direktne volilne pravice v Avstriji je Cankar kandidiral kot socialist v litijskem volilnem okraju in je postal tudi formalno član tedanje jugoslovanske socialnodemokratič-ne stranke. Naprednejše stranke takrat med Slovenci ni bilo. Pa tudi drugod ne. Socialist pa je bil že dolgo prej. Ko je 1907. prišel z Dunaja, je vprašal Etbina Kri-»tana, ki ga je bil predlagal za kandidata: »Kako pa ste vedeli, kdo Vam je povedal, da sem socialist?« Etbin Kristan mu jo odgovoril: »Nihče mi ni povedal, Vaše knjigo čitam.« Cankar je bil 1907. že docela prepričan socialist. Od kdaj pa? Tega ne vem; vendar se spominjam, da mi je Cankar nekoč v Trstu pripovedoval, nekaj o svojem življenju in mi med drugim povedal, da jc hodil na Dunaju še kot študent v socialistične knjižnice in da je med nekim volilnim bojem hodil na sedež nemške avstrijske socialuodemokratične stranke (na Dunaju) pisat naslove na kuverte, v katerih so pošiljali volivcem strankin program in glasovnice z imenom socialističnega kandidata. Kot socialistični bojevnik je sodil Cankar med revolucionarje. Njegovi spisi, njegove drame, njegova predavanja, njegovi govori, sploh njegova književna in propagan-distična dejavnost je vzgojila celo vrsto revolucionarjev in je nedvomno odigrala pomembno vlogo tudi v našem ovobodilnem boju. V svojem volilnem oklicu 19J7., t. j. v oklicu, ki ga je sam napisal, pravi med drugim: »Jasno in razločno oznanja (socialna demokracija), da jo odločna in odkrita sovražnica sedanjega (kapitalističnega) reda človeško družbe. Ona oznanja, da jo njen poslednji cilj, porušiti v temeljih gnilo zgradbo to gnile družbe, ki izkorišča in Izrablja, milijone delovnega ljudstva zato, da se bogato redi par stotin ljudi, ki žanjejo, dasi niso sejali.« V tem volilnem oklicu jo tudi klasična, v leposlovni obliki definirana kapitalistična država; ta definicija se popolnoma ujema z Leninovo znanstveno definicijo. Cankar pravi: »Za delovno ljudstvo ni dan danes država (kapitalistična) nič drugega nego žan-darm, ki stoji z nasajeno bajoneto pred krivično nakopičenim bogastvom posameznih.« Lenin pa pravi, da je kapitalistična država organ nasilja v rokah buržoazije, ki si z njim podreja delavstvo. V »Kurentu« Cankar to svojo rnircl n"'icMe oi-ti »*• "zrolnjt'J>i. Tedanja domovina ni imela ne kruha ne dela za svoje sinove, ki so rnorali zato »Na pot« »V Ameriko«, »Na Nemškoa ali »Kamorkoli«. Cankar razume bol odhajajočih, bol vsega slovenskega ljudstva, ki skupaj s tistimi, ki odhajajo, vpije: »Zemlja, zemlja mati. Ce nimaš kruha, daj mi kamen, Se ob kamnu bom prepevalo.« Toda mati zemlja domača ni bila sposobna dati svojemu ljudstvu niti črnega kraha, niti kamna za trdo ležišče. Zato je v »Kurentu« zapovedal tem ljudem: »Le vkup nboga gmajna! Baklje prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabeljnov in do biričev! Naše meso jih je nasitilo, naša kri jih je napojila, tir-jajmo svojo meso In svojo kri! Mi smo sejali, naša je žetev! Sužnji, vstanite!« V »Beli krisantemi« pa slišimo njegovo preroško izpoved: »Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči; roke se iztegajo, iščejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in po-vodnji! Iz to črne naplavine bo vzklila bujua rast!... ne bele križan teme na oguljen frak — rdeč nagelj na kamižolo! ...« Ta preroška Cankarjeva izpoved se je uresničila z zmago naše osvobodilne borbo. Cankar je bil načelen in dosleden. V »Kurentu« jc med drugim zapisal: »Kar sem videl z očmi, s srccm in razumom, nisem zatajil In bi ne zatajil za same zlate nebeške zvezde« ... »Dokler sem zvest rcsnicl, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, nc bo ovenelo od pomladi do jeseni.« Svojo načelnost pa jc Cankar na najlepši način izpričal na svojem predavanju v Trstu o Antonu Aškercu. Citateljem toplo priporočam, naj si to predavanje pre-čitajo v zbranih Cankarjevih spisih. V 3Vojih spisih je Cankar torej pripovedoval, učil in vzgajal. Svoje svetovno naziranje je branil brez vsakega strahu in učil druge, da braniti svoje svetovno naziranje je dolžnost vsakega, ki noče biti ne strahopetec ne korlstolovcc. Prav zato so njegova dela nesmrtna in jih bodo narodi vseh dežel vedno bolj brali in čislali. IVAN REGENT Obisk predsednika Tita v Parizu je glavni dogodek tedna ne samo v evropskem, temveč tudi v svetovnem merilu. Diplomati vseh dežel mu posvečajo veliko pozornost, svetovni tisk pa ga spremlja s posebnimi komentarji na prvih straneh. V Parizu bodo jugoslovanski in francoski državniki izmenjali misli o številnih mednarodnih vprašanjih, predvsem o možnostih za nadaljnje zbližanje med Zahodom in Vzhodom. Hkrati bo neposredni stik vodilnih osebnosti dveh prijateljskih držav pripomogel k poglobitvi in razširitvi vezi med Francijo in Jugoslavijo. V teh dneh mnogo govorimo o tradicionalnem prijateljstvu dveh dežel in to ne brez vzroka. 2e bežen vpogled v polpreteklo zgodovino nas pouči, da so se skovale vezi prijateljstva že med prvo svetovno vojno. Francoski vojaki so se bojevali ramo ob rami s srbskimi na solunski fronti, naše enote pa so sodelovale na zahodni fronti v bojih v Champagni. Narodi dveh dežel so se spoznali tudi v najtežavnejših dneh druge sve- v tovne vojne. Naš narodnoosvobodilni boj in francosko gibanic odpora sta nudila drug drugemu moralno podporo, skupno trpljenje v ujetniških in koncentracijskih taboriščih je pa še utrdilo bratstvo med jugoslovanskimi in francoskim narodom. Tudi v povojnih prizadevanjih za uresničitev ideje o miroljubnem sožitju narodov in za odstranitev nesoglasij v svetu, sta se Jugoslavija in Francija marsikdaj znašli na istih načelnih pozicijah. Naj omenimo samo to, da obravnavata obe deželi eno najbolj delikatnih evropskih vprašanj — združitev Nemčije na približno isti način in da sta se postavili obe vladi na enako stališče glede zveze med tem vprašanjem in vprašanjem razorožitve. Ta in drugi primeri kažejo, da je mnogo možnosti za vsklajevanje naporov obeh dežel na mednarodnem torišču. Francosko ljudstvo dobro pozna dogodke iz preteklih štiridesetih let, ki so temelj današnje stopnje prijateljstva dveh