160
POKRCLJEVA   URA.
gostom, gre jo Gregor iskat. Najde jo v skrajnem koncu vrta še vedno solzečo
se. Ko ga ugleda, jame še hitreje brisati solze.   On jo   povabi,  naj  gre v hišo,
Guzul na Ceremošu.
kjer jo gostje pogrešajo. — ¦ »Kdo neki me pogreša, ko sem preveč na svetu!« odgovori mu na pol v joku. Gregor jo
je razumel sedaj še manj nego prej. V prvem hipu ni vedel, kaj bi rekel. Ona ga prehiti,, rekoč: