9<771 31 8»607007

primorski Wp
Februar 2007 IkSbllS Številka 156 CCiM (Ij/Ji)I153DE SOšj/iHlSSBT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
y^.Grand .
Casino
Portorož
V ,
..	J&JŽ.
G^iiu) Porforožaa
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
V Koper prihaja kultura?
Obalni župani podpisujejo pismo o nameri o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Koper - evropska kulturna prestolnica 2012. Prepričani so, da bi to lahko tudi postala, seveda pa je treba še veliko postoriti, predvsem zaradi konkurence nekaterih slovenskih mest, na primer zgodovinskega Ptuja.
6e>0, Kar je čisto \lPv in jasno P\ je resnično!
I Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500

TMroTLA
Mb
fiate
Sap« Pirana: Don upotaojtnoffr M
Po govoricah, da se gradnja doma za starejše občane v Luciji odmika, so začele k županu - in tudi v naše uredništvo - deževati razne pripombe, ogorčena pisma, češ, da nova oblast v Občini Piran, ki naj bi bila ljubosumna na prejšnjo, „z raznimi skonstruiranimi inačicami o škodljivosti družbene pogodbe poskuša izničiti doslej narejeno za gradnjo doma v Luciji“.
Župan Tomaž Gantar je na 3. seji občinskega sveta, na kateri so občinski svetniki potrdili nekoliko prenovljeno družbeno pogodbo med gospodarsko družbo Plan invest d.o.o. Portorož in Občino Piran o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Center za starejše občane Lucija d.o.o., ki bo odgovorna za izgradnjo doma, vse navedbe odločno zanikal. ..Pogodba ni bila zakonita, odpraviti pa je treba tudi neskladja v prostorski dokumentaciji11. Potrdil je, da bo dom za 149 oskrbovancev v roku, kije določen v koncesiji, verjetno do marca 2008, tudi zgrajen. Plan invest d.o.o. bo imel večinski vložek. O domu smo že obširno pisali v 153. številki.
Zdravstveni evro za izolsko bolnišnico
Stran 4
SIMPLV CLEVER
Škoda HappyKredit
ZE ZA 84 EUR' NA MESEC.
Hitro in enostavno!
* Mesečni obrok 84 EUR (20.129.76 SIT) velja ob nakupu modela Fabia Classic 1.2 (S5KM): trajanje 48 mesecev, polog 25 9b, rizični sklad 0 EUR. stroški obdelave 0 F UR. ostanek kredita 3 4441 UR (825.320,16 SIT) pri prevoženih do 10.000 km letno m FOM 6,20 %. Ponudba družbe Porsche Kredit in leasing SLO d.o.o. velja do 31. 3. 2007. EOM (etektivna obrestna mera) se lahko spremeni če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu V EOM niso vključeni stroški, povezam z neizpolnjevanjem pogodbe, s prodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila in stroški denarnih nakazil.
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
IMORF.LIATO
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
ESOMT
simulator naravnega atmosferskega statičnega električnega polja
M mma® y vašem domu.	l
Vpliva vreme na vaše počutje?
Se počutite bolje ob lepem vremenu kot ob slabem?
Se počutite bolje v naravi kot v zaprtih prostorih?
Se premalo gibljete v naravi?
ESONAT vam bo ustvaril pozitivni učinek lepega vremena pri vas doma.
HENIGMAN
ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENTI RAZISKAVE, RAZVOJ IN PRODUKCIJA Informacije:
Franci Henigman s.p.
Fizine 13 6320 Portorož Tel.: 05 6748 570
www.heniqman.si
Hrvaška si je že zasnovala dokončno mejo s Slovenijo na kopnem in na morju. Ob kanalu Sv. Odorika, na spornem ozemlju - in vzdolž Dragonje, so postavili table z napisom „Državna granica“ z državnim grbom in znakom omejeno gibanje.
Naša soseda ne priznava nasledstva na morju. Prav smešno je govoriti da „nobena enostranska poteza , ki kakorkoli spreminja stanje na dan 25. junija 1991, ne bo uveljavljena ali priznana66, če pa Hrvaška že absolutno (de facto) obvladuje tri zaselke in operativno deluje do polovice Piranskega zaliva, sedaj pa naj bi začela prodajati tudi zemljišča na levem bregu Dragonje, ki naj bi bila po katastru slovenska.
Piranskega zaliva, ker ima vsaka država, katere kopno dosega morje, pravico do stika z morjem oziroma do določenega dela morja. Svari so jasne kot pasulj.
Tudi prednosti Slovenije so znane. Luška kapitanija je v času Jugoslavije upravljala s celotnim Piranskim zalivom. Naši ribiči so lahko lovili ciplje v celotnem ožjem delu zaliva. Zaselki Bužin, Skrile in Mlini so vpisani v slovenski kataster. Hrvaška tudi ne priznava sukcesije na morju, torej razdelitve morja po razpadu bivše Jugoslavije.
Je posredi kakšen tajni dogovor?
V sodbi Jošku Jorasu je pisalo: „Joško Joras može, da ima svoje mišljenje o statusu granice na Plovanij i, a Hrvatska in Slovenija dogovorili se...“. Ali je posredi nekakšno izsiljevanje Hrvaške zaradi prodaje orožja v času njene osamosvojitve? Kakor koli že, mejo bo treba določiti predvsem s pomočjo veljavnih argumentov in pomorskega prava.
Izolacija Hrvaške ni najboljša rešitev
Grožnje ali namigi o oviranju Hrvaške pri vstopu v EU, nekakšni izključitvi iz omikane Evrope in porivanje na Balkan, ukinitvi ali spremembi statusa mednarodnega mejnega prehoda Sečovlje ali poskusi vplivanja na Slovence naj ne letujejo na Hrvaškem, niso najbolj posrečena rešitev. Dejstvo namreč je, da se bo Hrvaška, ki o sporazumni določitvi meje očitno ni pripravljena komunicirati s Slovenijo, povrhu pa še namerava prodajati sporno ozemlje na levem bregu Dragonje.
Na pragu nova i hladna vojna?
Odprta kritika Vladimira Putina nameram Nata, ker hoče preveč približati ruskim mejam
Odnosi med vojaškima velesilama, ZDA in nekdanjo Sovjetsko zvezo, zmagovalkama nad fašizmom in nacizmom, so se začeli zaostrovati, ko je 12 držav na pobudo ZDA 4. aprila 1949 v Washingtonu ustanovilo severnoatlantsko zavezništvo - NATO (The N orth Atlantic Treaty Organization) z j asnim 5. členom pogodbe, ki pravi, da napad na eno članico pomeni napad na vse članice. Kot odgovor na Nato pakt je bila 14. 5. 1955 ustanovljena Varšavska zveza, ko so se vzhodnoevropske
Mejna tabla je postavljena na levi strani kanala Sv. Odorika. Foto: Boris Šuligoj
Po izjavah najvišjih predstavnikov sosednje Hrvaške je meja s Slovenijo v Istri in na morju že določena. Zaselki Bužin, Skrile in Mlini so de facto njihovi (de iure slovenski), ker z njimi upravlja in jih dejansko poseduje Hrvaška. Kar se tiče meje na morju pa se Hrvaška naslanja na mednarodno konvencijo o morju iz letal982 in priznava samo sredinsko črto v Piranskem zalivu. Slovenija daje v ospredje tako imenovane zgodovinske dejavnike ter znameniti izrek o priznavanju republiških mej znotraj nekdanje SFRJ in državnih mej z Italijo, Avstrijo in Madžarsko po stanju na dan 25. junija 1991 in znameniti izrek DZ o celovitosti Piranskega zaliva. Žal ta sklep, ker nimamo savudrijske obale, kot vse kaže ne bo nikoli uresničen. Res je, da sta Savudrija in Kaštel nekoč pripadala Sloveniji, v času STO pa je meja STO potekala vse do Mirne. Žal Savudrija in Kaštel nista več Slovenska, državice STO, na katero bi se lahko sklicevali, pa tudi ni več. Res, veliko je zamujenega.
Vedeti moramo, da če DZ RS ne bi sprejel tako imenovane izjave o priznanju mej, nas svet ne bi priznal. Prednost je imelo torej mednarodno priznanje, meja s Hrvaško pa lahko počaka. Tako se je tudi zgodilo. Nekdanji zunanji minister RS dr. Frlec je na neki razpravi o odnosih s Hrvaško v hotelu Union v Ljubljani
na vprašanje novinarja Primorskega utripa ali ne bi bil že čas, da ta vprašanja uredimo že pred vstopom Slovenije v EU dejal, da meja lahko počaka še 50 let! In še kako je imel prav. O meji s Hrvaško se tako rekoč brezplodno dogovarjamo že skoraj 17 let, v tem času pa je bilo kar nekaj solističnih akcij naših vidnih politikov iz SLS in tudi Joška Jorasa, vendar žal neuspešno. Kaže, da se Hrvati tudi danes držijo Tudmanovega izreka: „Ne damo ni cantimetara!“ Stvari v zvezi z določitvijo konkretne trajne mejne črte med Hrvaško in Slovenijo v Istri in na morju kot kaže ne bo premaknil naprej niti schengenski režim na zunanji meji EU na Dragonji in v Sečovljah, ki bo zaživel na kopnem in na morju 1. januarja 2008, v zračnem prostoru pa tri mesece kasneje. Plavanje v Kanegro brez potnega lista okrog vratu bo takrat mejni prekršek!
Pri pogajanjih, pa naj gre za arbitražo ali ne, bo Hrvaška nastopala s kar z nekaj znanimi argumenti: Trdila bo, da so zaselki njeni. To pa je nadvse pomembno, saj se merjenje koordinate na morju začne s stične točke na kopnem. To dobro vedo tudi naši slovenski pravniki, ki so se učili pomorsko pravo pri hrvaških profesorjih v Splitu. Prav zaradi te točke, ki se začne nekje pri Jorasovih hiši, bo meja potekal po sredini zaliva. Hrvaška ne priznava celovitosti
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta:
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR 2.390,64 SIT
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Trst
Vlada Silvia Berlusconija je kar tri krat zavrnila zakonito sestavljen seznam 32 občin, v katerih naj bi veljala zaščitna določila Zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. Naši rojaki so venomer, kot kaže že dobrih pet let, poslušali izgovore iz Rima, da jim ne pripadajo prav nobene pravice. Prodijeva levosredinska vlada je Slovencem v Italiji bolj naklonjena in upajo na skorajšnje oblikovanje novega paritetnega odbora ter določitev ozemlja, kjer bo veljal zaščitni zakon. Italija je doslej uresničila le državno priznanje dvojezične šole v Špetru. Premika se tudi pri vračanju slovenskih narodnih domov.
Mihail Gorbačov, kije dal porušiti zloglasni Berlinski zid.
socialistične države dogovorile o medsebojni vojaški pomoči in	skupnem
vojaškem poveljstvu. K zelo napetim odnosom med Sovjetsko zvezo in ZDA je prišlo leta 1962 zaradi gradnje ruskih raketnih oporišč na Kubi, katera je že leto poprej pod vodstvom Fidela Castra prevzela socialistični družbeni red sovjetskega tipa.
Takrat je svet
trepetal ali bo prišlo do vojaškega spopada med velesilama ali celo do tretje svetovne jedrske vojne.
Razdelitev sveta po vojni na dva velika vojaška bloka je vplivala tudi na dogajanja v Evropi, zlasti zaradi sovjetske okupacije vzhodnega dela poražene Nemčije z razdelitvijo Berlina na vzhodni in zahodni del, ustanovitvijo Nemške demokratične republike (NDR) ter začetkom gradnje zloglasnega berlinskega zidu 15. avgusta 1961, ki je potekal le nekaj metrov od stavbe znanega nemškega parlamenta Reichstag, pred katerim je pred durugo svetovno vojno Hitler nagovoril svoje čete. Okupacija vzhodnega Berlina oziroma kar velikega dela nekdanjega nemškega rajha, je hkrati pomenila popolno izolacijo vzhodnih Nemcev od Zahoda. Zasluga za otoplitev odnosov gre bivšemu sovjetskemu državnemu in partijskemu voditelju Mihailu Gorbačovu, ki je leta 1989 dal porušiti 27 milj dolg berlinski zid z vsemi opazovalnicami in strojnimi gnezdi vred. Sovjeti so odšli in bivšemu kanclerju Helmuthu Kohlu je uspelo dotlej ločeni Nemčiji spet združiti. Zahodna Nemčija je postala močna
evropska gospodarska velesila in leta 1955 tudi članica Nata, njen vzhodni del pa je bil priključen k tej vojaški zvezi leta 1990, dvanajst mesecev po padcu berlinskega zidu. Slovenija je vstopni protokol podpisala v Bruslju 26. marca 2003, polnopravna članica Nata pa je postala leta 2004, v paketu z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško. Že iz tega je povsem jasno, da pot v EU pelje izključno prek Nata.
Nova ekonomska blokovska razdelitev
Čeprav je danes še težko reči, da svet drvi v novo zaostrovanje, se vendarle nekaj dogaja. Predvsem gre v prvi vrsti za nastajanje novih mogočnih ekonomskih blokov, za katerimi nedvomno stojita politika in kapital ter dejanja prve vojaške velesile ZDA katere politiko je na 43. konferenci o varnosti v Muenchnu odkrito in brez dlake na jeziku kritiziral ruski predsednik Vladimir Putin. V mislih je imel kajpak ameriške vojaške posege po svetu in približevanje vojaških naprav iz oborožitvenega sistema Nata v bližino ruskih meja.
Sedaj je že nekako jasno, da Rusija nekakšnem zaostajanju po razpadu Sovjetske zveze, postaja močna vojaška sila z novo vojaško doktrino.
Odkrito se tudi približuje arabskemu
svetu in prijateljuje z bližnjim vzhodom, ki povečini ne mara ameriške invazijske politike, kakor tudi vedno bolj sodeluje z njej bližnjim gospodarskim prostorom na azijski celini, kjer bo že kmalu glavo vlogo gospodarske velesile igrala Kitajska. Ali bo novi ekonomski blokovski ureditvi sledilo tudi vojaško povezovanje pa je že druga zgodba.
Nato je neformalno zasedal tudi v Sloveniji, v kongresnem centru Bernardin.
Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Schefer je bil tudi v Portorožu
Pirančani so povedali
esto nam ne s
e
biti v sramoto!
Pirančani, ki so se 1. februarja zbrali v prostorih Krajevne skupnosti Piran in razpravljali o tem kako bi bilo treba urediti plažo in obalni pas pred novo turistično sezono, so s svojimi predlogi - in tudi zahtevami - dodobra zaposlili občinsko upravo. Iz občinske službe za informiranje žal ni bilo nikogar, ki bi pripombe lahko prenesel županu.
Pirančani so prvič postali bolj samokritični.