dežel. Zato je priredilo predsedniku prijateljske republike veličasten sprejem. Ob prihodu, v ponedeljek, se je zbrala vzdolž vseh Elizejskih polj in okrog Slavoloka zmage ogromna množica, ki je manifestirala za prijateljstvo in sodelovanje Jugoslavije in Francije v prizadevanjih za utrditev miru. Predsednik Tito in njegovi sodelavci pa so bili deležni velike pozornosti tudi vse naslednje dni obiska. Občutke narodov dveh dežel sta izrazila predsednik Tito in predsednik francoske republike Coty v svojih zdravicah na slavnostni večerji ob prvem dnevu obiska v Elizejski palači. »Zgodovinska dogajanja — je dejal med drugim predsednik Tito — vežejo naši dve deželi z neuničljivimi vezmi skupnih bojev, skupnega trpljenja in skupnih radosti. Te vezi so trajne in jih ni moč z "ničemer izbrisati ne samo s strani zgodovine, marveč tudi iz src sedanjih ia bodočih rodov naših narodov. Toda nas ne vežejo samo tradicionalne vezi prijateljstva, marveč nas morajo še bolj povezovati skupne koristi naših dežel v prihodnosti, koristi miru, naše varnosti, svobode in neodvisnosti. Prepričan sem, da bo ta obisk mnogo koristil obema deželama. Mnogo je skupnih vprašanj velikega pomena za obe deželi, ki narekujejo potrebo po našem prijateljskem in Vsestranskem sodelovanju ne le v korist Francije in Jugoslavije, marveč tudi v korist miru in mednarodnega sodelovanja v svetu.« Tradicionalno prijateljstvo in potrebo po utrditvi stikov med obema državama je poudaril v svoji zdravici tudi predsednik francoske republike Coty. »Mi upamo — je dejal med drugim gospod Coty — da bomo lahko razširili gospodarske in finančne pogodbe, izmenjavo turistov in kulturne izmenjave. Potrebno je, da se na vseh področjih potrjuje težnja po sodelovanju narodov obeh držav, ki jih noben an-tagonizem ni postavil drugega proti drugemu in ki jih razen neizbrisnih spominov vežejo težnje po istem idealu miru, mednarodne pravice in socialne pravičnosti.« Misli, izrečene v obeh zdravicah, so prišle do izraza tudi v med-državniških razgovorih, ki potekajo v prisrčnem vzdušju ter duhu prijateljstva in vzajemnega razumevanja. Doslej so izmenjali poglede o splošnih stikih med vzhodom in zahodom, o razorožitvi, o francoskem načrtu za pomoč zaostalim državam in o francoski politiki v Alžiru. Na jugoslovanski in na francoski strani pripisujejo razgovorom velik pomen, ker lahko imata v sedanjem razvoju svetovnega položaja obe državi zelo važno vlogo v naporih za utrditev miru na svetu. Obisk predsednika Tita v Franciji se bo zaključil v soboto. Ta dan bodo objavili tudi skupno uradno poročilo o razgovorih in o doseženih sporazumih. Pred felikimi nalogami Mladina bo letos gradila brkinsko cesto, letališče v Kopru in obnovila oljčne nasade na Debelem rtiču V torek je zasedal v Kopru osmi plenum Okrajnega komiteja Ljudske mladine, ki so mu prisostvovali tudi podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, član predsedstva CIC LMS Rudi Bregar in član CK LMS Vlado Beznik. V prvi točki dnevnega reda je predsednica OK LMS Marija Vogričeva poročala o dosedanjih pripravah za formiranje mladinskih delovnih brigad, ki bodo letos gradile brkinsko cesto, letališče v Kopru in obnavljale oljčne nasade na Debelem rtiču, Te delovne akcije bodo v juliju in avgustu. Predvidoma bodo po dve ali tri brigade po 50 do 70 brigadirjev na vsakem de-lovišču delale tri tedne. Tako se bo v treh izmenah zvrstilo nad 1.500 mladink in mladincev iz vseh delov Slovenije. Okrajni ljudski odbor v Kopru je pripravljen dati okrog 20 do 25 milijonov dinarjev iz proračunskih sredstev za gradnjo ceste in letališča, stroške obnove oljčnih nasadov pa bodo krili iz republiškega sklada za pogozdovanje, ki znaša okrog 20 milijonov dinarjev. Razen teh večjih delovnih akcij v koprskem okraju se bo mladina udeležila ureditve petdesetih športnih objektov v okraju. To so v glavnem zapuščeni prostori v bližini šolskih poslopij, ki jih bodo brez večjih denarnih izdatkov lahko uredili v igrišča za odbojko, košarko, rokomet in nogomet. Pri teh akcijah bodo sodelovali le mladinci in mladinke iz kraja, kjer jih bodo gradili. Na plenumu so tudi sklenili, da bo 3. junija okrajna konferenca LMS. Na njej bodo pregledali dosedanje delo in sprejeli vrsto nalog za prihodnje. OB SLAVNOSTNEM SPREJEMU PREDSEDNIKA TITA V PARIZU zdaj dosegli je dejal če bi _ -------------------- ^BWTXTrH bila S0Vieti:ka pripravljena OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA Parlamentarni stiki Jugoslavije z drugimi državami bodo letos zelo bogati. Pred kratkim je obiskala Bolgarijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, te dni pa se mudi pri nas češkoslovaška parlamentarna delegacija. Na kosilu, ki ga jo priredil v nedeljo na čast češkoslovaškim gostom predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, sta Moša Pijade in vodja češkoslovaške delegacije Zdenek Firlinger izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila želji obeh držav, da bi se prijateljski češko-slovaško-jugoslovanski stiki še vnaprej razvijali in poglabljali. Ze konec maja bo obiskala Jugoslavijo bolgarska parlamentarna delegacija, v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra pa bo prišla k nam delegacija poljskega Sejma. To bo prvi neposredni stik med parlamentoma obeh dežel. V oktobru bo delegacija zvezne ljudske skupščine potovala v Romunijo, romunski parlamentarci pa nam bodo pozneje vrnili obisk. Jeseni bo Jugoslavijo obiskala tudi delegacija izraelskega parlamenta, napovedan pa je tudi obisk naše delegacije v Zahodni Nemčiji pod vodstvom Moše Pijade. Hammarskjoeldova misija na Srednjem vzhodu sc je zaključila z uspehom. Glavni tajnik Združenih narodov se je vrnil v New York v ponedeljek, kjer so ga sprejeli predsednik Varnostnega sveta OZN dr. Jože Brilej ter številni diplomati pri OZN. Dr. Brilej je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen uspehov, ki jih je Hammarskjoeld dosegel na svoji poti, a to je predvsem brezpogojna obljuba vlad Srednjega vzhoda Združenim narodom, da bodo spoštovale določila pogodbe o premirju. S tem so storili torej prvi korak k miru in