TRŽIŠKI VESTOTK liKTO V. Tržič, 1. februarja 1956 St. 3 Delo tržne inšpekcije v letu 1955 Z odlokom St. 459-15/55 z dne 18. 2. 1955 je bila v mestni občini Tržič kot prvi izmed občin na Gorenjskem formirana samostojna inšpekc ja tržišča mestne občine z enim inšpektorjem. V naši občini se ne izvaja inšpekcija JoČcno po vejah gospodarstva, pač pa se |ljub obširni gospodarski problematiki obravnavajo, kolikor dopušča čas, vse tekoče zadeve in sproti rešujejo pritožbe potrošnikov kakor tudi naloge in direktive nadrejenih inšpektorskih organov,) pelo inšpektorja se opravlja samostojno m je za svoje delo neposredno odgoi-1 vorcn Svetu za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru. . Inšpekcija tržišča je v proteklom letu tavršila sledeče delo: Izvršila je skupno (it kontrolnih pregledov gospodarskih organizacij, kmetijskih zadrug ni zasebnikov. V zvezi z njimi je bilo vloženih 13 prijav sodniku za prekrške, dočim je prejelo javno tožilstvo t) prijav, od katerih ni bila zavrnjena niti *na. Do sedaj so bile izrečene denarne «az.ni v višini din 170.828.— če upoštevano tudi primanjkljaj, ki je bil ugotovljen v poslovalnici ,.Sadje - zelenjava" in katerega je prijavljeni kršitelj dolžan, povi" niti oškodovanemu podjelju. Posebne metode dela pri naši inšpekciji še ni, ker Pred tem časom še ni bilo na našem teritoriju stalnega • kontrolnega organa in so bila določena poprišča dela doicaj majo nadzorovana. To je narekovalo potre-ho dovoliti inšpekciji", da se loti tudi najmanjših kontrol vse do temeljitih pregledov. Po odloku o tržnem redu vodi tržni inšpektor tudi nadzor na mestni jav-m tržnici in je bilo po čl. 23 odloka o tržnem redu kaznovanih več osel) v skupim iznosu din 2.200. Tako izterjane kazni (v takozvanom mandatnem postopku) se stekajo na račun sklada v socialne usta' nove pri občinskem ljudskem odboru. Na celotnem teritoriju poslujeta dve trgovski podjetji, ki imata v svojem sklopu po več poslovalnic z minimalnim številom personala. Po svoječasnih navodilih o decentralizaciji trgovskih podjetij ni Prišlo do delitve in osamosvojitve vsaj nekaterih močnejših poslovalnic, čemur je bilo vzrok nerazumevanje posameznih ii-Prav. Sicer pa se je pokazalo, da nekatere samostojne trgovino n. pr. v Kranju niso Pokazale lega, kar je bilo pričakovati, in p- danes ponovno vračajo k svojemu matičnemu podjelju. Trgovine pri nas nada-jje tudi nimajo monopolističnega značaja, *.«<• imamo poe; teh tudi pel Irgoviu-kmc-Pjskih zadrug, ki posegajo v konkurenco Slede na ostalo trgovinsko dejavnost. Da m 1'ormirali trgovine s samostojnim obračunom, fia ni pogojev v smislu tozadevne uredbe. To bi se evenliielno lahko uredilo le tedaj, če bi imeli na razpolago več-(jc prostore in ostale pogoje. Kontrolni Preglcjj pa dokazujejo, da se naš Irgov-kader ne zaveda dovolj odgovornosti Pred družbo in dela včasih kot d!a so. no- '"osniki zaradi njih in ne obratno. Razno *nn>.vilnosti, nepravilni, odnosi, nečistoča, .^solidna postrežba, zanemarjanje artikli ,'i °kvare blaga, razsip in podobno so '0s'('dica prenizke zavesti do družbene lastnine in nezadostne kontrole s strani uprav podjetij po njihovih inlernih inšpektorjih. Rešilo se je vprašanje paragonskih blokov, ki sicer niso predpisani za vsako trgovino, poleg teh pa za manjše vsoto (do 50 din) izkupilne pole. Med drugim se je nadzorovalo podjetja s prometom z žili in mlovskimi izdelki, kamor spadajo tudi detajlistične trgovine, glede odvoda sredstev za pospeševanje kmetijstva in ostalih