Okroglo mizo je sklicala predsednica Sveta KS Piran Alenka Šuto, vodil Pa jo je Marjan Maslo, ki dela na civilni zaščiti.. Že smo se bali, da se bo spet vse končalo pri smeteh
in pasjih iztrebkih v mestu, a je bilo tokrat drugače. Opazili smo, da so Pirančani postali precej samokritični in torej ne iščejo krivde za nered in umazanijo zgolj pri drugih, čeprav je kar nekaj krepkih padlo na račun vikendašev, ki da jim je vseeno kako zgleda to naše zgodovinsko mesto, ki bi bilo verjetno še lepše in bolj privlačno, če bi imelo urejeno plažo m vsaj eno javno stranišče. Kaj pomaga, ko o tem v Piranu govorijo že najmanj 30 let pa se ne premakne veliko. Odgovora kdo je odgovoren za plažo, bolje rečeno skalni rob ob m°qu. seveda nismo dobili, ker je plaža divja’. O tem ne nazadnje priča opozorilna tabla, “kopanje na lastno odgovornost”. Pa se je našel nekdo, arhitekt Stepanov, ki je predstavil idejni načrt kako bi lahko uredili delček plaže pri Gladališču Tartini, kar so krajani sprejeli z navdušenjem. Pravi šok pa smo doživeli, ko so nam na platnu prikazali nekaj fotografij, ki kažejo na nemarnost lastnikov stavb, stanovalcev in gostincev. Odpadki, polomljeno odvrženo pohištvo, nametane gostinske mize, zapuščena in umazana korita brez zelenja ali rož...Oko tujca vse to opazi, so menili nekateri. Da bi mesto uredili ni potrebna nobena prevelika filozofija, visoka politika, ali ne vem koliko denarja. Le kultura do okolja in red, ki pa gaje treba ljudem vcepiti. Če ne gre
drugače, s kaznijo. Tako kot je to v Avstriji, Nemčiji, Švici, kjer ne upamo odvreči niti cigaretnega ogorka. Zanimivo je, da so občinski redarji vse to lepo fotografirali, kaznovali pa kot kaže nikogar, ker menda za to niso pristojni.
Marjan Maslo si je zapisal kar nekaj pripomb meščanov, med katerimi nekaj duhovitih pridal nesojeni piranski župan RajmondHumar.Predlagalje kar tri stranišča; pri avtobusni postaji, na zelenjavnem trgu in pri morju. Srečni bi bili, če bi dobili vsaj eno. Glede nečistoče pa je povedal: “Okrog mojega Vala je čisto”, in s tem dal vedeti, da mora vsak stanovalec najprej sam počistiti pred svojim pragom in poskrbeti za okolico.
Dušan Žilavec iz JP Okolje je dejal, da so naredili nekaj obhodov po Piranu. Nastale luknje med kamnitimi bloki, ki so lahko tudi nevarne za peške s “špičaki” bo treba zafugirati. Posvetovali so	se	z	zavodom	za
varstvo kulturne dediščine. Rajmond Humar pa se je ob tem kar malce razjezil. Kamnite	bloke	je	treba
“odfugirati”, da bo lahko pronicala voda. To so	dobro
poznali stari Pirančani.
Zora Mužinič se je vprašala kaj delajo za to odgovorne občinske službe? Predsednica Alenka Šuto	je
ugotovila, da je obala javno dobro in od nas vseh, a je iz leta v leto nekako ožja, ker se na cesto širijo gostinci.
Kapital je očitno na prvem mestu, je dodala. Glede plaže so menili, da bi lahko bila vse do Fiese. Jožica Mlakar je vprašala kdaj bo Piran dobil kakšno javno stranišče? Gospa Mojca je predlagala nakup naprave, s katero bi s tal odstranjevali zlepljene žvečilne gumije. Barke v piranskem mandraču, na katerih plapolajo “črne zastave” iz razcefranih kosov polivinilastih vreč, so prava sramota. Za otroke nimamo nobene
primerne plaže. Stopnice, ki vodijo v morje, so včasih spolzke in nevarne. Treba bi jih bilo redno čistiti. Predlagali so tudi, da bi bilo treba na avtobusnem postajališču pri Tartinijevem trgu poskrbeti vsaj za kakšno zavetje, zlasti ko piha mrzla burja.
Znani nekdanji mestni policaj gospod Pavlič je povedal kako je nekoč bilo v mestu, v katerem je vladal tudi kopališki red. V kopalkah se namreč ni smelo v mesto. Včasih je v mestu stala tabla z napisom prepovedano trobiti.
Gospa Manfalda je opozorila na zapuščena in neurejena cvetlična korita. Piran je poslikan z grafiti. Začelo seje na Tartinijevem trgu in se nadaljuje po Ulici svobode. Opozorila je tudi na umazane zapornice. Redarji se ne sprehajajo, da bi kaj videli, se samo vozijo in kaznujejo voznike, so
bile njene pripombe.
Ljubo Bertok je povedal, da bo Občina Piran za ureditev plaže in za nekatere druge nujne posege v mestu namenila v proračunu, ki pa še ni sprejet, 62.500,00 evrov (15 milijonov SIT).
Marjan Maslo je povedal, da bodo zbrane pripombe objavili v bodočem novem občinskem glasilu.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Marjan Maslo je skrbno zbira! pripombe.
„Volilno telo na Slovenski obali se je obrnilo in dalo priložnost drugi politični opciji. Poraz je treba sprejeti in priznati zmago novoizvoljenim, čeprav nam morda niso všeč“, je na poslanskem večeru Brede Pečan povedal dr. Vlado Miheljak. Izolski primer lanskih lokalnih volitev, ki še vedno ni končan, je pustil za seboj veliko dvomov in je hkrati tudi velika šola za levosredinsko politično opcijo. Kdo bo odgovarjal za nove dodatne zaposlitve in neupravičene odstavitve sposobnih kadrov v občinskih upravah?
Na poslanskem večeru o aktualnem političnem stanju v Sloveniji, s posebnim poudarkom na stanju politične kulture na Obali, ki so ga priredili poslanka Breda Pečan in Socialni demokrati (SD) Izola, 30. januarja 2007, v palači Manzioli v Izoli, na katerem so sodelovali dr. Igor Lukšič, prof. politologije in podpredsednik SD, sociolog dr. Matej Makarovič in dr. Vlado Miheljak, izredni profesor na FDV in publicist, se je razvila živahna razprava o tem kaj se v zadnjem času dogaja v našem družbenopolitičnim sistemu in kako ljudje gledajo na klasične stranke, ki to v bistvu niso, zakaj jim volivci več ne zaupajo in raje dajo svoj glas novim listam ali tudi posameznikom, ki se pojavijo čez noč.
Ocenjevali so tudi lanske jesenske lokalne volitve na Obali, na katerih ni manjkalo agresivnosti, nekulturnega obnašanja in umazane kampanje, ki je dosegla svoj višek prav v Izoli s transparenti pred občinsko stavbo v času, ko je tam zasedala občinska volilna komisija, ki so jo morali zavarovati celo policijski specialci.
Na srečo seje vse končalo brez hujših posledic. Volitve so za nami in pošteno j e priznati zmago političnemu nasprotniku, čeprav nam morda ni všeč, je menil dr. Miheljak. Najmanj štiri leta bodo Izolo vodile nove politične sile, ki se sedaj res še nekoliko lovijo, čas bo pa pokazal koliko so sposobne popeljati Izolo v nove čase in nove zmage. In če se vrnemo k naslovu Koliko prodanih duš je treba razumeti posameznike, ki so zaslutili svoj trenutek, se „očistili“ spon socializma, prestopili „na drugo stran”, tvegali, zato si kajpak zaslužijo tudi plačilo. Zakaj bi jih krivili, ker so morda kljub neznanju in strokovni nesposobnosti sprejeli naloge, ki jim morda ne bodo kos. Kriv je sitem, ki dopušča, da se lahko povzpne na visoko funkcionarsko mesto tudi posameznik, ki se mu že od daleč vidi, da iz njega ne bo nič. Sistemu lahko očitamo predvsem tudi to, da dopušča nebrzdano novo zaposlovanje v občinskih upravah, tudi v obalnih občinah.
Grafit s sovražno vsebino
Sandro Kravanja, občinski svetnik, pripadnik Samoupravne narodne skupnosti Italijanov Piran je na seji Občinskega sveta Občine Piran, 13. februarja, poročal o primeru mazaštva, ki si gaje privoščil neznanec (ali več njih). Za tarčo sije izbral krajevno tablo z napisom Portorož - Portorose in premazal besedo Portorose ter dopisal SLO. Njegova tarča je bila tudi fasada osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom v Gregorčičevi ulici v Kopru. Napisa na fasadi šole „V sovražnike slovenstva naj trešči grom“ ne bi mogli preprosto imenovati grafit, pač pa verjetno gre že tudi premišljeno dejanje s sovražno nacionalistično vsebino. Občinski svet Piran je dejanje obsodil, storilce pa že išče tudi policija.
Februar 2007
Stran 4
Odprto pismo
Spoštovani gospod župana Občine Piran
■	'W*
primorski uVp
Splošno znano je, da ima piranska občina med vsemi slovenskimi občinami največji odstotek nad 65 let starega prebivalstva. To dejstvo terja ureditev različnih zadev, med katere sodi v prvi vrsti dom za ostarele.
Občina skoraj pol stoletja takega doma nima, čeprav se potrebe nepretrgano stopnjujejo.
Pred dobrim letom dni so se zamisli o graditvi doma za starejše občane začele realneje reševati. Občani so bili obveščeni, da bo po zastavljenem načrtu tak dom gotov do konca letošnjega leta, prve stanovalce pa naj bi sprejel najpozneje do marca 2008. Misel na graditev doma se je v zadnjih nekaj letih večkrat zelo resno zastavljalo. Vedno pa so prišli vmes skonstruirani zapleti tako, da so načrti propadli. Zadnji, lansko jesen pripravljeni načrti in izoblikovani pogoji za njihovo uresničitev, pa so se v zadnjem času z najrazličnejšimi, vse prej kot objektivnimi, pomisleki začeli spet podirati. Vse kaže, da smo navzlic tem trditvam kako so nekateri prepričani, da z gradnjo doma za starejše občane ni mogoče več odlašati, priča novim nerazumljivim zapletom.
Občane prav malo briga kako razplesti nekatere pravno tehnične zadeve. Pričakujemo pa, da bo do realizacije gradnje doma za ostarele prišlo čim prej.
Od občinskega sveta in od vas gospod župan neposredno pričakujem, da boste kot prioritetno neposredno nalogo sprejeli razreševanje sedanjih v marsičem skonstruiranih zapletov in da bo to za ostarele neodložljiva potreba za vse občane, končno realizirana.
Odločno protestiramo proti različnim poskusom zamakniti rešitev te za našo občino oziroma naše občane prepotrebne zadeve. Pričakujemo, da boste za rešitev tega problema povezali vse sile, ki jim je pri srcu, da po tolikih desetletjih pride do sodobne strehe in vsebinskega delovanja doma za starejše občane.
O tej neodložljivi zadevi smo razpravljali na našem odboru 24. januarja 2007.
Lepo pozdravljeni!
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran Predsednik Riccardo Giacuzzo
Temeljna celica lokalne samouprave v Zvezni republiki Nemčiji je občina (Gemeinde). Najvišji organ občine je občinski svet (Gemeinderat, Gemeindevorstand), ki ima v manjših mestih ali krajih svoje izpostave (Zvveckstellen). Podobno kot so bili nekoč v Jugoslaviji krajevni uradi.
Nadgradnja t.i. lokalne samouprave se uresničuje po piramidnem sistemu in sicer višjo stopnjo predstavlja Kreiss (okraj), mesto pa Stadt Kreiss.... Okraje smo poznali tudi v naši bivši skupni domovini. Njihovi izvoljeni ali imenovani predstavniki ali delegati in uradniki pa so bili Okrajni ljudski odbori.
Okraji se na tej 2. stopnji združujejo v zvezno deželo (Bundesland). Dežel v Zvezni republiki Nemčiji, kije bila leta 1990 ponovno združena, je 18. Glavno mesto dežele, ki je v več pogledih pravno in upravno samostojna in ima tudi svoje organe. Mesto ima naziv Bundesstadt.
Na ravni zvezne države (Bundesrepublik) je najvišje zakonodajno telo -dvodomni parlament Bundesparlament (Zvezni parlament) in Bundesrat (državni svet) kot posvetovalni organ, v katerem so izvoljeni predstavniki oz. zastopniki deželnih vlad.
Na ravni države delujejo številna ministrstva, zvezni uradi, sodišča, banka....
Iz organiziranosti lokalne oblasti v Zvezni republiki Nemčiji na nižji ravni oziroma t.i. prvi stopnji lahko sklepamo, da je v tej državi najnižja celica lokalne samouprave občina s svojimi občinskimi uradi. Krajevnih skupnosti kot so organizirane v Sloveniji nimajo.
Gemeinde (občina), ki ima Zweckstellen (izpostave), sledi Kreiss (okraj), Bundesland (dežela) in na vrhu Bundesrepublik (država). To tudi pove, da je pot do dovoljenj za določene investicije na najnižji ravni precej daljša kot pri nas v Sloveniji.
Zbirajo donatorska sredstva za izolsko bolnišnico
Zdrav podjetnik, Društvo za zdravje in varstvo pri delu ter koristno izrabo prostega časa iz Kopra, predsednik Vojko Čok, je v soglasju s svojima pokroviteljema Triglav Zdravstveno zavarovalnico d.d. in Banko Koper d.d. organiziralo donatorsko akcijo Sodelujte z nami ... Za našo bolnišnico. Donatorska sredstva bodo namenjena za nakup prenosnega UZ aparata urgentne internistične ambulante, ki ga ob izvajanju nujnih intervencij v Splošni bolnišnici Izola tudi nujno potrebujejo. Ocenjena vrednost aparata je 25.000 EUR.
Društvo zdrav podjetnik vabi vse občane, predvsem pa podjetnike in podjetja v naši regiji , da se jim pridružite. Res je, da bo naš prispevek le delček pomoči pri veliki problematiki, s katero se sooča ta ustanova, pa vendar se vsi zavedamo, daje življenje sestavljeno tudi iz takih malih delčkov. Donatorska sredstva zbirajo na TRR društva: 10100-0037946007 s pripisom: “Za našo bolnišnico”. Dobrodelna akcija bo odprta predvidoma do maja 2007.
Vse informacije so dosegljive na spletu: www.zdrav-podjetnik.net.
Izolska splošna bolnišnica postaja navidezno nerazrešljiv finančni problem.
Medtem ko se zdravstvene zavarovalnice kopljejo v dobičkih, Splošni bolnišnici Izola grozi potop. Če smo ceste reševali z bencinskim tolarjem bi lahko bolnišnice z zdravstvenim evrom, zvišanjem prispevkov in prerazporeditvijo sredstev iz dodatnega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v osnovno zdravstvo, ki ga je treba na vsak način ohraniti, so prepričani v Obalni sindikalni organizaciji. Zaposleni v izolski bolnišnici so že sedaj preobremenjeni in zbolevajo, zato tudi 11 odstotna odsotnost zaradi bolniške.