varnosti na Srednjem vzhodu. Novo stališče Atlantske zveze je z odobravanjem pozdravilo vse miroljubno človeštvo, Na zasedanju Zveze v Parizu so se namreč ministri držav članic sporazumeli o potrebi razširitve sodelovanja z vojaškega tudi na politično, gospodarsko, socialno in druga področja. Čeprav še vedno ne moremo govoriti o popolni zmagi nevojaškega nad' vojaškim področ- madrid. Tritedenska stavka baskovskih delavcev v Španiji se je včeraj končala z zmago delavcev. Delodajalci so sprejeli delavske zahteve po zvišanju plač za 40 •/.. RIM. V Italiji se je začela te dni v navzočnosti 350 delegatov deveta svetovna aeronavtična konferenca. Delegati zastopajo 74 družb za letalski promet ter glavne mednarodne aeronavtične industrije in podjetja, ki proizvajajo inštrumente za telekomunikacije. STOCKHOLM. Konec maja bo konferenca sovjetskih, ameriških in skandinavskih znanstvenikov, ki bodo govorili o medsebojnem sodelovanju v Arktiki v okviru geofizikalnega leta, KAIRO. Egipt in Jordan sta sklenila ustanoviti skupni vojaški odbor in odbor za zvezo med obema armadama. Ta sklep so sprejeli po doseženem sporazumu o medsebojnem sodelovanju med Jordanom in Egiptom. AMAN. Jordanska vojaška misija bo odpotovala v Libanon in Irak. Namen tega obiska je koordinacija vojaških načrtov. TOKIO. I.R Kitajska je sklenila r. japonskimi ribiškimi družbami sporazum o podaljšanju dosedanje pogodbe o ribolovu. MOSKVA. V sovjetski zvezi bodo v kratkem zgradili velika središča za radiodifuzijo in sicer na skrajnem vzhodu, v Sibiriji in v Srednji Aziji. Do konca leta 19G0 bodo imeli 75 televizijskih postaj, med njimi več središč za barvno televizijo. Po izjavi ministra za radiotelevizijo Ivalnikova, bodo vzpostavili 7. vsemi ostalimi deželami široko izmenjavo tehničnih in znanstvenih izkušenj. jem, je vendar mnogo ohrabrujočih znakov, da bo do tega v bližnji prihodnosti tudi prišlo, Zlasti pa je pozitivno dejstvo, da so ministri Atlantske zveze prvikrat skupno in uradno potrdili možnost ureditve stikov med Sovjetsko zvezo in zahodnimi deželami. Prišli so namreč do prepotrebnega sklepa, da »evolucija sovjetske politike ni običajen manever, marveč da se v njej realno zrcalijo globoke spremembe«. Razorožttveni pododbor Združenih narodov sc je razšel, rezultati šesttedenskega dela pa so zelo pičli. Čeprav je bila razlika med zahodnimi in sovjetsko razorožit-veno koncepcijo precejšnja, so vendar ob zaključku prvi in drugi poudarili želio, nadaljevati napore v okviru OZN, da pride do razorožitve, kot to žele vsi narodi. Vodja sovjetske delegacije Gromi-ko je med drugim izjavil: »Zdaj je nastal tak položaj, da bi lahko dosegli sporazum vsaj o enem delu problema, ali pa sporazuma sploh ne bo.« Gromiko se je izrazil proti zahodni zahtevi, da bi razne oblike razorožitve povezali z vprašanjem združitve Nemčije. Po njegovem mnenju pomeni to povezovanje, da Zahod noče razorožitve in zmanjšanja oboroženih sil. Gromiko je zatem izjavil, da so se pokazale velike razlike v vprašanju mednarodne kontrole nad razorožitvijo, ob koncu pa je poudaril, da razlike niso nepro-mostljive, če bo na obeh straneh enaka prizadevnost, da bi jih odpravili. O delu razorožitvenega pododbora je govoril v Spodnji zbornici tudi britanski minister Nuttung. Poudaril je, da je britanska vlada pripravljena privoliti v določen obseg razorožitve, ne da bi pri tem vztrajala na političnih sporazumih. Med drugim bi pristali na zmanjšanje oboroženih sil ZDA, SZ in Kitajske na 2 in pol milijona ljudi, Velike Britanije in Francije pa na 750.000, medtem ko je Sovjetska zveza predlagala zmanjšanje oboroženih čet velesil na 1 in pol milijona ljudi. Velike Britanije in Francije pa na 650.000. Ameriški delegat v razožitvenem pododboru Stassen pa je ob vrnitvi v New York izjavil, da bo glede vprašanja razorožitve prihodnje leto odločilno. »Sporazum bi že privoliti v letalsko inšpekcijo, kakor je privolila v inšpekcijo na kopnem.« Sklad pomoči OZN gospodarsko nerazvitim deželam je zopet na dnevnem redu OZN. Po nalogu Generalne skupščine mora odbor delegatov vlad 16. dežel, med njimi tudi Jugoslavije, vnovič proučiti vse možnosti za ustanovitev sklada in o tem poročati Generalni skupščini in Ekonomsko-socialne-mu svetu. Pričakujejo, da bo odbor zasedal tri tedne. V načrtu je, da bo začetni kapital sklada znašal najmanj 250 milijonov dolarjev, ki bi jih zbrali s prostovolj-' nimi prispevki vlad, potem pa bi jih dajali zainteresiranim deželam v obliki dolgoročnega posojila ali darila. Kongres KP ZDA bo v decembru. To so sklenili na štiridnevnem posvetovanju voditeljev ameriške komunistične partije, ki je bilo v New Yorku. Glavni tajnik Dennis je v svojem poročilu med drugim poudaril, da mora vsaka država najti lastno pot v socializem. Ameriški komunisti ne bodo vztrajali na nujnosti sile ali nasilja ali na neizogibnosti državljanske vojne. »Želimo in iščemo — je dejal Dennis — ustavne in demokratične rešitve za temeljna vprašanja.« Dennis je zatem napovedal, da bo v decembru državni kongres partije, prvi po letu 1950. Kot je znano, je Dennis lani prišel iz zaporov, kjer je presedel pet let. Obtožili so ga, da je propagiral spremembo vlade ZDA s silo in nasiljem. Nov val protestov v zvezi z britansko politiko na Cipru je povzročil sklep generala Hardinga o zavrnitvi predloga za pomilostitev dveh Grkov, ki so ju obsodili na smrt. Ciprski Grk Karaolis je namreč lani v oktobru ubil nekega britanskega policista, Grk De-metricu pa nekega Britanca iz Fa-magoste. Takoj po objavi vesti so na Cipru začeli zapirati trgovine, delavci pa so zapustili delo. Britanske oblasti na otoku so objavile stroge ukrene, ker se boje novih nemirov. Grška vlada je proti sklenu generala Hardinga takoj protestirala, predsednik vlade Ka-ramanlis pa je izjavil, da bi izvedba smrtne obsodbe nedvomno poslabšala britansko-grške odnose. Proti izvršitvi smrtne obsodbe je odločno protestiralo tudi trideset laburističnih poslancev, ki so brzo-javili Hardingu, naj odloži izvršitev kazni zaradi preprečitve poslabšanja položaja in zaradi miru. ijmo vsi v m hiqiensko V.sako leto je Teden