obveznosti. Glede mlinov v naši občini je pripomnili, da je mlinsko podjetje v Tržiču v tem letu oddalo obrat I v Relnjah (Ponovič) grosisličnemu podjetju „Klasje" v Kranju. Na pred'og tržieja inšpektorja je bil zaradi kaznivega dejanja —■ malomarnega poslovanja in nepravihiili odnosov do poverjenih mu družbenih sredstev — odstavljen poslovodja tega obrata. Po drugi slra-fii pa je bila ista oseba ponovno sprejeta v službo v drugem obratu. Grosislično ipodjelje „Klasje", ki, je prevzelo v uprav-' ljenje obrat, je seveda takoj nastavilo svo-t je uslužbence kakor tudi poslovodjo. Da ne govorimo o nepravilni politiki glede tamkajšnjega kadra, pripomnimo na tem mcstii le. da j« za v. d. poslovodje postavljen Popovič Katarina, bivša lastnica tega mlina, in delavec Skrgec Stanko, ki sta se že oba kot bivša uslužbenca v mlinu sodnijsko zagovarjala. Na tem mestu je omeniti tudi to," da posluje, nad Bistrico tudi en potočni mlin, ki pa le. od časa do časa zmelje kak kilogram žita. Na .našem teritoriju je bila lahko rtv' čeme vse leto trgovina dokaj, založena, seveda je tu mišljena le kritična prehrana. Potrošniki so bili le v izrednih primer rili nezadovoljni. Določena odstopanja so bila le v tem, da so razni potrošniki na*-sedli zlonamernim govoricam, kar je rodilo posledico, da sp določeni predmeti na debelo izginjali med nekatere potrošnike. Temu je vzrok zonet premalo politične zavesti "ljudstva in izkoriščanje takih parol tudi v trgovini sami. V takih primerih je inšpekcija tržišča s svojim posegom in v zvezi z upravami podjetij odločno prepričevala te nepravilnosli. Opaža s« v naši trgovini tudi, da se za razne priložnosti, n. pr. sv. Miklavža, božič in druge, pripravijo zaloge in da jih zmanjka za Novo leto. Inšpekcija je izdelala predlog, kje in kako naj: bi se formirali sveli potrošnikov. Zamišljeno, je to tako, da bi bila v centru miesjta za vsako od trgovskih podjetij po en svet za špecerijiO, on svet za manufakturo. Pri prodajalnah kruha, ki sta dve. pripravlja pa s« še ena, bi bit en svet ravno tako za mlekarne in mesnice. Na območju zunaj oentra pa naj bi bil pri vsaki špecerijski trgovini en svet iz petjih članov, razen pri kmetijskih zadrugah, ki imajo že po svoji organizaciji take organe. Svet za gospodarstvo se je resno zavzel za ustanovitev teh svetov in bo Socialistična zveza delovnih ljudi izvršila tozadevni predlog in sklepe. Konlrola o izvajanju odloka o pogojih in načinu kupovanja žita po individualnih potrošnikih +t še ni izvršila. Inšpekcija tržišča bo to na'o'/o v bodoče vršila s leni. da bo kontrolirala konkretne primere. V uvezi s tem občinsu ljudski odbor tudi še ni določil oseoe, ki uo izdajala potrdila in vodila 'evidenco nad odkupljenimi količinami žit. Glede odkupa kmetijskih pridelkov, živine itd. je bila na pobudo okrajne trgovinske zbornice sklicana konferenca ter je bilo določeno, da se bo na našem le-i ri torij u odkupovala živina vsako sredo. Vsi ostali kmetijski pridelki se bodo odkupovali preko zadrug, za kar ho tem priznana Je. minimalna marža. V zvezi z določenimi cenami, ki se kon^ trolirajo prvenstveno za prehrambene artikle, je inšpekcija tržišča vse leto vršila kontrolne preglede. Posebnosti so bile le v tovarni usnja „Runo", ki je od raznih grosističnih podjetij v Sloveniji in izven nje nakupovala žvepleno kislino po znatno, višjih cenah in* so bili prodajalci prijavljeni v postopek javnemu tožilstvu. V zadnjem troinesečju so bili izvršeni kontrolni pregledi nad koristniki premoga. Opaziti