Sindikalista Euro Brožič in Peter Majcen na novinarski konferenci v Kopru.
težave. In še povrh tega: sanirati mora (tekočo) izgubo sicer ji grozi prisilna uprava. Moram reči, da sprva nisem dobro razumel, kaj pravzaprav hočejo s tem doseči? Pripeljati v bolnišnico nove brezčutne uradnike in ugotoviti, da kot javna (državna) zdravstvena ustanova v taki organizacijski obliki ni sposobna zdravo ekonomsko živeti; daje prevelika, preobsežna, potratna, brez zagotovljenih rednih finančnih
Potreben je glas ljudstva!
Peter Majcen je napovedal, da bodo pozvali članstvo sindikata in predstavnike lokalnih skupnosti za zaščito javnega zdravstva. Bo glas ljudstva za ohranitev SBI dovolj zgovoren in močan, da bi preprečili divjo privatizacijo ali celo razpad te bolnišnične ustanove?
Odpove vsak ekonomska logika
„Ne trudite se kolega. Pri reševanju finančnih problemov Splošne bolnišnice Izola odpove vsaka ekonomska logika", mi je po novinarski konferenci Obalne sindikalne organizacije dejal dober poznavalec notranjih razmer v tej zdravstveni ustanovi, ko sem kot novinar in ekonomist začel preveč na glas razmišljati, kaj vse bi bilo dobro postoriti, da bi se izolska splošna bolnišnica le nekako izkopala iz finančnih težav, ki jo spremljajo že vrsto let. S to nam drago bolnišnico se sedaj ukvarjajo prav vsi; strokovni in poslovni direktorji, ki se izmenjujejo kot po tekočem traku, lokalni novinarji, sindikati, svet bolnišnice, minister za zdravje, državni sekretar na tem ministrstvu Dorjan Marušič, ki sicer ugotavlja, da je sedanjemu vodstvu Splošne bolnišnice Izola celo uspelo zmanjšati izgubo iz tekočega poslovanja, ki naj bi v letu 2006 znašala kakšnih 260 milijonov tolarjev (skoraj enkrat manj od načrtovane), da pa bi lahko bolnišnico potopili stari dolgovi, ki znašajo nekaj čez milijardo tolarjev.
Kdo naj zagotovi
manjkajoča
sredstva?
Finančni minister dr. Andrej Bajuk kot kaže ne more odpreti proračunskega mošnjička, da bi lahko bolnišnica poplačala stare dolgove in v leto 2007 stopila z bolj gotovo osnovo. Uradniki iz Ljubljane sedaj govorijo: Poiščite notranj e rezerve! Bolnišnici predlagaj o celo najetje kratkoročnega posojila, garancijo pa naj bi dala država. S tem bi jo zagotovo spravili še v večje
storitev, so očitno pri tej zgodbi postranski problem. Naj se znajdejo in gredo po zdravje v Ljubljano, Novo Gorico.. .In sedaj še najhujše; bomo v našem zdravstvu res prišli počasi tako daleč, da bodo bolnika pred vhodom v bolnišnico najprej "finančno identificirali”, torej, ali ima denar, pri kateri zavarovalnici je zavarovan - in ali je ta zavarovalnica plačilno sposobna. Tako nekako tečejo stvari v obljubljeni deželi Ameriki.
Prisilna uprava ali prisilna poravnava?
Sprva sem pomislil, da gre za predlog prisilne poravnave, da bi se izognili stečaju, ki ga ne nazadnje lahko predlagata vsaj dva upnika. Ne, grozijo ji s prisilno upravo! Kot, da so bili vsi dosedanji direktorji bolnišnice, dr. Filli, dr. Kinkela, dr. Gantar, Miklavčič nesposobni in niso znali ugotoviti bistva problema.
Sedaj je verjetno brez pomena ugotavljati, daje bila bolnišnica nekoč (še v Jugoslavij i) zgraj ena na nepravem mestu, daje energetsko potratna, daje bila namenjena širši regiji, vključno s hrvaško Istro, da ne dobi zadostnega
Kaj se obeta naši bolnišnici na izolskem hribu?
FOTO: FK- Primorski utrip.
dotokov, da se storitve podvajajo, da je preveč delavcev...? Nekaj zagotovo drži. Redke so bolnišnice v svetu, ki lahko preživijo brez kritja razlike med stroški in prihodki iz naslova zbranih prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Bolnišnica ima okrog sebe kar nekaj zemljišč, ki bi jih lahko prodali in se vsaj začasno rešili iz izgub.
Odpiranje vrat zasebnemu kapitalu
Ko bodo vse to, da pač ne gre, nekako dokazali in prepričali javnost, bodo na stežaj odprta vrata zasebnemu kapitalu, ki se bo nastanil v opremljeni sobi, takoj zaprosil za koncesijo, to je plačilo storitev iz zdravstvenega fonda kajpak, s ciljem dosegati dobiček, kar ni nič sporno, če ne bi šlo na rovaš uporabnikov bolnišničnih storitev. Ergo, zasebni kapital je boljši, zdravniki so bolj delovni, sposobnejši, cenejši, bolnišnica na hribu je rešena! Ali je res tako, so se med drugim spraševali na Obalni sindikalni organizaciji?
Bolniki, uporabniki zdravstvenih
plačila za svoje storitve, da ji Zavod za zdravstveno zavarovanje reže pretanek kos kruha, da se vse tri zdravstvene zavarovalnice kopljejo v dobičkih, osnovno zdravstvo pa doživlja finančni kolaps in še bi lahko naštevali. Minister za zdravje zagotovo vse to ve, ali pa? Gospodje iz Ljubljane bodo znali povedati, da v vsaki vasi pač le ne moremo imeti “kliničnega centra”, da je potrebna racionalizacija..., privatizacija.
In še vprašanje. Kdo bo lahko ukazal privatniku, da mora ohranjati tudi nerentabilne bolnišnične oddelke, ki so kljub vsemu nujno potrebni?
Klic v sili
“V sindikatih se bomo borili za delavce, za njihove pravice, ne moremo pa se spuščati v poslovanje”, nam je povedal generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Euro Brožič. Na županih in prebivalcih Slovenske Istre je, ali bodo sposobni dvigniti svoj glas za bolnišnico, za ohranitev javnega zdravstva, kije sedaj že resno ogroženo. Naloga odgovornih pa je, da anafalbetske razprave nadomestijo z iskanjem pravičnejših rešitev izhoda iz krize.	FK
Politična premoč nad pravom?
Breda Pečan čaka na dokončne odločitve kar dveh sodišč, poslanec SDS Dimitrij Kovačič pa jo medtem že kar poziva k odstopu s poslanske funkcije. Ali se v Sloveniji res poraja politična premoč nad pravom?
Še obstaja možnost sprememb načrtovane trase hitre ceste Jagodje - Lucija. Kdaj bodo ukinili del regionalne cesto, ki deli Lucijo na dvoje?
Nekdanja izolska županja Breda Pečan je lahko po svojem strokovnem znanju učiteljica tudi tistim nasprotnikom, ki je ne bi radi več videli niti v poslanskih klopeh. Tako imenovana druga stopnja izolske volilne zgodbe se namreč šele prav začenja in kaže na to, da bo zadnjo besedo res moralo imeti ustavno sodišče, ki bo ugotavljalo, ali sta določili zakona o lokalnih volitvah in zakona o volitvah v državni zbor, ki urejata glasovanje po pošti, fes tako ohlapni, da dopuščata tisoč različnih interpretacij, ki $i jih lahko razlaga vsak svetnik aB poslanec po svoje, zmaga Pa tista stran, ki ima večino? V nobenem zakonu namreč ne Piše, da morajo biti na kuvertah oziroma glasovnicah poslanih P° pošti poštni žigi. Čeprav je izolska OVK (predsednik Mojmir Suhar) ugotovila na seji Občinskega sveta, da je bilo s poslanimi glasovnicami vse prav, da so prispele pravočasno in da je vse operacije z glasovnicami, ki so bile vpisane v poštno knjigo in predane v občinsko skrinjo, spremljal - in s tem soglašal predstavnik protikandidata oziroma nasprotne politične stranke Izola je naša, se je OVK opredelila drugače. Upoštevala je sklep upravnega sodišča, da morajo biti na kuvertah tudi Poštni žigi, sicer ne veljajo. In Prav zaradi tega določila, ki ga v zakonu ni, je Breda Pečan zgubila volitve za 6 glasov. To je namreč najbolj preprosta inačica rezultata izolskih volitev, če odmislimo vsa druga sumničenja in obtožbe vsevprek.
.bralce, ki niso dobro razumeli kaj je pred kratkim sklenil Oddelek upravnega sodišča v • °V* *?v°vr*c' naj Povemo, da je sodišče zavrglo le pobudo Brede Pečan o neveljavnosti ugotovitve, da je župan Izole omislav Klokočovnik do pravnomočnega sklepa.
Klokočovnik zanimiv tudi za rumeni tisk
Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik se je s prevzemom politične funkcije izolskega župana neposredno izpostavil tudi kritiki tiska. Direkt je v 30. številki na naslovnici zapisal: „ Iz Klokočovnikove omare padajo novi okostnjaki", pri tem pa opisuje negativne izkušnje njegovih pacientov.
Pravni ples o izolskih županskih volitvah se nadaljuje
Kaže, da bi se sedaj vzporedno s pravosodnim procesom ugotavljanja na upravnem in ustavnem sodišču kdo ima prav in kdo je resnični zmagovalec na izolskih lokalnih volitvah; Tomislav Klokočovnik ali Breda Pečan, rada vključila še politična opcija. Namreč SDS, ki podpira Popoviča in Verjetno tudi Klokočovnika ter Gantarja in ki ji je deloma že uspel velik met na rdečo Obalo, bi (ali je že?) predlagal preiskavo, na kateri bi na veliko razpravljali o domnevni vpletenosti kandidatke Brede Pečan v volilne postopke v Izoli. Šli so celo tako daleč, da ji je poslanec SDS Dimitrij Kovačič predlagal naj kar raje odstopi, sicer bodo zoper njo predlagali preiskavo. Politično seveda, ker pravne zadeve rešujeta upravno in ustavno sodišče, mar ne? Verjetno najbolj za lase privlečena je izjava poslanca SDS Dimitrija Kovačiča, ki se sklicuje na „visoke etične standarde", ki jih je z odstopom s poslanske funkcije pokazal poslanec DZ in župan Tržiča Pavle Rupar. Res zanimiv primer, kaj imata skupnega problematiki volitev v Izoli, kjer se Breda Pečan ni kompromitirala - in osebne zadeve nekega poslanca? Grožnja „odstop ali preiskava" je lahko kajpak pritisk na poslanko, ki je pokončna ženska.
Vržena kost Slovencem, ne samo Izolanom
Vzbujanje sumničenja je vržena kost Slovencem za glodanje, kar si lahko privošči politično močnejša opcija ne da bi kaj tvegala.
Politiki je kot kaže že pred časom uspelo razklati Izolane, ki še vedno ne vedo prave resnice in po ulicah ali gostilnah vsak svoje komentira zadevo.
Breda Pečan je svoje namere o pritožbi na upravno in ustavno sodišče jasno in glasno napovedala na seji občinskega sveta - in na nepravilnosti v času dolgih sej tudi sproti opozarjala. Sicer pa so izolske seje občinskega sveta res menda najdaljše v Sloveniji in poslušalec ali gledalec lahko dobi občutek, da so svetniki plačani na uro. Še dobro, da jih snema TV Sponka sicer ljudje ne bi niti vedeli kakšne predstavnike so izvolili v občinski svet.
Kaj bo sklenilo ustavno sodišče?
O pobudi Brede Pečan za oceno ustavnosti 41. člena zakona o lokalnih volitvah in tretjega odstavka 81. člena o volitvah v državni zbor, naslovljeni na ustavno sodišče, naj bi se opredeljeval tudi parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Sledilo naj bi tudi (politično) ..usklajevanje" štirih parlamentarnih strank, na katerem naj bi se na predlog SDS morda celo dogovorili o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki naj bi ugotovila nepravilnosti, ki naj bi se zgodile med lanskimi lokalnimi volitvami v Izoli. Ozek politični krog posvečenih naj bi torej moralno in politično pokopal Bredo Pečan, še preden bo svoje uspelo izreči ustavno sodišče. Delati je treba hitro in prehitevati po desni.
Pečanovi očitajo, da je pisala volilno pismo vsem tistim občanom, ki se niso udeležili glasovanj a, česnaj jopodprejo v drugem krogu. Zanima jih kje je dobila naslove. To, da so bile v času volilne kampanje v Izoli postavljene table z naravnost žaljivimi vsebinami, da so privrženci Klokočovnika, opremljeni s transparenti, kričali pred občinsko stavbo, v kateri je zasedala občinska volilna komisija, da so padale molotovke, seveda nikogar ne zanima.
Ali je mogoče, da imamo v naši družbi že toliko prevladujočih sil, ki bi o tako pomembnih zadevah radi odločali kar s politično večino, ne s pravnimi argumenti? Verjamemo, da tudi novemu županu Tomislavu Klokočovniku ni lahko, saj se senca o izolskih volitvah vleče že skoraj štiri mesece.
Miran Potrč o izmišljotinah
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč se je odzval na javne trditve in izmišljotine s proti-pozivom in povedal: „Če kdo meni, da so bile storjena pravno sporna dejanja, naj sproži ustrezne pravne postopke. Meni, da gre za ustrahovanj e pokončne SD. Zanimiveje zakaj se nič ne oglasi tudi predsednik SD Borut Pahor, ki bi moral prvi poskušati zaščititi članico SD ter zakaj politika ne da miru vsaj dokler zadene ne rešijo zato pristojni sodni organi?
Franc Krajnc
Krajani Lucije se pridružujejo sklepu sveta Krajevne skupnosti Lucija z lanskega novembra, da se resno preuči možnost zamika hitre ceste na vzhodno stran, na delu priključka 2-2, nato pa usmeri med obstoječe objekte obrtne cone (Bitermo, EuroSpin) ter ob vznožju vinjolskega hriba nadaljuje do predvidenega krožišča. Tako bi prihranili kar nekaj nevšečnosti in porušili manj hiš.
Javna obravnava, ki je bila lani v prostorih KS Lucija, v portoroškem Avditoriju in v hotelu Slovenija, v katero so se aktivno vključili krajani Lucije in Portoroža, je jasno pokazala, da to območje ne potrebuje melagomanske ceste, prave štiripasovnice z nekakšnim čudnim zaključkom (krožiščem) v dolini Lucije s še bolj čudnim vprašanjem kako naprej, kar bi imelo za posledico uničenje precejšnjih kmetijskih površin, rušenje nekaterih hiš in povečanje tranzitnega prometa v hrvaško Istro skozi Lucijo. Znano je, da so krajani na vseh javnih obravnavah izrazili zahtevo naj država da prednost izgradnji hitre ceste Koper - Šmarje - Dragonja.