Rdečega križa posvečen določenemn zdravstvenemu problemu. Po sklepu Centralnega odbora Jugoslovanskega RK je letos Teden RK posvečen vsestranski skrbi za izboljšanje higienskih razmer, v Sloveniji pa še posebej izboljšanju živilske higiene. Že posvetovanje o prehrani prebivalstva v Sloveniji , ki je bilo decembra lanskega leta, je pokazalo na malomaren odnos do živilskih fondov: nezadostno skrb za očuvanjc hranilne vrednosti in za higiensko kakovost živil, bodisi v zasebnih gospodinjstvih, v trgovinski mreži in gostinstvu in v obratih za proizvodnjo in predelavo živil. Sklepi tega posvetovanja nalagajo družbenim organizacijam, da s široko zdrastveno prosvetno vzgojo prebivalstva rešujejo vsa tista vprašanja s tega področja, za katerih ureditev niso potrebne milijonske investicije, temveč samo večja mera prosvet-ljenosti in čuta odgovornosti. To akcijo so začeli tudi okrajni odbor ter vsi občinski odbori našega okraja. V okrajnem in občinskem merilu je bilo v zadnjem času prirejenih več posvetovanj v sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacijami in zainteresiranimi ustanovami. Imenovani so bili posebni pripravljalni odbori, v katerih so zastopani člani SZDL, sindikatov, potrošniških svetov, društev žena, zveze zadružnic, trgovinske in gostinske zbornice, sveta za zdravstvo in sanitarne inšpekcije. Porodilo sanitarne inšpekcije za leto 1955 dokazuje, da je ohranitev živilskega sitiaua precej resen problem tudi pri nas. V letu 1955 je bilo po nalogu sanitarne_inšpekcije uničeno za okrog 5,000.000 din živil, ker je bilo ugotovljeno, da so zdravju nevarna oziroma škodljiva. Do te škode pa je po navadi prišlo zaradi nepravilnega shranjevanja, ali zaradi neodgovornega špekuliranja s temi živili. Toliko je bilo živil uničenih samo po nalogu sanitarne inšpekcije, seveda pa je vseh pokvarjenih živil bilo še mnogo več. Razen materialne škode je bilo ugotovljenih prav zaradi škodljive in nepravilne prehrane mnogo obolenj prebavil, med njimi tudi s smrtnim izidom. Po podatkih Centralnega higicn- ZUNANJE POLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRES A« ZA »SLOVENSKI JADRAN« V o Stalni predstavnik ZDA pri Združenih narodih Henry Cabot Lodge je te dni presenetil z neko trditvijo, ki se povsem razlikuje od dosedanjega uradnega ameriškega stališča do dajanja gospodarske pomoči tujini, še bolj pa od doktrin Republikanske stranke ZDA glede tega vprašanja. Lodge je povzročil živo razpravo v svetovnem, predvsem pa v ameriškem tisku, ker je izjavil, da ima danes dajanje multilateralne pomoči nerazvitim deželam velike prednosti pred bilatelarnim sistemom. Pri tem je izrecno poudariI7 da je treba večstranski pomoči »posvetiti več.io pozornost v političnih pogojih, ki danes vladajo v svetu«. Ta izjava, kot vse kaže, ne pomeni slučajnega, samovoljnega izstopanja. Skoraj istočasno so začeli to misel sistematično obdelovati tudi veliki ameriški časopisi, kot »New York Times« in »New York Herald Tribune«, poudarjajoč, da bi »posvečanje pozornosti samo vojni pomoči inozemstvu privedlo do moralne in politične katastrofe« v ZDA in da mednarodna pomoč ne sme pomeniti »ponižania in žalitev« za deželo, ki to pomoč prejema. Če imamo pred očmi dejstvo, da so take izjave in zapiski bili uvod v Dullesovo trditev, da »se mora Atlantski pakt organizirati v nekaj več, kot samo vojaško zvezo«, potem je očividno, da sta ameriška politika in program pomoči inozemstvu pred revizijo, ki jo zahtevajo sodobni pogoji in odnosi v svetu. Da bi doumeli daljnosežnost mož- nih sprememb ameriške politike v zvezi z dajanjem ekonomske pomoči tujini, potem moramo vedeti, da je bil Washington proti vsaki obliki pomoči, ki bi se dajala na multiteletarni podlagi, oziroma prek specializiranih agencij OZN. Med drugim imata prav Velika Britanija in ZDA največ zasluge, da se je toliko zavlekla ustanovitev posebnega fonda OZN za dajanje pomoči nerazvitim deželam, čeprav so to že zdavnaj vztrajno zahtevale skoraj vse druge države, ki naj bi dobivale pomoč iz tega fonda. Razen tega je treba pripomniti, da tudi Sovjetska zveza ni kazala posebne neklonjenosti do dajanja te nomoči preko Združenih narodov. Moskva je na primer vse do leta 1953 odklanjala daianje kakršnegakoli doorinosa programu pomoči te svetovne organizacije. Seveda niso istovetni vzroki, ki so vodili razne države, da so sprejemale to pomoč, z vzroki, ki danes vodiio ZDA. da pristaiaio na pomoč »pod okriliem Združenih narodov«. Nerazvite, predvsem azijske dežele, so se unirale dajanju pomoči na bilatera'ni pod'agi zato, ker je bila ta običaino povezana 7. zahtevami no gotovih političnih uslugah. Bili so primeri, da so neke države, kot Burma. Širna in Inodoneziia. zavrnile snre-jem vsake pomoči zato. ker ie bila zvezana s nohtičnimi zahtevami. To ie tudi bil vzrok, da so si te države naibolj prizadevale, naj bi gospodarska romoč š'a nreko Združenih narodov in r>o'l niihovim nepristranskim nadzorstvom. Lodgejeva zahteva, naj ekonomska pomoč gre preko Združenih narodov, pa ima nekoliko drugačen značaj. S tem bi se, kot pravi Lodge, preprečilo tekmovanje, ki bi ga nekateri radi ustvarili med ZDA in ZSSR v vprašanju pomoči nerazvitim deželam in onemogočilo politično prodiranje v nerazvite države po državah, ki to pomoč dajejo, pri čemer je seveda ameriški predstavnik v OZN mislil na Sovjetsko zvezo. Čeprav je Lodgejevo zahtevo po daianju pomoči nerazvitim deželam preko Združenih narodov povzročila težnja, da bi preprečili poli- živil skega zavoda je bilo v letu 1954 v Sloveniji 82.000 obolenj prebavil, in od teh je po mnenju zdravnikov velika večina zaradi nezdrave in nepravilne prehrane. Jasno je, da te škode ne moremo niti približno oceniti. Postavlja pa sc samo po sebi vprašanje, kako rešili ta problem. Prav gotovo ni rešitve drugje kot v povečani družbeni kontroli, v zdravstveni vzgoji prebivalstva, še posebej pa v oblikovanju zdravstvene zavesti in čuta odgovornosti pri vseli ljudeh, ki delajo v živilski stroki in tudi v zasebnih gospodinjstvih. Borba v tej smeri je glavna naloga letošnjega tedna RK. Seveda pa se ta borba ne sme omejiti