m. ^ Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 NAJ POVSOD SE SLIŠI Velika ponudba v eni hiši! Zakaj bi izgubljali dragoceni čas in tekali naokrog? Prav res, v eni sami hiši vse kar potrebujete. No, skoraj vse... v eni hiši. V Mercator - STP Hrastnik! 1 I * m i 1 ■I ■ BLAGOVNICA - ETAŽA 2 (pritličje) Kozmetika, zlatnina, posoda, plastika, porcelan, bela tehnika,gospodinjski aparati, akustika, fotoaparati in filmi, videokamere, ure,kasete, plošče, barve, laki, elektroinstalacijski material, orodje in okovje, avtomaterial in osebni avtomobili znamke Opel, manjši kmetijski stroji in še in še.l DELIKATESA BISTRO Otroška, ženska in moška oblačila, metersko blago, usnjena galanterija, pozamentarija, vse za otroke, volna, športna konfekcija in oprema, kolesa, pohištvo, talne obloge, tapete, svetila, papirna galanterija, šolske potrebščine, pisarniški material, igrače,... MERCATOR BANKA (prvo nadstropje) Gradbeni material, sanitarna in stavbna keramika, vodoinštalacijski material, vse za centralno kurjavu, stavbno pohištvo, izolacijski material, umetna gnojila, gospodinjski plin, premog... V KAR DEVETIH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH PO HRASTNIKU IN NA DOLU PRI HRASTNIKU pa vam nudimo bogato izbiro živil, pijač, kozmetike, čistil in ostalega blaga. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Spoštovani! Sredi Malega travna smo že in pred nami so vse svetlejši dnevi, ki naj bi nam dajali novih spodbud za plodno izpolnjevanje časa. Svetloba nam ponuja boljši pogled na ljudi okoli nas. Boljši ne le zaradi tega, da bomo videli njihov trenutni zunanji videz, pač pa tudi njih same. Toda pozor, preden ocenjujemo druge, moramo biti najprej pošteni do sebe. Poštenost pa ne pomeni dobrohotnost, prizanesljivost, samorazu-mevanje. Pomeni predvsem kritičnost, objektivnost. Le kdor zna kritično oceniti samega sebe, lahko ocenjuje druge, pravijo poznavalci. V kratkem obdobju, ko so družbene spremembe razburkale naš notranji mir, vse preveč pozabljamo na medsebojne odnose. Še huje. Mednje sejemo tisti nemir, ki ne dovoli več vračanja v stare, mirne vode. In ta nemir opazimo povsod, kjer smo. Opazimo pa tudi življenje, ki gre naprej po dobri poti. Tudi v tega smo se zarzli "Zasavci", pa Vam ga ponujamo v branje. Danes pa smo začeli tudi z novo temo, z znanjem, ki Vam ga ponuja energetska pisarna v Trbovljah. Ne pozabite tudi oddati prijavnice za kmečko ohcet, če bi se radi poročili malce drugače. Vsem, ki boste v nedeljo sedli k praznični mizi v krogu najdražjih želimo, da bi bil pelin v vinu le za zdrav želodec, tisto "na zdravje" in "srečno" pa naj velja za zmeraj. Željo po dobrem in najboljšem izrekamo tudi onim, ki imajo ob Veliki noči le nedeljo. NOVICA - Najemna pogodba za Pineto Hrastnik - Hrastniška počitniška skupnost je z umaškim podjetjem Tivoli turist Commerce podpisala najemno pogodbo za 10 hišic s 140 posteljami v Pineti. Hrastničani so se za najem odločili, ker hrvaška stran že od lanskega avgusta zavlačuje izplačilo odškodnine zaradi manjkajoče in uničene opreme ter izgubljene lanske sezone. Hrvaški urad za begunce tako počitniški skupnosti dolguje blizu 240.000 nemških mark. Ker tudi v prihodnje presenečenja s hrvaške strani niso izključena, se hrastniška podjetja niso odločila za obnovo objektov. Pogodba z umaškim podjetjem pa določa, da bo najemnik dveletno upravljanje poplačal z ureditvijo objektov in nakupom manjkajoče opreme. Hrastničani bodo imeli pri letovanju prednost, cene pa bodo seveda povsem tržne, verjetno precej višje od "sindikalnih" cen v prejšnjih letih.(UR) 4 Velikonočno praznovanje 5 Kakšni so slovenski direktorji 0 Naj ciciban Zasavja 7 Kam po osnovni šoli? 0 Pranger 2 0 Razpis za Kmečko ohcet 21 Po znanje v energetsko svetovalno pisarno 12 Zadolženost občine Litija 14 Brezposelnost - izziv ali konec sveta 10 Pogovor: Zdenko Fritz 10 45 let Lovske družine Izlake 20 Lipa poje že 110 let 31 Pozor, ženske za volanom! 32 Pet mesecev "Zlatega zahoda" 33 Z nasmehom skozi življenje 34 Velika noč s simboli 41 Vici za v vice 42 Likof Rudarji postali presežki Zasavje - Delavski svet RRPS je v torek sprejel sklep, po katerem bo 564 zaposlenih dobilo odločbe, da so postali začasni tehnološki presežni delavci. V Zagorju bo te odločbe dobilo 136 delavcev, v Senovem 105, v Kanižarici 60, skupaj 263 pa v Trbovljah, Hrastniku, na separaciji in v skupnih službah. Odločbe bodo začeli vročati prihodnji teden. Rudarji, ki bodo na čakanju doma, bodo 6 mesecev dobivali 70 odstotkov osnovne plače in dodatek za minulo delo. Hkrati bodo stekle oblike razreševanja po kadrovsko socialnem programu. Več o tem bomo pisali prihodnjič. (UR) KOLEDAR DOGAJANJ 4. aprila - Napočil je težko pričakovani trenutek prihoda nemških vrstnikov k trboveljskim srednješolcem. Na programu so izleti, spoznavni večer s plesom, sprehodi, zaupni pogovori..., morda prijateljstva, ki bodo trajala. 5. aprila - Trboveljska "glavna" pošta bo odprta tudi ob nedeljah. Vse do zadnjega oktobra bo mogoče poštne usluge zahtevati pri okencih, ki bodo ob nedeljah odprti od 9. do 11. ure. 6. aprila - Lilijani oz. tamkajšnji svetniki in svetnica tega dne razpletajo zgodbo občinskega finančnega poloma. Ob tem ne pozabijo, da življenje teče dalje. Čaka jih javna obravnava statuta ter kup nalog - od telefonije do zdravstva, šolskega igrišča in zbiranja odpadkov, pa še česa. 7. aprila - Mednarodni dan zdravja je posvečen boju proti paralizi. V ospredje stopa vparšanje, ali bo zasebno zdravstvo priškrnilo javno skrb kontroliranega in načrtnega cepljenja. 8. aprila - Naraščajniki namiznoteniškega kluba Trbovlje prvič nastopijo na najve- čjem, državnem prvenstvu. Rezultati še niso briljantni, igra pa za začetnike odlična. 9. aprila - Mogočni stolp na Kumu ni odet v meglo - je pa obdan z delovnimi odri. Obnova zaradi še donedavne zime nekoliko zamuja - snega je še za smuko na pobočju z vlečnico, v gozdu pa so naplano celo pokukali prvi zvončki. 10. aprila - Upokojenci treh zasavskih društev v knjižnici Toneta Seliškarja predstavljajo zbirko pesmi Večerna rosa. O raznolikosti vsebine priča izpoved "prevarane", kije sodelovala vdenami verižni igri hrastniškega "angela varuha". Preberite. Mateja Grošelj Z velikonočnimi prazniki se kristjani spominjamo Kristusovega vstajenja, ki naj bi s tem dejanjem odrešil svet. Velika noč se sicer navezuje na starejši judovski praznik pasho (judovska velika noč), le da prevzame novo simboliko - iz žrtvenega jagnja se preobrazi v jagnje, ki se žrtvuje. Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči. Teden pred veliko nočjo je veliki teden. Prastara navada j e, dana cvetno nedeljo, s katero se pričenja veliki teden spomina Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, nesemo v cerkev k blagoslovu oljčne veje ali pa butare. To blagoslovljeno zelenjesejeuporabljalo ob raznih priložnostih (huda ura, božično kajenje domov). Cvetna nedelja je spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, kjer so ga ljudje sprejeli z oljčnimi vejami in zelenjem. V današnjih butarah je le malo rastlinja, predvsem so to pobarvani in umetno zaviti oblanci različnih barv. Poleg potice in gnjati sodijo na velikonočno mizo tudi pirhi. Vkrščanski ikonografiji jajce simbolizira Kristusovo vstajenje in upanje. Slovenci jim rečemo tudi pisanke, zaradi Ljudje so včasih uporabljali butare v različne namene, dajali so jih tja, kjer so hranili kaj dragocenega, dotikali so se jih boiniki.Jmele so tudi statusni pomen: večjo in lepšo butaro je imela družina, več je veljala. pestrosti vzorcev. Zlasti na Notranjskem so jih "pisali" z vzorci in raznimi sporočili. Na Primorskem pa so jajca "pirhali" - rdeče barvali. Remenice so prekmurski izraz, kjer rumen pomeni rdeč. Sprva so jajca barvali z naravnimi barvili iz rastlin, sodobne tehnike pa omogočajo mnogo barv in dodatkov za krašenje jajc. Poslikana in pobarvana jajca so poznale že stare civilizacije. Stara verstva srednje Azije slavijo dan pomladi kot "praznik rdečega jajca". Jajca so imela simboličen pomen že pri starih Grkih, Rimljanih in Kitajcih. V Sloveniji se pirhi ločijo po pokrajinah, kar se spozna po motivih, okraskih in barvah. V nekaterih krajih v Sloveniji pirhe ponarejajo iz lesa, testa, gline ali čokolade. S temse je razvilaena najlepših zvrsti slovenske ljudske umetnosti. Velike noči si skoraj ne moremo predstavljati brez pirhov oziroma pisanic. Pirhe so ob veliki noči dobili otroci od sorodnikov, fantje pa od deklet. Darilo so spoštovali, saj je nosilo posebno sporočilo. V poenostavljeni obliki seje to ohranilo do danes. Tekst in foto: Denisa Huber Pomlad daje ljubezni nov navdih. Foto: Tomo Brezovar ETI še več izvaža Za namijeprvo trimesečje, čas, ko bodo tudi v naših podjetjih pogledali, marsikje tudi ocenjevali, kako jim gre delo in prodaja od rok in do kakšnih finančnih rezultatov so se dokopali. Pravih periodičnih obračunov ne bodo sestavljali, ker veljajo o tem novi predpisi. Toda prvo četrtletje bo povsod priložnost za pogled nazaj in predvsem naprej, kaj in kako ka že Zamamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 31. marca do 6. aprila sredstva prispevali: Rajna Vrbovšek, Trbovlje 1.500, Zora Klopčič, Trbovlje, 1.000, Gelca Jurečič, Trbovlje, 3.000 sit. V tem tednu ste zbrali 5.500 tolarjev, skupaj pa že kar 12.557.326,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Kakšni so slovenski direktorji? Kadrovske analize in izdelani projekti kažejo, daje kar 86 odstodkov generalnih direktorjev moških, le 14 odstodkov direktoric pa je žensk. Slika je obrnjena pri kadrovnikih. V podjetjih se s kadrovsko dejavnostjo ukvarja 56 odstotkov žensk, zaposlenih moških v kadrovskih službah pa je 44 odstotkov. V Sloveniji izdelane analize kažejo, da smo imeli leta 1993 le tri odstotke direktorjev starih do 30 let, zadovoljiva pa je izobrazba najodgovornejših ljudi v podjetjih. Kar 81 odstodkov direktorjev je leta 1993 imelo visoko, 14 odstotkov pa višjo izobrazbo, 5 odstotkov, predvsem starejših direktorjev, ima še srednjo šolo. Po poklicu je največ direktorjev ekonomistov, na drugem mestu so organizatorji dela in na tretjem direktorji tehničnih ved. V zadnjih letih je vse bolj opazno, da se kar 20 odstotkov nalog iz kadrovskega menedžementa prenaša na direktorje. Tu se stvari zapletajo, saj imajo direktorji moč, oblast, manjka pa jim potrebnega kadrovskega znanja. Sodelovanje direktorjev s kadrovniki je nujno, kajti polovica nalog sloni na kadrovskih funkcijah na operativnem izvršilnem managementu. To je bilo med drugim slišati na posvetu, ki so ga organizirali sredi marca člani zasavskega društva organizatorjev dela v Medijskih Toplicah na Izlakah. V goste so povabili dekana prof. dr. Jožeta Florjančiča s Fakultete za organizacijske vede Kranj in prof. dr. Zdravka Kaltnekaij a, ki j e govoril o delovnem času kot elementu humanizacije dela. Dr. Kaltnekar je tudi urednik revije Organizacija. Tovrstna oblika posvetov je dobrodošla in namenjena tudi zasavskim menedžerjem, ki bodo kmalu imeli svoje društvo. V.P.K. k ........ ..................................... ukrepati za poslovanje vnaprej. Za zasavsko gospodarstvo velja tudi ta čas ugotovitev, da veliko izvaža, še več kot lani v tem času. Žal pa se ugodnim izvoznim uspehom pridružujejo finančni neuspehi, kvečjcmo znatno manjši rezultati, kot so se jih nadejali. To še posebej velja za vse, ki prodajajo svoje blago v sosednjo Italijo ali na območja, ker obračunavajo v zelenih bankovcih in manj za vse, ki izvažajo v Nemčijo ali na tržišča, na katerih obračunavajo v nemških markah. Nič presenetljivega ni v ugotovitvi, da ni pričakovati bistvenih sprememb tečaj a tolarj a v odnosu na nemško marko. Banka Slovenijeje to nedvoumno razložila preko svojega najodgo vornej šega predstavnika. Zato obstaja tudi našim tovarnam le pot nadaljnega povečevanja prodaje na tuje trge, in pa skrb za postrganje vseh še neznanih možnosti za racionalizacijo, zmanjšanje vseh vrst izdatkov, marsikje pa tudi takšno posoda-janje naprav, ki omogoča večjo storilnost. In po tej poti gredo že nekaj časa v izlaškem ETI - ju. Nekaj časa so povečevali število zaposlenih za določen čas, marsikaj daj o delati kooperantom, ne glede na to pa skušajo z notranjim izkoriščanjem vseh razpoložljivih rezerv zmanjšati učinke sedanjih valutnih razmerij. Letos dosegajo rekorde pri izvozu. V minulih treh mesecih so namreč dosegli nad 9 miljono v nemških mark izvoza, kar je za 35 odstotkov več kot v lanskem času. Po vsem sodeč bodo letos izvozili blaga v vrednosti 42 milijonov mark. M.V. obeležil takole. V novembru je Karin dopolnila drugo leto. Doma je iz Zagorja. Blaž Zupančič "Tudi jaz bom nekoč šofer", vam sporoča Blaž, ki bo konec junija dopolnil drugo leto. Stanuje v Zagoiju. Grega Zupančič VZV Letos ima Grega zadnje leto možnost, da tekmuje kot ciciban, saj bo v mesecu juniju dopolnil sedem let. Grega vam pošilja pozdrave iz Izlak. uživa z veseljem in smehom. V septembru bo upihnila peto svečko. IHPH Kristina Kreže Kristina pa pravi: "Ko bom velika, bom postalalrena Vrčkovnik". Avgusta bo Kristina stara štiri leta, doma je v Trbovljah. Miha Jelen "Postal bom muzikant..", pravi Miha ki je januaija dopolnil drugo leto. Miha vam pošilja pozdrave iz Litije. Tudi danes drage bralke in bralci, je pred vami težka naloga. Izmed šestih navihancev, boste spet izbrali tistega ki se vam zdi najbolj simpatičen. Vaše sodelovanje boste kot že tolikokrat doslej potrdili zkuponom na katerem boste obkrožili številko enega cicibana i n dopisali vaš naslov. Enega izmed pošiljateljev pa bomo ob zaključku akcije izžrebali in nagradili. Posebno obvestilo: Nekaj staršev je prosilo, če lahko slike njihovih malčkov po objavi vrnemo. Vsakemu posebej žal ne moremo poslati slike nazaj. Lahko pa se oglasite na sedežu podjetja Zasavc, kjer objavljene slike hranimo in jih bomo hranili do konca cele akcije, in lahko sliko svojega malčka dobite nazaj. Romana Benko Trenutni rezultat: .....” S *OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI ‘ŽENSKE BLUZE * OTROŠKE, ŽENSKE IN UOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE Nc* KVALITETA za NAJNIŽJE CENE! Pri nakupu nad 5.000 SIT DARILO ! OŠTIR trgovina Jerebova 2, LOTUA tel.: 061/884 032 Partizanska 6, TRBOVLJE Mojca ODPRTO: od 6.00 -19.00, sobot« e.00 -13. ui B i fr lam m @§®sw®l Seli? Bržčas se vseh 584 deklet in fantov, ki se počasi poslavljajo od osnovnošolskih klopi, ne bo odločilo za nadaljne šolanje, čeprav bi bilo lepo, če bi se. Navsezadnje dandanes človek toliko velja, kot zna. Znanja ni in ga ne bo nikoli