je, da se naša podjetja drže navodil odloka o sklepanju pogodb za vsako tro mesec jo in. ni bilo prekrškov. VEČJE NEPRAVILNOSTI NA TRŽIŠČU Zaradi prodaj« blaga po ugodnejši ceni je bila prijavljena veleblagovnica „NAMA", Ljubljana, ki je brez dovoljenja odprla takozvani komisijski lokal in' prodajala svoje v Ljubljani neidoče artikle našim potrošnikom. Zaradi nedovoljenega dogovarjanja o cenah pri odkupu krompirja po odkupovalcih kmetijskih zadrug ]p inšpekcija prijavila zaradi nedovoljene prodaje zdravju škodljivih ar tkilov. Poleg lega so bile oddane ena prijava sodniku za prekrške in 5 prijav jav-, neiuu tožilstvu i zaradi ostalih kršilcV uredbe o trgovanju. Zaradi šušmarjenja je bilo oddanih 8 prijav. Poglavitno se s tem pečajo mesarji, ki izdelujejo na svoj račun mesne izdelke in jih prodajajo potrošnikom, Zaradi prodaje zdravju škodljivih potrebščin je bilo prijavljeno eno podjetje, Po kazenskem zakoniku je bila oddana ena prijava javnemu tožilstvu zaradi primanjkljaja, ki je nastal zaradi nevestnega gospodarskega poslovanja. Glede na ostala kazniva dejanja proti, nerednemu gospodarstvu pa je bil prijavljen poslovodja mlinskega obrata v Riclnjali zaradi nastale gospodarske škode. Z mandatnim postopkom kaznovanja so iVaša inšpekci.jia ni pečala kljub tenuV, da je po čl. 98. uredbe o trgovanju pri.stojf-na za. ta postopek. Zelo bi bilo umestno, da pristopi k temu načinu, vsaj pri važnih pregledih in ob prilikah. GOSTINSTVO Po prijavah in kritiki potrošnikov kva-litiol'a še dolgo ti« ustreza nivoju našiti viiu in ostalih alkoholnih pijač. 0 kakili: izgubah pri nas ne moremo govorili, pač pa pada v oči v centru samem način po-' slovanja in delo posameznih poslovodij. Razne'pripombe in pritožbe potrošnikov so bile iznesene za gostinsko podjetje „Zelenića" in Molel Pošta kakor tudi za nekatera podeželska, predvsem privatna gostišča. Po kontrolnem pregledu, teh organizacij se je ugotovilo, da sla kader in razpoložljiva delovna sila v več primerih neodgovorna in malomarno vršita svoje naloge. Tak je primer upravnika gostišča ..Ze'enica", ki v letnem Času zapusti svoje de'ovno mesto za ca, l> tednov in odhaja na druge dolžnosti (z jazzom). Inšpekcija tržišča sicer temu ni posvetila Stran 2 TRZISKI VESTNIK St. 5 dovolj pažnje, kar je bilo pomanjkljivo in bo treba v bodoče temu vprašanju posvetiti večjo pažnjo. Glede kakovosti pijač in čistoče je bilo imenovano podjetje že zasačeno pri nevestnem poslovanju, ki negativno vpliva na našega potrošnika — gosta. Poleg ostalega so nekatera gostinska podjetja nabavila vino (vinski mošt) direktno od privatnikov, ki je bilo sicer lakoj pregledano in popisano tor bile vplačane obveznosti do skupnosti. V gostinstvu se pojavljajo razni priložnostni točilen, ki nimajo tozadevnega do-vo'jenja. kar je tudi v tem letu preganjala inšpekcija tržišča. Skupno s sahitar. inšpekcijo je pregledovala gostinske obrale in pomanjkljivosti, katere ,v naših obratih niso majhne. OBRT V obrti imamo na prvem mestu šuš-marje. ki se pečajo z raznimi dejavnostmi. Pri lem je treba poudariti, da tudi organi ljudske milice vršijo kontrolo in pomagajo preganjali take pojave. Inšpekcija je zaradi prekrškov prijavila mesarje — bivše privatnike, da se ukvarjajo z nedozvoljeno trgovino. V ostalem so resnega značaja tudi privatni čevljarji. Kljub temu, da imajo odmerjeno dohodnino in proirc'ni davek, se pečajo z ilegalno organizacijo de',a na do'ii'u in vabijo v svoje đe'avnire neprijavljene delavce. Tudi na tem po'jiu je