Na pobudo krajanov Danila Ražmana in Maria Peroše je bil opravljen razgovor s predsednikom sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišičem, na katerem sta oba krajana izrazila svoje pomisleke in nestrinjanje s potekom trase hitre ceste, in sicer od priključka Lucija 2-2 do krožišča v dolini Lucije. Neposredno prizadeti krajani v Lučanu in Luciji bi bili seveda tisti, ki bi jim morali zaradi poteka trase hitre ceste porušiti hiše. Res pa je, da še do danes ne vemo katera hiša se bo zares morala umakniti novi hitri cesti? Kot so zapisali v KS Lucija, in dopis poslali tudi županu Občine Piran Tomažu Gantarju, je tu še vrsto stvari, ki bi jih bilo treba doreči, preden naj bi se lotili gradnje. Gre tudi za predlog, da bi bilo v primeru ohranitve predlagane trase H C potrebno prekritje HC pod objekti Čokove ulice v dolžini 150 do 200 m.
Neposredno prizadeti krajani predlagajo srečanje z županom
Glede na nevšečnosti do katerih bi lahko prišlo, potencialno neposredno prizadeti krajani predlagajo srečanje
Pa še res je
Angleščina za
Slovenije EU^
Nekateri zaposleni v državni upravi bodo nemara kmalu spoznali, da ne poznajo posebnosti	..evropske"
angleščine. PLANET GV zato že ponuja posebne tečaje „English for EU Presidency“ (angleščina za predsedovanje Slovenije Evropski uniji) v prvem polletju 2008. Predpostavljamo, da bodo državni organi poslali svoje birokrate na tečaj, ki stane samo 225 evrov. Le to ne piše, kdo bo tečaj plačal.
z županom Tomažem Gantarjem v prostorih KS Lucija, kjer bi ga radi seznanili s svojimi težavami. Na srečo bodočih prizadetih se gradnja hitre ceste skozi Lucijo še kar nekaj časa (let?) ne bo začela, ker ni dovolj denarja. Zagotovo bi bili materialno prizadeti najmanj dve hiši ter tudi Mario Peroša, ki se ukvarja s pridelavo bio prehrane, ki še posebej opozarja na parcelo, na kateri ima urejene rastlinjake in kjer je tudi vodni vir. Portorožani, stanovalci z Belega križa pred dobrim letom niso bili kdove kako zadovoljni s predvideno traso odseka hitre ceste prek Valete do Belega križa in naprej do mesta Piran. Kar nekaj predlogov je bilo naj bi cesto do Pirana speljejo po strunjanskem pobočju.
Prava uganka je tudi kako uresničiti predvideno ukinitev dela regionalne ceste, ki ločuje naselje Lucijo na dva dela. Če res nameravajo preusmeriti promet skozi naselje mimo pošte in TPC, bi bilo skrajno neodgovorno do tukajšnjih stanovalcev in kajpak tudi naselja, ki tako ali tako zaradi postopne gradnje ne predstavlja celote in je še vedno brez pravega središča. Čeprav gre pri gradnji HC za državni projekt, se bo morala poleg prizadetih krajevnih skupnosti (Lucija in Portorož) še enkrat aktivno vključiti Občina Piran in zahtevati od načrtovalcev trase HC Jagodja -Lucija več transparentnosti.
Predlog prekategorizacije mejnega prehoda Sečovlje
Z namenom preprečitve tranzita skozi Lucijo v KS Lucija predlagajo ukinitev mejnega prehoda Šečovlje in ustrezno razširitev mejnega prehoda Dragonja oziroma prekategorizacijo mejnega prehoda Sečovlje v maloobmejni prehod, kar utemeljujejo z dejstvom, da se cesti obeh mejnih prehodov na hrvaški strani združita v eno. Naj dodamo, da v skladu z evropsko direktivo že pospešeno gradijo schengenski mejni prehod Dragonja. Vprašanje zunanjih meja EU in s tem tudi mejnih prehodov v Istri, kakor tudi drugod na meji s Hrvaško, je natančno določeno s strogim schengenskim režimom, ki bo predvidoma začel veljati na kopnem 1.1. 2008, na morju pa tri mesece kasneje. Tukaj očitno ne bo omogočena nobena javna obravnava.
„1 feel Slovenia"
Novi slovenski turistični slogan namenjen tujcem „1 feel Slovenia" (Čutim Slovenijo), ki so ga sprejeli v STO, se kot kaže ni najbolje prijel. Morda pa bi vžgala kar sestavljenka vseh dosedanjih sloganov:
„1 feel Slovenia”
Čutim Slovenijo,
ker je na sončni strani Alp,
imamo rožice in lipove
liste,
zato se imamo fajn!”
■ w
primorski utp
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
////////////////////////////////// //////////////////////////////,
Prvi sestanek predsednikov svetov KS Piran
Vili Špeh, občinski svetnik in koordinator za krajevne skupnosti Občine Piran je 6. februarja v prostorih KS Lucija sklical 1. sestanek predsednikov svetov KS, na katerem so se pogovarjali o aktualnih vprašanjih, tudi o proračunu - in sprejeli kar nekaj pobud in predlogov.
Sestanka so se udeležili predstavniki osmih KS, kolikor jih je Občini Piran: Bruno Peroša, predsednik sveta KS Nova vas, Alenka Šuto, predsednica sveta KS Piran, Gašpar Gašpar Mišič, predsednik sveta KS Lucija, Mirela Flego, predsednica sveta KS Sečovlje, Denis Goja, predsednik sveta KS Padna, Manuela Rojec, podpredsednica sveta KS Portorož, ki nadomešča predsednika Maura Belca, Marina Knez, predsednica sveta KS Strunjan, Vili Špeh koordinator in Denis Fakin, podžupan Občine Piran in Zorka Kandare, tajnica KS Lucija.
Vili Špeh in Mirela Flego sta na 1. sestanku dala pobudo o pogostejših srečanjih z namenom večje koordinacije in doseganja boljših rezultatov dela.
Sejnin si ne bodo mogli izplačevati
Na sestanku so govorili pripravah proračuna Občine Piran za leto 2007 (prva obravnava na občinskem svetu je bila 13. februarja) in financiranju krajevnih skupnosti. Vili Špeh jih je seznanil, da si sejnin v KŠ ne bo mogoče izplačevati, ker opravljajo častno funkcijo in to ljubiteljsko. To pa kot kaže ne velja za občinske svetnike, ki dobivajo za vsako prisotnost na seji okoli 230 evrov, za delo v posameznem delovnem telesu OS pa po 62 evrov.
Piranske Krajevne skupnosti v letu 2007 pričakujejo 328.426,00 evrov prihodkov
Krajevne skupnosti naj bi dobile v letu 2007 enako višino dotacije, ne glede na velikost in potrebe. Večje KS imajo zaposlene tajnice in večino sredstev, pridobljenih iz občinskega proračuna, porabijo za plače. Nekatere KS (na primer Portorož in Lucija) pridobivajo dodatna sredstva od najemnin za
poslovne prostore, toda ta sredstva smejo namenjati le v obnovo objekta in za nakup razne potrebne opreme.
V vseh osmih KS v piranski občini (sodeč po izdelani bilanci A prihodkov in odhodkov) za leto 2007 pričakujejo 328.426,00 evrov prihodkov. Od tega iz občinskega proračuna 217.911 evrov. KS Portorož v svoj finančni načrt za leto 2007 ni vključila sredstev za izdajanje Portorožana, ker naj bi na občini pripravljali občinsko glasilo.
Največje prihodke pričakujejo v KS Portorož (84.677,00 evrov). Sledijo KS Sv. Peter (79.953,00 evrov), KS Piran (40.867,00 evrov), KS Lucija (33.115,00 evrov), KS Sečovlje (25.663,00 evrov), KS Strunjan (21.982,00 evrov), KS Nova vas (21.125,00 evrov) in KS Padna (21.044 evrov).
Predstavniki KS o prioritetah
Mestno knjižnico naj bi iz Pirana preselili v Lucijo
Predsedniki svetov KS so na prvi seji med drugim razpravljali tudi o prioritetah. Izpostavljena je bila preselitev mestne knjižnice iz Pirana v Lucijo, v prostore nekdanje opuščene trgovine M-Degro na Obali 116. Razlog: Okrajno sodišče potrebuje več prostora za svoje delovanje. Obstaja sum, da se bo sodišče v nasprotnem primeru odselilo v Izolo.
Za potrebe balinarskega kluba je predvidena gradnja nadstreška na igrišču na Belem križu, balinarji pa bi raje imeli svoje steze na opuščenih otroških igriščih v Luciji. Podžupan Denis Fakin je pojasnil, da bo v Luciji zgrajen kompleks športnih objektov, zato raznih igrišč ne bo primanjkovalo.
Denis Goja, predsednik sveta KS Padna je opozoril na problematiko parkirišča v strnjeni vasi Padna, ureditev cestne signalizacije in prepoved vožnje kamionov skozi vas in razširitve ceste. Glede slednje so že poslali protest županu. Žal nekateri krajani ne želijo dostopiti svojega dela zemljišča za razširitev ceste.
Kdo bo popravil sečoveljski most?
Mirela Flego je opozorila na potrebo po pločnikih v vasi, javnih poti, javne razsvetljave, ureditev kanalizacije in električne instalacije v Dragonji.
Za razne kulturne in športne prireditve bi krajani radi imeli tudi svoj kulturni dom.
Most čez Drnico pri trgovini Mercator, ki so ga med vojno porušili partizani,
je v zelo slabem stanju in postaja nevaren. Opozorila je, da občina premalo vlaga za normalen tok življenja krajanov v Sečovljah.
V	prikolicah Avto moto kampa v Strunjan prebivajo na črno
Predsednica sveta KS Strunjan Marina Knez je omenila napako j prejšnjega vodstva KS v zvezi s prodajo škofjeloškega doma.
V	kampu Avto moto društva Strunjan v Strunjanu živijo ljudje v prikolicah na črno, postavljajo si verande in gradijo razne druge prizidke. Most, ki vodi do Salinere, je potreben popravila. Prav tako bi bilo treba zgraditi pločnik do šole.
V	Kas Nova vas si prizadevajo za odkup zemljišč in razširitev poti ter za obnovo gostinskega in kulturnega objekta.
Manuela Rojec, podpredsednica sveta KS Portorož, je omenila problematiko Belokriške ceste, ki se vleče_že več let.
Alenka Šuto, predsednica sveta KS Piran, se pritožuje nad gostinci, ki so se preveč razširili na ceste oziroma javne površine. Preveč je parkiranih avtomobilov in premalo prostora za sprehajalce. V Piranu je veliko revščine, ugotavlja	>
predsednica.
Gašpar Gašpar Mišič si bo prizadeval za uresničitev največje želje krajanov Lucije, da bi vendarle v naselju v doglednem času dobili primemo središče	;
in tržnico. Je tudi za umaknitev	i
avto kampa in ureditev plaže pod klifom polotoka Seča ter preselitev kartinga na primernejšo lokacijo.
Tudi druge pobude
Predsedniki svetov KS so na svojem prvem sestanku sprejeli tudi nekaj skupnih pobud in predlogov: Pristojnim občinskim	p
službam naj se naloži, da opozorijo lastnike Marine Portorož in skušajo doseči dogovor ter predlagajo idejne rešitve v zvezi z ureditvijo območja Marine Portorož.
Poiščejo naj se kapitalske družbe, ki so pripravljene investirati v	s
izgradnjo novih zmogljivosti v piranski občini, po sistemu javno-zasebno partnerstvo.
Naj se preuči možnost uvedbe enotnih tabel za celotno občino. Razlikujejo naj se le po grbu in nazivu KS.
Naj se ponovi postopek za ureditev golf igrišča v Sečovljah, saj zadnje čase kaže, da krajani spreminjajo svoje prejšnje stališče.
V Krajevni skupnosti Lucija ugotavljajo, da nekateri uporabniki nimajo nobenega pisnega dogovora ali sklepa KS o najemu oziroma uporabi prostorov.
V januarski številki Primorskega utripa smo zapisali, daje novoizvoljeni predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič nekdanje najemnike male sejne dvorane v KS Lucija pisno pozval naj izpraznijo arhiv in dmge stvari v omarah, ker želijo „sobo malce olepšati". Reakcija, zlasti lucijskih borcev, je bila kar burna. Sestal seje svet KS Lucija in dejansko tudi ugotovil, da nekateri uporabniki (tudi ZB Lucija) nimajo urejenega pravnega razmerja oziroma sklepa sveta KS o uporabi prostorov. Zato morajo podati vloge, na podlagi katere bo svet KS sprejel sklep o možnostih uporabe prostorov, višine najemnine oziroma uporabnine ali oprostitve plačila.
Predsednik Mišič je 23. januarja predsednika Krajevne organizacije ZB Lucija Janeza Geršiča, pisno pozval naj ZB poda vlogo, na osnovi katere bo svet KS sprejel sklep in jim omogočil brezplačno uporabo prostorov za nadaljnja občasna srečanja v prostorih KS Lucija.
Občina Piran se ne more neposredno vključiti v financiranje prenove, ker ni lastnica stavbe.
Piranski akvarij predstavlja posebnost mesta in stik z morjem. Letno pa ga obišče veliko število domačinov, šolarjev in turistov. Večkrat je bilo slišati, da bi ga bilo treba nekam preseliti, stavba pa medtem kliče po prenovi, oprema j e zastarela in prizadevni delavci jo komaj vzdržujejo. Vprašanje prenove je na 3. redni seji piranskega občinskega sveta sprožila občinska svetnica Stanislava Premru-Lovšin (DeSUS). Župan Tomaž Gantarji je odgovoril, da so se o tem že pogovarjali s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport, ki so bili pri njemu na obisku. Država naj bi zagotovila glavnino sredstev za prenovo, občina pa naj bi financirala zunanjo ureditev na javni površini, morda tamkajšnjo ribjo tržnico in drugo. Iz občinskega proračuna je bilo lani namenjeno za pripravo idejnih projektov 2 milijona SIT, pri tem pa je kot kaže tudi ostalo. Občina Piran ni lastnica stavbe (Hoteli Piran), zato vanjo ne more neposredno investirati. O prenovi akvarija (okvirna cena okoli 400 tisoč evrov) se govori že kar nekaj let, letos pa naj bi morda postala resničnost?
V Kopru v neposredni bljižini Policijske uprave so pred dnevi porušili poslopje v katerem je v času SFRJ obratovala nekdanja Jugoslovanska izvozna kreditna banka Beograd, ki je predstavljala nekakšen simbol moči jugoslovanskega bančništva in skrbela za verigo posojil podjetjem za potrebe uvoza in izvoza iz zahodnih kapitalističnih držav. Že veliko pred razpadom Jugoslavije je svoja vrata zaprla tudi JIK banka. Kaj seje dogajalo z bilančno vsoto tedanje banke in kam so pretakali viške finančnih sredstev je ostala skrivnost.
Esonat del narave v vašem prostoru
Biometeorologija je znanost, ki se ukvarja z vplivom vremenskih pojavov na žive organizme. Združuje področja raziskav v meteorologiji, biologiji in medicini. Najbolj je usmerjena na raziskave atmosferskega vpliva na zdravje in počutje ljudi.
Raziskave kažejo, da vremenski pojavi in klima pomembno vplivajo na delovanje in počutje živih organizmov. Na ljudi učinkujejo spremembe temperature, vlažnosti ozračja, vetrovi, toplotno in sončno sevanje, onesnaženje zraka.
Veliko znanstvenikov v svetu se ukvarja z delovanjem vremenskih vplivov na nevrovegetativni živčni sistem človeka.
Nevroegetativni živčni sistem se odziva na spremembe vremena. Ti odzivi se odražajo v vedenju in počutju ljudi. Vremenske sprembe vplivajo na razdražljivost, spanje in koncentracijo ter poslabšanje ali izboljšanje bolezenskih znakov.
Učinki vremena na nevrovegetativni živčni sistem so še posebno izraziti ob prehodih vremenskih front in ciklonov.
Ob prehodu fronte ali ciklona se spreminja zračni tlak, spreminja se temperatura, pihajo vetrovi, vetrovi na gorskih pregradah zaradi turbolenc ustvarjajo hitra nihanja zračnega tlaka in infrazvok, bistveno se zmanjša sončno obsevanje, močno se spremeni atmosfersko električno polje.
Opravljene študije dokazujejo pozitivne učinke naravnega atmosferskega električnega polja, ki je prisotno ob lepem, stabilnem vremenu.
Naravno atmosfersko statično električno polje
Od ionosfere pa do Zemljinega površja se razteza naravno atmosfersko statično električno polje. Takšno električno polje je prisotno le ob lepem jasnem vremenu.
V	bližini neviht in ob slabem vremenu se polje poruši, spremeni polariteto in jakost.
Zaradi delovanja Zemljinega magnetnega polja, kozmični žarki in sončni veter povzročajo ionizacijo v zgornjih plasteh atmosfere-ionosferi. Ionosfera ima pozitivi električni naboj, zemljino povšje pa negativni naboj. Tako obstaja razlika v električnem potencialu med ionosfero in Zemljinem površjem, ki med ionosfero in Zemljinem površjem vzdržuje atmosfersko statično električno polje. Na Zemljinem površju ima jakost -lOOV/m. V bližini nevihtnih oblakov in vremenskih front takšnega električnega polja ni. Električni naboj v nevihtnih oblakih je razporejen drugače. Električno poje v bližini nevihtnih oblakov je nestabilno, obrnjeno v nasprotno smer in mnogo močnejše. Strele v nevihtnih oblakih zmanjšujejo električne potenciale v oblakih in okolici istočasno pa preko ionosfere prispevajo k ohranjanju statičnega poj a v področjih lepega vremena.
Površina zemlje je prevodna. Vlažne kamnine na kopnem in slana morja so odličen električni prevodnik. Električno prevodne snovi zaustavijo širjenje električnega polja. Zato tega polja ne najdemo pod zemljo in pod morsko gladino. V prostore, ki so obdani z električno prevodnimi snovmi zunanje polje ne more prodreti. Polja ni v avtomobilih, ladjah, letalih ...
V	stavbah, kjer je pri gradnji uporabljen železobeton ali jeklene konstrukcije ni naravnega atmosferskega električnega polja ali pa je zelo šibko.
Električno polje učinkuje na električno nabite delce v ozračju. Pozitivni ioni se zaradi polja gibljejo od ionosfere proti Zemljinem površju, negativni ioni pa v nasprotni smeri. Polje deluje tudi na naelektrene prašne delce. Električna sila preprečuje delcem, da bi v zraku lebdeli.
Esonat je elektronska naprava, ki v omejenem področju v prostoru vzpostavi naravno atmosfersko električno polje.
Ljudje veliko časa preživimo znotraj prostorov. Največ se dalj časa zadržujemo na istem mestu, ko spimo v spalnici. Zato je okolica postelje najprimernejša za simuacijo naravnega atmosferskega električnega polja.
Mag. Franci Henigman
Občinski svetniki in svetnice Občine Piran so na 3. redni seji, 13. februarja, vzeli v precep predlog občinskega proračuna za leto 2007, ki sta jim ga predstavila župan Tomaž Gantar in predstojnica urada za finance Breda Klobas. Proračun 2007 je v primerjavi s proračunom 2006 precej manjši.
A je, kot pravi župan, razvojno naravnan. Lanski proračun je znašal 38,40 milijona evrov (9,2 milijarde tolarjev), vendar ni bil v celoti porabljen. Za leto 2007 bo na voljo (skupaj s prenosom iz lanskega leta) 34,63 milijona evrov (8,3 milijarde tolarjev), kar je 5, 23 milijona evrov (900 milijonov SIT) manj. Breda Klobas je dejala, da tradicionalni Porabniki proračunskih sredstev kljub težavam, ki jih imajo občine z državo glede financiranja primerne porabe (država namreč počasi a zanesljivo zapira finančne škarje), ne bodo prizadeti. Župan Tomaž Gantar je bil kritičen do prejšnje občinske oblasti. Pa ne zato, ker mu je pustila 4 milijarde tolarjev viškov v proračunski blagajni, pač pa zato, ker ne bo dovolj finančnih sredstev za že začete in nove projekte in obveznosti. Denar se je v lanskem letu nabral od Precej ugodnejše prodaje občinskih zemljišč kot so pričakovali in od komunalnih prispevkov, vendar bo treba ta zemljišča tudi komunalno opremiti. Župan se boji, da bo ta strošek veliko večji kot znašajo prenesena proračunska sredstva in hkrat: tudi pove, da občina v letu 2007 t]e bo prodajala svojega premoženja, da pa bi radi tudi izvedeli kolikšna je pravzaprav občinska premoženjska bilanca?
Predlog odloka v prvem branju soglasno sprejet
predlog odloka o proračunu Občine tran za leto 2007 je občinski svet
soglasno sprejel, skupaj s pripombami in mnenji podanimi na seji. Odbor za finance (predsednica Vladimira Čerin) je podal 7 predlogov, med drugimi tudi naj se preuči način financiranja krajevnih skupnosti, naj se zagotovijo sredstva osnovni šoli Vincenzo de Castro za zagonske stroške ob preselitvi dejavnosti zavoda v prenovljeni objekt ter da naj se med prednostne naloge uvrsti projekt zagotovitve zadostnega števila klasičnih pokopnih mest na piranskem pokopališču.
Nadzorni odbor (predsednica Nataša Pobega) je podal pisno mnenje, da je predlog proračuna kljub naraščanju odhodkov v primerjavi s prihodki razvojno naravnan, predvsem na račun zmanjševanja nekaterih ne nujnih izdatkov. Predlaga, da se sredstva neposrednim proračunskim porabnikom dodeljujejo neposredno. Sredstva namenjena za promocijo turizma, kulture in raznih prireditev bi bilo treba združiti na enem mestu, da bi bila večja smotrnost in preglednost porabe.
Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (predsednica Stanislava Premru- Lovšin) je predlagal naj v načrtu razvoj nih programov za obdobj e 2007-2010 - za program opremljanja stavbnih zemljišč, časovno in finančno uskladijo naloge med tehnično dokumentacijo ter gradnjo, da ne prihaja do nepotrebnih zamikov. Odbor za gospodarske javne službe (predsednik Marko Tancer) je med svojimi stališči tudi poudaril naj se preuči možnost povečanja finančne postavke Gražna hiša Arze Piran. V načrtu razvojnih programov za obdobje 2007-2010 (torej za čas
mandata tega občinskega sveta) naj se za program opremljanja stavnih zemljišč bolj konkretno opredeli investicija pod št. 1.2.38 “turistični pomol”. Odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti (predsednik Marko Tancer) je predlagal naj se preuči možnost, da bi del namenskih sredstev LTO, ki jih ta prejema iz naslova turistične takse, nameni za ureditev obalnega pasu. Odbor za morje in obalni pas (predsednik dr. Patrick Vlačič) na predlog proračuna ni imel pripomb.
Odbor za družbene dejavnosti
(predsednica Irena Dolinšek) je predlagal naj se sredstva na proračunski postavki 100301 Lokalni zaposlitveni programi (javna dela) povečajo z načrtovanih 111.839,00 evrov vsaj na 125.188 evrov. Odbor za kulturo (predsednica Martina Gamboz) je predlagal naj se odpre nova proračunska postavka za morebitni najem prostorov oziroma izvedbo investicijsko vzdrževalnih del za knjižnico v Luciji. Odbor za šport (predsednik Marino Mahnič) predlaga določitev upravljavca objekta in nogometnega igrišča pri podružnični osnovni šoli v Sv. Petru. Odbor za urbanizem, okolje in prostor (predsednik Borut Valenčič) je dal več priporočil. Med drugim predlaga, da je treba številčno zelo okrepiti urad za okolje in prostor. Komisija za vprašanje italijanske narodnosti - Commissione per le questioni dela nazionalita’ italiana (predsednik Borut Valančič) predlog proračuna podpira.
Občinska uprava bo v času do 4. seje občinskega sveta, 27. februarja, pretehtala vse predloge in pripombe.
Trije dogodki v Kopru
Premierna drama v Gledališču Koper Tramvaj poželenje, razstava slik Radovana Koka in odprtje prenovljene Verdijeve ulice
Tramvaj poželenje
remierno dramo Tennesseeja Williamsa Tramvaj poželenja, ki so jo uprizorili v Gledališču Koper v petek, 9. februarja, je pritegnila veliko nimanja. Delo je prevedel Zdravko Duša. Njegovo sedmo postavitev a slovenskih odrih so pripravili režiser Boris Cavazza, dramaturg Matjaž nski, scenograf in oblikovalec luči Damijan Cavazza, kostumografinja olonca Valentinčič, lektorica Barbara Rogelj in avtor glasbe Igor Leonardi.
uTb ° ^ata^a Matjašec, Mojca Fatur, Sebastijan Cavazza, Gregor Zorc
Razstava slik Radovana Čoka
Na dan uprizoritve premierne drame Tramvaj poželenje v koprskem gledališču je mojster fotografije Radovan Čok predstavil svoje fotografije, ki so nastala v zadnjih treh letih v Gledališču Koper. Razstavo so odprli na premierno odprti Verdijevi ulici.
Odprli so obnovljeno Verdijevo ulico
Zbrane je pozdravil župan Mestne občine Koper Boris Popovič.
Radovan Cok in Zdenka Lovec
KNmCAOBRfNKJs
pulil pMii
Predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok je na sedežu Obrtne zbornice Slovenije v Ljubljani, 13. februarja 2007, predsedniku OZS Miroslavu Klunu svečano predal prvo bančno poslovno plačilno kartico Obrtnik, za člane OZS, ki niso komitenti Banke Koper ali bank članic sistema Activa pa tudi prvo predplačilno kartico.
Obrtna	zbornica
Slovenije (OZS) je v sodelovanju z Banko Koper svoji članski in bonitetni kartici Obrtnik dodala novo - plačilno funkcijo. V ta namen je Banka Koper razvila prvo predplačilno kartico v slovenskem finančnem prostoru.
Brezplačno jo bodo prejeli vsi člani Obrtne zbornice Slovenije Predsednik uprave Banke Koper predaje (47.850 članov).	kartico Obrtnik predsedniku OZS.
Nadgradnja uspešnega sodelovanja z OZS
OZS in Banka Koper sta septembra 2006 podpisali pogodbo o partnerskem poslovnem sodelovanju, ki prinaša nove oblike sodelovanja na področju informiranja in predstavitev ponudb. Svoje že do sedaj uspešno in raznovrstno sodelovanje z območnimi obrtnimi zbornicami sta instituciji nadgradili in ustvarili podlago za projekt plačilne kartice Obrtnik in poslovnih paketov pri širitvi sodelovanja z obrtniki.
KARTICA OBRTNIK - članska, bonitetna in po novem tudi plačilna
Projekt plačilne KARTICE OBRTNIK vključuje dve kartici:
-	bančno-poslovna plačilna kartica Obrtnik Activa/Visa Business Electron, ki jo prejmejo člani OZS in komitenti Banke Koper ali bank članic sistema Activa (Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor, Poštna banka Slovenije) in
-	predplačilna kartica Obrtnik Activa/Visa Electron, namenjena članom OZS, ki so komitenti vseh ostalih bank.
Pri obeh karticah gre za nadgradnjo obstoječe kartice Obrtnik. Kartica združuje obstoječi funkciji članske in bonitetne kartice: identifikacija v zbornici, identifikacija pri uveljavljanju popustov med obrtniki, izkoriščanje posebnih ugodnosti partnerjev in sponzorjev zbornice ter po novem še plačilno funkcijo. Imetniki lahko plačujejo izdelke in storitve preko svetovnega spleta in drugih načinov, kjer kartica fizično ni prisotna (kataloška prodaja, hotelske rezervacije...), plačujejo preko POS terminalov ter dvigujejo gotovino na bankomatih tako doma, kakor tudi v tujini. Dodatno imajo Mag. Samo Uljan, Služba marketinga možnost hranjenja in uporabe Banke Koper, odgovoren za projekt.
OZs' 'bo uvedba lačilnlh Simon Breeden,predstavnikinposlovni kartic olajšaTpostovailje! Taj Partner Visa za EvroP° >" Primož Patru, lahko sedaj za identifikacijo, vodja oddelka kartičnega poslovanja -pridobitev popustov med Activa v Banki Koper. člani in plačila uporabljajo le FOTO: FK- Primorski utrip, eno kartico.
Prva predplačilna kartica v slovenskem bančnem prostoru
Nova kartica Obrtnik Activa/Visa Electron je prva predplačilna kartica v slovenskem bančnem prostoru. Z razvojem novega bančnega produkta se je sistem Activa in v njem Banka Koper, ponovno izkazala za inovatorko in nosilko razvoja. Preko inovativnega plačilnega instrumenta je mogoče plačevati le v okviru finančnih sredstev, prenesenih na kartični račun. Slednje omogoča boljši nadzor nad sredstvi in obenem predstavlja zaščito imetnikom, saj se tveganje zaradi izgube ali kraje kartice zmanjša na višino predhodno naloženih sredstev. Predplačilno kartico imetniki polnijo z običajnim plačilnim nalogom v svoji (elektronski) banki s sredstvi iz poslovnega računa. Imetniki kartice lahko hitro, enostavno, predvsem pa v vsakem trenutku dobijo informacijo o stanju sredstev na računu preko servisnega centra Activa na telefonski številki 05 666 1855 in seveda preko bankomata.
Bančno poslovna kartica pa po drugi strani omogoča plačevanje in druge plačilne funkcije preko črpanja sredstev iz poslovnega računa. Ponudba bančno-poslovne kartice vključuje brezplačno izdajo za imetnika in pooblaščenega sodelavca ter predvsem brezplačno negotovinsko poslovanje.