preveč. Če že ni mogoče vsem zagotoviti delo, glede na njihove sposobnosti in potrebe ter nagnjenja, je najmanj, kar lahko storimo, da mlademu človeku omogočimo karhajboljše možnosti za šolanje in pridobivanje ustreznega znanja. In ta čas je zelo aktualno vprašanje, kam po osnovni šoli za vseh 584 učencev, ki zapuščajo zasavske osemletke. Domače srednje šole so ponudile 256 prostih učnih mest in ob prvem vpisu prejele 221 prijav. Vseh učnih prostih mest pa je menda kar 661, če prištejemo sem še vse druge šole, vključno obrtne. Za zdaj se je le v ekonomsko šolo in gimnazijo priglasilo nekaj več kandidatov, kot je na razpolago prostora, v vseh drugih šolah utegnejo sprejeti še precej novih dijakov. Sicer pa se bo to pokazalo že te dni, ko lahko še spremenijo predpise. Zagotovo vseh želja mladim ne bodo mogli izpolniti. Zato tudi jih karlepo število poskuša uresničiti svoje želje zunaj Zasavja; pravzaprav se bolj srečujemo s pojavom, da če je le mogoče, osmošolci poiščejo šolo ali uk kjerkoli drugod, samo doma ne. Pojav ni nov, poznali smo ga že v prejšnjih časih in zdaj se nadaljuje ali bolje rečeno pojavlja še v širši obliki. Mladi v Zasavju enostavno ne vidijo skorajda nobenih pravih možnosti za dosego svojih poklicnih nagnjenj oz. kasnejših zaposlitvah, odtod njihov beg drugam, če jele mogoče vLjuljJjano, Maribor, Celje. Žal tudi s podeljevanjem štipendij nismo najbolj radodarni. Kadrovskih so zasavske občine razpisale borih 61,to pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi območji sramotno nizka številka. Res pa je, da tudi v drugih industrijskih središčih ravnajo podobno, kar je dokaz o precejšnji neperspektivnosti enega dela industrije. M. V. & Mladi iz Nemčije na obisku Trbovlje - V torek, 4. aprila, je dijake iz Nemčije sprejel trboveljski župan Janez Malovrh. Seznanil jih je z osnovnimi podatki o občini Trbovlje. Sicer pa so si obiskovalci ogledali še Gimnazijo - ekonomsko šolo, naslednji dan pa še Trbovlje. T.L. Dozidava Gimnazije -ekonomske šole Trbovlje - Že nekaj časa tečejo priprave za dozidavo zgradbe Ginazije - ekonomske šole. Dozidali naj bi več učilnic, ker jih je sedaj premalo in so premajhne za sedanje število dijakov. Pripravili so načrt, urejeno je vprašanje zemljišča, tako da bi z deli lahko pričeli takoj, če bi bil denar že na voljo. Sredstva za gradnjo je pristojno ministrstvo že odobrilo, čakajo le na sprejemanje državnega proračuna za letošnje leto, kar pa se odvija počasneje kot so pričakovali. T.L. Študijski krožek Bio vrt začel z delom Trbovlje - Revirska ljudska univerza je v četrtek, 6. aprila, v DD Trbovlje organizirala srečanje članov študijskega krožka Bio vrt. Organizator je ob prvem srečanju poskrbel, da so se navzoči dogovorili o skupnih interesih, pričakovanjih in ciljih z namenom, da na tej podlagi načrtujejo vsebino dela krožka in njegov časovni potek. Zaželjeno je, da bi se v krožek vključilo čimveč zainteresiranih občanov vseh starosti in obeh spolov. Vsako novo spoznanje je vedno dobrodošlo tudi na področju bio vrtnarjenja. T.L. Hura je tu Trbovlje - Konec marca so na OŠ Alojza Hohkrauta izdali novo številko glasila Hura. Izšla je na 30 straneh v A 4 formatu. Mladi pisci so v uvodu predstavili šolo in krožke v katerih do- polnjujejo znanje ter kažejo svoje sposobnosti. Nadaljevali so s prispevki o gledališču, TV oddajah, glasbilih, premogovniku, porodnišnici, šoli v naravi, domačih živalih, zimskih počitnicah, športu, ne manjka pa tudi humornih in razvedrilnih prispevkov. Nekaj prispevkov je napisanih tudi v pogovornem jeziku. Glasilo bogatijo številne ilustracije. T.L. Mladi turistični delavci se dokazujejo Trbovlje - Na Osnovni šoli Alojza Hohkrauta že nekja časa deluje med drugim tudi turistični krožek, ki ga vodi Marjeta Čekada. Delo krožka je zelo živahno, pa tudi učinkovito. V Trbovljah namreč trenutno nimajo turističnega vodnika, s katerim bi si pomagali pri ogledovanju in seznanjanju s krajem. In prvi rezultati dela tega krožka so tu. Pred kratkim so izdali Trboveljske turistične informacije 1995 na tridelni zloženki. Ta vsebujekratko uvodno besedo, zemljevid občine Trbovlje, pomembnejše naslove, prometne organizacije, turistične agencije, kulturne institucije, pa tudi najpomembnejše turistične točke. Pripravili in izdali so tudi nekoliko obsežnejši vodnik poTrbovljah na A 4 formatu in na 21 listih, z naslovom Kaj bi pokazali gostu v Trbovljah. V tem vodniku so opisali Delavski dom, Revirski muzej Trbovlje, Rudarsko stanovanje in nekatere spomenike. Opise so dopolnili s fotografijami. Na kratko so opisali tudi lovski gradič, simbole rudarstva ter izletniške točke. T.L. ateste Osrednja pošta odprta ob nedeljah Trbovlje - Devet osrednjih slovenskih pošt, poslovnih enot Pošte Slovenije, je od prvega aprila dalje odprtih tudi ob nedeljah. Glavna pošta v Trbovljah je sicer odprta od 7.30 - 19. ure vsak delavnik, ob sobotah od 7.30 do 13. ure, zdaj pa bo mogoč dostop do poštnega okenca tudi ob nedeljah od 9. do 13. ure. Sprejemali bodo poštne pošiljke in telegrame, nujne vročitve bo dežurni poštar opravljal tudi na terenu, na pošto bo mogoče tudi po denar. Podaljšan delovni čas, ki je poizkusen in bo moral potrditi ekonomsko upravičenost, bo veljal do konca oktobra. M.G. Obisk iz Hofheima Hrastnik - Občinski štab za civilno zaščito v Hrastniku je od 7. do 9. aprila gostil predstavnike RK iz Hofheima. Prvi dan so si gostje ogledali Steklarno, gostitelji pa so jih tudi seznanili s sistemom zaščite in reševanja s poudarkom na dejavnosti Rdečega križa, gasilcev, enote "KLOR" iz TKI, rudniške reševalne enote in zbirnega centra za begunce. Dan kasneje so si ogledali prostore in opremo rudniške reševalne enote ter jamo, občinski operativni gasilski center, skladišče RK v občini, proizvodnjo v TKI in zbirni center za begunce.(IL) Občni zbor SKD Zagorje - Člani občinskega odbora SKD so se 4. aprila sestali na občnem zboru, kjer so pregledali lansko delo in izvolili štirinajstčlanski odbor, ki bo v naslednjih dneh izvolil predsedstvo OO SKD Zagorje. Zbora se je udeležil tudi poslanec SKD v državnem zboru Franc Černelič, ki je prisotnim odgovoril na nekaj perečih vprašanj o popravi vojnih krivic, odnosu cerkve do države in osnutku državnega proračuna. T.P. Omejitev prometa na Kolodvorski cesti še traja Trbovlje- Že konec preteklega leta so pričeli pri Sušniku z gradbenimi deli za zgraditev novega mosta čez Trbovlješčico, saj je bil stari most povsem dotrajan in je postal nevaren za vse gostejši promet. Po projektu IBT je gradbeno podjetje Gradis iz Celja začelo z deli pri izgradnji novega mostu. Del tega so že postavili in preko njega speljali promet. Na območju mostu so razširili tudi cestišče s pločnikom. Čez novi del mostu sedaj teče promet, od konca marca pa je v gradnji drugi del mostu, zato je promet oviran. T.L. Načrt avtoceste Še en dokaz človeške malomarnosti. Zdi se, da se nekateri ekstremni egoisti še vedno ne zavedajo katastrofe, ki nam grozi. V smeteh se bomo zdaj zdaj zadušili pa se kljub očitnemu uničenju še vedno dogaja tole in temu podobno. Glede na to, da je storilec najbrž poznan, ga krajani v imenu KS Polšnik prosijo, da napako popravi. Lahko bi rekli, da je tisti, ki ni bil zmožen prispeti do najbližje deponije odpadkov ali pa vsaj do zabojnika za steklovino, zelo velik sebičnež, ki mu ni mar za okolje, v katerem živimo in delamo. Gozd ob cesti Polšnik - Renke je bil V zagorskem Delavskem domuje narisana pot nove avtoceste, ki bo , že kar nekajkrat rezervno odlagališče odpadkov, toda v tem primeru je zgroženost še toliko večja, saj je steklovina vidna iz vseh smeri. Ne le, da uničuje naravo, ampak kvari tudi estetski videz KS Polšnik. Obstajajo tudi taki. ki se pred drugimi postavljajo, kot zelo fini, izobraženi ljudje, po dejanjih pasocjijo k med skrajne neandertalce (pa še ti so imeli večji estetski čut). Tudi levi breg Save poleg zagorskega mostu je že nekaj časa 'odlagališče raznih odpadkov. Velikokrat lahko opazite tovornjake, ki pripeljejo "sumljivo" robo. Tudi gradbinci so tam našli prostor za odpadni material, skratka vsakdo, ki ga "tišči" material, ki ga ne potrebuje več. Uničevanje narave ni prepovedano, odgovornih to očitno sploh ne skrbi ali pa bo takrat - ko se bodo vsi, ki uničujejo naše okolje, končno zavedli ■ - že prepozno. 1 I J ■■ HHBH| Metlika, Zagreb, Krško. . M X V TRBOVLJE .. Oddajnik Oddajniški center KUM Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje Dodatne dejavnosti Organizacija glasbenih in drugih || prireditev, ozvočenja, izdelava 1; propagandnih sporočil, snemanja... "ud****- iiSsSuB !li|| Trgovsko podjetje POTROŠNJApo 61410 Zagorje ob Savi Trgovsko podjetje "POTROŠNJA" Zagorje je za Vas pripravilo dodatno informiranje, ki naj Vam bo v pomoč pri nakupu in izbiri blaga, še posebej z ugodnimijcenami -pripravljenimi za Velikonočne praznike. mnl.rena: diskont cena: šunka brc/ kosti 173,56 925,70 vrat brez kosti 973,56 925,70 =.=«* ... "lili 731,5» namizno belo vino 185,60 170,80 Velikonočna čokolada 100 g 91,80 84,80 kinderjajčka 76,50 70,10 bar kava 100 g W0 160,50 gorčica 700 g 199,50 183,50 olje zvezda 1/1 173,90 170,60 Velikonočni serveti 1U.30 102,00 KOLEKTIV "POTROŠNJA11 želi vsem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. poslovalnico M€D€fi tel.: 0601/73 696 Na zalogi obutev iz kolekcije - sandali v beš in modri barvi - dekliški bulerji - moški čevlji - športna obutev - platnena obutev - modne torbice - modna obutev, primerna za maturantske plese, birme in obhajila MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE ! * nad 3.000 SIT... 2 ČEKA * nad 5.000 SIT... 3 ČEKE * nad 8.000 SIT... 4 ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! Razpis za slovensko Kmečko ohcet v Kandršah Turistično društvo Mlinše v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za # Letos se bo na kmečki ohceti pri Vidrgarju v Kandršah poročil zasavski par, ki ga bo izbral Zasavc, štiije pari iz Slovenije, ki se bodo prijavili na razpis Slovenskih novic in par iz Kanade. Torej Zasavčani, ki se nameravate letos poročiti, prijavite se na kmečko ohcet', ki bo 24. junija letos. Pare čakajo bogate bale: kuhinja Svea ali spiti ni ca Marles. Vse o kmečki ohceti smo pisali v prejšnji številki, tokrat pa še zadnjič objavljamo kupon za prijavo. Izpolnite prijavnico in jo v priporočenem pismu pošljite na naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "za zasavski par 95”. Pohitite, saj prijave sprejemamo le do 18. aprila. S Slovenskimi novicami letos sodeluje televizija MMTV, z Zasavcem pa kabelska televizija ETV. Ta bo, tako kot Zasavc. predstavila vse zasavske pare in spremljala dogajanje. r,e SIeZt'; “'t televizija (TV, Pivove,aa UHtOtl, Obrn, Zagozjtab mlekarne Ljubljana, res.nvrac,a z Garm hatdom Trojane, Ljubljanska banka, Banka Zasavje d.d., Trbovlje, MK Zagorje ob Savi, Sipore, Kisovec, SCT Tehnika Ljubljana, Integral Zagorje ob Sovi, trgovska podjetje Potrošnja Zagorje ob Sovi, KZ Izlake, AB & MZ Zagorje ob Savi, Oazo Zagorje ob Savi, Beloza Cerar Dob pri Damialah, Mercator blagovni center Ijubijona.Tarma Ihan Domžale, ZavarovdnlcoTrlglav rc*Z=l^ig,-v OS Ljubka, ©MA Ime in priimek: Ime in priimek: Naslov Naslov Telefon (doma in v službi) Datum rojstva: Podpis Telefon (doma in v službi) Datum rojstva: Podpis Agenda 21 za Slovenijo Trbovlje - Zasavska ekološka skupina - Ekos Zasavje in Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Ljubljana pripravljata ob dnevu Zemlje regionalno delavnico projekta Agenda 21 za Slovenijo. Vse zainetresirane občane Zasavja, ki jih zanima okoljevarstvena problematika, vabijo da se udeležite regionalne delavnice, ki bo v torek, 18. aprila ob 17. uri v prostorih DD Trbovlje. Dnevni red: 1. Predstavitev projekta Agenda 21 za Slovenijo 2. Predstavitev mednarodnih strateških dokumentov varstva okolja in trajnostnega razvoja 3. Problemi okolja v Zasavski regiji 4. Scenarij reševanja evidentiranih problemov (delo v skupinah). A.M. Dol - Krajani Dola so bili 6. aprila obveščeni, da bo potekala akcija pomladanskega čiščenja okolja od 10. do 26. aprila v vseh naseljih občine. Očistili naj bi okolico stanovanksih blokov, zasebnih hiš ter poslovnih, društvenih in gospodarskih objektov. KOP Hrastnik bo v teh dneh pospešeno odvažal odpadke. Organizirali bodo tudi odvoz večjih kosovnih odpadkov. Kontejnerji bodo nameščeni od 10. do 14. aprila na Slatnem, pri Majcenu, pri kamnoseštvu Šergani in na Bmici. F.M. Hrastnik - Planiško društvo obvešča vse člane, da dežurstvo poteka od 19. do 20. ure do septembra. Seja izvršilnega odbora planinskega društva je vsak prvi četrtek v mesecu, kamor so vabljeni tudi vsi drugi člani društva. . J .V. Hrastnik - V petek, 7. aprila, so v Domu starejših občanov Hrastnik imeli kulturno prireditev. Starejše je razveselila dramska skupina OŠ NH Rajka, njihovamentoricaje Herta Erman. Uprizorili so igrico Matiček se ženi, starejši pa so bili zelo zadovoljni, saj so otroci pri njih vedno dobrodošli. J.V. Turizem smo ljudje Trbovlje res ne slovi kot turistični biser, veijetno zaradi tega do danes nikomur ni prišlo na misel, da bi naš kraj predstavili obiskovalcem, ki vendarle zaidejo k mam To vrzel so zapolnili člani turističnega krožka na šob Alojza Hohkrauta. Mentorica MaijetaČekadase je udelžila seminarja na Izlakah, kjer je tekla beseda o uspešni turistični vzgoji. Na veliko začudenje je bila edina predstavnica iz Zasavja. Ko se je vrnila, je je spremljalo nekaj manjvrednostnih občutkov, saj so bili ostali udeleženci večinoma iz priznanih turističnih mest in so imeli boljše izhodišče za delo. Vendar izziv je bil močan in zdaj, ko je za njo in njenimi varovanci viden rezultat, smo vsi zadovoljni. Nemogoče je povedati, koliko dela je bilo vloženo v brošuro, ki nosi našlo v:Kaj bi pokazal gostu v Trbovljah. Predstavili so Kulturni center. V tem sklopu so podrobneje predstavili Delavski dom,Revirski muzej, rudarsko stanovanje, spomenike in vse opremili tudi s fotografijami. V drugem delu je predstavljena tudi naj starejša hiša v Trbovljah, sledijo simboli rudarstva in izletniške točke Kum, Mrzlica in Partizanski vib. Učenci so zb rab podatke ob ogledih, razgovorih, sami so fotografirali, skratka delo so vzeb resno in ga odgovorno opravili. Brošuro in projekte na plakatih so najprej predstavili vsem sošolcem, mentorica je z opravljenim delom seznanila navzoče v drugem delu seminarja. Učenci so bib z raziskovalnim delom že tako zastrupljeni, da so takoj začeb razmišljati o naslednjem koraku. V marcu je zagledala luč zloženka Trboveljske Turistične informacije 1995. Ta zajema kratek opis Trbovelj, zemljevid mesta ter pomembne naslove v zvezi s kulturo, prometom, turističnimi agencijami in ostalim, kar gost potrebuje, da se dobro počuti. Upah smo, da nam bodo tisti, ki so v omenjeni zloženki prispevali kakšno simbolično pomoč, zato smo nanje naslovih prijazno prošnjo. In spet smo ostali začudeni, saj ni bilo nikakršnega odziva. Nekaj sredstev smo le dobib od Ljubljanske banke, ki je tudi sponzor zloženke. Velika zahvala gre tudi nekaterim staršem za razumevanje in pomoč. Brošura je narejena, zloženka čaka - na koga? Kdo bi nam lahko pomagal afirmirati naše delo, da bi resnično služilo svojemu namenu? Prebrali ste, spoznah ste in če poznate slogan - turizmu pomaga lastna glava, bomo morda našli skupni jezik. Marinka Benetek Po znanje v energetsko svetovalno pisarno lili@ Umisliti mmšmot eiter§is@ V okviru projekta "Energetsko svetovanje v Sloveniji" je bilo od oktobra 1992 do januarja 1995 v Sloveniji ustanovljenih 14 energetsko svetovalnih pisarn. 