storila inšpekcija svoje, toda v ve'iko premajhnem obsegu. Po našem mišljenju, bi morala tudi. uprava za dohodke poročati o prekomerno ustvarjenih prometih in javili inšoekciji privatnike, ki se pečajo s tako široko dejavnostjo. INDUSTRIJA Kakor je bi'o že navedeno v poročilu o preg'eiih, so bila v tem letu preglčitana naša industrijska podjetja na podlagi navodil in okrožnic višjih organov. Por sobnih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, raze/i te (a, kar je bi'o navedeno zgoraj. .Opaža pa se, da nekateri predstavniki podjetij ne pojmujejo pravilno ;'.a.lo.", tržne inšpekcije. Neka'eri smatrajo inšpekcijo tržišča Je kot inšpekcijo za trgovino. MESTNA JAVNA TRŽNICA IV) objav'j enem od'oku o tržnem redu ima nad" njo kontrolo tudi tržni inšpektor. Te poš'c in nadzor je vršil vse leto. V vsakem pregledu se je stanje zboljša-lo. Tržnica je bila posebno v sezoni dobro založena, kljub temu, da so se določene stvari temeljito preganjale. Do poVmih izpadov in neredov ni prišlo, niti do preolačevanja ali kakršnegakoli kršenja predpisov. Kontrola pa je pokazala, da se je vršilo merjenje z noži'(ošabnimi tehtnicami in ostalimi merilnimi napravami, da so Ise prodajali nečisti pridelki, da ko se trpinčile živali; ugotovila je osla'e manjše nepravilnosti, ki so bije v večji meri odpravljene z denarno kaznijo na licu mosta alti s prijavo komisiji za prjekrSkc, sedaj sodniku za prekrške pri občinskem ljudskem odboru. Oraža pa ro v dneh 10. in 13. februarja upri-fcorjJa delo slovenskega avtorja "Vasje Ocvirka: »Tretje ležišče". S lem dolom, ki Sa. je uprizorilo Gledališče Slovenskega primorja v Kopru, je avtor nastopil maji lanskega leta na I. festivalu sodobne slovenske dn jugoslovanske dramatike v Celju, ter ga je publika nekajkrat nagradila z aplavzom na odprti sceni. Komedija „Treije ležišče", ki jo je avtor (podnaslovil „pet slik rahlega' razburja-nja", bi lahko imenovali tudi burkasto komedijo,. Kakšna je vsebina? Na kratko: V holelu majhnega slovenskega provincial-"ega mesta ob morju stanujeta dva mlada, nadebudna čoveka (posledica stanovanjske krize), od katerih je eden pisatelj, ki bi rad »ustvarjal", drugi pa administrativni uradnik, brez kakšnih poseb* nili ambicij. Toda V sobi je še tretje lovišče in na njem Spi tisti, ki pač pride. In zares prihajajo: trgovci z novci, turisti s psom in brez psa, šegavi podeželani, krvavoresni sindikalisti, direktorji itd. in recimo, da, se v recepciji hotela kaj zmeša in komedija se prične. . . . Ce pa dodamo še, da se stvari odvijajo sredi noči, ko vsi radi spimo, tediOi', ... pa kaj bi pravili, saj boste komedijo tako vsi prišli pogledati Saj je smeli zdrav in včasih bolj potreben in zdrav kot kos vsakdanjega kruha ... Dodajmo še, da nastopajo v komediji Milan Balista kol. pisatelj, .lože Ahačič kol administrativni uradnik. .Lojze Zavelcina kot trgovski potnik, Joža Šavs kol zastopnik podjetja Sloveiii-jasod, Niko Kržišnik kot podeložan, Edi Končina kot turist s psom, Slavko Primožič kot delegat na sindikalni Konferenci, nadalje še Nande Sirilih, Ludvik Prešeren; Rudolf Prešeren, Jože Mokorel, Jože Rakovce, Tea Babičcva in Tea Mozeti-čeva. Ijfzilka gmiha a letu 1956 Znano je, da tržiška godba na pihala obstoji že skoro 31) let. Mnogo težav je bi'o, ki jih je bilo treba prebroditi in mnog« problemov, ki jih je bilo treba nujno rešiti, vendar se je godba trdno obdržala predvsem zaradi' požrtvovalnosti svojih članov' — godbenikov ter zaradi razumevanja nekaterih kulturnih delavcev, ki so pravilno tolmačili potrebo godbe za de'avsko-induslrijsko mesto kot je Tržič. Vendar pa na splošno smisel za godbo na pihala v Tržiču še vedno ni tako velik ali vsaj na laki višini kot. v! iieka'erih drugih krajih, kjer po materialni in finančni strani nimajo toliko težkoč kot pri; nas. Razumljivo, da se dc'avsko prosvetno društvo .