samo na ta teden, temveč sc mora nadaljevati. Na pobudo Okrajnega odbora Rdečega križa bodo v tem smislu izvedene naslednje akcije: trgovinska in gostinska zbornica, sindikalne organizacije trgovinskih in gostinskih uslužbencev so organizirale strokovna in zdravstvena predavanja za delavce in uslužbence živilske stroke. Zveza zadružnic bo skrbela za izboljšanje higiene pri molži in pri oddaji ter razpečavanju mleka. Okrajni center za gospodinjstvo v Kopru ter društvo žena pripravljata seminar za voditelje šolskih in mlečnih kuhinj. Potrošniški sveti trgovskih podjetij z jestvinami, sadjem in zelenjavo, kruhom in mesom bodo na sestankih s potrošniki ugotavljali pomanjkljivosti svojih podjetij in sklepali o ukrepih, da bi sc te pomanjkljivosti odpravile. Organizacija K K pa bo razen tega priredila javna filmska predavanja o živilski higieni. En dan v tednu je posvečen Podmladku RK. Priredili bodo izlete in prireditve, na katerih bomo seznanili našo mladino z nalogami in delom RK. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo prosvetnim delavcem, ki so s požrtvovalnim delom v naši organizaciji mnogo prispevali k vzgoji mladine. OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KOPER TRŽAŠKE KOVICE ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET V PRETEKLEM MESECU. Po uradnih podatkih je v preteklem mesecu prekoračilo mejo v obeh smereh 31.174 oseb. V tej številki niso vključeni tisti, ki potujejo peš, s kolesi, z motornimi kolesi in avtomobili, Z italijanskimi avtobusi je prišlo v Trst 3.483 oseb, odpotovalo pa jih je 3.639; z jugoslovanskimi avtobusi pa je prišlo 4.565, odpotovalo pa 4.715. Z italijanskimi ladjami je prišlo v Trst 2.837, odpotovalo pa 2.223 oseb; z jugoslovanskimi ladjami pa je prišlo v Trst 4.218 in odpotovalo 5.494. Kakor je razvidno iz teh statističnih podatkov, se potniki na avtobusnih in še posebno na pomorskih progah poslužujejo predvsem jugoslovanskih zvez. HISE V DEVINU BREZ VODOVODNE NAPELJAVE. V hišah, ki stoje ob cesti proti železniški postaji, ni vodovodne napeljave in tično afirmacijo Sovjetske zveze ljudje morajo po vodo daleč v vas. Nabrežinski tehnični urad je ze davno poslal vladnemu komisarju dr. Palamari v podpis načrt za podaljšanje vodovodne napeljave. Denar je že tudi na razpolago, vendar z deli še niso začeli, čeprav je Devin izrazito turistični kraj, ki privablja zlasti poleti mnogo tujih gostov. kot ponudnika te pomoči, ta zahteva v skrajni liniji ni nesprejemljiva. Pravilno izvajanje te zamisli bi se dalo s pomočjo malih narodov in nerazvitih delež uspešno zagotoviti. Vztrajnim prizadevanjem prav teh dežel se je treba zahvaliti, da je ideja o pomoči nerazvitim deželam prek Združenih narodov postala nujnost za vse industrijsko razvite države — tudi za ZDA in Sovjetsko zvezo. Končno pa moramo vedeti, da je tako možna preorientacija politike velikih sil v vprašanju dajanja pomoči nerazvitim deželam tudi sad obiektivnega razvoja v svetu — razvoja, ki sili na sodelovanje v okviru Združenih narodov. Z drugimi besedami, »tekmovalna koeksistence-'. o kateri ie ameriški tisk toliko trobil, ni rešitev za sodobni svet, rešitev je le v sodelovanju v Združenih narodih. STRAŠNA NESREČA V SES-LJANU, Pred kratkim se je zgodila v Sesljanu nesreča, kakršne ni bilo že od konca vojne. Ko je skupina delavcev, ki je zaposlena pri gradnji begunskega naselja, premikala velik žerjav, je ta iz doslej še neznanih vzrokov zadel ob električni vod z visoko napetostjo in tako povzročil smrt 4 delavcev, tri pa težko ranil. Ranjence so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer jih zdravijo. Dosedanji direktor podjetja je zaradi nekaterih težav, ki jim ni bil kos, dal ostavko na svoj položaj. Mesto direktorja je bilo razpisano na običajen način, vendar pa se tudi na ponoven razpis ni nihče prijavil za to slnžbo. Na zadnjem zasedanju občinskega ljudskega odbora v Sežani je bivši direktor Dušan Rudež predložil dodatno točko dnevnega reda, v kateri je odbornikom razložil stanje v podjetju in vzroke, ki so ga privedli do tega. da je odstopil kot direktor »Marmorindusa«. Iz njegovega poročila objavljamo nekatere podatke, ki kažejo, da se delavsko samoupravljanje v podjetju ni moelo uveljaviti in si ni znalo pridobiti avtoritete. Tovariš Rudež je obrazložil predvsem investicijski program, oziroma investicijske izdatke »Marmorindusa« v zadnjem letn. ki niso bili povsem na mestu. Obstaja možnost, da bodo nekatere investicijske postavke rodile sad v prihodnje, vendar pa so mnocri izdatki povsem nerentabilni, V letu 1955 so bile v podjetju naslednje INVESTICIJE 1. Za zgradbo v Vrhovljah je bilo izdanih 14 milijonov din; 2. 7,a kamion »Tatra« pet in pol milijonov. Kamion je star in stalno v popravilu. Troši na ton/km 60 dinarjev, namesto planiranih 18 po ton/kilometru; 3. Za mešalec betona so dali 1,208.603 din. Radi bi ga prodali, pa zanj ni kupna; 4. Kupili so še pet žičnih žag; zanje so izdali enajst in pol milijonov din; 5. Za milijon in pol so nabavili cisterno za vodo; 6. Nad milijon dinarjev so dali za pnevmatična in kovaška kladiva; 7. Za. 3,300.000 din so nabavili raznega orodja; S. Za odpadni material: razno re-lczo in jeklo, jeklene cevi za dvigala, ki naj bi jih napravili, po-tera med drugim tudi staro tan-kovsko prikolico, so dali skupaj Sest milijonov din; 9, Nabavili so stroje za mehanski obrat za 18 milijonov din. Sele po vzpostavitvi tega obrata bo možno videti napredek proizvodnje. 10) Za orodje mehanskega obrrta so dali milijon in pol din; 11. Knpili so dve traktorski prikolici za šest in pol milijonov din, ki pa sta na obstoječih kraških cestah In poteh do kamnolomov slabo nporabni in ena sploh stoji; 12. Za transporter in še nek drug del «preme so dali »ad 400.000 din; 13. Za kamion »TAM«, ki služI «a prevoz delavcev, so dali 3 milijone 300.000 din; 14. Investicijski elaborat in razno orodje je stalo še osem milijonov dinarjev; in končno. 