13. septembra 1993 je bila ustanovljena tudi v Trbovljah, da bi pokrivala potrebe Zasavja. Ustanovitelj energetsko svetovalne pisarna sta občina Trbovlje in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvajalec projekta pa Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Energetski svetovalec občanu brezplačno in neodvisno od proizvajalcev nudi nasvete o učinkoviti rabi energije, pomaga pri reševanju energetskih problemov in svetuje pri izbili ogrevalnegasistemain ogrevalnih naprav, zamenjavi le-teh, zmanjšanju porabe goriva, izbiri ustreznega goriva, uporabi obnovljivih virov energije, izbiri toplotne zaščite zgradbe, izbiri ustreznih oken, sanacij zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije v zgradbi in stanovanju. Po nasvet lahko pridejo vsi, ki želijo kakorkoli prispevati k smotrni rabi energije. Čemenite, dasta poraba goriva in stroški ogrevanja previsoka, če imate težave s plesnijo ali rosenjem okenskih stekel ... se obrnite na energetskega svetovalca. Naosnovi podatkov, kijih posreduje občan, energetski svetovalec pripravi energetsko oceno zgradbe, ki zajema izračun energetskegaštevilakot merila za energijsko varčno rabo, energetski pregled ali grobo analizo gradbene konstrukcije, ogrevalnega sistema, priprave tople vode in bivalnih navad, energetsko analizo, ki obsega analizo vseh mest v objektu, kjer se nesmotrno troši energija, in oceno varčevalnih potencialov, vrednotenje ukrepov s stališča prihranka energije in ekonomske upravičenosti. Po opravljenem nasvetu dobi občan brezplačno pisno poročilo o nasvetu, ki obsega opis problema in njegovo rešitev. Od te številke dalje, bomo enkrat mesečno z nasveti gostovali v reviji Zasavc. In ker je prišla pomlad ter znjo prvi topli sončni žarki, si bomo ogledali sisteme, ki sončno energijo izkoriščajo tako, da greje tudi takrat, ko sonce že zaide. Presenečeno boste ugotovili, daje možnosti več, kot ste jih do sedaj poznali. Ogrevajmo vodo s sprejemniki sončne energije Sprejemniki sončne energije spadajo med t.i. aktivne solarne sisteme. Po površini sprejemnikov (po domače kolektorjev) naprebivalcaje Slovenija v samem vrhu, tako med evropskimi kot tudi svetovnimi državami. Natančnih podatkov nimamo, strokovnjaki Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubijani navajajo številko 82.000 m2 instaliranih SSE v individualni in komecialni rabi ali c ca 0.04 m2 na prebivalca (Švica ima na primer le 0.027 m2 na prebivalca, Avstrija 0.09, pa ju uvrščamo med tovrstno najbolj opremljene države na svetu). Dnevne količine vpadle sončne energije pri nas se gibljejo od nekaj desetink kWh/m2 pozimi v oblačnem dnevu do več kot 5kWh/m2 v sončnem dnevu poleti. Sistemi so večinoma dimenzionirani, tako lahko izkoriščajo sončno energijo od začetka pomladi (marec) do konca jeseni (oktober), v času od novembra do februarja pa je za učinkovito izkoriščanje energije premalo. Po solarnih sistemih zapripravo tople vode nosilec toplote, ki je lahko sama voda ali voda pomešana s protizmrzovalnim sredstvom kroži s pomočjo pogonske črpalke. Topla potrošna voda se segreje v sprejemniku sončne energije, če je sistem direkten, oz. v kolektoiju ogreje nosilec toplote, če je sistem indirekten. Sprejemniki sončne energije so najpomembnejši element sistema njihova kvaliteta v veliki meri vpliva na učinkovitost in dolžino obratovanja sistemov. Osnovna naloga sprejemnika je absorbirati sončno sevanje, ki pade na črn absorber pod stekleno površino in segreti nosil ec toplote, ki se pretaka po bakrenih ceveh v črnem absorberju. Sprejemniki sončne energije naj bodo usmerjeni v smeri juga odstopanje od optimalne smeri za 10 stopinj proti vzhodu ali zahodu še ne zmanjšujejo učinkovitosti sistema Optimalen nagib je odvisen od zemljepisne širine kraja kjer bo sistem instaliran, za naše kraje optimalen nagib znaša 30 stopinj. Najpomembnejši podatek je število potrebnih sprejemnikov. Direktni sistem ie prikazan na sliki, sestavljajo ga: S Sprejemnik sončne energije. Naprava ki pretvarja sončno sevanje v uporabno toploto. H Hranilnik toplote kot dodaten rezervoar za hranjenje dnevno pridobljene toplote tudi za obdobja ko sonce ne sije. Hranjenje toplote naj bo na 55 stopinj Celzija zaradi izločanja kamna. P Prenosnik toplote. Naprava, ki mehansko loči nosilec toplote v sprejemniškem tokokrogu od porabne vode, omogoča prenos toplote. R Raztezna posoda je naprava ki prevzame višek nosilca toplote, ki nastane zaradi siljenja le-tega RE Regulacijska enota uravnava stalno temperaturo tople potrošne vode v hranilniku. Proi zvodnja solarnih kolektorjev se je pri nas pričela nekje v letu 1982, do leta 1988 je močno naraščala in je v istem letu dosegla številko cca 14000 m2 sončnih kolektorjev. Po tem letuje prozvodnja padala, saj je v javnosti prevladalo mnenje, da so sistemi ekonomsko neučinkoviti. Danes se skuša na razne načine ponovno povečati uporabo kolektoijev. Ponujata se dve možnosti: 1. Če se odločate za sistem priprave tople vode z aktivnim solarnim sistemom je pomembno, da vemo, da Mi ni strstvo za gospodarske dejavnosti že tretje leto financira projekt samogradnje sprejemnikov sončne energije, ki gaizvajaZRMK Ljubljana V okviru projekta se zberejo občani, ki v samogradnji pod strokovnim nadzorom MatjažaZupana dipl. ing. in izposojeno opremo ZRMK-jaizdelajo absorberje zaSSEinjih nato montirajo na strehe hiš. Strokovna pomoč in izposoja orodja sta brezplačna V sosednji Avstriji, od koder je prenesen projekt, so v okviru samogradnja SSE naredili do konca leta 1993 že cca 200.000 m2 SSE. 2. Poleg tega je v Ur. 1. RS objavljen razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti, nakaterega se lahko prijavijo zainteresirane pravne in fizične osebe (torej tudi občani). Vsi investitorji morajo le pridobiti pozitivno oceno energetskega svetovalca. Nadalj ne informacije vključno z vlogo zasubvencijolahko dobite v energetsko svetovalni pisarni naGimnazijski cesti 22a (poleg Sindikalnega doma), vsak torek in četrtek od 16. do 17.30 ure ali na tel.: 27 - 380 (25 - 513 dopoldne). Vaš energetski svetovalec, Zoran Gračner, dipl. ing. IG IVI brez izgub Ena neodložljivih nalog vodstva tega podjetja je vsekakor tudi načrtovanje in uresničevanje dodatnih proizvodnih programov, s čimer naj bi bila omogočena trajnejša perspektiva kolektiva. Zdaj že odpade na druge dejavnosti približno 10 odstotkov, poleg produkcije apna, ki ga bo letos za približno 60.000 ton. Nič ni novega v ugotovitvi, da so se v IGM pred kratkim obrnili na občinski svet s prošnjo, da bi na industrijskem območju, za katerega še ni izdelan prostorski ureditveni akt, zgradili manjši objekt za izdelovanje suhih malt. To bo zagotovo eden pomembnejših perspektivnih izdelkov tega kolektiva, poleg produkcije mokrih malt, kijih že izdelujejo. Letošnje blagovne proizvodnje, kot v podjetju pravijo proizvodnemu načrtu, naj bi znašale približno 65.000 ton. To je nekaj več kot lani, pa tudi vrednostno naj bi presegel 700 milijonov tolarjev. Za kolektiv je to vsekakor izziv, kajti produkcije apna ne povečujejo, zato bo treba bolj poprijeti pri drugih dejavnostih. Zanimiv bo podatek, da se tudi letos lotevajo pomembnejših naložbenih del, večidel z lastnimi sredstvi, s čimer morajo zagotoviti nemoteno produkcijo v kamnolomu, pečeh in drugod. IGM je v preteklem obdobju namenil vsaj en milijon nemških mark za izboljšanje ekologije. Zadnji čas je asfaltiral tudi vse dovozne poti znotraj delovnega območja, tristo tonska peč ne dela, na 150 - tonski pa imajo lovilec prahu, ki bi zadoščal za 300 - tonsko napravo. S tem njihova skrb za izboljšanje okolja še ni končana. Še marsikaj želijo in morajo izpolniti v okviru sancijskega načrta. In še to: izgub lani ni bilo, prigospodarili so celo nekaj profita. Tako naj bi bilo ali mora biti tudi letos. M. V. Zadolženost občine Litija V prejšnjem tednu, kot že na dveh predhodnjih sejah (4. redni in 1. izredni) v treh tednih, so bili svetniki na 5. redni seji občinskega sveta seznanjeni o kreditu, s katerim se je zadolžilo Cestno podjetje Novo mesto pri SKB. Najeli so dva kredita (100 in 300 milijonov sit) po pogodbah sklenjenih z občino Litija z jamstvom, da bosta odplačana do 10. januarja letos. Cestno podjetje je svoje obveznosti zavarovalo pri banki z akceptnimi nalogi, obresti pa sproti odplačevalo. Ostal je dolg. samo glavnica (130 milijonov sit). Pri tem j e potrebno omeniti, da so bili kreditni pogoji (obrestna mera R+19 odstotkov) izredno neugodni. V tem času je cestno podjetje Novo mesto izvajalo dela po pogodbah, ceste so se asfaltirale in čas je mimo tekel dalje. Obresti na kredite so bile iz dneva v dan večje. Danes pa je cestno podjetje Novo mesto (zaradi blokade žiro računa) poslalo v Litijo na Agencijo za plačilni promet (SKB) dva veljavna akceptna naloga, enega za 256.811.000 sit na žiro račun proračuna in drugega za 98.113.000 sit na žiro račun gospodarske infrastrukture, skupaj 354.934.000 sit kot dolg občine Litija. Litijski župan Mirko Kaplja je svetnike obvestil, da o sanaciji nastalega dolga že tečejo razgovori s Cestnim podjetjem Novo mesto, Agencijo za plačilni promet (SKB) in Ministrstvom za finance RS. O nadaljnem reševanju težke finančne situacije bo tedensko poročal občinskemu svetu. V nadaljevanju 5. redne seje je svetnike presenetila prošnja Jadranke Lovše in Valerije Terček za podelitev koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapije v poslovno stanovanjskem objektu Šmartno, kajti v Zdravstvenem domu Litija je najemnina previsoka. Koncesijo so svetniki podelili in to zadnjo izven Zdravstvenega doma, ker bo v nasprotnem primeru nekega dne prazen. Svetniki so imeli na dnevnem redu še več točk (sprejeli so še osnutek Statuta občine Litija in ga dali v javno razpravo), nekaj so jih pustili za naslednjo redno sejo. Barbra Ren čof O smislu življenja "Le peščica jih je živela tako, da se njihovih življenj spominjamo," je zapisal v svoji knjigi Meta-človek Paul Solomon. Predstavljajmo si življenje, ki ga živimo iz dneva v dan. Vsako jutro vstanemo, si pomanemo oči in se prebudimo v nov dan. Potem morda še spijemo jutranjo kavo ob časopisu in odhitimo po svojih opravkih. Eni v službo, drugi v šolo in še kam. Najprej hodimo v šolo, mine osem let, vpišemo se v srednjo šolo, zaljubimo se, doživimo maturantski ples, gremo naprej študirat. Vložimo veliko truda, da dobimo tisti naziv diplomirani ta in ta. Iščemo službo, poročimo se, dobimo naraščaj in uživamo ob pogruntavščinah svojih malih nadobudnežev in tako življenje teče ter minevajo leta. Se ustavite morda kdaj pa kdaj in si postavite vprašanje: ZAKAJ počnem vse to v svojem življenju? Kakšen je smisel tega? Je to tisto, zaradi česar sem se rodil in kar želim od svojega življenja? Kaj je tisto, kar me žene naprej? Možno je toliko različnih odgovorov, zakaj živimo in počnemo stvari v svojem življenju. Želim si, da bi bil srečen. Želim ustvariti nekaj, po čemer bi se me spominjali. Iščem človeka, ki bi ga lahko resnično ljubil, uživati želim, v svojem življenju iščem varnost in se izogibam tega, da bi trpel,... Toda dejstvo je, da je nekaj narobe z našim smislom življenja. Najbolj se to odraža pri mladih generacijah in zgovarjanje na to, da je mladina vse bolj pokvarjena, je zelo neuravnovešena izjava. Mladi namreč odslikavajo položaj v družbi in kažejo na tiste skrite probleme, ki jih nočemo videti. Na eni strani je introvertiranost mladih. Mladi, ki doživljajo krizo, se zaprejo vase in skrajnost se odraža v visoki stopnji samomorilnosti. Pritiski v šoli, strah pred neuspehom in pred tem, da nas ljudje ne bodo sprejeli medse. Na drugi strani je skrajnost ekstrovertiranost. To je obmjenost navzven, izražanje gneva preko mladoletniškega prestopništva, kriminala, upiranje, nasprotovanje staršem, učiteljem in število mladih, ki "pristanejo" v prevzgojnih domovih je vse višje. To sta dve skrajnosti in med njima smo vsi ostali, ki nam uspeva, nekaterim bolj in drugim manj srečno, pluli skozi Življenjske čeri. Jiddu Krishnamurti v svoji knjigi Življenje pred nami ugotavlja, da večino st\’ari v življenju počnemo dejansko iz strahu. V šolo hodimo, ker to od nas pričakujejo starši in ker si ne želimo, da bi ljudje rekli, da nismo ničesar dosegli v svojem življenju. V službo hodimo, ker se bojimo za eksistenco in moramo preživljati svojo družino. Koliko med vami jih hodi v službo zaradi veselja do dela in ker to, kar dela, dela z veseljem? Če si upate, se kdaj odkrito vprašajte: KAKŠEN JE SMISEL MOJEGA ŽIVLJENJA? ALI ME TO, KAR POČNEM OSREČUJE? Marjan Šušteršič Nataša Eberlinc Seijii suhe kože Ko posije sonce, se ga vsi razveselimo in imamo radi, čeprav ni več takšno kot je bilo. Človek je neusmiljeno posegel v naravo s svojim brezbrižnim odnosom in sedaj se narava, ranjena in okrnjena bori za svoj obstoj, kot se človek bori za svojega. A sonce si navkljub vsemu brez težav utre pot skozi drobno okensko lino in predrami zaspane veke, da se oči zazrejo v svetlo jutro, da telo občuti prijetno toploto v teh prvih pomladnih dneh. Nič več toplih oblačil, obutve in pokrival. Ljudje smo veliko bolj svobodni, sproščeni in živahni v gibanju, saj nas kot magnet toplota privabi na sonce, zrak, vrtove in travnike. Čeprav vsako jutro pomeni dan in dan pomeni leto in leto desetljetje in desetletja starost, se veselimo vsakega jutra, ki prihaja, kajti prav v njem je speto upanje na vse, kar ni doživeto, kar prihaja in nas vodi skozi čas. Preživet je del preteklosti, zato pa upanje na prihodnost ne sme nikoli ugasniti. Ugasne in konča se samo življenje nekega trenutka, do