Glavne prednosti nove kartice Obrtnik za člane OZS
-	Večnamenskost, v eni kartici več funkcij — članska, bonitetna in plačilna.
-	Široka paleta plačilnih funkcij - bankomati, POS terminali, spletni nakupi, kataloška prodaja, hotelske rezervacije.
-	Uporabnost doma in v tujini, v sklopu najbolj razširjenih kartičnih sistemov v Sloveniji (ACTIVA) in v tujini (VISA).
-	Predplačilna kartica ima dodatno prednost v varnosti, saj se pri njej znižuje tveganje zaradi izgube ali kraje kartice na višino predhodno naloženih sredstev.
-	Bančno-poslovna kartica omogoča uporabo bančnih storitev in produktov iz celovite ponudbe in načinov poslovanja z banko, brezplačno negotovinsko poslovanje.
-	Omogoča še nadgradnjo - digitalna potrdila, nove namembnosti.
■ W
primorski uVp
Gledališče
Tartini Piran	M*
Tradicionalni pustni ples
V organizaciji Skupnosti Italijanov Piran bo v soboto, 17. februarja 2007, ob 20.00 uri v Gledališču Tartini Piran že petič zapored veliki pustni ples, s katerim obujajo tradicijo in v tem pogledu tudi nekatere značilnosti za mesto Piran, kar predstavljajo pustne maske z različnimi liki.
Vsako leto plesu dodajajo kakšno novo zanimivost, kakovostno plesno glasbo z družabnim programom. Pustno prireditev uvrščajo med kulturno zabavne dogodke, ki dajejo kraju poseben pečat in čar. Tudi zato privablja pustni ples vedno več obiskovalcev. Za gostinsko ponudbo poskrbi Caffe teater, ki ima sedež v stavbi gledališča.
Ob polnoči razglasijo najlepše maske in podelijo zlato masko in lento. Ker prireditev tudi nekaj stane prosijo za pomoč, v upanju, da se bodo odzvala gostinska in turistična podjetja ter drugi morebitni sponzorji ali donatorji te tradicionalne prireditve.
Vsem donatorjem, ki bodo podprli veliki pustni ples z najmanj 209 evri (50.000 SIT), ponujajo donatorsko ložo v Gledališču Tartini. Vse sponzorje in donatorje bodo imenovali in se jim na prireditvi tudi javno zahvalili, je v imenu organizatorja zapisala Fulvia Zudič.
Pustovanje „1001 NOČ..
»Privoščite si pravljico! Zavrzite sivi vsakdan! Pobrskajte po omari in se problecite v sanje!
Cafe Central v Portorožu bo od 21.00 dalje i’ soboto, 17. februarja posta! prizorišče pustovanja v slogu
.. Tisoč in ene noči“
Med letečimi preprogami, ob glasbi Memories Banda, nastopu Tea\ Cizamo in orientalskih pl Šeherezada se najlepšim maskam obetajo tudi nagrade.
Vstop je prost, priporočamo pa rezervacijo mize.«
Nedelja / domenica, 18.2.* 15.00, Amfiteater / Anfiteatro Avditorij Portorož - Portorose PUSTNO RAJANJE S TEA) CIZAMO ČARNE VALE CON ILTEATRO CIZAMO
Ples, žongliranje, zabava, barvanje, otroški lunapark in presenečenje za maškare.
Ballo, giocoliere, divertimento, trucco, lunapark e una sorpresa per le mascherine.
Vstopnina samo za nemaskirane obiskovalce / ingresso per coloro che non saranno mascherati: 4 EUR / 958 SIT.
ŠOLSKE POČITNICE/VACANZE SCOLASTICHE
Za ceno enega si lahko ogledale dva mladinska filma / due film per giovani al prezzo di uno.
Vstopnina / ingresso: 3,96 EUR / 950 SIT.
Ponedeljek / lunedi1, 19.2.* 17.00, Avditorij Portorož - Portorose SREČA NA VRVICI / LA FELICITA APPESAAD UN FILO (1977)
Torek / martedi1, 20.2.* 17.00, Avditorij Portorož - Portorose NEPOPISAN LIST / UN FOGLIO BIANCO (2000)
Sreda / mercoledi', 21.2 * 20.00, Kavarna / Caffe Avditorij Portorož - Portorose Potopisno predavanje / appunti di viaggio Primož Šutak: PORTRETI INDIJE / RITRATTI DTNDIA Vstop prost / ingresso libero.
Četrtek/giovedi122.2.* 20.30, Gledališče Tartini Piran / Teatro Tartini di Pirano
Koncert / concerto
RUDI
KAMBIAMENT / KAMBIAMENT
Vstopnina / ingresso: 13 EUR / 3.115 SIT (v predprodaji / in prevendita 10 EUR / 2.396 SIT).
Ravno sem se usedla k računalniku, in začela s pisanjem prispevka za Primorski utrip, ko je mojo pozornost pritegnila novica na televizijskem dnevniku. Vlada sprejema dopolnitev zakona o zaščiti živali. Naziv ukrepa se glede na glavno vodilo dopolnitve zdi grotesken; na vseh javnih mestih bodo namreč morali biti vsi psi na povodcu.
Prevevati so me začele različne misli od tiste, kupi si psa, saj je to edini način, da si kupiš prijatelja, do tiste, zakaj je sploh do tako hudega ukrepa prišlo. Človek je v svojem pogledu precej egocentrično bitje in kolikor že skoraj tri desetletja spremljam odnos med človekom in psom, je v zadnjem času ta relacija pripeljala do grozovite točke nestrpnosti. Ne psov do ljudi, marveč ljudi do psov. In tu govorim o ljudeh na splošno, ne pa o lastnikih psov in nelastnikih - kajti tudi lastniki psov so zelo nestrpni do nelastnikov in tudi do ostalih lastnikov psov. Skratka težava je v ljudeh.
Poskrbeti za čistočo
Gotovo je eden močnejših motečih zadev pobiranje pasjih iztrebkov. Nedavna akcija v Ljubljani in številne druge kampanje v medijih so opozorile na ta problem še širše. Tu si lastniki psov žal nismo enotni in čeprav opažam, daje prišlo v zadnjih letih do velikega napredka, smo še daleč od sprejemljivega. Kot lastnik psa in hkrati kot nekdo, ki si želi ohraniti kolikor toliko čiste čevlje, si upam trditi, da premorem pogled z obeh strani. Zato na sprehod vedno vzamem s seboj vsaj 2 vrečki, ki sta namenjeni pobiranju nesnage. Zgodilo se je tudi že, da sem pobrala »tuj« iztrebek, saj nisem bila prepričana, ali gaje za seboj pustila moja psička. Ne razumem tistih lastnikov psov, ki niso sposobni počediti za svojim psom - saj je njihov kuža praktično del njih, vedo s čim so ga hranili, vedo odkod je iztrebek prišel. Oprostite mi primerjavo, ampak tudi za svojim otrokom počistimo, če sam tega še ne zna, mar ne? Se pa tudi sama srečam nemalokrat s težavo in nosim vrečko z neprijetno vsebino kar nekaj časa, preden najdem kakšen smetnjak. Za primer vzemimo recimo lucijsko in portoroško plažo, ki razen zabojnika, ki je namenjen zbiranju alg, ne premore v zimskem času niti enega smetnjaka! Vendar mi ni težko ker čutim, da je to moja dolžnost. In prav tako kot nasprotniki psov se jezim na neodgovomeže. Vendar se jezim ko vidim, da je kuža opravil potrebo in lastnik ni pobral »izdelka«, ne pa že ko gresta kuža in lastnik (z vrečko v žepu) samo mimo mene, torej kar tako iz preventive, kot sem to doživela s strani nepasjeljubcev že nič kolikokrat. Že tu si lastniki psov žal nismo enotni, vendar upam, da se bo stanje izboljšalo ob še večjem številu smetnjakov in ob naraščanju zavesti za čisto okolje. Če bi bilo po moje, bi seveda konkretno kaznovali tudi vse tiste, ki vržejo po tleh papirček ali cigaretni ogorek, vendar to je že druga zgodba.
Kaj je nevaren pes?
Kar pa je bolj pereč problem pa je napad na človeka oziroma povzročitev poškodbe z ugrizom. Seveda statistični podatek, da je veliko večja verjetnost, da se bo otroku kaj zgodilo ob nepravilnem ravnanju staršev ali varuške kot pa zaradi ugriza psa, vendar to še ne opravičuje dejstva, da se ugriz sploh zgodi. Nedavni dogodki v Ljubljani, pa pred tem v Celju, kjer je bilo vsakič v napad vpleteno več psov hkrati so torej sprožili debate o natančnejši
opredelitvi lastništva psov. Kaj je torej nevaren pes? Zakon ga opredeljuje kot tistega psa, ki NEIZZVANO enkrat ali večkrat ugrizne, napade ali se napadalno vede do človeka oziroma živali. Odvzem in usmrtitev nevarnih psov je na področju EU kot tudi ostalih držav različno urejen. Niso predpisani poenoteni postopki odvzema niti poenoteno pojmovanje nevarnih psov oziroma katere pasme spadajo v to skupino. Anglija ima zakon o nevarnih psih. Prepovedano je posedovanje, reja, prodaja ali izmenjava naslednjih pasem: pit buli terier, tosa inu, argentinska doga in brazilska fila. ZDA ima v splošnem pravnem pravilu navedeno, da noben pes ni nevaren zaradi pasme ampak se t.i. nevarnost določa samo na podlagi njegovih dejanj. Po drugih podatkih pa imajo posamezne zvezne države to problematiko bolj razdelano v smislu, daje prepovedana vzreja ali lastništvo večjega števila psov pasme pit buli terier.
Cilj zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti živali je dopolniti postopek odvzema in usmrtitve živali iz razlogov varovanja življenja in zdravja ljudi, ne pa varovanja »muh« in nečimrnosti, kajti v 26a. členu dopolnitve zakona jasno določa, da govorimo le o psu, ki je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka, suma hude ali posebno hude telesne poškodbe. Torej tisti, ki ste morda mislili, da se lahko jezite, če vas je pes pogledal, povohal ali vas kakorkoli moti pogled na to kosmato žival, ste tu izvzeti. Določa se tudi obveznost skrbnikov psov, da morajo biti psi na javnih mestih na povodcu. Daje tudi pravno podlago lokalnim skupnostim, da za pse na svojem področju uvedejo pristojbine, prav tako pa lahko izvajajo nadzor nad obveznostjo skrbnikov, da imajo na javnih mestih pse na povodcu, (in tu priložnost, da si napolnijo občinske blagajne!) Kajti javno mesto je vsak prostor, ograjen, odprt ali zaprt, na katerega ima dostop ali dovoljenje za dostop javnost, bodisi za plačilo ali drugače. Tu bomo davek plačali vsi tisti, ki smo neskončne ure vzgoje in šolanja posvetili dvema poveljema: »sem« in »poleg« prav zaradi tega, da je naš kuža lahko prost, ko pa se kdorkoli približa, ki bi ga njegova prisotnost lahko zmotila, jih pokličemo in »dokler nevarnost ne mine« jim velimo, da morajo ostati in hoditi poleg. Je pa že res, daje nekje treba potegniti črto in ker vsi lastniki nimajo popolnega nadzora nad svojimi psi, je treba pač privezati pse. V redu, midve s psičko se že prilagajava in intenzivno vadiva »poleg« na povodcu, ki je zanjo, verjeli ali ne, bistveno težji od hoje ob nogi brez povodca.
Torej če bo vaš pes postal nevaren - to pomeni, daje povzročil hujšo telesno poškodbo človeku ali živali, ga boste morali voditi na javnih mestih na povodcu, z nagobčnikom in ne boste ga smeli zaupati v varstvo osebi, ki bo mlajša od 16 let. Edini primeri, ko bo vaš pes nekaznovano ugriznil bo, ko bo ugriz posledica vstopa osebe v tujo zasebno zgradbo ali na tujo ograjeno lastnino, ki je na vhodu ustrezno označena s svarilnim znakom. Prav tako se za nevarne pse ne štejejo službeni policijski psi, katerih napad se je zgodil z namenom službene dolžnosti in pod kontrolo vodnika.
Nevarne pse torej imamo in jih bomo imeli. Kaj pa nevarni ljudje? Pravkar sem v nekem dnevnem časopisu prebrala grozljivo novico, kako je nekdo kužku odsekal uhelj in zgornjo čeljust! Grozljivo! Spomnim se tudi, da sem bila okrog novoletnih praznikov dogovorjena za prijeten večerni klepet s prijateljem, kolegom veterinarjem iz Ljubljane. Zamudil je 2 uri in se opravičeval: »Imel sem nujen primer, operiral sem nekajmesečno psičko, ker ji je nekdo vrgel petardo, ki ji je čisto razmesarila tačko.«
Kaj bo torej rešil zakon o nevarnih psih? Tisti, ki smo se že pred novim zakonom trudili, da bi bil naš pes in posledice njegovega obstoja čim manj moteče, se bomo z ali brez zakona to trudili naprej. Kogar pa prej ni zanimalo, pa mu tudi zdaj ne bo prišlo do živega. Še več, ko bo prišlo do konflikta se bo znesel nad svojo živaljo, saj nima nobenega odnosa do nje.
Pes človeku najboljši prijatelj
In na vse to se vprašamo: Je pes še vedno človekov najboljši prijatelj? Je. Sodeluje z nami v mnogih nalogah in tako pomaga človeški družbi v marsikateri tegobi, naj spomnim tukaj samo na nepogrešljivost psa pri reševanju izpod ruševin, plazov, iskanju izgubljenih oseb v gozdovih, psi za pomoč invalidom ter vse bolj razvij ajočaset.i. »pet therapy« oziroma zdravljenje z živalmi. Vsakodnevno pa se tudi srečamo z novicami od tod in drugod kako je pes rešil svojega lastnika, bodisi s tem, da je poiskal pomoč, ko je lastnika zadela kap, ali pa da je s svojo vztrajnostjo opozoril na nevarnost, recimo izhajanje plina iz pokvarjene napeljave ali rakavo zatrdlino pri svoji lastnici. Rekli boste - ampak to so čisto posebni psi. Ni res. Gre za pse, ki so bili deležni primerne ljubezni in tu namenoma ne govorim o veliki ljubezni, kajti preveč oziroma nepravilno pa čeprav dobronamerno posvečanje živali ima lahko tudi negativen vpliv. Deležni so vzgajanja, šolanja, nege ter nenazadnje spoštovanja njihovega obstoja in njihove uporabnosti. Pa tu nisem posebej izpostavila vsakega kosmatinca, ki kot član družine prinaša posebno veselje v njihov oziroma naš vsakdan.