13. za dela pri odkrivanju novih ležišč kraškega marmorja so porabili 18,850.000 dinarje*. Tako so v lanskem letu porabili namesto planiranih 84 in pol milijonov !kar 88 milijonov dinarjev aa investicije. Seveda so morali nastalo razliko pokrivati iz fonda za prosto razpolaganje. KAJ JE NAROBE Dejstvo je, Je dejal tovariš Rude*, da vložene investicije ne služijo v celoti svojemn namenu —• dvig« proizvodnje v kraških kamnolomih. če se je proizvodnja po-veiala, ne gre tega pripisati povečani produktivnosti zaradi izboljšane mehanizacije ali podobnega vzroka, marveč gre to le na račun povečanega števila v podjetju zaposlenih delavcev. Po drugi strani pa podjetje trpi na pomanjkanja življenjsko važnih strojev in orodja. Tako Ima podjetje najet kompresor, za katerega mora plačevati dnevno 8.500 dinarjev najemnine! Prav tako so morali najeti tračnice za odvoz marmornih blokov iz kamnoloma: zanje plačujejo 1.500 dinarjev najemnine dnevno. Podjetje ima tudi drngod šc več dolgov, je pa zdaj brez razpoložljivih sredstev za njihovo poravnavo. Zaradi obrabe materiala so v kri- tičnem položaju, ker bodo potrebna sredstva za obnovo. Od meseca marca so v podjetju tudi brez plač. Samo anuitet morajo plačevati od obstoječih proizvodnih sredstev os;ni milijonov din letno. Industrijska zbornica FLRJ — odsek za nemetale — ima v svojem letošnjem programu predvidene štiri milijarde dinarjev za dvig proizvodnje nekovin v Jugoslaviji. »Maruiorindus« se je obrnil tudi nanjo za pomoč v svoji stiski, vendar pa so dobili negativen odgovor. Svojo odklonitev je zbornica motivirala s tem, da je podjetje svoje lanskoletne investicije popolnoma nekoristno naložilo. ORGANI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA SE NE ZAVEDAJO SVOJIH KOMPETENC V podjetju so večkrat resno obravnavali te probleme in sprejeli tudi ustrezne sklepe. Vendar pa je direktor Rndcž prišel zaradi svojega gledanja v spore s tehničnim vodjem podjetja, ki je popolnoma samolastno in mimo vseh drugih organov v podjetju nabavljal vse omenjene naprave in stroje. Ker so bile investicije za lansko leto že porabljene in prekoračene, so v podjetju sprejeli sklep, da se ne sme nobena stvar več nabaviti brez predhodnega posvetovanja in odo-brenja delavskega sveta, oziroma upravnega odbora, Tega pa se tehnični vodja podjetja ni držal in rinausu« so Se po tem sprejetem sklepu prihajali v izplačilo računi v višini nad 100.000 din. Tako ignoriranje «roganov delavskega upravljanja v podjetju, in končno tudi direktorja, je tega po njegovi lastni izjavi prisililo na ostavko. Imel pa jc za svojo dolžnost, da pred občinskimi odborniki obrazloži opisano stanje. »Marmorindus« je le najmočnejše kraško podjetje, ki ima lepe perspektive za svoj razvoj. 2e zdaj zaposluje 325 delavcev in uslužbencev. Bilo bi popolnoma nepravilno, če se ne bi za rešitev tega vprašanja zavzel tudi občinski ljudski odbor kot prva in najodgovornejša instanca. Po zaključnem poročilu Dušana Rudeža so njegovim izvajanjem v razpravi pritrdili še drugi odborniki — člani delovnega kolektiva v »Mormorindusu«. Na seji so sprejeli sklep, da zaprosijo Okrajni ljudski odbor v Kopru, naj pošlje posebno strokovno in finančno revizijsko komisijo, ki naj bi ugotovila dejansko stanje. Če je vse tako bilo, kar bo še pokazala podrobnejša preiskava, potem je treba vzroke iskati predvsem v dejstvu, da se organi delavskega upravljanja niso znali uveljaviti in se ne zavedajo svojih kompctenc. Vsekakor se bomo na zadevo še povrnili, prav pa bi bilo, če bi se oglasil še kdo drug iz podjetja in opisal svoje gledanje na zadevo. rb 1 , da fi&ideie> i/, Tfosb ®&¿&lete> Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno anele^ko in domače blago za ženske in moške obleke že od! K00 Sir dalje SKLAOÍSCE: M ^ TELEFON 3M38 BIST« UL8C& S» fTO©LO 22 Izrežite oglas. VeJja za poseben popust pi-i nakupu! --■■■■• s ____ 'i^tv^Lja^ Tomažič, Gaberk, deklico; Berta Ml-lavee, Postojna, dečka; Marija Ličen, Budanje, dečka. Poročili so se: Andrej Bizjak, kmet iz Zaloga pri Postojni in Frančiška Jenček, gospodinja iz Strmce ter Alojz Pahor, zidar iz Sela na Krasu in Zoiija Fatur, delavka iz 2ej. Umrla sta: Marjeta Podboj, roj. Kraje, stara 32 let, preužitkarlea lz Studena in Anton Kolar, star 73 let, kmet iz Postojne. V KOZINI je rodila Karmela Svetina deklico. V HRPELJAH je umrl Franc Zad-nik, star 52 let. NEDELJA, 13. maja: 0.00 Kmetijska ura; 8.20 Zaključek; 13,30 Poročila; 13,45 Glasba po željah; 15.15 Za našo vas; IG.00 Primorska burja; 19.30 Zabavna glasba — šport; 19.45 Domače vesti. PONEDELJEK, 13. maja: G.30 Jutranje vesti; G.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Poje ženski zbor učiteljišča v Tolminu p. v. Maksa Pirnika; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 V strogem ritmu, izvaja kvintet Fela Sowande. TOREK, 15. maja: G.30 Jutranje vesti; G.40 Glasba za dobro jutro; 13,30 20. minut traja naš operni sestanek-Vilma Bukovčeva, Miro Brajnik, Lad-ko Korošec in orkester Radio Ljubljana izvajajo odlomke iz oper »Prodana nevesta« in »Oberon« (magnetofonski posnetek javnega koncerta v Piranskem gledališču dne 6. 12. 5G; 13.50 Lahka orkestralna glasba; 14.15 Opoldanski dnevnik: 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Francoske popevke poje Lady Patachou ob spremljavi orkestra Leo Clarene; 19.45 Domače vesti. SREDA, IG. maja: G.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14,15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Skladbe Irvinga Berlina izvaja orkester Wally Stott; 19.45 Domače vesti. ČETRTEK, 17. maja: 6.3Ö Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Srečanje s Pio Beck in njenim ansablom; 19.45 Domače vesti. PETEK, is. maja: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13,30 Ugani z nami, kaj je to?; 1-1.15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba; 19.30 Dve skladbi Johanna Straussa; 19.45 Domače vesti. SOBOTA, 19. maja: 6.30 Jutranje vesti; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni spored; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.30 Češki zvoki; 19.45 Domače ZAHVALA Ob bridki izgubi moža in skrbnega očeta JANKA FERLiGOJA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vsem, ki so darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sindikalni podružnici ObLO Piran, občinskemu komiteju ZK, SZDL in ZB, okrajnemu odboru SZDL, ZR OJ, ObLO Koper, kolektivom podjetij, sindikalnim podružnicam in drugim organizacijam ter zdravnikom in sestram piranske in izolske bolnice. Iskrena zahvala pevcem DPD Svoboda iz Pirana, mestni godbi in govorniku ob odprtem grobu. Žalujoča žena Jelka, sin Davorin in hčerke Lcnči, Valerija, Jožica in Ana ter vse ostalo sorodstvo. Koper, Piran, dne 4. maja 1956. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega dragega ALBINA JERMANA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre sindikalni podružnici gradbenega podjetja »Gradbenik« v Izoli, za pomoč in naklonjenost, Zvezi borccv iz Bertokov, Mestnemu odboru SZDL Koper, Zvezi borcev iz Kopra za podarjeni ve-ncc, oktetu pevskega zbora »Svoboda« iz Kopra ter Albinu Jermanu iz Kopra za gmotno pomoč. Žalujoči: Žena Alda, družina Jerman Hrvatini, sestre, svaki in svakinje. masam—nra^^—m O poletu v medplanetarni prostor in še dalje v vesoljstvo je bilo že mnogo napisanega. Znan- Najprej bodo poletele v medplanetarni prostor rakete, ki jih bodo vodili po radiu. Šele potem, ko bodo z njimi natančno proučili razmere in ugotovili nevarnosti v brezzračnem prostoru, bodo lahko začeli graditi prvo medplanetarno ladjo. veliko težavo dvignili, premakniti bi se pa sploh ne mogli. Ko pa bo ladja dosegla določeno hitrost in bo že izven Zemljine gravitacije, bo teža potnikov na mah enaka ničli. Ta sprememba bo imela za posledico, da se bodo počutili kakor da neprenehoma padajo. Strahoten občutek neskončnosti in hkrati negotovosti je eden izmed momentov, ki bo po mnenju psihologov zelo negativno vplival na posadko zračne ladje. Nevarnost je, da bodo ljudje postali brez volje, apatični in potrti. V ladji, ki bo neprodušno zaprta, bo seveda normalen zračni pritisk, ker bi sicer ljudem kri dobesedno zavrela. Težko pa bo zavarovati posadko pred raznimi škodljivimi žarki. Ultravioletne žarke bodo zadržali s posebnimi steklenimi filtri. Preprečiti prodiranje kozmičnih žarkov v raketo, pa je z današnjimi sredstvi nemogoče. Ti žarki, ki prihajajo iz vesolj stva, so namreč tako prodorni, da jih popolnoma zadrži šele meter debela svinčena stena. Delujejo pa podobno kot žarki, ki nastajajo ob eksploziji atomske bombe. SONCE — POGONSKO SREDSTVO Premog in nafto bosta sčasoma izpodrinili atomska in sončna energija. Sonce je velikanski vir energije, to vsi vemo. Njegovi plameni so visoki 700 tisoč, večkrat pa tudi do 2 milijona kilometrov. 27 kvadratnih metrov Zemljine površine prejme od sonca prav toliko energije, kolikršna je zmogljivost vsega energetskega sistema ZDA. Do pred kratkim nismo znali izkoristiti te toplote drugače, kot da smo na njej sušili perilo. Zdaj se ga je pa spomnila tudi tehnika. Eden izmed takih poskusov je tudi model avtomobila, ki so ga pred kratkim patentirali v ZDA. Njegova oblika se ne razlikuje od običajnega avta, posebnost je le njegova oprema in njegov motor. Na strehi ima 12 fotocelic, ki pretvarjajo sončno toploto v električno energijo, ta pa poganja elektromotor. To je takorekoč vse. S tem avtomobilom je hotel konstruktor na najbolj otipljiv način opozoriti na nov, a vendarle najstarejši vir energije. stveniki so enotni, da bo do tega prišlo, medtem pa se njihova predvidevanja in napovedi o tem, kdaj se bo to posrečilo, zelo različna. Nekateri trdijo, da bodo ljudje dosegli mesec že v prihodnjih desetih letih, drugi pravijo, da ni niti misliti na kaj takega pred koncem tega stoletja. Največ pa jih je, ki trdijo, da bodo čez 50 let medplanetarne ladje že popolnoma v »navadi«. Danes je težko reči, kdo ima prav. Dejstvo pa je, da bodo morali rešiti še vrsto zapletenih vprašanj, preden bodo lahko sploh začeli z gradnjo prve interplanetarne ladje, ki bi popeljala zemljane na druge planete. Pri tem je zanimivo, da gre predvsem za ljudi, ne pa za vprašanja tehnične prirode. Zgraditev stroja je le vprašanje časa, toda kako zavarovati človeka, ki bo upravljal stroj, pred škodljivimi in nevarnimi vplivi brezzračnega prostora? Naše telo ne potrebuje samo hrane, vode in zraka. Na nas vplivajo razne sile, ki jih v vesolj-stvu ni. Ena teh je težnost. In prav ta bo v raznih fazah poleta zelo različna. Zaradi pospeška bo v začetku poleta vsak predmet v raketi tehtal več kot desetkrat več, kot je njegqva normalna teža na zemlji. Bo človeški organizem to vzdržal, čeprav bo trajalo le kratek čas? Zamislimo si, da tehtamo namesto 70 kg, 700! Noge nas ne bi držale, celo roko bi le z Strokovnjaki pravijo, da smo na začetku dobe popolne avtomatizacije v industriji. V nekaterih tovarnah bo že avtomatizirali proizvodnjo posameznih oddelkov. Tam, kjer je pred uvedbo novih strojev delalo po nekaj sto delavcev, je ostal le inženir in nekaj tehnikov, ki nadzorujejo proizvodnjo. Na naši sliki pa vidimo prvo popolnoma avtomatizirano rafinerijo nafte. Razen treh tehnikov, ki iz posebnega komandnega oddelka vodijo ves proizvodni proces, ni v njej niti enega človeka. Naj dodamo še to, da v navadnih rafinerijah s podobno zmogljivostjo dela po več sto delavcev. Z avtomatizacijo se seveda pojavlja tudi vprašanje, kam z delovno silo. »Mi nismo proti avtomatizaciji,« so nedavno Izjavili predstavniki angleških delavcev, »toda vzporedno s tem, je treba zagotoviti primerno zaposlitev vsem tistim, ki jih bodo zamenjali stroji.