takrat pa si moramo prizadevati za dober odnos do sebe, ljudi, narave in življenja nasploh. Tako kot mi si tudi kozmetika in medicina neprestano prizadevata, da bi s pomočjo najmodernejših pripomočkov za nego uspešno uresničila željo in upanje po ohranjanju mladostnega videza. Tisti, ki imate suho kožo, ste gotovo tega še posebej veseli. Problem, suhe kože ni v njeni nečistoči, ampak v pomanjkanju vlage in maščobe, ki jo je potrebno nenehno dovajati. Z leti je ta problem še izrazitejši, ko koža izgublja sposobnost ohranjanja vlage in kmalu se pojavijo nezaželjene gubice. Če se želite prepričati o vlažnosti kože, naredite preizkus tako, da položite kazalec pod ličnico in potisnete kožo navzgor. Če se bodo naredile majhne gubice, je to znamenje, da koža ni dovolj vlažna. Izogibajte se premočnim sončnim žarkom. Kožo zaščitite s kremo za sončenje z dobrim varovalnim faktorjem, pri tem pa ne pozabite na kremo, ki jo uporabljate v vsakodnevni negi. Zmotno je mišljenje, da tekoči puder ali puder v prahu škoduje koži. Nasprotno, ščiti in varuje jo, le nikoli ne smete pozabiti, da je potrebno zvečer dobro odstraniti z obraza vse ličilo. Dnevno uporabljajte dnevno in nočno kremo, ki je namenjena suhi koži■ Le enkrat tedensko lahko izpustite nanos nočne kreme, da s tem koži privoščite počitek od nenehnega nanosa mazil. Peeling, ki ga opravite dvakrat mesečno, naj bo v obliki kreme, brez grobih zrnc, ki takšni koži ne koristijo. Dodatna nega za suho kožo pa vsebuje maske, obloge, oljne in kolagenske ampule, katerih prednost je v tem, da zaradiposebengega embaliranja ne vsebujejo konzervansov. Navedla bom dve maski, ki jih pustite delovati dvajset minut. Prva maska blaži nastale gubice, druga pa osveži in izboljša utrujeno kožo. L Sestava: 1 žlička medu, nekaj kapljic limone, nekaj kapljic mandlejvega olja. 2. Sestava: 1 žlička olivnega olja, jajčni rumenjak, kapljica limoninega soka. Prizadevajte si ohraniti vse tisto, kar vam je drago in vam veliko pomeni. Če je to vaš obraz, ga negujte, če je to vaša služba, se ji posvečajte, če je to predmet, ga čuvajte, če so to otroci, jim dajte toplino, če je to oseba, ki jo imate radi, ji recite: "Tako rada te imam." Tudi, ko ne boste slišali odmeva teh besed, vam. vedno za vse ostaja upaje. Katarina Lavš V imenu zakonske ljubezni O povezavi med ljubeznijo in zakonom obstajajo najrazličnejša mnenja. Nekateri zatr jujejo, da sta to dve nezdružljivi stvari, drugi pa zagovarjajo stališče, da je prav ljubezen nujen predpogoj za pravi zakon. Za zakon, ki se ne bo skrhal že ob prvih nesoglasjih in bo v imenu ljubezni sposoben prebroditi še tako hudo krizo. O takšnih modrovanjih bi najbrž morali najprej razmisliti o vlogi ljubezni pri sklepanju zakona, pa o razliki med zaljubljenostjo in ljubeznijo, o različnih oblikah ljubezni in nenazadnje o bistvu prave ljubezni. Zaljubljenost je stanje prehodnega in omejenega trajanja, Zadostno za osnovanje, ne pa za ohranjenanje daljšega medčloveškega odnosa, kakršen naj bi bil zakon. O bistvu prave ljubezni pa je že bolj tvegano govoriti. Različni strokovnajki, ki so se ukvarjali j1 tem vprašanjem, takole razmlišljajo o bistvu prave, resnične ljubezni, ki je edina lahko čvrsta osnova za pravi, resnični in avtentični zakon: D. Tennov imenuje pravo ljubezen partnerstvo na osnovi obojestranske naklonjenosti, v katerem prevladujejo skupni interesi, sposobnost za skupno delo, zadovoljivo spolno življene in zvestoba v prepričanju, da je potrebna iz obzirnosti do čustev drugega in včasih tudi iz čisto praktičnih razlogov. Za Fromma je prava ljubezen umetnost, ki zahteva znanje in trud, temelji pa na skrbi drugega, odgovornosti za njegove potrebe, na spoštovanju drugega takšnega, kakršen je in na njegovem resničnem poznavanju. Taka ljubezen je po Frommu najkvalitetnejša oblika in način reševanjaa večnega problema človeške osamljenosti. A. Maslo sv ima za zdravo ljubezen tisto, ki vključuje potrjvanje partnerjeve individualnosti in vročo željo po njegovem razvoju ter sposobnost doživljanja zadovoljstva ob partnerjevem uspehu brez občutka lastne ogroženosti. Še bi lahko naštevali, toda že iz nekaj opisov ljubezni lahko strnemo njene osnovne zančilnosti. Prava in resnična ljubezen je nekaj, s čimer se je treba ukvarjati, za kar je treba skrbeti, kar zahteva trud; je nekaj, kar nikomur ne pade z neba. Je skupno delo dveh, odvisno od dveh, in tako kot za uspeh sta tudi za neuspeh vedno kriva oba. Zahteva nenehno prilagajanje in medsebojno spoštovanje. Zrela ljubezen je povezovanje različnosti, ne pa njeno uničevanje. Je nekaj živega in se stalno spreminja, zato njenega poteka ne moremo predvideti. Zanjo se moramo vsak dan boriti in jo na novo potrjevati. Samo taka ljubezen je osnova za kvaliteten zakonski odnos in zagotovilo za njegovo ohranitev. Hudo površno je govorjenje, da danes zakon uničuje odsotnost pravih vrednot, družbeno politične razmere, ki niso naklonjene zakonu, družini in materinstvu in podobna modrovanja. Zakonski odnos, v katerem ni dovoljeno, da bi partnerja sobodno izražala svoje različno doživljaje sebe in zakonskega odnosa, kjer ni prostora za različnosti, kjer zakonca vse osredotočita na družino, zase pa ne najdeta nobenega zadovoljstva izven zakonskih in družinskih obveznosti, kjer ni ustvarjalnega reševanja konfliktov brez poniževanj in večnih očitkov.... prej ali slej postane nujno zlo ali celo muka, v kateri ne tako redki vztrajajo le še zaradi otrok. Pri tem pa seveda hote ali nehote pozabljajo, da imajo otroci od tega bore malo; nasprotno -prej ali slej postanejo sredstvo za pridobivanje svojega prav enega ali drugega od staršev. Bistvo zdravega zakonskega odnosa in tudi odnosov v družini je, da v imenu zakonske ali družinske ljubezni nihče od nobenega ne bi smel zahtevati, da se odreče pravici do lastnega individualnega razvoja. Zakonski odnos mora biti svobodna skupnost svobodnih in enakopravnih partnerjev. V njem naj bi bili zato, ker si želimo, ne pa zato, ker je to normalno ali ker moramo biti.To je naša stvar in ne stvar te ali one ideologije. m*#!: m vX;X;Xv:;X;:;X;X;Zv;v;v:v;v; x'x'x*x'X'X*x-x"x"x-x*x*x-x-x*:*;":-:"x*;"x-;N;-: Dandanes ni več redkost, da človek, ki je denimo trideset ali še več let delal v podjetju, ostane brez dela. Mnogi so mnenja, da je brezposelnost najtežje tveganje, ki lahko prizadane človeka. V tržnem gospodarstvu, kjer se prepletata trg kapitala in trg dela, tudi za delovno silo veljajo tržne zakonitosti, odnos ponudbe in povpraševanja. Delovna sila na trgu Najsi se sliši še tako brezosebno, sodobna družba ni dobrodelna ustanova, ki bi skrbela za socialno varnost posameznikov. Le te, navidezne "dobrodelnosti" smo bili Slovenci v minulem socialističnem sistemu kar nekako vajeni. V kapitalizmu pa je tudi delovna sila blago, ki se kupuje in prodaja na trgu. Daje do tega prišlo, sta bila potrebna dva pogoja. Prvi je osebna in pravna svoboda delavcev, ki razpolagajo s svojo delovno silo in jo lahko prodajajo kot lastniki delovne sile. Pravna svoboda je v zgodovini pridobitev buržoaznih revolucij. Drugi pogoj pa je, da mora biti delavec tudi ekonomsko svoboden. To pomeni, da mora biti razlaščen vseh proizvajalnih sredstev in zato prisiljen, da kapitalistu ponudi svojo delovno silo. Če bi bil ekonomsko svoboden in bi imel hkrati tudi proizvajalna sredstva, ne bi prodajal svoje delovne sile, ampak proizvode svojega dela. Ko enkrat sprevidimo, daje delovna sila res le blago, ki se na trgu prodaja ali pa ne, se moramo sprijazniti tudi z mankompovpraševanja, se pravi z izgubo določenega delovnega mesta. V takih primerih je potrebna prekvalifikacija oziroma iskanje določenega dela tam, kjer povpraševanje po njem še obstaja. Če tega povpraševanja po delovni sili ni, in dandanes ga je vse manj, bi lahko rekli, da je blago, imenovano delovna sila, nepotrebno, nihče ga ne potrebuje. Oseba postane brezposelna. Oblike brezposelnosti Iz ekonomskih in socialnopolitičnih aspektov se kaže brezposelnost v treh oblikah: (1) množična brezposelnost, ki se pojavlja ... drugi pa takole. -5 F Eni razmišljajo takole... ciklično ob nastopu večje ekonomske krize, praviloma takrat, kadar odstotek brezposelnih glede na število zaposelnih doseže vsaj 5 odstotkov. Za družbo ima negativne ekonomske in socialne posledice. K degradaciji vodi tiste kategorije državljanov, ki jih neposredno prizadene. Država ne sme dopustiti stanja množične brezposelnosti in mora ukreniti vse potrebno za njeno preprečitev. Množična brezposlenost namreč ogroža družbenoekonomske temelje države in ima lahko katastrofalne posledice za družbenoekonomski razovj države; (2) strukturna ali tehnološka brezposelnost, ki nastane kot posledica tehničnih izpopolnitev in sprememb povpraševanja potrošnikov. Torej nastopi, kadar pride do strukturalnih sprememb gospodarstva kot celote, posameznih dejavnosti ali celo posameznih podjetij in njihovih proizvodnih načinov. Je predvsem fluktuacijska ali občasna brezposelnost. Štejemo jo za normalno v vsakem družbenoekonomskem sistemu in temelji na svobodnem trgu dela. Do takšne normalne brezposelnosti pride zlasti zaradi slabe poklicne in prostorske gibljivosti delovne sile; (3) sezonska brezposelnost, ki velja le za določene veje gospodarstva (kmetijstvo, gradbeništvo, turizem, gostinstvo). Delavci vedo, da bo njihovo delo trajalo le določen čas. V času mrtve sezone si poiščejo drugo delo. Poznamo še latentno in delno brezposelnost. Prva se pojavlja v nerazvitem kmetijstvu, industriji in drugih dejavnostih, kjer je ekstenzivno zaposlovanje delovne sile. Druga se pojavlja, kadar organizacije začasno prenehajo delati, ali v celoti ali v posameznih enotah, ali če organizacija skrajša delovni čas, ko ni dela za vse delavce. Oblike pomoči Delovno razmerje ni nikoli sklenjeno doživljensko, čeprav je sklenjeno za nedoločen čas. Prenehanje delovnega razmerja ima za delavca pomembne posledice, saj preneha prejemati osebni dohodek in ga prizadanejo posledice s področja socialne varnosti. Na zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so najbolj, vplivale politične in ekonomske razmere v naši družbi, pa tudi mednarodni predpisi in zakonodajni vzori razvitejših evropskih držav, m BREZPOSELNOST DECEMBER 1994 MAREC 1995 Hrastnik Trbovlje Zagorje Hrastnik Trbovlje Zagorje skupaj 487 1162 873 skupaj 459 1134 842 ženske 318 710 409 ženske 293 696 391 iskalci prve zaposlitve 95 211 201 iskalci prve zaposlitve 91 187 179 stari do 26 let 185 332 332 stari do 26 let 183 311 299 iskalci zaradi stečaja 51 163 114 iskalci zaradi stečaja 44 154 105 iskalci trajni presežki 78 262 142 iskalci trajni presežki 74 268 138 stari nad 40 let 125 388 260 stari nad 40 let 117 377 256 AKTIVNO PREBIVALSTVO NOVEMBRA 1994 HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE 4281 9424 6097 VIR: Mesečne Informacije republiškega zavoda za zaposlovanje Ljubljana In območnih enot Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. pomemben pa je bil tudi dosedanji razvoj in normativna pot do uveljavitve tega zakona. Mednarodna organizacijadela mora pomagati delavcem, da dobijo ustrezno zaposlitev ali delo, delodajalcem pa, da delavce ponovno vključijo v delovni proces. Zakon loči med: 1. posredovanjem zaposlitve - cilj je sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas; 2. posredovanjem dela - to pomeni kakršnokoli angažiranje brez sklenitve delovnega razmerja; Zavarovanje za primer brezposelnosti ima pri nas dolgoletno tradicijo, s čimer je do sprejema tega zakona naša državaob določenih pogojih zagotavljala socialno varnost tistim brezposelnim, ki so sposobni in voljni delati, pa ne najdejo ustrezne zaposlitve. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti uvaja poleg obveznega tudi prostovoljno zavarovanje. V primeru brezposelnosti pa zakon daje pravice do denarnega nadomestila, denarne pomoči, Naj bo življenje oder - Instrumenti so postavljeni, sedeži prazni vaša odločitev je, kakšno vlogo boste prevzeli Delavnice za brezposelne. pravico do priprave zaposlitve, do povrnitve prevoznih in selitvenih stroškov ter pavice delavcev, katerih delo postane nepotrebno (sofinanciranje uresničevanjapravic presežkov delavcev, ki zagotavlja delno sodelovanje države pri pospeševanju sproščanja presežnih delavcev). Republiški zavod za zaposlovanje je javna strokovna ustanova, ki je neposredno vključena v dogajanja na trgu delovne sile in je moral glede na spremembe tudi hitro ukrepati: razviti je moral nove metode dela z brezposelnimi, se na novo organizirati ter zagotoviti najnujnejšo informacijsko opremo. V drugi polovici leta 1993 je zavod oblikoval temeljne cilje svojega delovanja, da zmanjša obseg brezposelnosti, omogoči uspešen razvoj posameznika, zagotovi upravičencem socialno varnost za primer brezposelnosti, nudi vsem uporabnikom storitev zavoda enako kvaliteto uslug v vsej Sloveniji. Zavodi za zaposlovanje oziroma Uradi za delo v Zasavju pripravljajo za brezposelne vrsto delavnic, tečajev in drugih oblik, ki brezposelne bodisi seznanjajo z novim znanjem ali jim krepijo zaupanje vase. V kratkem se bodo v vseh zasavskih občinah pričele izvajati tudi kovnice znanja. "Brezposelnost'ni nekaj trajnega in brezizhodnega, je le neprijeten trenutek v vašem življenju, ki pa gaje potrebno čim kvalitetneje izkoristiti, naj bo to z izpopolnjevanjem in pridobivanjem novih znanj, sodelovanjem v programih javnih del ali pa so to morda prvi koraki k podjetništvu," je moto, ki človeka vsekakor optimistično usmerja. Glavo pokonci Oseba, ki razpolaga z nepotrebno delovno silo, postane ne le brezposelna, temveč navidezno splošno nekoristna. Tako ni čudno, da se mnogi, ki čez noč ostanejo brez dela, počutijo nekoristne, izrabljene, uničene,... Toda ko človek ostane brez dela, se svet vrti naprej. Brezobzirno in ne ozirajoč se na človeško stisko. Tedaj brezposelnemu preostaneta le dve možnosti: predati se samopomilovanju, obtoževanju, depresiji, ali ozreti se na svoje življenje z drugega zornega kota. Veste, kaj je rekel španski pesnik Apollinaire: "Izgubiti, toda resnično izgubiti, da nastane prostor za najdenje." Se pravi, da je lahko brezposelnost velik izziv. Človek, ki kar naenkrat ostane brez socialne varnosti, prihodka, lahko spozna, 2 daje v končnici on sam gospodar svojega življenja. Spet je brez vsega S in od njega je odvisno, kako bo nadaljeval. Lahko krene po popolnoma ^ drugačni poti, taki, po kateri si prej ni upal, ni utegnil ali ni znal. | Verjemite, daje svet dom, kjer je za vse dovolj prostora in denarja, le zaupati je treba vase in pokončno zakorakati v življenje. Naj je rek "Za vsakim dežjem pride sonce" še tako star, zagotovo drži. Tatjana Polanc Slovenci smo varčen narod in po nagnjenosti k varčevanju sodimo celo v evropski vrh. Tisti, ki denarja nimajo v nogavici ali pa v tujini, ga zaupajo bankam. Regijska banka v Zasavju je LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje. Letošnje leto predstavlja za to banko sprejem strateških odločitev, ki bodo neposredno vplivale na položaj banke v daljšem časovnem obdobju. O tem smo spregovorili z direktorjem banke Zdenkom Fritzem. Konec marca ste končali petletni mandat in sprejeli novega. Kakšna so bila ta leta? Zanimiva so bila, pa tudi nepredvideno težka. Z realno ekonomijo se spreminja tudi bančništvo. Skoraj štiri leta smo se ukvarjali s problemi, da smo preživeli, in da ni bilo treba kogarkoli žrtvovati, so bili nujno potrebni dobri rezultati. Ni slučaj, da so tudi vsakoletne revizije pohvalile našo organiziranost kot eno najbolj utečenih bank, čeprav sam ocenjujem, daje tu še ogromno prostora in glavno delo nas še čaka. Ob vseh naporih, včasih nepotrebnih, sem imel ob koncu mandata kar osebno dilemo, ob trenutni situaciji in rahli izčrpanosti, ali se odločiti za ponovno kandidiranje v obdobju, ko bi rada zakonodaja na nek čuden način postavila neko bančno stmkturo. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se je vredno žrtvovati za regijo in zaposlene, ali pa iti po liniji najmanjšega odpora, pa početi kaj drugega. V tisti dilemi sem se pač odločil še poskusiti. Konec septembra poteče rok, ko Banka Slovenije na osnovi zakona o bankah in izvedbenih aktih preverja in na osnovi ugotovitev in dokazil izdaja omejeno ali neomejeno dovoljenje za poslovanje bank. Kakšna naj bi bila trboveljska banka? Verjetno boste nove temelje postavljali že pred septembrom. Največja deformacija teh kriterijev je kriterij, česa banka ne bi smela opravljati, če nima dovolj kapitala. V preteklosti so se pač odločili za devizno varčevanje občanov. V celotnem obdobju smo bili proti temu kriteriju, ker so finance preveč resna zadeva, da bi lahko ustvarjali nemir. Toda tako so si zamislili iz določenih razlogov, ki so takrat obstajali, menim pa, da je danes neka trma monetarnih oblasti, da kriterijev niso spremenile. Mi bi v vsakem primeru lahko delali naprej v polni meri kot banka, vendar nam obseg kapitala ne omogoča zbiranja deviznih vlog. Ker se pa zavedamo, daje te posle potrebno opravljati in da smo eden ključnih nosilcev poslovanja, bomo našli obliko, da se bodo ti posli opravljali vsaj na nivoju kot danes. Skozi osnutke novih zakonov kaže, da bo neka podobna različica naši uzakonjena in ta daje možnost, da ohranimo to pravno samostojnost. V treh mesecih naj bi zadeve dokončno razčistili. Konkurenca bank je zelo velika. Podjetja se prilagajajo pogojem na trgu. Kako ste se temu prilagodili vi? V tem obdobju, drugo leto bomo praznovali 40-letnico, smo bili skoraj edini. Lahko bi rekel, da so šle preko nas vse naložbe v tem času. V tej fazi podjetja, pa tudi ostali, enostransko razumejo trg -kadar iščejo ugodnosti, je to trg, ki se mu prilagodijo, kadar pa zabredejo, smo pa mi tista matična banka, ki naj reši problem. Izpostavljamo, naj konkurenca velja za vse. Imaš partnerje, za katere opravljaš celotni posel, in ti imajo posebni status, drugi ne. Prišli smo v pozicijo, da lahko vsakomur konkuriramo. Vsakomur, ki nastopa z normalnimi pogoji. Ljudje gledajo le številke, ne preračunavajo pa pogojev. Opozoril bi jih, naj vsako stvar preverijo, pri kreditih zahtevajo celotne izračune. Pogosto podpišejo pogodbe, ki so velik bumerang. Kdo pa bi lahko ta poskusni izračun naredil ljudem? Povsod, kjer ljudje jemljejo kredite, lahko zahtevajo podatke in izračun. Le iz obrestne mere, na primer R + 10...., ni videti ničesar. Videti je treba številke. Ljudje se največkrat zainvestirajo ob tem, da so njihove želje večje od realnih možnosti. V vaši banki ste veliko stavili na občane. Je tudi to bil ključ uspeha? Kako ste se jim približali? V Sloveniji se je veliko bank učilo bančništva iz knjig ah pa se je neposredno prilagajalo tujini. Zaradi tega so tudi ocenile. da področje prebivalstva ni prav perspektivna vrsta dejavnosti. V naši banki smo mnenja, da so občani izjemno pomemben segment, v določenem pomenu celo ključen, ker gre za zaokrožen proces med podjetji, izplačilom plač in varčevanjem. Naša strategija je bila že pred petimi leti usmerjena v tekoče zadovoljevanje vseh novosti sodelovanja z občani. Vložki so bili veliki, ljudem pa je treba zagotoviti standard, ki ga pa nameravamo še dograjevati. Se morda kaže slabši finančni položaj ljudi, je iz povprečja prišlo do tega, da imajo mnogi manj, mnogi pa veliko več kot prej? Če bi gledal z vidika samih denarnih tokov pri banki, opažamo, čeprav je čudno, izjemno povečanje varčevanja. To bi imelo lahko osnove v tem, daje standard boljši ali daje slabši. Če bi bil boljši, bi se pojavljalo manjše število z večjimi številkami. Tu se pa vidi, da ima povečano varčevanje tudi razlog v varčevanju za življenje. Vendar situacija pri občanih ni tako slaba kot je sama ekonomska situacija. Povečano bogatenje posameznikov in revna množica pa se ne kaže toliko, ker ljudje z večjim premoženjem veliko več vlagajo v vrednostne papirje, rizične naložbe, investicije. Zaradi majhnega območja se tudi ne odločajo za varčevanje pri nas, ker se bojijo, da bi drugi ljudje videli, da imajo denar. Ti so imeli tudi v preteklosti že devizna sredstva naložena drugje, v tujini, tudi za druge banke se odločajo, mislim pa tudi, da jih veliko v Zasavju ni. Z rednim poslovanjem ali delom si je takšne zaslužke težko ustvariti. gSflMC Še tole me zanima. Ali ljudje znajo ravnati s svojim denarjem, sploh če ga imajo malo? Kako se to vidi pri jemanju kreditov, pri prekoračevanju, pri pogumu? Večinaljudi zna. Rekel bi, da to najbolj obvladajo upokojenci. Pretirano jemanje kredita vsekakor tudi obstoja, tu gre predvsem za dobrine, ki so prestižnega značaja, čeprav ni zanje realne potrebe. Opaziti pa je, da so ljudje začeli ceniti denar. Če bi v podjetjih delali tako, ne bi bilo toliko problemov. Najbolj rizični element so novi podjetniki. Zajamejo s preveliko žlico, pa potem poslovanja ne obvladajo. Kaj pa izvajanje dogovora o pasivnih obrestnih merah? To so v bistvu obresti na varčevanje. Pri nas bo prišlo do majhnega znižanja posameznih obrestnih razredov, se pravi, da se generalno obresti na varčevanje ne bodo zniževale. Vrsta bank pa bo v to prisiljena. Obratno pa se bodo aktivne obresti, to so tiste, ki jih banka zaračunava za kredite. še bolj pa strokovni dvig in usposobljenost zaposlenih. Naslednje obdobje bo izjemno zahtevno. Človek v službi bo moral najprej misliti na delo, potem na plačo. Če to ne bo mogoče, bo pač prišlo do kadrovskih sprememb. Vsak bo imel priložnost, da se dokaže. Plače so navadno skrivnost. Je morda lahko povedati, ali so plače vaših delavcev dobre? Splošna ocena je, da so v bankah osebni dohodki izjemno dobri. Naši ljudje pa ne morejo biti zadovoljni. Plače izplačujemo po kolektivni pogodbi, vendar je bila ta pogodba narejena v nekem trenutku, gibanje pa kaže, da se naše povprečne plače v povprečju z gospodarstvom izjemno nižajo. Človek mnogokrat s presenečenjem ugotavlja, da podjetja, ki praktično vegetirajo tudi v veliki meri zaradi naših kreditiov, izplačujejo bistveno boljše plače kot pri nas. Zasavska regija je dokaj izvozna. Kako gibanje tečaja vpliva na banko in na izvoznike? Če bo gibanje tečaja, ki ima negativen trend, pa je stvar same banke, centralna banka s svojim mehanizmom mora to zagotavljati. Vam vaši klienti lahko zaupajo? Če gledam na sedanji razvoj in delo, mislim, da zaslužimo polno zaupanje. Sedaj, ko smo na nek način izšli iz glavne krize, bo delo bistveno lažje. Moarda bo na nek način še več dela, ta čas bo zelo razgiban, toda temelji, ki smo jih zgradili, so tako trdni, da skoraj ni mogoče na njih postaviti slabe hiše. Če občan z uslugo vaših delavcev ni zadovoljen, kam sc lahko pritoži? Na vseh enotah so pritožne knjige, vendar ljudje vanje navadno ne pišejo. Najbolje je. da poiščejo vodjo enote ali dežurnega, pa se ugotovi, ali je pritožba upravičena ali ne. Tudi name se dosti ljudi- obrača z določenimi željami in moram reči, da smo veliko večino zadev ustrezno rešili že s kratkim pogovorom. Kar se da rešiti, rešimo. Kakšna pa je uradna ocena o vaši banki? Raziskava, ki je bila narejena med slovenskimi močno znižale. Potrebno se je prilagoditi trgu, ker so obresti na kredite eden od faktorjev, ki je obremenjeval občane in še bolj podjetja zaradi večje zadolžitve. Ta trend se bo nadaljeval in se bo verjetno ustavil nekje med 10 in 12 odstotki, kar se pričakuje do konca leta Kdaj bo banka dokončno organizirana in kaj bo ponujala občanom? Zbor banke je določil smer razvoja. V treh mesecih naj bi dokončno poskusili z varianto, ko naj bi ostali banka kot delniška družba, kar smo danes, z vsemi pooblastili, s tem da bi bili poslovno in razvojno vezani na nek večji sistem, kajti na nekaterih področjih zaradi racionalnosti sami ne moremo poslovati. V zadovoljstvo občanov pa moramo tudi ustrezno rešiti devizno poslovanje. Na trgu bo uspel le tisti, ki bo boljši. Ste boljši? Doslej se je izkazalo, vsaj rezultati tako kažejo in realne ocene, vendar od boljšega obstaja še boljši, in tu motivov nikoli ne zmanjka Iz povezav s strankami ocenjujemo, da smo dosegli dober nivo. Tisto, kar nas pa še čaka, je nivo dela ljudi, ki neposrredno delajo z občani. Nebo več klasičnih blagajnikov, pač pa bodo delavci bolj informatorji, svetovalci. Ali to pomeni kadrovske spremebe? Doslej niste odpuščali delavcev. V zadnjih letih smo število zaposlenih zmanjšali" za 20 odstotkov, vendar je bila pot naravna, brez ugotavljanja viškov. Potrebno bo še zmanjševanje, potekalo še mesec ali dva, bo prišlo do izjemno kritičnih problemov. To pomeni slabšanje poslovnih rezultatov in slabšanju likvidnosti podjetij, podobno pa velja za banko, ker je banka, vsaj večkrat tako rečem, naj večji zasavski izvoznik pač zaradi strukture bilance, ker imamo deviznih oziroma valutnih naložb bistveno več kot tolarskih. V takem razkoraku pomeni to izjemen pritisk na naše rezultate, na koncu tudi na likvidnost. S tem se mora v tem trenutku največ ukvarjati država, banke se nekatere bolj, druge pa manj uspešno prilagajajo danim pogojem. In kaj pričakujete od države? Država naj se ne bi zadolževala v tujini, kar je imela v načrtu, prvi ukrep je že bil dosežen z najemanjem kreditov doma. V vsakem primeru je treba uveljaviti kriterije, ki bodo povečali povpraševanje po devizah. Sedaj naj bi se zmanjšale uvozne dajatve. V določenem roku bo to pomenilo uravnoteženost, ker se bo pač večal interes za uvoz, edino to je način omogočanjatrajnejše oblike. Vse ostalo so trenutni kratkoročni ukrepi. Zagotoviti moramo odliv deviz. Psihoza negotovosti Je za finančne posle najslabše, kar se lahko zgodi. Kako se kaže? Najbolj seje kazala pri paniki v zvezi z dvigom deviz. Tu se lahko učimo, kako potekajo dogodki v tujini. Strategija uničiti neko banko je govorica o njej, da je nelikvidna, celo ljudi so nastavili, da so dvigovali večje zneske, ki jih trenutno v blagajni banka ni imela, pa so širili paniko. Selekcija bankami in v kateri smo sodelovali tudi mi, je dala presenetljivo dobre rezultate prav za našo banko in zaradi te izjemno dobre uradne ocene moramo kar paziti, da bomo ta nivo tudi obdržali. Smo pa stoodstotno pripravljeni na nove čase, na konkurenco in na nove pogoje, pač z željo, da bi nas oblasti z množico sprememb zakonodaje pustile nekaj časa pri miru, ker stalne spremembe povzročajo izjemne težave in preveč energije gre za dejavnost, ki ne prinaša neposrednih efektov. Želimo tudi, da bi banke nehale biti orodje za izvajanje neke politike. Tu se vidi, da smo država v tranziciji, ko vsak skuša odgovornost preložiti na drugega in banka je pogosto neko odlagališče. Vsak naj odgovarja za svoje delo, drugi pa naj se vanj preveč ne vmešavajo. Morda še nasvet občanom. Predvsem, naj se tekoče prilagajajo vsem možnostim, ki jih daje poslovanje. Vsakemu bi svetoval, da ima tekoči račun, da uporablja potem vso tehnologijo, ki je na to vezana. Tudi kartica je instrument s širokimi možnostmi. Pri najemanju kreditov pa naj najprej pomislijo, kaj je potrebno in kje je meja njihove sposobnosti. V končni fazi je občanov problem tudi naš problem in na koncu imamo vsi teževe, ki sijih ne želimo. Kot regijska banka pa imamo prednost. Vsi se poznamo in ne moremo si privoščiti kakšnih poceni potez na račun občanov. Potrebna je mera tolerance pri obeh, pri občanih in pri nas. Ivana Laharnar m Sredi marca so se v gostišču s kmečkim turizmom "Zorec" v Smučidolu pri Izlakah na slavnostni skupščini zbrali lovci Lovske družine Izlake. Njihova organizacija v letošnjem letu slavi 45- letnico delovanja. Na prehojeno pot so ponosni, kajti do danes so dobili novo, modernejšo preobleko ter organizacijsko strukturo. Zavedajo se, da je njihova primarna naloga posvetiti vso skrb in prizadevanja gojitvi svobodnih živali, prelepi divajadi, ki krasi naravno okolje. Sodobna civilizacija je že globoko posegla v to okolje. Tako se divjadi oži življenjski prostor. Člani "zelene bratovščine" ugotavljajo, da je potrebno, da si vsi akterji te civilizacije in vsi, ki jim je narava blizu, sežejo v roke, saj bo šele potem lov postal poleg športa, razvedrila in gospodarstva tudi kultura. Lov je kot vseobsegajoča oblika življenja že tisočletja obdajal človeško zavest. Brez razmišljanja o lovski tradiciji in o ljubezni vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar odlikuje lovca prihodnosti. Pravi lovec je po nagibu čuvaj narave, zato mora tudi lov postati stvar časti in odgovornosti, prežeta z vso potrebno etiko. Člani lovske družine so spregovorili o svojem preteklem delu, ki so ga ocenili za uspešno. V slavnostnem delu skupščine so na slovesen način proglasili častnega člana - svojega dolgoletnega tajnika predsednika ter člana izvršnega odbora Vinka Vrhovnika iz Kisovca. Državna odlikovanja - red lovske zasluge II. stopnje, ki jih podeljuje Lovska zveza Slovenije, so prejeli Vinko Krivic (sedanji starešina), Marjan Palčič, Milan Šinkovec, Janez Prebil in Radovan Palčič, znak za lovske zasluge pa je dobil dr. Franc Grošelj. Zgodovina Lovske družine Izlake sega pravzaprav daleč v preteklost, zato nameravajo ob 50 letnici izdati brošuro in s to kroniko seznaniti tudi širšo javnost. Korenine razvoja organiziranega lovstva v evropskem merilu segajo v pomlad narodov leta 