Je človek še vedno pasji najboljši prijatelj? Zagotovo ne. Od psov paradoksno pričakujemo, da se bo obnašal do nas po naših pravilih, vendar mu preprečujemo stik z nami. Izkoriščamo žival, pri tem pa ne storimo ničesar, da bi ji povrnili za vse dobro, ki nam je kdaj nudila. Vzamemo si njeno družbo, ko nam paše, ko nam j e odveč pa udrihamo po njej in kričimo: »Stran s psi, samo v nadlego so! Ne spadajo v stanovanja, ne spadajo v urbana naselja! Naj spomnim te aktiviste, da prav raznolikost živijenj skih oblik daje nam in našim zanamcem barvitost življenja in preden bodo naslednjič vzkliknili s praznino in jezo v očeh: »Stran s psi!«, naj pomislijo, ali si res želijo, da bi njihov vnuk spoznal te čudovite živali le kot eksponat v živalskem vrtu in s slik iz enciklopedij. Zavedam se, da posplošujem. Nismo vsi tisti, ki
imamo pse neodgovorni, nemarni in nevarni družbeni izmečki. Niso tudi vsi tisti, ki psov nimajo brezsrčni nezadovoljneži. Gre za temo, o kateri bi se lahko pogovarjali ure, dneve in vprašanje je, če bi našli skupen jezik -saj imamo vsak svoje mišljenje, svojo moralo in svoje ideje kaj je prav in kaj ne. Zakon nam bo nekoliko pomagal pri poenotenju le-teh. V zadovoljstvo nekaterih in razočaranje drugih. Naš cilj je, da si prizadevamo za sožitje psov in ljudi in nadaljujemo izročilo, ki ima svoje korenine že v pradavnini, ko sta še oba, človek in pes delila isto votlino. Začeti pa moramo tisti, ki nam j e za pse mar, vzgajmo, negujmo, šolajmo svoje kosmatince v dobre državljane in ozaveščajmo tiste, ki tega čudovitega sveta, ki ga odpira življenje s psom, ne poznajo. Kmalu bodo tudi ti spoznali, da lahko skupaj naredimo več.
Moja osebna izkušnja
Dovolite mi, da zaključim misli z osebno izkušnjo, ki je zame še vedno pojem strpnosti in jo nosim vsak dan s seboj v srcu. V marcu lanskega leta sem si za življenjsko družico izbrala velike čokoladne pasje očke po imenu Tana. Tanaje v moje življenje vstopila načrtovano, pravzaprav sem dobrih šest let proučevala potrebe in lastnosti te pasme psa, skrbno izbrala rejca in se z njim posvetovala še preden so se mladički skotili, jih obiskovala, spremljala njihov razvoj, dokler je nisem pripeljala k sebi domov. Prve dni sva bili praktično ves čas skupaj, da se je name in na novo stanovanje navadila, potempa sem morala v službo in je dopoldneve začela preživljati sama. Primemo zavarovana, v boksu, z ležiščem, papirjem za potrebo in skledo vode, ki je fiksirana na steno boksa. In ker je vse potekalo skorajda šolsko, je bil seveda tudi obvezni del njeno postopno navajanje na samoto in torej občasno jokanje. Upala sem, da bo čimprej minilo - ob pravilnem postopanju razen v redkih primerih kmalu mine in kuža dopoldneve prespi. To je obdobje ki ga damo čez vsi lastniki mladega psa, pa če se še tako tmdimo, da bi zmanjšali motenje sosedov na minimum. Soseda, ki živi nad mano mi je povedala, da kuža joka in meni je bilo zelo nerodno - še preden pa sem uspela odpreti usta in jo prositi, če lahko malo potrpi, je v isti sapi rekla: »Nič ne skrbite, saj tudi ko je naš dojenček lansko leto ves čas jokal, se vi niste pritoževali, tako da bomo že. Bodite brez skrbi!«
Danes se srečuj emo v veži bloka. Moj a psička ima eno leto, ko ju zagledam se usede in počakava, da gresta mimo. Gre se zato, da se zavedam,da je moja psička kot velik pes potencialno nevarna že s svojo igrivostjo in lahko malega dečka prevrne. Potem pa mu mamica reče: »Poglej, kako je kuža zrasel!« Deček pa reče še: »Hov hov!« In skupaj se nasmehneta.
Ko bosta oba, deček in kuža malo starejša, pa bova obe z mamico dovolili dajo tudi poboža.
Maja Turk, dr. vet. med.
Eksplozije plina v kraju Fizine v Portorožu je nazoren primer kaj se lahko zgodi ob morebitni nestrokovni manipulaciji s tem nevarnim energentom. Vzrok eksplozije dober teden po nesreči še ni bil znan (verjetno je počila cev), na policiji pa že poteka raziskava v smeri kazenske ovadbe zaradi povzročitve splošne nevarnosti, nam je povedala Anita Leskovec predstavnica za stike z javnostmi iz Policijske uprave Koper.
■ .
Po eksploziji se je začel po hribu valiti črn dim, najhuje pa je bilo to, da okoliški stanovalci kar nekaj časa niso vedeli kaj se je v resnici zgodilo!
Eksplozija, do katere je prišlo 19. Januarja ob 8.05 v Fizinah, je bila zares silovita in številni okoliški prebivalci sprva niso vedeli kaj seje pravzaprav zgodilo. Prestrašeni so celo mislili, da Je eksplodirala bencinska črpalka.
|Va delavca, ki sta iz obrata Butan Pnn iz Izole s tovornjakom - cisterno Pripeljala utekočinjeni plin domačinu Mrdženoviču in nič hudega sluteč začela prečrpavati plin iz avtocisterne v hišni rezervoar stopniščem (ta ni eksplodiral, kakor tudi avtocistema ne), sta bila huje poškodovana. Očitno je ušlo na prosto kar nekaj litrov plina, saj sicer ne bi moglo priti do tako silovitega poka in to kar na prostem, oznavalci iz bližnje bencinske črpalke vedo povedati, da lahko pride o eksplozije plina ob dovolj močni oncentraciji plinskih hlapov in kisika, sevec*avPa manjka še tretji element, to je Eakšna iskra. Iskro lahko sproži ndi kakršen koli gospodinjski aparat.
Piran
Statična elektrika je verjetnostno manjši problem.
Povedati je treba, da v bližini plinskega rezervoarja ni dovoljeno imeti nobenih gospodinjskih aparatov, rezervoar pa mora biti dovolj oddaljen od stavbe, v kateri je plinska napeljava (ne pod kakšnimi stopnicami). Sicer pa vzroke nesreče ugotavljajo strokovnjaki za plin, zanimivo pa bi bilo vedeti ali delavci Butan plina lahko pretakajo plin, če ugotovijo, da s postavitvijo rezervoarja na morda nedovoljenem mestu ne bi bilo vse redu oziroma po tehničnih predpisih?
Zamislimo si lahko kaj bi se zgodilo za okolico, če bi na primer eksplodiral kakšen načrtovani plinski rezervoar v Žavljah pri obljudenem Trstu.
Na kraj dogodka so prvi prihiteli piranski policisti in preprečili najhujše. Iz 100 m oddaljene portoroške policijske postaje so prinesli ročne gasilne aparate in gasili ogenj do prihoda gasilcev Prostovoljnega
gasilskega društva Piran in Gasilske brigade Koper ter zavarovali območje, pri tem pa tudi sami veliko tvegali. Zaradi nevarnosti eksplozije cisterne so evakuirali tudi bližnje okoliške prebivalce, kar dobro uro pa na kraj dogodka tudi niso pustili novinarjev. Ob eksploziji plina sta bila po obrazu hudo opečena dva delavca, ki so ju prevzeli reševalci PHE, jih naprej prepeljali v izolsko splošno bolnišnico, nato pa v ljubljanski klinični center. Kot smo lahko prebrali v Delu je stanovalec hiše Goran Mrdženovič, sicer državni uslužbenec, vpil, da novinarji ne smejo snemati njegove hiše in v navalu besa fizično napadel snemalca TV Slovenije Igorja Frankoviča, ga udaril in odrinil v zid.
Izjemno hitro so posredovali tudi gasilci PGD Piran in delavci Civilne zaščite.
FOTO: FK Primorski utrip.
Starejši občani so prisluhnili nasvetom policistov
O okrogli mizi „Udeležba starejših občanov v cestnem prometu11, ki jo Je v četrtek, 18. januarja, popoldne v prostorih Krajevne skupnosti Piran organizirala Policijska postaja Piran v p° e ovanju z Društvom upokojencev 'ran, smo pisali že v prejšnji številki, o rat pa nekaj več o preventivnih u reP'h, da bi bilo čim manj nesreč na cest!, da bi se starejši občanke in občani Počutili bolj varne na javnih mestih in odi doma. Na okrogli mizi so poleg Predstavnikov PP Piran sodelovale udi predstavnice Centra za socialno el° Pitan, Zdravstvenega doma Piran, predstavnik Sveta za preventivo v cestnem prometu Občine Piran in predstavnica Krajevne skupnosti Piran, omočnik komandirja PP Piran Iztok Cah je povzel kar nekaj ugotovitev, zakaj lahko pride do prometne nesreče m tudi primere kako lahko postanejo starejši ljudje žrtve storilcev kaznivih dejanj. Tadeja Bizjak, diplomirana medicinska sestra iz ZD Piran, je povedala, da ljudje z leti postajajo manj okretni, slabše slišijo, vidijo, morda so tudi manj pazljivi in tudi zato postajajo žrtve malih tatov. Sicer pa je Slovenska
policija v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugimi pooblaščenimi organizacijami izdala že kar nekaj brošur z raznimi nasveti; BODI PREVIDEN - nasvet kako v temi hodimo ob cesti, na voljo je tudi zloženka Informacije za osebe z izkušnjami nasilja (kaj storiti če je partner nasilen), zgibanka Ukrep približevanja določenemu kraju oziroma osebi (kar je svojevrstna novost, saj se je prej vedno morala umakniti iz hiše žrtev) poučna zgibanka za otroke Red je vedno pas pripet, Zapis v posebni brošuri SARTRE 3 - Za varnejše voznike in varnejše ceste, v kateri najdemo izbrane rezultate evropske raziskave. Ključni dejavniki tveganja na cesti so alkohol, hitrost in neuporaba varnostnih pasov. Starejši občani so si lahko odnesli domov vse te različne brošure, svetlobna telesa in še kaj zanimivega v zvezi z opozorili glede varnosti v cestnem prometu. V brošuri Ne pozabite na varnost! z uvodnim nagovorom dr. Darka Anželja, generalnega direktorja policije , višjega policijskega svetnika, bodo starejši občani, ki so se udeležili okrogle mize, našli vrsto nasvetov glede
varnosti na javnih mestih, nošenja in uporabe denarnice, nošenja torbice, nošenja prtljage, potovanja z avtobusom ali vlakom, dvigovanja denarja na bankomatu, menjave denarja na cesti, odkupa “zlatnine” ali drugi predmetov na cesti, obiskovalcih na domu... Policisti so povedali:	“Če kljub
samozaščitnemu obnašanju postanete žrtev kaznivega dejanja ali prekrška, ne tvegajte!. Še vedno je bolje, da ste le premoženjsko oškodovani, da izgubite torbico, denar ali druge predmete, kot pa da z upiranjem nasilnemu storilcu izpostavljate svoje zdravje ali celo življenje. Veliko pomembneje je, da si storilca poskušate čim bolj natančno zapomniti, da ga boste policistu lahko opisali. Zapomnite si na primer znamko avtomobila, registrsko številko vozila in druge morebitne podrobnosti,ki jih opazite tudi na nasilnežu, ki bi koristile policiji pri odkrivanju storilca ali storilcev. Ce nujno potrebujete pomoč policije pokličite številko 113 in priskočili vam bodo na pomoč. Če želite ostati anonimni pokličite brezplačno telefonsko številko 080 1200.
Kraj nesreče si je ogledal tudi direktor Policijske uprave Koper (v sredini).
Piranske policiste, ki so ob eksploziji plina takoj ukrepali - in tvegali življenja -je direktor PU Koper pohvalil in zannje predlagal priznanje.
Sreča v nesreči
Ob nedavni prometni nezgodi v Strunjanu so bila poškodovana kar tri vozila, na srečo pa nobeden od voznikov ali potnikov. Cesta je bila zaprta kar nekaj časa.
Na tradicionalni prireditvi Športnik leta 2006 v Občini Piran, ki je bila v Gledališču Tartini v Piranu, 26. januarja 2007, sta številne športnice in športnike pozdravila novi župan Pirana Tomaž Gantar, kije vsem nagrajencem in dobitnikom priznanj čestital za uspehe in hkrati pozval piransko turistično gospodarstvo k sodelovanju in soinvestiranju v razvoj športne dejavnosti in direktor Športnega in mladinskega centra Piran Matjaž Ukmar, ki je naštel nekaj načrtovanih projektov prenove športnih igrišč ali izgradnje novih športnih objektov. Matjaž Ukmar je povedal, da je za investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov v leto 2007 načrtovano 1.009.013,52 evra.
DRŽAVNI PRVAKI
Mladen RAIL1Č
(DBV PIRAN) - karate/borbe ekipno/absolutno/člani Jernej LETICA (ŠD PIRAN) - hitrostno rolanje/200 m kronometer/člani Erika FABJAN (VC PORTOROŽ) - odbojka na mivki/do 20 let Simona FABJAN
ŠPORTNICI LETA 2006
TEJA IN ALJA ČERNE
(Jadralni klub Pirat)
Jadranje - razred 470 ženske - uspehi:
9.	mesto Svetovno prvenstvo Rizhao/Kitajska september 2006
20. mesto Svetovni pokal SOF Hyeres/Francija april 2006 5. mesto Svetovni pokal Holland Regatta Medemblik/ Nizozemska maj 2006
10.	mesto Svetovni pokal Austrian International Lakes Week Neusiedlersee/Avstrij a j ulij 2006
0.	mesto Svetovni pokal 01ympic Test Event Quingdao/ Kitajska avgust 2006
2. mesto Svetovni pokal Expert 01ympic Garda - Eurolymp Riva del Garda/Italija marec 2006
1.	mesto Državno prvenstvo 2006
1. mesto Državno prvenstvo 2006 absolutno
EKIPA LETA
(Volley klub Portorož)
Volley club Portorož praznuje letos 15-obletnico delovanja. Klub goji dvoransko odbojko in odbojko na mivki - beach volley. V teh letih je klub doživljal vzpone in padce.
Članska ekipa igra v okviru državnega prvenstva na nivoju druge in tretje državne lige.