« Razumljivo je, da je nemogoče rešiti to vprašanje brez močnih pretresov v kapitalističnem sistemu, saj nujno prinaša potrebo po nacionalizaciji proizvodnih sredstev in splošno družbeno kontrolo nad njimi. V severozahodnem delu Aljaske je mesto Noma, ki je na prvi pogled videti kot vsako drugo mesto, kjer žive in delajo ljudje. Toda kljub temu je v tem mestu velika posebnost: razlika med temperaturo v sobah in temperaturo zunaj je okrog 100 stopinj. Če bi vprašali gospodinjo v No-mi, kaj ji je najtežje in s čim se najbolj muči, bi gotovo odgovorila: s pečmi in s kurjenjem. Vse prostore v stanovanju mora gospodinja neprenehoma segrevati, podnevi in ponoči, poleti in pozimi. Ker je premog sorazmerno drag, segrevajo peči z nafto ali oljem. Razen tega te peči pogosto eksplodirajo, tako da pravijo ljudje, da so jim peči največji prijatelji, toda tudi najhujši sovražniki, posebno gospodinjam, ki jih morajo vedno čistiti in kontrolirati, da bi ne prišlo do eksplozije. Ostati v Nomi nekaj časa v nekurjenem prostoru, pomeni, da bo temperatura takoj minus deset stopinj, kar povzroča zmrznje-nje vodovodnih cevi, zmrznjenje življenjskih potrebščin v konservah in drugega, tako da že v nekaj urah pride v gospodinjstvu do neprecenljive škode, ki jo bodo občutili domači še meLece. Razen tega je še gretje z oljem skoraj edini način, kajti z električno energijo prebivalci zelo težko računajo zaradi velikih neviht in mraza, ki uničuje električne napeljave in prekinja tok. Drugi problem prebivalcev Nome je voda, pravzaprav sistem vodovodne naprave in vprašanje, kako jo zaščititi pred zrarznitvijo. Lju- dje si izmišljajo vsa mogoča sredstva in kljub vsej pazljivosti se pogosto zgodi, da cevi vodovodnih naprav zmrznejo in popokajo, Z vsem tem pa borba nomskih gospodinj še ni pri kraju. V tej težki borbi jih kaj pogosto izdajo celo hiše. Mesto Noma je namreč zgrajeno na šotnem močvirno-za-mrzujenein zsmljlšču, ki je na oko zelo trdno in solidno, v resnici pa nestabilno. Zaradi otajanja in zmrzovanja podzemne vode pride do premikanja tal in seveda tudi hiš. Jasno je, da to premikanje povzroča večja ali manjše razpokline v zidovih, premikajo se okviri vrat in oken, ledeni arktični zrak z ulic pa dobi prost vstop v prostore, kjer ne pomaga nobeno kurjenje več, da se temperatura no bi izenačila z ulico. Brez besed Prav gotovo ni na vsem svetu nobenega večjega živalskega vrta, kjer bi ne bili zastopani tudi sloni. Ujeti živega slona pa ni enostavno. Lovci ogradijo z debelimi bruni določen prostor, kamor nato naže-nejo slone. Čeprav je ograda močna, se p-agostoma zgodi, da jo živali podrejo in zbežijo. Zato si lovci prizadevajo, da čim prej ujamejo in zvežejo vodnika črede. Na naši sliki jih vidite pri tem napornem in nevarnem delu. VROČI MAROKO Zvečer je Casablanca zažarela v niorju luči. Kljub svarilu, naj zvečer nikar ne hodimo v mesto, nas ob pogledu nanj ni moglo obdržati na ladji. Čeprav živahni, smo se le z nekakšno tesnobo v srcih pomikali po ulicah mimo bleščeče razsvetljenih izložb in kavarn. Presenečeni pa smo bili, da je na cestah tako malo ljudi. To nam je bilo hkrati najboljše znamenje za previdnost. Hodili smo skupaj in se drug brez drugega nismo hoteli oddaljiti nikamor, kljub vabljivim izložbam na obeh straneh ceste. Razkošno razsvetljeni lokali so samevali brez gostov, le natakarji so se dolgočasili v njih. Tudi promet je izumrl. Policija in vojaški oddelki, ki so patruljirali po mestu v džipih in na motociklih in straže pred posameznimi poslopji so posredovali pravo vojno obeležje. V takšnem ozračju smo se tudi mi kmalu vrnili na ladjo k počitku. Val ogorčenja Arabcev in Maročanov proti kolonializ-mu prihaja največ do izraza z atentati iu sabotažami. Tako so zgodaj zjutraj, ko sem se v slovo z afriškega kontinenta namenil še enkrat v arabski del mesta, našii ubitega na ulici sredi Casablance nekega maroškega mladeniča. Pri njem so našli letake, ki so pozivali maroško ljudstvo k uporu. V odgovor za ta umor, so domačini takoj, ko so to zvedeli, iz zasede ubili dva francoska vojaka. Usoda Maroka bo slej ko prej odvisna od odločitve ljudstva samega. Vsakodnevni nemiri so le znamenje nacionalne zavesti, ki se prebuja družno s še stoterimi nerešenimi socialnimi problemi. In s tem se bo treba sprijazniti čimprej, če hočemo mirnega sožitja tu-ti na tem koncu sveta. Kljub nočnim dogodkom sem pohitel v zame tako privlačni in slikoviti arabski del mesta. Obhodil sem ulice v katerih še nisem bil, in odkril nove zanimivosti na stavbah in ljudeh. V nekem drevoredu blizu manjšega parka je bila zbrana skupina ljudi. Pristopil sem zraven. Na tleh je sedel s pre-križanimi nogami moški iu brbral v nevem kakšnem jeziku nerazumljive besede nad poveznjenim klobukom, ki ga je imel pred seboj. Klanjal se je nad njim in govoričil in govoričil, da mu je bil obraz ves zaripel in orošen od potnih kapljic. Govoril je vedno hitreje in brez prestanka, tako sveto zaverovano kot v ekstazi. Gotovo je bil kakšen čarovnik. Negibni napeti obrazi okrog mene so pričali o resnosti obreda, ki ga opravlja ta moški na tleh. Ker nikakor ni hotelo biti konca njegovemu brbljanju, sem zaradi pomanjkanja časa odšel, ne da bi prisostvoval skrivnostni uganki do konca. Nedaleč vstran sem zagledal spet drugo gručo ljudi, večinoma mladino. Spet kakšen čarovnik sem si mislil. Pri- družil sem se jim za hip in mi ni bilo žal. Krotilec in hipno-tizer kač je pravkar preizkušal svojo moč nad dolgo kačo, ki jo je imel nekajkrat ovito okrog vratu. S pritajenim dihom so stali ljudje zaverovani v otrplost kače, ki je sicer tako nevarna. Košček resničnega afriškega življenja mi je bilo posredovanega in spoznal sem se s tisto preproščino ljudi, ki še vedno verjame v vraže in čarovništvo. še nekaj sem doživel, kar mi ob prebiranju naših časopisov o sedanjih nemirih v Casablanci, še bolj stopa preti oči. Ko sem stopil iz parka na eno izmed tistih cest, ki te spričo lepe arabske arhitekture vedno znova očarajo, sem sc znašel na kraju, kjer je nekdo tik pred menoj raztresei letake. Videl sem begati ljudi po cestah. V naglici sem se zavedal rasnosti položaja, ki ga takšen pripetljaj lahko povzroči. Sam ne vem, kje sem vzel toliko prisebnosti, da sem cesto z letaki na tleh še fotografiral, preden sem jo jadrno odkuril. Množica pristaniških delavcev je točno ob določeni uri končanega dela za ta dan zapustila pristanišče. Tudi v tem je bilo čutiti dobro organiziranost v njihovih vrstah. H" Naša ladja, naložena z novim tovorom za Anglijo, j® Izplula izza valobrana v visoke valove nemirnega Atlantskega oceana. Po hodnikih in na palubi smo se opotekali kot pijani in se zaletavali v stene in ograjo, ko smo sc poslavljali od afriške celine. Daleč na odprtem morju smo že bili, ko-je v pristanišču, kot poslednji pozdrav vročega Maroka, zlo-tclo skladišče žita v zrak. KONEC