1848, ko seje razvil dominantni zakupniški sistem. Prvo organizirano slovensko lovstvo v Zasavju beležimo v letu 1910 z ustanovitvijo lovskega društva hrastniške in trboveljske doline "Jelenca", kasneje mu je sledilo Lovsko društvo Kum, ko so se zbrali lovci desnega brega Save, pa še Lovsko društvo "Draga" v Hrastniku, kjer so imeli letovišča okrog Hrastnika v zakupu Vinko Vrhovnik je od starešine Vinka Krivita prejel plaketo častnega člana. denarno močnejši domačini. Na območju Zagorja ob Savi je bilo leta 1918 ustanovljeno Lovsko društvo "Zlatorog". Lovci LD Izlake so zato tembolj ponosni in vzradoščeni, da sta še danes v njihovi stanovski organizaciji bivša "Zlatorogovca", zaslužna častna člana Viktor Štern in Janez Jerman (oba iz Kisovca), od katerih seje Viktor Štern še udeležil tokratne skupščine. Kot pravi starosta in lovski veteran, se je veselil skupnih uspehov. Zlatorog se je v letu 1938 primenoval v Lovsko društvo "Medijskega gričevja" in pod tem imenom deloval vse do začetka druge svetovne vojne. Nato pa je bila za območje Kisovca in izlaške okolice leta 1946 ustanovljena Lovska družina Loke - Kisovec, v letu 1950 pa se je preimenovala v sedanjo Lovsko družino Izlake. Izlaški lovci so upravičeno ponosni na svojo preteklost. Lov sedanjosti mora postati tudi kultura. Kultura pomeni nesmrtnost misli, resnice in znanja. Radovan Palčič V S1 ■Fe I# •v v • I Živali iščejo dom - dve navadni muci, črne barve, stari eno in štiri leta - mešanka med šnavcerjem in terierjem, sive barve, stara približno pet mesecev, bolj primerna za pesjak - dolgodlaka nemška ovčarka, rjavo-črne barve, stara približno dve leti - mlad kužek - mešanček, srednje velikosti, kratke rjave dlake, bolj primeren za pesjak - mešanka z labradorcem, stara približno eno leto - mešanka s terierjem, stara približno eno leto, primerna za stanovanje - mešanka med rotvajlerjem in španjelom, stara približno eno leto, primerna za pesjak Vse informacije dobite na naslovu DPMŽ Trbovlje, p.p. 43 ali po telefonu 26-032. »L -4 Planinski vzgojno izobraževalni tabori v TNP Številna planinska in druga društva vsako leto organizirajo planinske vzgojno izobraževalne tabore po domovini, največ v planinskem ali alpskem svetu. V preteklih letih je bilo mogoče tabore postaviti na raznih lokacijah, ki niso bile vezane na tolikšno število dovoljenj. Sedaj pa so se zadeve zaostirile, predvsem zaradi varstva narave in okolja, pa tudi zaradi drugih okoliščin. Da ne bi prihajalo do divjega postavljanja teh taborov, je vodstvo Triglavskega narodnega parka na temelju zakonskih predpisov pripravilo določene lokacije za postavitev šotorišč. Te lokacije so v Bohinju Ribčev laz, na Pokljuki Rudno polje, V Krmi (desno od garaž), v Krnici (pod Mihovim domom), v Trenti (pri Markovem mostu) in v Bašiči. Organizatorji morajo priskrbeti soglasje lastnika zemljišča, soglasje pristojenga občinskega organa, mnenje TNP. Namen tabora mora biti vzgojno izobraževalni. Čas in število udeležencev je potrebno predhodno prijaviti upravi Triglavskega narodnega parka. T.L. Občni zbor mladih planincev Dol - Konec marca so imeli mladi planinci v Gorah svoj občni zbor. Pregledali so svojo bogato dejavnost in načrtovali delo v tekočem letu. Podelili so priznanja planincem, ki so prehodili zasavsko transverzalo. To so: Mojca Šentjurc, Damjan Savkovič, Dejan Bočko, Vesna Planinc, Nejc Lekočevič. Nataša Sotlar, Maruša Vozlič, Selma Lukovič, BrigitaTurišič, Tadej Hršak, Iztok Kurent, Janja Hribarnik, Eva Kepa, Vesna Lesar, Karmen Musar, Marko Jerič, Tadej Pušnik, Jernej Simerl, Andrej Funkel, Uroš Gorenc. Janez Košir in Elvir Džaferi. Priznanja so dobili tudi mladi planinci, ki so v teh dneh končali planinsko šolo. Podelil jih je predsednik PD Dol Toni Paulič, čestitali pa so jim tudi mentorji Brane Mravljak, Milan Čadež in Miro Zorc - Toza. F.M. Znano je, da zavoda za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje letos svojih obveznosti iz tekočih prilivov ne bosta mogla pokriti. Kakršnokoli povečanje prispevne stopnje ne pride v poštev. Kaj ukreniti? Za zdravstvo je že znano, da sledijo neizbežne restrikcije, po domače - skrajno varčevanje na vseh frontah. Očitno je v danih okoliščinah mogoče le to, kajti občutno krčenje pravic zavarovancev bi imelo hujše posledice, četudi se, kot vse kaže, temu ne bo mogoče v celoti izogniti. Slišijo se najrazličnejše govorice, ni pa daleč od resnice predlog, po katerem naj bi v prihodnje znatno bolj varčevali pri zdravilih. Kako bo z drugimi omejitvami, bomo kmalu izvedeli kaj več, saj bojda sestavljajo natančnejše izračune na zavodu za zdravstveno zavarovanje. In kako s pokojninami? Vlada je dolžna zagotoviti pokojninskemu zavodu nemoteno poslovanje. Če prispevne stopnje ni mogoče povečati, je potrebno poiskati druge rešitve. Proračunske prilive zavodu bi morali povečati za 40 milijard tolarjev, ker pa tega v nobenem primeru ni mogoče zagotovit, naj bi zavod prejel največ 30 milijard, od tega 19.7 milijarde za plačilo tekočih obveznosti in vračilo deponiranega rezervnega sklada. V teh sredstvih ni denarja za morabitne poračune upokojencem, če bodo plače še rasle, kot kaže pa ga niti ni dovolj za nadomestila za rekreacijo, ki naj bi jih upokojenci prejeli najpozneje konec tega ali konec prihodnjega meseca. Vse ali kar precej stvari zatorej visi v zraku. Če se povrnemo še za kratek čas k zdravstvu, ne bo odveč omeniti, da je izguba v tej dejavnosti, zlasti v obveznem zavarovanju. Ta bo letos še naraščala in naj bi konec leta dosegla okoli 12 milijard tolarjev. Kako iz teh zagat? Udobne rešitve vskakor ni. M. V. Vodstvo ZDUS-a v bodoče Zveza društev upokojencev Slovenije bo letos izpeljala občni zbor, kjer bodo izvolili nove vodstvene organe, ki bodo zvezo društev vodili naslednji dve leti. Za mesto predsednika kandidirata Vinko Gobec iz Kamnika in Viljem Belič iz Ljubljane. Zatri podpredsednike pa kandidirajo Stanko Hvale iz Ljubljane (dosedanji predsednik), Ivan Kebrič iz Maribora ter Ivan Jenko iz Kopra. Za funkcijo tajnika kandidira Franc Sotlar iz Ljubljane, sedanji tajnik ZDUS-a. Nadalje so še kandidati za člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Iz naših krajev kandidira le Jože Somrak iz Radeč za člana častnega razsodišča. Društva upokojencev bodo pooblastila svoje kandidate za volitve na občnem zboru ZDUS-a. T.L. Moški pevski zbor na Izlakah Izlake - Moški pevski zbor DUT bo pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča jutri pripravil popoldanski koncert v Domu upokojencev R. Eberla na Izlakah. Nastopil bo tudi harmonikar Franci Vrtačnik, ki je njihov stalni spremljevalec. Peli bodo slovenske narodne in umetne pesmi, pa tudi nekaj partizanskih bodo dodali. T.L Takole se imajo pa v trboveljskem domu... Koncert v Radečah Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje bo 22. aprila pripravil celovečerni koncert v Radečah. Pod vodstvom Alberta Ivančiča bo zbor pel narodne in umetne, v drugem delu pa partizanske pesmi. Pri tem bo sodeloval harmonikar Franci Vrtačnik. T.L VIS na Taboru v Ljubljani Vokalno instrumentalna skupina društva upokojencev Trbovlje je danes pripravila popoldanski koncert v domu upokojencev na Taboru v Ljubljani. Člane VIS -a v tem domu pozanjo že nekaj let, saj so pri njih že večkrat gostovali in vedno zapustili lep in nepozaben vtis. Vansamblu nastopajo tamburaši, kitaristi in ženski pevski tercet. Tudi za tokratni koncert so se člani skupine dobro pripravili. T.L Razgovor predsednikov DU Predsednik Društva upokojencev Trbovlje Florjan Plevnik je za 19. april sklical razgovor predsednikov društev upokojencev iz zasavsko - posavske regije. Na sedežu DU Trbovlje bodo govorili o sodelovanju vseh upokojenskih pevskih zborov iz našega območja na Dnevu upokojencev Slovenije, ki bo 22. junija v Mariboru. Če se bodo za sodelovanje dogovorili, bo treba ktemu pritegniti zbore. Pobudo za skupno sodelovanje in nastop je dalo vodstvo ZDUS-a. T.L. Državno prvenstvo v ribolovu DU Maribor - Tabor organizira IV. državno prvenstvo v ribolovu za upokojence. To bo v soboto, 3. junija, v ribniku Pernica. Prijave sprejemajo pri tem društvu do 19. maja 1995. T.L m m Pevcem pevskega zbora Lipe pomeni lipa poleg simbola slovenstva tudi večno drevo. Drevo, ki mu listi vsako leto na novo ozelenijo in ga pesem, ki se kot sok pretaka po njegovem deblu in vejah, ohranja za večno življenje. Več kot stoletje je namreč pesem tista, ki druži generacije, jih spodbuja in jim krepi zavest slovenstva. Pevsko društvo je drugo najstarejše tovrstno združenje v Sloveniji, starejša od njih je le kamniška Lira. Litijsko društvo je bilo ustanovljeno v času vseslovenskega prebujanja zato, da bi slovenska pesem služila kot orožje proti ponemčevanju slovenske mladine. Društvo nosi ime Lipa od leta 1910. V svoji zgodovini je društvo preživelo veliko viharjev, vendar ga nič ni moglo zaustaviti pri njegovem delu; ne različne državne ureditve, ne Misel, da bi tudi v Zasavju upokojenci izdali pesniško zbirko, seje rodila pred dvema letoma. Takrat so se začele priprave in v vseh treh zasavskih občinah so bili ustanovljeni uredniški odbori, ki so zbirali gradivo. Potrebno je bilo veliko dela in potrpežljivosti vse do predstavitve pesniške zbirke Večerna rosa, kije bila v sredo, 5. aprila v avli KC Delavskega doma v Zagorju. V uvodu predstavitve je o nastajanju zbirke spregovoril direktor Delavskega doma Nande Razboršck, kije izbral večino pesmi, jih delno lektoriral ter zbirko opremil in uredil. Pri pripravi gradivaje sodeloval tudi KC DD Zagorje. V zbirki je zastopano 25 avtorjev in 177 pesmi. Da bi bila podoba pisanja zasavskih upokojencev čimbolj popolna, so v zbirki predstavljeni tudi nekateri pokojni občani, nakaj pesmi paje tudi anonimnih. Nande Razboršekje uvodu pojasnil, daje med mnogimi naslovi izbral prav naslov Večernarosa, ker govori o pojavu, ki nastane v drugi polovici dneva, pa vseeno deluje osvežujoče ter prijetno. Zbirko pesmi upokojencev je pripravil uredniški odbor - iz Zagorja Lojze Zupan in Maridi Cerkovnik; iz Trbovelj Florjan Plevnik in Tine Lenarčič; iz Hrastnika Adolf Laznik in Lado Debelak. Eden izmed najbolj zagnanih in zaslužnih, daje zbirka izšla, je dolgoletni predsednik zagorskega društva upokojencev Alojz Zupan. Po njegovih besedah so vojne. Koncert oh visokem jubileju je bil v petek, 7. aprila, v dvorani na Stavbah. Jubilanti so prejeli številne čestitke. Folklorna skupina Javorje iz Šmartnegajim je čestitko kar odplesala in odpela. ZKOS je najzvestejšim članom podelila priznanja. Srebrne Gallusove značke so prejeli Jože Hauptman, Franc Janežič, Stane Jerebič, Pavle Kolenc in Marjan Lukančič. Zlati znački staprejelaLojze Hauptman in Ludvik Obolnar. V vrstah Lipe sta dva posebno zvesta pevca, ki sta dobila še posebni priznanji. Tone Krafogelj je prejel Listino o imenovanju častnega predsednika za 46 letno udejstvovanje in dolgoletno predsednikovanje, Rado Krhlikar pa listino o imenovanju častnega člana Lipe. Vedno je pečat zboru dajal tudi zborovodja. Nekateri so Lipo vodili dolga leta, drugi soji pomagali skozi najtežja leta. 21 se jih je zvrstilo v obdobju od nastanka do danes. Med najznačilnejšimije bil vsekakorPeter Jereb, ki je zbor vodil 40 let. obenem pa je bil tudi odličen skladatelj. Zadnjih pet let je zbor vodi Ivan Kolar, kije po končanem koncertu zadovoljen povedal: "Za danes smo izbrali čisto poseben program, peli smo same slovenske pesmi!" Predsednik Lojze Vidic paje dodal:" Veliko imamo načrtov za naprej, čeprav zbor ne dela v naj boljših razmerah, vendar je Lipa že sedaj dokazala, da se ne da. Veliko bomo gostovali, povabljeni smo na različne konce, pa tudi v Litiji bomo še peli. Manjka pa nam podmladka." Mladi rod paraste še kar naprej, zato se tudi za bodočnost Lipe ni bati. Litijska Lipa seje s slavnostnim koncertom pridružila tudi praznovanju drugih pomembnih obletnic, saj gaje posvetila še 850 letnici Litije in 50 letnici zmage nad fašizmom. Joža Ocepek upokojencem prisluhnili tako zagorskaobčinakot tudi številna podjetja, pa tudi največ gradivaje bilo zbranega v Zagorju. V Trbovljah je veliko gradiva zbral Tine Lenarčič, medtem ko je bil v Hrastniku odziv slabši. Kljub vsem težavam, nesporazumom, pravopisni ohlapnosti ter šibkosti zbirke velja pohvala vsem, ki so omogočili njen nastanek. Na predstavitvi so nastopili Zagorski oktet ter citrarja Dolar. Glasba seje prepletala z recitacijami pesmi iz zbirke Večerna rosa, v glavnem avtorjev, ki so v zbirki bolj množično zastopani. Z nekaterimi pesniki seje pogo vaijal Jaša Drnovšek. Denisa Huber mm. j tj y?. <: m m ■HHHIi ZABEL/O Hrastnik Otroški PZ OŠ Dol pod vodstvom Alenke Razpotnik jev petek, 7. aprila, nastopil v Velikih Laščah. Tja jih je povabila Majda Bantan, Dolanka, ki sicer že šesto leto živi in poučuje na tamkajšnji šoli glasbo in vodi dva zbora. Na šoli, ki je ena naj lepše urejenih v Sloveniji so povabili tudi mladinski zbori. OŠ izCelja s pevovodki-njo Brigito Krajnc. "Nastop smo pripravili za starše," je dejala Majda Bantan, "goste pa vabimo že četrto leto. Vesela sem, da so prišl, veselim pa se tudi srečanja na Dolu, kamor pridemo konec aprila." Peter Napret, profesor violine, sicer pa tudi strokovnjak za citre, je v petek, 7. aprila, pripravil prvi samostojni recital, ki je bil v avli GŠ. Poslušalce je navdušil z izva- jenjcm glasbe različnih obdobij od renesanse preko klasike, romantike, jazza, sodobne alternativne in filmske glasbe do ljudskih melodij. Koncerta se je udeležil tudi izdelovalec njegovih citer iz Selnice ob Dravi, Jože Holcman. F.M. Trbovlje Mestno gledališče ljubljansko je v četrtek, 6. aprila, v DD za abonente osnovnošolskega abonmaja B, od5. do 8. razreda, uprizorilo igro Svetlane Makarovič Shovv strahov. Gostovanje jeorganizrala trboveljska ZKO. ZKO Trbovlje je v torek, 11. aprila, organizirala gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja v okviru večernega gledališkega abonmaja. To je bila že šesta predstava v tej gledališki sezoni. V DD so uprizorili komedijo Kadar mačke ni doma avtorjev Johnnie-ja Mortimerja in Briana Cooka. T.L. Zagorje Svet zagorskega Delavskega doma se je sestal v četrtek, 6. aprila. Med drugim so razpravljali tudi o letošnji 35 letnici Delavskega doma, o pripravah na ta praznik ter o stoti obletnici filma. Izlačani bodo kmalu dobili knjižnico v Domu družbenih dejavnosti, v podstrešnih prostorih. Priprave tečejo pospešeno, saj načrtujejo odprtje za krajevni ■S praznik, v drugi polovici maja. ^ Dušan Kramberger, dipl.arh.. 5 pripravlja račune za sanacijo g razvalin Medijskega in 111 Gamberškega gradu. Pripravil bo tudi oceno, kaj se sploh splača in kaj bi bilo potrebno obnoviti. O tem - kaj bo z gradovi - bodo razpravljali (ali pa so že) na občinskem svetu. Kmečka izba. Kulturno društvo Mlinše bo še v tej sezoni pripravilo premiero Rodoljub. To je zelo stara igra avtorja Rudolfa Do bo viška, ki jo je izdal v samozaložbi leta 1920. Leta 1950 so igro že igrali v Kolovratu. Nastopila bo ista zasedba igralcev kot pri igri Domen, delo režira Liza Pokorn, scenograf je Vladimir Brezar. D.H. Litija Oktet Valvasor je L aprila v KD Šmartno gostil citrarski kvartet iz Duracha na Bavarskem. V mesecu aprilu litijski kino nadaljuje s predvajanjem izbranih filmov v okviru filmskega gledališča. Vsak četrtek je predstava ob 19.30. Ameriško dramo Kviz so si občani ogledali 6. aprila, novozelandsko dramo Nekoč so bili bojevniki pa 13. aprila. Na torkovi uri pravljic, ki je bila 11. aprila v knjižnici Litija in Šmartno, so mladi obiskovalci prisluhnili pravljici Zgodbao levih in lovčku. J.O. Parnasova pota Uredila Denisa Huber V upokojenski pesniški zbirki so objavljene tudi pesmi Rozalije Raušl. Rojena je bila leta 1898 v Šentlcnartu nad Laškim. V Trbovlje je prišla leta 1922, ko se je poročila z rudarjem Martinom Raušlom. Ker ji je mož kmalu umrl, se je zaposlila na rudniški separaciji premoga v Trbovljah, da je lahko preživljala otroke. Pesnikovala je že v osnovni šoli, še hitreje pa so ji pesmi vrele iz srca po moževi smrti. Umrla je leta 1983. Rozalija Raušl Ko je bila mama srečna Takrat našo mamo še ni nič skrbelo, ko odšel naš ata je vesel na delo. Si kaj truden, ata, smo ga spraševali, Vsak dan smo z okna in potem ljubeče gledali v daljavo, kdo bo prej opazil v hišo ga peljali. atovo postavo. Od tedaj je dolgo, ata je omagal, Ko smo ga uzrli, zdaj smo revčki sami, ata gre, smo rekli, in mu vsi obenem brž naproti stekli. ata spava v jami. Dem Bojan Rakovec, simpatični kantavtor iz Stražišča pri Kranju, se po več kot šestih letih premora vrača na glasbeno sceno. Leta 1989 je namreč izšla njegova prva kaseta Katarina-Nina. Sicer je Bojan s prepevanjem začel že leta 1980 in za njim je že veliko nastopov. Ob glasbi, ki jo izvaja za odrasle, je veliko časa posvetil tudi otrokom. Tako ga verjetno oni poznajo celo bolje kot njihovi starši. Praktično noben Ziv-žav ni minil brez njegovega nastopa in zato je povsem razumljivo, da pripravlja tudi kaseto z otroškimi pesmicami. Seveda pa v času od izida njegove prve kasete do sedaj ni počival. Prej nasprotno. Veliko je nastopal, napisal pa je tudi glasbo za dve otroški predstavi v Prešernovem gledališču v Kranju. Glede na to, daje iz Stražišča, je bilo eno izmed vprašanj seveda tudi to, ali je njegov someščan Andrej Šifrer kaj vplival nanj. Med smehom mi je pojasnil, da v tistih časih nisi bil "frajer", če nisi igral kitare. Njegov oče je bil sicer zelo proti. Bojan pa je s pravo gorenjsko trmo dosegel svoje. Andrej mu je precej pomagal tudi na začetku kariere in kot' pravi Bojan, gaje bilo včasih kar strah, kaj bo glede njegovih pesmi rekel Šifrer. Ampak hujših stvari ni bilo. Zdaj se je odločil, da bo posnel drugo kaseto. Zbral je odlične glasbenike, ki mu pri snemanju pomagajo. Nino De Gleria, Aldo Komar, Borut Činč (v njegovem studiu tudi Pred kratkim je svoj rojstni dan praznoval lomilec ženskih src, simpatičnin mladenič iz Škofje Loke, Jan Plestenjak. Pred oltarjem sta si dahnila usodni "da" in si obljubila večno zvestobo Miki Sarac in njegova simpatična spremljevalka Lena. Njuni poročni priči sta bila zelo znana športnika - zakonca Britta in Borut Bilač. Miki bo kmalu postal tudi "novopečeni" očka. Pred kratkim je znova postal očka član skupine Čuki - Marjan Malovrh. Dobil je naslednika sina Roka. Torej se za prihodnost Čukov resnično ni bati. snemajo) terostali. Doslej je posnel pet pesmi, še posebej je ponosen na pesem Jesen, ki je prelepa balada. V duetu pri tej pesmi sodeluje znana operna pevka Irena S voljšak. Na kaseto bo uvrstil pesmi, ki so nastajale v obdobju zadnjih treh let. Založbo trenutno še išče, pogovori potekajo tudi z največjo pri nas. Kaseta naj bi izšla jeseni. Tomaž A. Štojs Mnogim najstnicamje zelo všeč simpatični Dominik Kozarič, ki s svojimi skladbami seže v dušo marsikatere mlade in tudi starejše oboževalke. Vas zanima, kaj Dominik počne v prostem času? Fant se zelo rad potaplja in raziskuje podmorski svet. Zato se kar brž vpišite na kakšen potapljaški tečaj in potem se boste lahko vse potapljale skupaj z Dominikom. Nov list v svojem življenju je obrnil Janko Ropret. Tudi on je nedavno tega praznoval svoj rojstni dan. Dragi Janko! S.G. Nirvana Unplugged Za Nirvano bi lahko uporabili kar reklamni slogan filma Natural Bom Killers - Media made them superstars!! Razlika je le v enem. DajeskupinaNirvanapostalasuperzvezdniška zasedba, je moral umreti Kurt Cobain. Nevrotični in večno zamorjeni lider ni mogel narediti skupini boljše reklame kot jo je - pognati si kroglo v glavo. Seveda pa je prej poskrbel za dobro glasbo kot nekakšno nagrobno posvetilo. Takoj, ko se je v večnih loviščih pridružil Jimu Morissonu in Demsudinu (James Dean), seje zgodba o Nirvani lahko pravzaprav šele dobro začela. Poleg nekaj dobrih studijskih izdelkov in koncertnih turnej skupine (mimogrede, Slovenci se lahko hvalimo, da smo ga zadnjič videli živega na odru) logično sledi tudi cela kopica bolj ali manj skompiliranih izdelkov. Eden izmed njih pa je prav izstopajoč. To je trendovsko nujni Unplugged izdelek. Preprosta naslovnica in oprema te CD plošče jasno nakazuje, za kaj gre! Za kovanje vročega železa. Kar pa nikakor ne pomeni, da gre vso zadevo prezreti. Prav nasprotno. Mnogim so vsekakor bolj včeš akustične variante večj ih ali manjših hitov. In hitov na Nirvana Unplugged gotovo ne manjka. Pravzaprav je to parada hitov in še veliko, veliko več. Je obeležje časa, ki ga živimo. Je spomenik TV generaciji in je posvetilo dobri glasbi. Če pozabim na vse najstniške duše, ki se baje trenutno nahajajo v Nirvana šusu (in ki bo verjetno čez kakšen mesec že passe), lahko mirno napišem, da si fantje iz Seattla še vedno zasluženo lastijo naslov bogovov Grunge-a. Skratka, vse skupaj je zgodba o uspehu z vsemi sestavinami legende. J. N. KNJIŽNI HRAM Breda Lapornik Trbovlje tel.:(0601)21-588 s OsTAINki d IN EVA (ZDA 1995, ColuMbiA TrIStar/CF) Leta 1958 se starejši možakar odpravi na potovanje preko Anglije do morja. Ime mu je Stevens in praktično celo življenje je bil butler (Gentleman's gentleman) v znamenitem podeželskem dvorcu. Upa, da bo na koncu svoje poti uspel prepričati gospodično, pardon, gospo Kenton (katere ni videl že dvajset let), da bi spet prevzela mesto skrbnice hiše pod novim lastnikom dvorca - ostarelim & ustrezno premožnim bivšim članom ameriškega kongresa. Skozi njegovo popotovanje do morja se film odvija kot introspektiva spominov na veličastne dni dvorca, ko je lord Darlington gostil svetovne vodje in skupaj z njimi krojil politiko, ki je usodno vplivala na dogajanje v Evropi in širše... Stevensova zgodba je v bistvu preprosta. Izhaja iz družine z dolgo tradicijo "osebnega služenja" in zato je po svoje razumljiv njegov smisel življenja-služiti delodajalcu/gospodarju v skladu s skrajnimi mejami lastnih sposobnosti. Toda to je njegov EDINI cilj in smisel, ki mu je ukradel vse ostale ugodnosti življenja. I "««r, Frm the£rimen isf 'Hemitd', End” Remains OF THE DAV (Anthony Hopkins) precej očitno privlači, vendar se butler panično boji intimnosti; slednji se zapira s pomočjo fanatične predanosti delu. Dolžnosti izrablja kot izgovor za izogibanje odgovornosti do lastne sreče. V svojem delu je tako zanesljiv in temeljit, da mu lord, pa čeprav boter, "prepusti" (ne bi rad uporabil preveč močne besede..) nehvaležno nalogo - poučiti Petra o "čebelicah in cvetlicah". Hvala bogu je mladenič (Hugh Grant) davno tega presegel zoološki pristop razmišljanja o seksu. Film je narejen s timom Ivory - Merchant -Prawer (ki seje proslavil s Sobo z razgledom in Howardovim kotom) po nagrajeni literarni predlogi Kazura Ishigure. Ostanki dneva je bil nominiran za oskarja v kar devetih kategorijah. Prestižni; za najboljši film,IamesIvory zarežijo, Ruth Prawer I hab vala za naj boljšo priredbo scenarija, Anthony Hopkins za najboljšo moško vlogo, Emma Thompson za najboljšo žensko glavno vlogo, poleg njih pa še Richard Robbins (Best Original Score), Luciana Arrighi (art direction), lan Whittaker (Best Art Decoration), ter Jenny Beaven in John Bright (Best Gos tu me Design). Dobil ni nobenega. Škoda. Ampak konkurencaje bila preklemanska, Emma in Anthony pa sta svoja oskarja dobila tudi brez tega filma... Tommy •« ........................ i i Y ptpTEKA N ANO, $qllqu mineš 8, (na bazenu), tel.; 26-441 zasedb v.Sloveniji. Njihovi razprodana. nastopi vsak četrtek v ljubljanski diskoteki Vsi načrti o snemanju nove kasete, ki so jih Pa - & Legendarni. Zadnja imd,OrIeki.su,,KlhvvutUUurcTonila,, Naslednjo novico bi prav tako lahko objavili n, naši šport i ^""./.umrnao!.....-v,....v |vu\ Milan Pečovnik iv na I svetovnem prvenstvu glasbeni- 1 I /a n jim je bi! član Čudežnih polj |J Gorazd Elvir, ekipno pa so se II .■............................ Bomba ■ |no,i robeiji.___________________________________ 3®®C Ah, še spet to... tam na Zasavcu? Nimajo pojma, potem pa nas morijo! Upam, da vam kaj takšnega, kot je zapisano zgoraj, niti ne pride na pamet. No, mogočejeres, da nimamo pojma. Zato pa smo toliko bolj radovedni in zastavljamo vprašanja. Seveda v teh kapitalističnih časih ni nič zastonj. Zato za odgovor ponujamo nagrado. Seveda! Že spet ta CD. Pardon, tokrat spet kar dva. Nirvana plus Neca. Nagrada je torej vredna tam okoli štiri jurčke tolarjev, podarja pa jo Knjižni hram iz Trbovelj. Glede na naš firbec pri prejšnjem vprašanju, ki je bilo očitno precej zahtevno, smo se tokrat spustili na bolj trdna tla. Od vas zahtevamo samo, da nam poveste naslednje: Kako je ime in kako se piše užaloščena vdova pevca Nirvane? Kljub naši vsenevednosti vemo, da se ne piše Cobain. Torej smo s to informacijo že izločili eno možnost. Ostanejih še približno par sto tisoč, kar pa seveda za vas ne bo prevelik problem. Torej, odgovorčke lepo namalajte na dopisnico do sobote, 24. aprila, in duet Kurt & Neca je vaš. Zabava za Nemce V petek, 7 aprila, smo ekonomci skupaj z gimnazijci nemškim dijakom iz Scheinfeildapriredili zabavo. Glavni organizatorje bil seveda nihče drug kot srednješolski novinarski krožek pod vodstvom prof. Majde Škrinar Majdič in prof. Janija Pajka. Na tej prireditvi smo lahko videli vse od plesa, petja, recitiranja do modne revije. Tudi Nemci so pripravili svoje točke in pokazali, da so zelo zadovoljni s prireditvijo in z desetdnevnim bivanjem v Trbovljah nasploh. Po prireditvi pa je sledil ples, ki je trajal vse do dvaindvajsete ure. Nepričakovano so se tudi nemški dijaki zelo vživeli, saj so se kar pomešali med naše in brez skrbi divjali po parketu. Mogoče so nekateri spoznali tudi nove prijatelje iz ekonomske šole ali pa seje razvila kakšna nova ljubezen? Š.S. Ljubljanska borza Dijaki drugih letnikov Ekonomske šole smo si v četrtek, 6. aprila ogledali KAPITAL '95 oziromaBorzo za začetnike v Ljubljani. Tam smo izvedeli vse od, kako postati borzni uslužbenec, do tega, kako kupiti delnice ali obveznice. Lahko smo tudi videli, da ni malo ljudi, kijih zanima ta posel. Ponujali so veliko reklamnih artiklov od plakatov Jureta Koširja, do raznih vrst bombonov, blokov in svinčnikov. Poslušali smo dva enourna predavanja, vmes pa smo imeli nekaj prostega časa. Okoli šeste ure zvečer smo se srečno vrnili v domače Zasavje. Š. S. Premočna zmaga učiteljev Končno smo po vseh nepredvidljivih, nemogočih pripetljajih in nesrečah dočakali tekmo med učitelj i in nj iho vimi dij aki Srednj e šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje. Spektakel je bil v soboto, 25.3.1995, v telovadnici TVD Partizan. Po začetni veliki premoči profesorjev se je razlika nato počasi, a vztrajno krčila in na pragu zadnje četrtine dosegla razburljivo vrednost - rezultat je bil namreč 46 : 46. Toda na koncu seje ob bučnem odzivu publike tehtnica prevesila na stran starejših in zato bolj izkušenih. Vsi, ki so prisostvovali temu veličastnemu dogodku, so odhajali vedrih misli in dobre volje, še posebej zaradi atraktivnega zabijanja, katerega so se udeležili le dijaki, saj kot kaže, profesorjem (z izjemo g.Pečana, ki je prav na tem področju prikazal svoje izvrstne športne vrline) ta vratolomna dejanja ne dišijo preveč, ker zahtevajo prevelike tako fizične kot tudi psihične napore. V tem mesecu se nam obeta še ena (povratna) tekma, ki bo vsekakor še bolj napeta, zanimiva, saj pričakujemo večjo udeležbo, še posebej s strani gledalcev. Strelci: prof.