DOSEŽEK V NEOLIMPIJSKI ŠPORTNI PANOGI
JASMIN BEČIROVIČ
(THAl-BOXING-CLUB-TIGER PIRAN)
Kick-boxing:
1. mesto SP Italija april 2006 po profesionalni verziji Kombat league/ do 9 kg
Thai-kick-boxing:
5. mesto EP Makedonija november 2006/nad 91 kg 1. mesto Državno prvenstvo 2006 Full-contact:
1. mesto Državno prvenstvo 2006
OBETAVNI MLADI ŠPORTNIKI
Valentina BUDAK
(Veslaški klub Piran)
Luka DOMIJAN (Jadralni klub Pirat)
Nikola DORDEVIČ (Balinarski Klub Antena)
Tina MRAK (Jadralni klub Pirat)
Jure MRAKIČ (Jadralni klub Pirat)
Valentina PANGER (Športno društvo Rokometna šola Piran)
Dany STANIŠ1Č (Športno društvo Galeb)
ODMEVNEJŠI ŠPORTNI DOGODEK
NOKIA CUP 2006 (JADRALNI KLUB PIRAT)
FESTIVAL ŠPORTA 2006 (ŠKID Jaz sem najboljši)
PORTOROŽ CUP (JAHTNI KLUB PORTOROŽ)
ODPRTI MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR »DOMEN LUCIJA 2006«
(ŠAHOVSKO DRUŠTVO PIRAN)
30. OBLETNICA TENIS KLUBA PORTOROŽ Z OBISKOM MTMBLEDONSKEGA ZMAGOVALCA GORANA IVANIŠEVIČA.
POSEBNO PRIZNANJE:
JURE ZULE
(JADRALNI KLUB PIRAT)
ZASLUŽNI ŠPORTNI DELAVEC:
VOJKO LIČEN
(DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SERGEJ MAŠERA PIRAN)
ZASLUŽNA ŠPORTNA DELAVKA:
MOJKAMEHORA LAVRIČ
(ŠPORTNI KLUB FLIP PIRAN)
ZASLUŽNI ŠPORTNI
:čl«er<e*»2006
(VC PORTOROŽ) - odbojka
na mivki/do 20 let
Andrej GRAHOR
(JK PIRAT) - jadranje/
evropa/absolutno
Leo MOHORIČ
(VC PORTOROŽ) - odbojka na
mivki/do 18 let
Klemen PONIKVAR
(VC PORTOROŽ) - odbojka
na mivki/do 18 let
Dijana STANIŠIČ
(ŠK FLIP PIRAN) - gimnastika/
članice
Brina KLEMENČIČ
(ŠK FLIP PIRAN) - akrobatika/ članice
Danimir AZIROVIČ
(ŠK FLIP PIRAN) - cheerleading
pari/člani
Sara HERCEG
(ŠK FLIP PIRAN)
- gimnastika/skoki z MPP/ mladinke
+ cheerleading pari/člani Borut GREGORIČ (ŠK FLIP PIRAN) - gimnastika/ skoki z MPP/mladinci
Katja POVŠE
(ŠK FLIP PIRAN) - gimnastika
+ akrobatika/starejše deklice
Leja Romana ZUPANČIČ
gimnastika/skoki z MPP/
starejše deklice
Ilarija GRIŽON
(ŠK FLIP PIRAN) - gimnastika/
mlajše deklice
Tonja SENČAR
(ŠK FLIP PIRAN) - akrobatika/
mlajše deklice
Nika JERKOVIČ
(ŠK FLIP PIRAN) - akrobatika/
cicibanke
Košarkarska ekipa OŠ Lucija
učenci letnik 1993 in mlajši
Naj športnik MO Koper 2006
Športna zveza Koper v sodelovanju z Mestno občino Koper vsako leto podeli najboljšim koprskim športnikom priznanja za njihove športne dosežke in razglasi najboljšega športnika in športnico za preteklo leto. Tako je bilo tudi na letošnji prireditvi, 13. februarja 2007, tokrat v športni dvorani nove OŠ Koper. Prireditev so popestrili učenci OŠ Koper, plesne skupine iz društev Fiona, Elite in Titty danee ter pevec Slavko Ivančič.
Prireditev sofinancira Mestna občina Koper, medijski pokrovitelj pa so bile Primorske novice.
Naslov najboljšega športnika Kopra leta 2006 je osvojil jadralec Gašper Vinčec, za najboljšo športnico pa so tudi letos, tako kot lani, razglasili Špelo Ponomarenko.
Podelili so tudi jubilejni plaketi za zaslužne športne delavce, ki sta ju prejela Aldo Zubin za desetletno delo v kolesarski sekciji Obalnega Planinskega društva Koper in Živoslav Marjanovič za tridesetletno delo v športu. Posebno priznanje športne zveze pa sije prislužil Duško Madžarovič za naslov svetovnega prvaka v bodybuildingu.
Številčno občinstvo, kije prisostvovalo pestremu programu, je pozdravil tudi koprski župan Boris Popovič, kije med drugim povedal, da si v Mestni občini Koper zadnja leta prizadevajo, da bi z ustrezno infrastrukturo in kakovostno ponudbo dvignili raven vrhunskega športa v občini in tako pritegnili čim več mladih v športne vrste. »Eden od naših ciljev je našo občino razviti v športno središče, zato smo v zadnjem obdobju veliko sredstev in svojih moči med drugim vložili prav v razvoj športne infrastrukture in športnih dejavnosti«, je dejal in ob tem spomnil na uresničitev številnih naložb v športno infrastrukturo, ki so jih uresničili v zadnjem obdobju ter napovedal, da so v proračunu za leto 2007 med drugim planirali sredstva za dva ambiciozna projekta, kot sta prenova osrednjega nogometnega stadiona v Kopru in gradnja bazenskega kompleksa.
Priznanja mladim jadralcem v sekciji jadranja Športnega društva Piran
Vodja sekcije jadranja ŠD Piran Milan Morgan je 2. februarja 2007 v Gostišču pri Marički v Piranu priredil srečanje z mladimi jadralci, njihovimi trenerji in starši ter se jim je ob tej priložnosti zahvalil za njiihov trud in tudi športne uspehe. Sekcija jadranja ŠD Piran je pod vodstvom Milana Morgana vzgojila odlične jadralce, ki so se že izkazali tudi na svetovnem elitnem tekmovanju. Kot povedal Milan Morgan naj bi leta 2008 v Piranu organizirali evropsko prvenstvo v jadranju, kar predstavlj a precejšen finančni zalogaj za društvo, pričakujejo kar nekaj sponzorjev.
zato
Prelepe slike Arjana Pregla

1 [menu Obalnih galerij Piran je avtorju Arjanu Preglu čestita! Anton Biloslav.
V prostorih Banke Koper so
v petek, 26. januarja 2007,
odprli razstavo slik Arjana	.SE HI
tako da	’
da z
njuni kaj narobe. Ponazarjajo $■
možnosti zapolnitve praznine II V, J	VvB/ |HBHj
fotografski podobi, hkrati |S 1 V Pa ne gre le za manipulacijo	W N ** »■
v fotografiji. Motivom, ki	. F w i	Jk
navidezno označujejo neko praznino, ne odvzema	|i
m nič ne dodaja. S tehniko ™IBy I-
tatrične preslikave z njimi Predsednik uprave Vojko čok pozdravlja snm°ji novo okolJc’ ki Je udeležence razstave. fmk°' P° Sebi P°P°lnoma
sl i- C10na'en ekosistem, vendar nesposoben reprodukcije. Tudi zato so njegove 1 e edinstvene; tako „Ženske“ kot tudi ostale. Njihova dekorativnost vodi cutku praznine, vendar ne praznine lastnega motiva. Razstavljen slike je Oh®vCe tUcb kupiti.
Bank °Ra*Ce Sta Pozdravila Igor Radovič, predstavnik Službe marketinga v, e 'koper in predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok. Delo avtorja, Doarj,a ^rJana Pregla, je predstavil kustos Obalnih galerij Piran Vasja Nagy. ogodek je z glasbo pospremila harfistka Anja Gaberc.
FLIP SE JE Z MEDNARODNEGA PRVENSTVA V NEMČIJI VRNIL S ŠTIRIMI POKALI
Športni klub Flip Piran se je na povabilo Elite Cheerleading GmbH iz Nemčije udeležil mednarodnega prvenstva ELITE CHEERLEADING BEACH CUP v bližini Berlina 20.januarja 2007.
Zaradi pomanjkanja sredstev se Flip tekmovanja ni udeležil z navijaško skupino, ki je lani v Botropu zmagala v mladinski konkurenci, temveč le s peščico tekmovalcev v mladinski in članski kategoriji.
Mitja Mehora, Danimir Azirovič, Nika Oman, Teja Rodošek in Borut Gregorič so uspešno zastopali svoj klub. Pet Flipovih tekmovalcev, pod vodstvom trenerja Mitje Mehora, se je domov vrnilo s štirimi pokali.
V	izredni konkurenci partnerskih dvigov, kjer je sodelovalo preko 30 parov sta Danimir in Teja zasedla 3. mesto, Mitja in Nika pa 9.
V	disciplini »The battle« sta Danimir in Teja osvojila 1. mesto. Mitja, Danimir in Teja so 3. mesto zasedli tudi v disciplini »Coed two base Partnerstunt« , Borut pa je v kategoriji posameznikov zasluženo domov odnesel srebrn pokal.
1 MALI OGLASI
| Prodam sadike hrušk - junijske
lepotice.
GSM: 041 228 544
Najamem dvosobno stanovanje ■ na območju Portoroža, Lucije,
I Liminjana.
GSM: 031 441 916
DAN
MIZMI ;L4T1S*: it M
V spi
'omtn
Ivan Čeligo
Ostala v srcih je praznina in mrzla, tiha je temnina; tvoj lik ostal v srcih je vrisan, spomin na tebe NEIZBRISAN!
23. februarja 2007 bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi Ivan Čeligo iz Lucije. Soproga Štefanija, hči Nadja in sin Sandi z družinama.
Gimnastična zveza Slovenije v okviru projekta »Slovenija telovadi« organizirala 9. februarja v športni dvorani OŠ KOPER gala prireditev »GIMNASTIČNE ZVEZDE«.
Nastopile so različne skupine, ki so prikazale veliko znanja na športnem parketu in si prislužile bučen aplavz. Zvezda nastopa je bila športno akrobatska skupina Flip Piran. Mladi so se preizkusili v osnovah talne akrobatike, orodne gimnastike, v skokih z male prožne ponjave, skokih na veliki prožni ponjave, v ritmični gimnastiki, športni aerobiki in plesni akrobatiki.
Skrivnosti svojih športnih uspehov sta nam ob prijetnem in sproščenem druženju zaupala naša vrhunska gimnastičarja ALJAŽ PEGAN in MITJA PETKOVŠEK. Vodja projekta regionalizacije GZS je Aleksander Šajn.
Foto: Primorski utrip
@p^®ddd pfl iapimofl
Anika popestrila kulturni praznik
(stesfl	HM©!® m ©fetelMB
MHBMlDilE^® IP[ifll]uD®0©hspl oSflpl
V okviru ^projekta Kje sem doma otroci iz vrtca Morje Lucija iz skupine 3-4 let pod vodstvom vzgojiteljice Jerice Makorič Spelič in pomočnice vzgojiteljice Lilijane Peroša spoznavajo svoj kraj, promet ter poklice. Vzgojiteljici sta otrokom predstavili skozi igro kaj je kraj in katere so pomembne zgradbe, ki se nahajajo v njem. Tako sedaj vedo, da se v njihovem kraju nahajajo šola, vrtec, zdravstveni dom, pošta, lekarna in tudi časopis Primorski utrip. V našem uredništvu smo otroke prijazno sprejeli, jim povedali kaj je to časopis, kaj je informacija, kako nastane članek, intervju in jim pokazali končni izdelek - časopis. Otroci so radovedno poslušali in iz uredništva odšli zadovoljni ter bogatejši za izkušnjo. Fotografirali smo jih in že so lahko videli svojo fotografijo na monitorju, pripravljeno za objavo v našem časopisu. Razigrani in veseli so se malce posladkali in skupaj z vzgojiteljicama odšli nazaj v vrtec. V svoji igralnici v vrtcu so na plakat narisali zemljevid krajev odkod so doma in nanj nalepili svoje razpoznavne znake.
Piranski župan Tomaž Gantarje skupaj s svojimi ožjimi sodelavci v občinski upravi 23. januarja v restavraciji Tri vdove v Piranu priredil ponovoletni sprejem za novinarje, kije bil hkrati tudi spoznavni večer. Novinarji so ob prijetnem kramljanju z županom in njegovimi sodelavci ter ob odlični postrežbi tudi med seboj izmenjali nekaj svojih izkušenj s področja informiranja.
FOTO: Adrijana Krajnc Vasovič.
Anikini najljubši oboževalci
Veselo srečanje Mojmira Sepeta in Anike
2M7
Morda pa le imamo nekaj možnosti, da bi se odlična sopranistka Alenka Gotar s svojo pesmijo „Cvet z juga“ na Evroviziji v Helsinkih uvrstila v finale ali celo zmagala?
Mario in Helena sta bila odlična.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar je za slovenski kulturni praznik, 8. februar, v portoroškem Avditoriju priredil slavnostni koncert in zaslužnim delavcem s področja kulture podelil občinska priznanja. Slavnostni govornik je bil Jure Rubežnik, legendami glasbenik in skladatelj, ki je, kot se rad spominja, svoje prve glasbene korake začel na odrih Hotela Palače v Portorožu. Kulturni program je popestrila Anika Horvat in priredila lep večer z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Lojzeta Krajnčana. Aniki v neizmerno veselje je naredil tudi Moj mir Sepe, ki je za trenutek prevzel dirigentsko palico, s šopkom cvetja pa seje pevki oddolžil direktor Avditorija in glasbenik Patrik Greblo. Aniki, kije pred kratkim izdala svojo novo ploščo in na koncu na odru zaplesala z županom, sta čestitala tudi Drago Mislej Mef. Pisec znamenitega besedila in še bolj znamenite pesmi Lahko noč Piran in Marino Legovič.
Nastop Alenke Gotar na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
„To kar so pokazali na EMI 2007 v Ljubljani je prava katastrofa. Še dobro, da se je našla Alenka Gotar", je na TV Piramidi povedal Tone Vogrinec. In imel je še kako prav. Zmagovalka Eme sopranistka Alenka Gotar j e presenetila vse - in lahko bi rekli - rešila Emo. Publika ji je dala večino glasov. Če ne bi nastopila ona, bi morda zmagala Eva Čeme, vse ostalo pa je bilo več ali manj za domačo rabo, kar bo hitro pozabljeno. Pesmi lahko rečeš pesem, če ti ob njenem izvajanju skočijo dlake pokonci. Ni vrag, da se Slovenija ne bi mogla uvrstiti malo bolje, so mnenja mnogi naši bralci, s katerimi smo se uspeli pogovarjati. Prva stopnička je presežena. V dneh od 10. do 12. maja 2007 v Helsinkih na Finskem bo šlo pa zares. Tudi, če se Alenka morda zaradi številnih glasovalnih kombinacij ne bo uvrstila v finale, bomo Slovenci lahko nanjo in na njeno pesem „Cvet z juga" ponosni.
Na tretjem mestu Don Corleone.
pnmorski u¥p
Drugouvrščena Eva Černe.
FOTO: Breda Krajnc
AKV
FOTO: Primorski utrip