131 Glasnik SED 63|2 2023 Društvene strani Manca Filak* * Manca Filak, mag. etnologije in kulturne antropologije, mlada raziskovalka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; manca.filak@zrc-sazu.si. Slovenski festival Dnevi etnografskega filma, ki ga orga- nizirata Slovensko etnološko društvo in Inštitut za sloven- sko narodopisje pri ZRC SAZU, je del mednarodne mreže Koordinacija festivalov antropološkega filma v Evropi (Coordinating Anthropological Film Festivals in Europe – CAFFE), ki stremi k tekočemu sodelovanju in komu- nikaciji med obstoječimi festivali etnografskega filma v Evropi. Trenutno je v mreži aktivnih sedemnajst festiva- lov. Srečanja organizatorjev navadno potekajo v okviru Evropskega združenja socialnih antropologov (EASA) ali med kakšnim od festivalov znotraj mreže. Drugi letošnji sestanek mreže je potekal dan pred začetkom mednaro- dnega filmskega festivala Nordijske zveze antropološkega filma (Nordic Anthropological Film Association – NAFA), ki je potekal v Københavnu. Najstarejši mednarodni festi- val (in znanstvena konferenca) etnografskega filma zveze NAFA poteka že od konca 70. let prejšnjega stoletja. NA- FA kot mednarodna zveza vizualnih antropologov deluje tudi kot arhiv filmov, digitalna zbirka filmov, dostopnih na spletu in glasilo, ureja pa tudi prosto dostopno recenzirano publikacijo JAF – Journal of Anthropological Films. Vsi festivali znotraj mreže se na tak ali drugačen način identificirajo s področjem vizualne antropologije in etno- grafskega filma, a so si med seboj zelo različni. Na nek način ravno manko definicije etnografskega filma daje določeno svobodo programom oz. organizatorjem, ki so v vlogi reševalcev inherentne napetosti, značilne za tovrstne dogodke, tj. napetosti med pričakovanji vede (med kritiko reprezentacije in znanstvenimi diskurzi), pričakovanji občinstva (med iskanjem »privlačnih« tematik) in tem, kar »zmore« program festivala (med usklajevanjem prizorišča, časovnih zmožnosti ter avtorjev in avtoric). V tem smislu je organizator festivala primoran sprejeti po- membno odločitev v okviru dogodka, ki zajema številne (tudi zelo konkretne) vsebine, pri čemer filmski program deluje kot zgodba, predstavljena občinstvu. Kakšna je bila torej letošnja zgodba festivala zveze NAFA? Celodnevni program festivala je bil razdeljen na dva dela. Dopoldanski, omejen na razmeroma »klasične« etnograf- ske ali raziskovalne filme (in teme) sicer pomembnih imen s področja vizualne antropologije, je potekal v prostorih Univerze v Københavnu (v t. i. etnografski raziskoval- nici). Popoldanski, zamejen s kinematografskimi doku- mentarnimi filmi antropologov in filmarjev, je potekal v prostorih tamkajšnje kinoteke Copenhagen Cinemateket. Predvajanih je bilo skupno 17 filmov, na njih pa je bila pri- sotna večina avtorjev oziroma avtoric. Program letošnjega festivala razkriva, da imajo filmi domače (tj. skandina- vske) produkcije še vedno prednost, ravno tako študentski filmi z magistrskega programa na Univerzi v Tromsu. Kot mnogi drugi festivali v mreži se tudi NAFA sooča z določeno vrsto napetosti med »klasičnimi« etnografskimi »DEF NA DANSKEM«: SESTANEK MREŽE CAFFE IN MEDNARODNI FESTIVAL ETNOGRAFSKEGA FILMA NAFA 2023 København, Danska, 23.–26. avgust 2023 Diskusija po filmu On behalf of the living: Ieva Laucina ter avtorji Ton Otto, Christian Suhr in Gary Kildea (foto: Manca Filak, 25. 8. 2023, Univerza v Københavnu). Lisbet Holtedahl: predstavitev knjige Mainé-Soroa, vizualnega dnevnika fotografij in risb s terenskega dela v Nigru leta 1970 (foto: Manca Filak, 25. 8. 2023, Kopenhagen Cinemateket). Glasnik SED 63|2 2023 132 Društvene strani Manca Filak ali raziskovalnimi prikazi antropologov in antropologinj ter refleksivnimi in osebnimi pripovedmi, ki prepletajo različne načine reprezentacije in poudarjajo avtorjev, avtoričin po- gled na tematiko. Večina letošnjih filmov programa je bila osebnih pripovedi, pri čemer je šlo pogosto za raziskovanje družinskih korenin avtorice ali avtorja filma ter preizpra- ševanja družinskih odnosov in identitete. Filmi, ki mi bo- do ostali v spominu, so Family Subsistence in the Hills of Hamar. We are guests of Shawa (»Družinsko preživetje v hribih plemena Hamar: Smo gostje Shawe«; Jean Lydall, Kaira Strecker, 2019), etnografski film o preživitvenih stra- tegijah hamarske družine v Etiopiji; An Indian Love Story (»Indijska ljubezenska zgodba«; Dipesh Kharel, Frode Sto- raas, 2023) o dogovorjenih porokah in ljubezni med kasta- mi v Indiji; Duende (Lucia Barrenetxea Lopez, 2022), sen- zoričen prikaz velikonočne procesije v Granadi; ter Light Upon Light (»Svetloba na svetlobi«; Christian Suhr; 2022), ki raziskuje koncept svetlobe v mističnih tradicijah islama v Egiptu. Pri slednjem gre za izredno kompleksen vpogled v verovanja in verske prakse islama, ne le observacijsko in participatorno, ampak tudi skozi avtorjeva preizpraševanja, pomisleke in intimne uvide. V primerjavi s festivalom NAFA 2019 v Romuniji, ki sva se ga z Žigo Goriškom udeležila tudi kot avtorja filma, je bilo na letošnjem dogodku manj intenzivnih diskusij po projekcijah, ki so sicer ključnega pomena za kontekstua- lizacijo in boljše razumevanje filmov. Razprave po filmih so redkeje presegle klasična vprašanja o ozadju nastanka filma ali raziskave. Bilo je tudi manj kritičnih premislekov ali prevpraševanj s strani občinstva, čeprav so bili prisotni številni avtorji in avtorice s področja vizualne antropolo- gije. Eden izmed razlogov je verjetno tudi v pomanjkanju časa med projekcijami. Razprave so se zato nadaljevale med neformalnim druženjem med in po projekcijah, kar nakazuje na drugo pomembno lastnost tovrstnih dogod- kov, tj. mreženje. Filmski festivali so namreč dogodki, kjer prihaja do srečevanja, izmenjave in mreženja med občinstvom, avtorji in avtoricami ter organizatorji drugih festivalov, ki pomagajo naslavljati dileme, vprašanja in iz- kušnje, s katerimi se srečujemo v kontekstu etnografskega filma, vizualne etnografije in filmskih festivalov.