„Svoboda" trudi, da bi čimbolj olajšalo delo in na-.predek godbe, vendar je potrebno soiolor vanje vseh dnišlev, v prvi vrsti sindikatov v podjetjih, ki bi morali nekatere našo upravičene težnje znati upoštevati. Nuj.no rešitev zahtevajo predvsem naslednji, problemi: Izpuščanje đc'avoev godbenikov iz podjetij ob času naslonov ali vaj. Ureditev organizacije prevoza ob priliki raznih nastopov zunaj Tržiča, da so ne bi dogajalo, da bi bili godbeniki ob POvratku prepuščeni samim sebi. ali pa da bi' bilo prevozpo sredstvo neprimerno za danes sorazmerno drage instrumente. Nujna, za obstoj godbe je rešitev fi-* naučnoga vprašanja. Zato je odbor sklonil, da postavi naslednjo stalno tarifo za različne nastope: Do "oldanski ali popoldanski nastop 10.000 din celodnevni nastop 15.000 din £o'treh v Tržiču 4.000 diji Pogreb v bližnji okolici Tržiča (Bistrica, Preska, Proletari h ska c. itd.) 5.000 din Pogreb zunaj Tržiča (Križe, Kovor) 6.000 din jj2.--3^fci)ruarja. Ameriški film v barvah 6. februarja: Francoski film v bar-Vah ALI BABA IN 4» RAZBOJNIKOV. & februarja: Italijanski film NA &0BU PROPADA. 10. februarja: Italijanski film FILU-W»-NA MARTURANO. , JI.—13. februarja: Ameriški film v lianam BRUMMEL BEAU. i4-~15. februarja: Ameriški film DVOJ-N° ŽIVLJENJE. Opomba: Za vsak nastop zunaj Tržiča plača naročnik prevozne stroške sam. Želimo in upamo, da bo tržiška godba na pihala v okviru „Svobode" uspešno delovala s požrtvovalnostjo svojih članov in z aktivno podporo vseli organizacij Tržiča,- Druga naša želja pa je, pritegniti či;m,več sposobne mladine, ki bi v tej sekciji uspešno nadaljevala naše delo.. Godba na pihala I*? O V IR KIV .11 JI G K : Etrlankjo Hofman: Življenje zmagujte. Broš. 150 din. Rado Bordon: Večne zanke. Pl. 420 din. Vlado ITabjan: Pomlad vnukov. Il-crbert \Vendlh: Ladja s prekletimi, Broš. 501) din. E. T. Solon: V senci gozdov. Kart. 100 din. Fran Levstik: Zbrano delo V. Pl. 615, ppl. 580 din. Branko Rudolf: Zamorček in ladijca. Kart. 150, broš. 95 din. Milan Vidmar: Delovanje električnih strojev. Pl. 520 din. Andre Malraus: Vihar v Sanghaju. Pol-usnje 1120, pl. 900, ppl. 800 din. ' Igre in pesmi za otroke. Broš. 210 din. Jakob VVas;ermann: Ulrika. Ppl. 1100, pl. 1200, polusnje 1370 din. Margaret Milcic'1: V vrtincu [,, II. Ppl. 2000, pl. 2200, polusnje 2500 din. Ivan Cankar: Izbrano delo Vlit. Pl.600, usnje 750 din. Jan de Ilarlog: Morja široka cesta. Ppl. 700, pl. 801! di«. Ignazio Silone: Vino in kruh. Ppl. G00, pl. 700 din. Jože Kranjc: Sreča v temni ulici. Ppl. 550, pl. 05') din. i Dobrica Cosie: Korenine. Ppl 800. pl. 9.00 din. Vojan Bus: Pot sodobne Indije. Broš. 40 din. Morda bo koga zanimalo, da poloče lelos trideset lel, kar sta prva Tržičana, to jo Avgust Primožič in Viktor Inlihar prvič olicielno nastopila kot zastopnika Tržiča na smučarskih tekmah in. sicer v teku. Prireditev je bila ob petnajstletnici ustanovitve športnega kluba Ilirije. Totema je bila v Kranjski gori. Zmagovalec je bil Primožič. Dne 6. februarja 1927 pa je bila prva smučarska tekma v Tržiču. Zanimivo je tudi to, da v Tržiču, kjer rastejo izrazito alpski smučarji, ni bila prva tekma v smuku, temveč v teku. Dolžina proge je bila 8 km. Ce je bila res, presodite sami I Slarl. je bil na Pol ako vem travniku, od tu na cesto čez most na Hofnarico, k Sv.. Jožefu-, na Ravne, nazaj Za farovž, po klancu na trg, na Cimper mimo strelišča, čez H rastje, na Cegelse, na Pilarni čez vodo dO današnjega Doma onemoglih, Zali rovt in spet'na Polakov travnik do vznožja, potem nazaj v breg in v smuku skozi cilj. Progo je zaznamoval Anion Seljak Priče! ck je bil popoldne ob dveh, zadnji tekmovalci: pa so prišli na cilj že v mraku. Zmagovale:; je bil Avgust Primožič, drugi pa je bil Julij Schus. Prijavnimi je znašala 5 din. zalo pa smo tekmovalci pri Gašnerinu dobili čaj. Tekma je vzbudila med. Tržičani veliko zanimanja, pri nekaterih občudovanje, pri starih pa posmeh. Kot se pri vsaki tekmi kaj pripeli, tako se je tudi na tej. Tekmovalca V. je njegov mojster pričakal pri Sv. Jolefu z! okrenčilom. V. je prišel na cilj zelo spehan in bled, preko brade pa se mu je iz ust vlekel rdeč curek. Po'ožili so ga na no-sibi, da bi. mu nudili prvo pomoč, a se je izkazalo, da ni krvav, temveč le polit z inabnovceni. Drugih nesreč ni bilo. Morda bi. lelos ali drugo leto kazalo tekmo obnoviti in primerjali čase, da bi videli razlike in napredek. Proga je na vsak način zanimiva in mislim tudi dovolj težka, saj ima pravega teka prav malo, skoro sam vzpon in spust. Tržič in. tržiški smučarji so gotovo doprinesli k razvoju smučarskega športa v Jugos'avi.ji precejšen dele?. Skoda se mi zdi, da bi šli prvi počolki tam izpred tridesetih let v pozabo, posebno še, ker — kot sem slišal — ne obstdji več arhiv SK L.jube'ja. Tako vsi ti dogodki žive samo še v sinonimih reknterih prvih sodelavcev. Mislim, da bi bilo dobro vse ta srdmine zbrati, dokler se še dajo. Največ bi. O vsem lem vedeli Ferdinand .To-if,'Avgust Primožič, Jože Ahačič (Mafelj), Anion Ka'an, ki je bil večinoma zapisnikar* na tekmah in se kdo. Y. Sava r POSREDOVANJA. Občinski ljudski odbor v Tržiču razpisuje več de'ovnih mest cestarjev. Interesenti naj se javijo v roku 15 diii tajništvu občinskega ljudskega odbora. Dne 29. novembra 1955 je nekdo našel nizke, moške čevlje. Kdor jih pogreša, naj se zglasi pri občinskem ljudskem odboru. Da! Tudi letos kakor lani in kakor prihodnje lelo poziva KOTEKS naše prašičerejcc in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, marveč skrbno od ere jo vse zaklane prašiče! KOTEKS jim bo plačal za kilogram prvovrstne kože slovenske pasme 200 din. TR2ISKI VESTNIK St. 3 Nogometaši so polagali letni obračun dela na vranji da pa nc sme prekoračiti dovoljene moje, kajti v takem primeru kaj rado prid« do lizJčnega obračunavanja. Na tekmi s S kof jo Loko bi si nekaj vročekrvne/cv skoraj skočilo v lase. S takim nespamot- V času, ko vsa društva in organizacije ampak uvrstili v aktivno članstvo še mno- n"n ravnanjem ne škodujejo Je selu svo-ijejo obračune dela, smo se zbrali, go večje število mladine, ki jo moramo f "i". uglc">' ampak tud lastne nu klubu, tudi prijatelji Ir/.iškega nogometa na vzgajali v dobre nogometaše in V vredne ,°±fnr.sc J? namreč takoj po tekmi pri- dajejo obračune I ud i redni letni skupščini, kateri je prisosllvo- člane naše družbe tožil Gorenjski podzvc/.i, Češ kako neko- valo veliko šlevilo simpalizerjev našega (Pionirsko moštvo je bilo nekoliko na rcktno Pu'bliko ima Tržič, kluba. Smatram, da bi bilo prav, da se boljšem. Imelo je svojega trenerja in tudi »e en negativen pojav, ki se često opa- t.uvli! širša javnost seznani s problemi kar zadeva množičnost, je. stvar mnogo ž;l Pri naši publiki, bi rad obsodil. To dela NK, da izve za naše uspehe in na* drugačna. Pionirji so zasedli treije me- 80 ne|)rimerni, da ne rečem nekulturni Črte za bodoče delo, saj lahko Irdjm, da slo in če bodo iudi lelos pridno' treni- vzkliki, ki često lete iz vrst gledalcev, nikjer na Gorenjskem ni tolikšnega za- rali. lahko pričakujemo, da bodo v pri- Morda taki „navijači" ne vedo, da s tem ivini.au ja za lo paiiogo športa, kakor ravno hodu jem 'lotu- uspehi še večji. nc- kažejo le svoje nekulturnosti, temveč v Tržiču. „ , ., , škodujejo igralcem, ki bi bili prav goto- Delo našega kluba je bil. plodno in LedVom™ urmomSo tudi ooMvoTalno ™U T*"0 l'«P^»- . OP.lLsli'"? li ,,,„■••) li štvd trenutno najhojše v goren.sk.. pod- aasiuge imata v ,ovo treaer ^'i wZiiS S zvezi dokazuje, da imamo igralce, ki so mi0*tva ,ov pi,e5 in ni riTčev' l{v fjvla j,> rr S^r^fe ss&r^ 8 pritoeliskih in 10 pokalnih. V prve,,, «' '""le.i lak or v vsaki tekmi, vendar la- ™i S K v''^ F ' ?°J ^J^T 8 prijateljskih in 10 pokalnih. V prvenr sl.vUe tekme so vštete tudi tekme iz-spo- l ko .veliko vlogo odigra tudi publika mladanskega dela tekmovanja. V prve,- pijaci. Kdor je g eda tekmo ki so stveni sezoni za leto 1955-56 pa so odigra- Wf nogometaši SI. VVc.ta v Tržiču, li 9 tekem, od teh so le eno igrali nereh lahko to čutil. Moralna pt podpora, ki nih ljudi Tržiča. Ne bo jim več treba is-, kali razvedrila le v gostilnah, kjer se \e premnogi vdajajo pijančevanju. Klubski dom in športno igrišče bosta važna čini- seno ostalih« pa so rešili v svojo korist, nudi publika, katera zna bodrili'in na- g% .^J™ ^gj^ i,n.,i<, r„iiirTu» r./liko v dolin 26-2 V graditi, je velik činitelj za dosego zaže- JUf'i s ion. Z.i realizacijo le i načiov pa kms Svom lenega rezultata. Tudi listi, ki so šli z 1h» polrel.no dosti razumevanja odstrani SSli* rekonino zn^o ' Na ftefja »-11 na Jesenic,; gledal letošnjo prven- V* organizacij in podjetij, tekma jesenskega prvenstva je bila no- st.Yfno tekmo,!., lahko to potrdili. V zad- Ob koncu lahko rečemo, da je bil obč- d votlino odigrana na Jesenicah. Kljub 'Ulh 1()-,,h mmutalv koje moral tovariš ni zbor NKT uspešen in če bo novi o:i- temu da nam je nasprotnik poškodoval 'der zapustili igrišče, je publika spod- bor. v katerem so znani nogometni de- enega najboljših igralcev so tekmo rešili Klala igralce, da so vzdržali 111 resili tek- lavci. stopal po poti, ki si jo je začrtal, mo v svojo korist. Ponovno naglašam, da uspehi gotovo ne bodo izostali, je publika v veliko ojioro igralcem, seve- S. A. URNIK SPLOŠNE VADBE „PARTIZANA" v svojo korist z 1:0. Tudi Ločan Se je žilavo' branil. Tekmo Z tujim so igrali na domačem igrišču in jo dobiti z 2:1. Ostale leiknie prvenstva pa so bile lažje. Igrali' so s Prešernom, Svobodo, Medvodami. Bledom in Bohinjem ter z R moštvom Triglava in Mladosti izven konkurence. „PARTIZAN", društvo za telesno vzgo- Ženski1 oddelki: vadba vsak ponedeljek. Prijateljskih tekem je bilo razmeroma jo v Tržiču ima naslednji urnik splošne lorek in četrtek-malo"- - samo 8. Štiri so dobili, :i igrali vadbe: (Vsi oddelki imajo vadbo redno odl5.30—l?. tare cicibani za mesto Tr» 'nerešeno i'n eno izgubili. Med nasproti- dvakrat tedensko v domu Partizana, re- žič v gimnaziji vsak torek, vodnica Tonč-jiiiki so bili trije, člani slovenske lige in zon. cicibanov, ki imajo vadbo samo ein ka Franka, sicer Mladost (dvakrat), katero so oba- krat tedensko in sicer za mesto Tržič, v od 15.30 17. ure cicibani za Presko in kral premagali s 1:3 iiu 2:0, Ilirija iz telovadnici gimnazije, za Presko in Bis U Ljubljane, ki so jo .prvič, premagali s '"ico pa v telovadnici Partizana), 3:1, drugič pa igrali nerešeno v Ljubljani. Prijateljsko tekmo s Triglavom iz Kra- Moški oddelki: vadba vsak lorek in pe-n j a pa so'izgubili z visokim rezultatom tek: "2:10. Proti. SI. Veilu iz Avstrije so d< vsak segli igralci našega moštva časten nepd točen rezultat 2:2. Ostali dve tekmi s< igrali z garuizijo Križe. Prvo so dobili v visokim rezultatom 91, drugo pa igrali nerešeno 1:1. Sodelovali, so tudi na petih pokalnih tokmovaiTjilh in osvojili 3 pokale in lo: v Dunli«; Lescah in v Tržiču. To naj bi bila v kratkem bilanca prvega moštva. Moramo jim priznali., da je bogata, posebno še če pomislimo, da so imeli v letošnjem letu nekaj hudih izgub v igralcih, ki so odšli na odsluženje kadrovskega roka. v JLA. , Tudi mladinsko moštvo je lekniovalo v jesenskem prvenstvu in zasedlo četrto mesto. Nekaj krivde, da se niso bolje plasirali, nosita tehnični vodja in deloma lu «16 upravni odbor, ker jim nista pravočasno priskrbela vseli potrebnih dokii- o-d 17. 18. liislrico v telovadnici Partizanu ponedeljek, vodnica Zora Konic, od 17.-18. uire ženska deca, vodnica -Mirni Ornelič, pomočnice Milica GloboiV nik, Mila Meglic in Cvetka Hladnik, od 18. -19. uspe ptonirke, vodnica An- ure moška cleca, vodnika ka. Kogoj, pomočnici Vida Koder in Mila so Franc Markelj in Janez Grasmajer;. oit 18. 19. ure pionirji, vodnika Leon Hladnik in Marijan Romih. od 19. 20. ure mladinci, vodnika Franc Tadel in Franc Valjavec, Meglic, I od 19. 20. ure mladinke, vodnica ivir ca Pavlin, pomočnice Jelka Perko, Dana Pegrin in Dana Lombar, od 1!). 20. ure članice, vodnica Silva Kogoj, ; od 20. 2;l. mre samo vsak ponedeljek vadba za starejše članice, vodnica Zora Konic'. od 19. 20. ure člani, vodnika Cveto Za letel in Marijan Pehare. Cicibani in mladina, s polnim zanosom krepilo Svojje telo Zdravo! Načelnik: Cveto, Zaletel Načelnica: Zora Konic Rojstva, smrti, poroke Zupančič Silva, delavka iz K rižev c vi jar iz Simo- Bistri.ee pri Tržiču, delavka iz Sebenjv nič Anion, čevlj in Bohinc Marija. Rojstva: Zadražnik Štefanija, tovarniška Mnogo sreče! nienlov' za registracijo. Tudi sicer smo delavka iz Tržiča, je rodila deklico.. jim posvečali "premalo pažnje, 'trenirali Poročeni: Meglic Franc, kmečki delavec Načelniku Cvetu Zalelelii in njegovi ,.<" •so s prvim moštvom in niso' bili deležni i./. Doline, in Meglic Marija, tovarniška vesti, Silvi Zupančič želimo mnogo sreč« liste pozornosti, kakršne hi morali bili. delavka iz Doline; Ribič Marija-Kristijan, in uspehov na življenjski poli ter jim:" Zalo je zanimanje padlo in opuščali SO mizarski pomočnik iz Tržiča, in Penko kličemo: pogumno naprej k našim skup-trenihce Prav na leni področju nas čaka Rozalija, delavka iz Bistrice pri Tržiču; še veliko dela Zanj naj bi bilo značilno Mahne Jožel, zidar iz Tržiča, in Žmdarič predvsem lo. da bomo' ne samo skušali Marija, delavka iz Tržiča; ZaJetel Cvetko-»loscei pri mladincih boljšo kvaliteto^ Karel, krojaški pomočnik iz Tržiča, m nini ciljem! Zdravo! Prednjaški odbor in upravni odbor ..Parlizana", DTV v Tržiču užiški vestnikc izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj ..varja Maks StumfeL / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. U- armade 3. ciefon št. 55. / Celoletna naročnina 3(50 din. polletna ISO din. Posamezna številka 15 din. / St. ček. rač. pri NB 611Z-»T«-13'-