Škrinjar 29, Rota 16, Volčič 14. prof. Po vše 13, Podlogar 11, g.PečanlO,Manfredo8,prof.Vozel7,g.Fele6,Baš4,Rusjan3,prof.Laznika žoga ni preveč ubogala, prof.Pavlič pa je poskrbel za ravnotežje na klopi. Ravnatelj g.Rudi Regancin je v vlogi kapetana, kot je vidno iz rezultata, svojo ekipo dobro vodil. R.F in M.M. v Šolski radio Dijaki Srednje elektro šole iz Zagorja bi zelo radi ustanovili šolski radio, katerega glavni pobudniki smo dijaki drugega letnika, podpirajo pa nas tudi nekateri profesorji. Radio naj bi deloval dvakrat tedensko, in sicer ob sredah in petkih, program pa se bo odvijal med glavnimi odmori. K sodelovanju ste vabljeni srednješolci iz vseh treh oddelkov -gospodinjske, gostinskein elektro smeri. Zato le pripravite članke, prispevke o tem in onem, poiščite kakšno zanimivost in nam jo zaupajte. In kot se za vsak radio spodobi, bo tudi na našem "glasbena "lestvica, katero boste izoblikovali prav vi, dragi srednješolci. Vsi upamo, da ta ideja ne bo ostala samo ideja, ampak se bo dejansko uresničila. Dokažimo, da tudi srednješolci še nismo pozabili na kulturo. Dušan Mars, 2. letnik Srednje elektro šole č- -4 Moj domači kraj Č b u nš krej pršu člouk, ku n puzna Trboul in rjku, d ut Trboul nč n vej, b mu puvedala tkule: Trboule ležijo na leum bregi Save, u Zsauji, mt Zgurjm in Hrasnkam. U Trboulah mamo neki kulturnih znamenitosti. U Delauskm domi Ihk gljedamo rzlične kuncjarte, nstope in še kej b s najdi. Učas j tud kaka rstava u glrij al pa kak sejm u aul. Vsak pupoldan so u kino tud filmi. Blis Delauskiga j muzej, rumjana hiša, utspuat je Svet knige. U muzeji lhk vidmo kku so s zsausk kraji razvujal. Najstari hiša u Trboulah je Arzjnškuva hiša. Tle so učas spal cjalsk grfi, kdr so luvil u hust. U trbouski jam kuplejo kulm. Luft j umazan tut zrt fbrik: Elektrarne, Cmntarne, Iskre, Peko, Tuvarne puhištva. Ut zguduvine b mu lhk tut puvedala d so kle predn so zčjl kupat kulm, žvel sam kmjti, pa š tet so šli pual 'delat u jamo. Z knape so nrdil hiše, sam stnvaji so bli mejhn. Puvedala b mu tur kjr hribi so ukul naše duline: č gljedamo ud S proti J pu vzhodi: Liza, Mrzlca, Kal, Žrjablu hrib, Plesko hrbovje, Retsko hrbovje, Bukuva guara, naj viši je Kum. Ta j čist n jugi. Pu zahodni strn pa grjo hribi tkule: Javor, Planina, Klečica, Loško hrbovje, Ostri vrh, Beuško hrbouje, pa spt pridemo du Kuma. Mateja Deželak, 4.b OŠ Trbovlje V Planici V sredo smo odhajali na smučišče. Mimogrede smo se ustavili, da bi vzeli smuči. Na balkonu bližnjega hotela so bili Francozi, ki so nas opazovali in se nam smejali. Ker niso razumeli slovensko, smo jih spraševali po angleško. Nekateri smo jih začeli obmetavati s kepami. Tudi oni so nam začeli vračati in razvnela seje prava snežna bitka. Vsi smo bili prav podobni snežnim možem. Luka Gošte, 5.b Tovariš nam je naročil, da mora vsaka soba imeti svoje ime. Premišljevale smo, kaj bi bile. Medtem pa je nekaj pozvonilo. Vse tri smo se zapodile k telefonu. Janji je na parketu spodrsnilo in padla je na tla. Nasmejala sem se in hitro dvignila slušalko. Bil je brat Sergej. Razložila sem mu našo nalogo in rekla, naj nam pomaga. Tako je predlagal, naj se imenujemo Tri zvite lisičke. Z veseljem smo sprejele to ime. Sabina Smrkolj, 5.a Ati Moj ati rad po gozdu hodi, kjer so živali in podrti hlodi. Uživa v naravi, rad jo ima in mnogo dogodkov iz nje pozna. Vsak drugi večer pospremi me spat, pove mi pravljico in pokrije me rad. Zdaj v šolo hodi in se uči, je kot šolar, saj ocene dobi. Kaja Mihevc, 2. r, Podkum Pomadni zvonček Iz zemlje kuka mali zvonček in se veseli pomladi. Spet minila je ta zima, ki mi ne pusti zvoniti, se na soncu veseliti. Anja Čop, 2.r, Podkum Drugošolci Fantje iz našega razreda so včasih res iz reda. KOmaj učiteljica razred zapusti, že na kupu so prav vsi. Radi se igrajo, ropotajo, vpijejo in se lovijo, komu zaušnico priselijo, za vedenje vzorno se borijo. O, goije, da staro uro dobe, takoj jo vzamejo v roke, vijak odvrte, da ura se odpre, v hipu že ohišje prazno je. Lojzi, Aleš, David 2.r, Podkum Dejan in žoga Dejan piše nalogo, a misli na žogo. Sestra ga bodri, naj vendar pohiti. Žogo vrže mu v glavo, bratec pokaže jezo pravo. Žoga v šipo prileti, Dejan v hišo zbeži. Nina Martinčič 2. r, Podkum ROK* H? LJUbiM te TVOJA 81 MAJD? Pok Hi” e> ^ u * S. - 'A/ obVrctiL ' » o n DA «,U ^ ež ^ c) 09 LOlSvs R,ok H » ^ C5 NOGOMET Dravinja "poplavila" Dravinja - Zagorje 3:1 (2:0) Slovenjske Konjice, igrišče na Dobavi, gledalcev 400, sodnik Glažar (Ptuj), strelci: 1:0 Križanič (8), 2:0 Damiš (17), 3:0 Križanič (56), 3:1 Kern (76). Dravinja: Šribar, Šket, Lipavic, Zetič, Hoetzl, Hrovat, Fink, Damiš (Krajnc), Topič, Križanič, Pešič. Zagorje: Hace, Kurež, Halilovič, Hadžič, Buovski, Kranjc, Kern, Barič, Barbek (Šink), Petrušič, Grčar. Zagorjani so v Konjice pripotovali brez Rudija Uraniča, ki je bolan in Zorana Poglajna, ki ima dva rumena kartona vendar to še ne more biti opravičilo za katastrofalno igro. Le ta je bila najslabša v dosedanjem delu prvenstva. Že v 8. minuti je Križanič izkoristil napako zagorske obrambe in matiralHaceta. Še po eni napaki gostujoče obrambe je do žoge prišel Damiš in jo ob Hacetu potisnil v gol. Nato so domači znova stisnili goste v obrambo in njihovo vodstvo bi lahko bilo še višje, če Hace ne bi nekajkrat izvrstno posredoval. Šele v 36. minuti smo bili priče neposrednemu strelu proti vratarju Šribarju. Na začetku drugega polčasa naj omenimo dve izključitvi. Najprej je rdeči karton pri domačih dobil Fink, takoj za tem pa še Haralovič (oba sta dobila drugi rumeni karton) zaradi ugovarjanja. Dve minuti kasneje so domači izvajali prosti strel z 20 - ih metrov. Streljal je Križanič, žoga pa se je pred Hacetom "čudno" odbila in prešla gotovo črto. Nato smo bili priča jalovim napadom "rumenih", vendar ni bito posameznika, ki bi resneje ogrozil vrata domačinov. V 76. minuti so Zagorjani izvedli lepo akcijo, iz katere je Kern dosegel častni zadetek. Do konca srečanja sta za domačine poskušala še Pešič in Krajnc, vendar je Hace preprečil hujši poraz. S tem porazom so Zagorjani izgubili 1. mesto na lestvici zaradi slabih iger in odnosa nekaterih posameznih igralcev pa so v zagorskem taboru lahko upravičeno zaskrbljeni. Poraz še ni katastrofalen, saj do konca ostaja še 9 krogov, vendar bo trebaigro popraviti čimprej, kajti Rudar in Nafta se počasi, a vztrajno, približujeta. P.M. Slaba predstava Rudar - Elan 2:0 (1:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 400, sodnik Gliha (Trebnje), strelca: 1:0 Breznikar (27), 2:0 Holešek (78). Rudar. Ahlin, Alič, Kurež, Tomše, Kic, Turšič, Zaimovič, Sotenšek, Holešek, Braznikar, Jesih (Smajlovič, Ranzinger). Elan: Hrovat, Mesojedec, Primc, Črnivec (Kavšček), Perše, Mrak, Juršič, Martinovič, Veličanin, Zamida, Sever. Igra, ki so jo Rudarjevi igralci prikazali proti zadnjeu vrščeni enajsterici iz Novega mesta, nikakor ni mogla zadovoljiti vse manjšega števila njihovih ljubiteljev. Že res, da so zmage, dosežene ob slabših igrah tiste najslajše, vendar je treba resnici na ljubo priznati, daje bil nedeljski nasprotnik zrel za dosego morda celo rekordne zmage. Še sreča, da se v športu igre hitro pozabljajo in ostajajo le točke. Topaje v tem trenutku tudi najpomembnejše, saj tako Trboveljčani še vedno ostajajo v boju za najvišja mesta. Že v tretji minuti se je poškodoval Jesih, ki ga je zamenjal Smajlovič, ki paočitno ni bil prava rešitev trenerja Ocvirka. Domači so prvo resnejšo akcijo speljali v 18. minuti, vendar jestrelBreznikarjakončal v kotu, nove priložnosti pa Zaimovič iz bližine ni znal izkoristiti. V 25. minuti se j e poškodoval tudi gostujoči igralec Černivec, katerega pa gostje, ki so imeli na rezervni klopi le dva igralca, niso takoj zamenjali. In ravno v tem času so domači dosegli vodilni gol. Sotenšek je z dolgo diagonalo našel na nasprotni strani povsem prostega Breznikarja. Ta je žogo lepo sprejel, stekel v kazenski prostor in s kakšnih 10 metrov premagal vrataijagostov, ki seježogesicer dotaknil, aje ta kljub temu končala v njegovem desnem kotu. V začetku drugega polčasa, bi gostje z lahkoto izenačili. Po nespretnem posredovanju Turšiča, bi žoga kmalu premagala domačega vratarje. K sreči pa se j e odbila v vratnico, se odbila v kot, le-ta paj e ostal neizkoriščen. Gostje so nato prevzeli pobudo, vendar si zaradi nepovezane igre niso priigrali kakšne resnejše priložnosti. V 78 minuti je najboljši igralec tekme Mitja Breznikar lepo prodrl po desnem krilu, poslal lep predložek do povsem prostega Igorja Holeška. kateremu s 4-5 m ni bilo težko z glavo premgati najboljšega gostujočega igralca -vrataija Janeza Hrovata. Do konca smo videli nekoliko boljšo igro domačih, ki so pripravili nekaj lepih priložnosti, dvakrat zadeli tudi okvir vrat, vendar j e rezultat o stal nespremenjen. Sodnik Gliha ni imel težkega dela, upravičeno pa je pokazal tudi tri rumene kartone. J.P. Zapravljeni točki Radeče papir - Era Šmarto 0:1 (0:0) Radeče, stadion v Radečah, gledalcev 450, so dn ik Z irstein (Portorož), strelec 0:1 Purg (84). Radeče Papir: Kelenc, Kapušin, Mitič, Trebše, Stankovič, Janov, Žganec, Kačičnik, Drobne, Pirc, Guček. ERA: Kališek, Fajdiga, Drajfoner, Irman, Omeragič, Drobeljšek, Štefančič (Podgoršek), Mešanovič, Žurej, Hodžar, Purg. Navkljub terenski premoči v prvem polčasu Radečani niso uspeli Naj nogometaš Zasavja Nogometno prvenstvo se v čedalje bolj napetem ozračju nadaljuje. Trboveljčanom ne gre in ne gre, a so kljub temu uspeli premagati zadnjeuvrščeni Elan. Ob istem času so se Zagorjani skoraj osramotili s slabo igro v Konjicah, Radečanom pa sta točki ušli kljub boljš igri. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Breznikar, pri Zagorjanih še enkrat več Petrušič, pri Radečanih pa seje tokrat najbolj izkazal Mitič. Ocene:Zagorje-19.kolo:5Petrušič,3Buovski, 1 Kern; Rudar- 19.kolo:5Breznikar,3 Zaimo vič, 1 Turšič; Radeče: - 19. kolo: 5 Mitič, 3 Drobne, 1 Janov. Skupaj: 47 Zaimovič, 46 Petrušič, 30 Kelenc, 27 Holešek, 26Žibret,24 Kačičnik,23 Uranič,22 Drobne in Buovski,20 Kem in Mitič, 19 Barič, 18 Pirc, 17 Sotenšek in Breznikar, 15 14 Poglajen, Trebše, 12 Breznikar, 11 Cetin, 11 Stankovič, Žganec Kapušin, 9 Ranzinger, Dizdarevič, Mešanovič,8 Kurež,7B.Guček, D. Guček, Turšič, Janov in Ahlin, 6 Hadžič, 5 Tu tič in Haralovič, 4 Florjane, F. Kranjc, Grčar in Alič, 3 Kic, Žlak, Gršak in Hace, 2 Čeč, 1 Plazar in Košak. Strelci: 14 Petrušič, 12 Holešek, 9 Drobne, 5 Poglajen, 4 Kačičnik, Zaimovič, Žganec in Breznikar, 3 Hadžič, Žibret, Sotenšek in Žlak, 2 Uranič, Kern, Barič, Jesih, Pirc, Cetin in Ranzinger, 1 Barbek, D. Guček, Alič, Turšič, Haralovič, Buovski, Mešanovič, Kirbiš in Knavs. č — —^ realizirati nobene od številnih lepih priložnosti. Vse dobro zamišljene akcije so se končale v golavtu ali v rokah odličnega vratarja Kališka, ki je z nekaj odličnimi obrambami najbolj zaslužen za zmago gostujoče ekipe. Kot se v igrah z žogo pogosto rado dogodi, se je tudi tokrat v Radečah potrdilo prvailo: kdor ne da, dobi. Po uspešnem prodoru Mešanoviča je bil le - ta na robu kazenskega prostora zaustavljen s prekrškom. Sledil je natančen prosti strel, ki gaje vratar Kelenc zzadnjimimočmi zaustavil, to da odbita žogaje prišla na noge gostujočega igralca Purga, ki mu z neposredne bližine ni bilo težko zatresti mreže. Gostje iz Šmarina so tokrat iz Radeč ne povsem zasluženo odnesli dve točki in se pridružili Zagoijanom načelu lestvice. F.Č. Delitev točk Črnuče-Litija 1:1 (1:1) Ljubljana, igrišče Črnuč, gledalcev 250, sodnik Vidali (Kubed), strelca 1:0 Vorobjev (14), Žlak (36). Litija: Grošelj, Golnar, Uršič, Čuk, Živko vič, Mele, Džaferovič, Begič, Račič (Gnjatič), Agatič (Lajovic), Žlak. Za Lilijane je bilo gostovanje v Črnučah zelo pomembno. Kljub temu, da jih je večina že odpisala, pa se Lilijani niso povsem strinjali s tem in so pripravili pravo presenečenje kola. Iz Črnuč so se vrnili s popolnoma zasluženo točko in še naprej ostajajo neporaženi. Ta uspeh je še večji, če vemo, daso v prvih petih kolih igrali z ekipami iz samega vrha lestvice, le Medvode kotirajo malo nižje. Domači so začeli nekoliko bolje in z napadalno igro ves čas ogrožali vrata Litijanov. Rezultat tega je bil tudi gol, ki ga je po lepi akciji realiziral Vorobjev. Ko se je že zdelo, da so domači tisti, ki bodo še naprej imeli pobudo, pa so se Lilijani prebudili in pripravili nekaj lepih akcij. Iz ene takih pa so tudi izenačili. Odbito žogo iz domačega kazenskega prostora je pričakal Čuk in jo z lepim strelom poslal na vrata. Domači vratar' jo je le s težavo odbil. V bližini pase je znašel Žlak in žogaje končala v mreži. S.K. ROKOMET Ostajajo v ligi Inles - Inžiniring Šarbek 19:25 (11:10) Ribnica, športna dvorana, gledalcev 250, sodnika Kalin in Korič (oba Lj). Inles: Gebze, Ilc 1, Fajdiga 1, Poje 6, Lesar 7, Jurič 4, Žagar, Ivanec. A. Miketič, S. Mikelič, Zbačnik, Zbašnik. Inž. Šarbek: Ulčar, Dobravec,BilbijaS, Privšek 6, Kralj 3, Verbajs 3, Kogovšek 2, Dobleka, Špelič 1, Gradišek 1, Belič 1, Mandelj. V prejšnji številki Zasavca smo v napovedi tedna dejali, daje sreda dan resnice litijskegarokometa. Danes pa lahko rečemo, da bomo gledali prvoligaški rokomet tudi v naslednji sezoni, saj so si Lilijani s to zmago zagotovili obstanek v ligi. Pomemben je bil tudi izid iz Ajdovščine, kjer domači Fructal ni klonil proti Dravi. Iz lige sta tako izpadla Drava in Inles. Prvo presenečenje je igralce čakalo že, ko so slopih na igrišče. Na tribuni se je zbralo preko 200 glasnih litijskih navijačev, ki so na srečanje prišli z avtobusom ali svojimi avtomobili. Drugo presenečenje pa jim je pripravila domača ekipa, ki je v uvodnem naletu hotela dokazati, da ne sodi v drugoligaško konkurenco. Pri tem pa so jim pomagali tudi igralci Inž. Šarbka, ki so v uvodu napravili preveč napak. Te napake so pripeljale do visokega vodstva domačih s 7:3. Lilijani so šele v 40. minuti uspeli priti do zanesljivega vodstva štirih zadetkov, predvsem po zaslugi odličnih obramb Doblekarja in tesnega pokrivanjallca inLesarja. Prednost so Šarbki potem še povečali na solidnih pet zadetkov, potem pajeprišla manjša kriza in domači so znižali na 21:18. Kar sedem minut nato ni bilo zadetka ne na eni ne na drug strani. Ključni trenutek je po naši oceni zadetek Beliča v 52. minuti, ko je povišal na 22:18. Takrat so se predali tudi domači igralci. Najzanimivejši trenutek pred koncem srečanj a je bila zadnja minuta, ko smo preko stalne telefonske linije iz Ajdovščine izvedeli rezultat, torej potrditev obstanka v ligi najboljših. Navdušenje s tribun seje ob zadnjem pisku sirene preneslo tudi na parket. V soboto so bili rokometaši predstavljeni tudi narazstavnem prostoru Inž. Šarbka na Sejmu Alpe Adria v Ljubljani. S.K. Lep zaključek Rudis Rudar - BiH 29:31 (17:14) Trbovlje - Dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Fabjan in Oblak (oba Trbovlje). Rudis Rudar: D.Lipovšek, Podbregar, Medved 7, Žibret, Vrbnjak 7. Kosec 3, M.Lipovšek, Senčar 1, Čater 6, Čop, Voglar 5, Šikovec, Hančič, Krauthaker. Reprezentanca BiH: Cipurkovič, Škandro, Talovič 3, Adžamija, Džudžo 3, Husagič 4, Muratbegovič, Subašič 6, Sirčo 5, Mašič 1, Kočič, Kobilica 9, Željko, Smajlovič. Na zaključku uspešne sezone, v kateri so se uvrstili v pokal mest, so Trboveljčani odigrali prijateljsko tekmo z reprezentanco Bosne in Hercegovine. To je bila prava revijalna tekma s številnimi lepimi akcijami. Boljšadelaekipstabilaoba napada, igra v obrambi pa ni bila najbolj zavzeta. Vse do 51. minute in rezultata 27:27 so imeli pobudo "rudarji". Trener Dušan Žagarje nato dal priložnost tudi nekaterim rezervnim igralcem, poleg tega pa so v zaključku tekme več želje za uspehom pokazali zelo srčni gostje, pri katerih je še posebej izstopal "Italijan” Kobilica, tako da so zasluženo zabeležili mednarodno zmago. Srečanje je imelo tudi humanitarni značaj, saj je Rudis Rudar izkupiček od prodanih vstopnic namenil gostom. Vsekakor paje bilo to lepo slovo od nepozabne sezone, kije Rudis Rudarju kot prvi zasavski ekipi v športih z žogo prinesla sodelovanje v Evropi. S.F. Nov poraz Olimpija B - ŽRK Zagorje 25:18 (13:8) Ljubljana, hala Tivoli, gledalcev 80, sodnika Benegalija in Hvasti. Olimpija: Resnik, Marič 2, Markovič, Šindič 4, Erjavec, Petek 6, Arhar 2, J erše 5,Jani, Čurko 3, Šeme 2, Krušeč. Zagorje Žerko, Bolte 5, Sedej 2, Klopčič 3, Čibej, Zupančič, Smole 1, Poglajen 2, Remic, Nedeljko, Kovačič 5, Peško. V 3. krogu so Zagorjanke zabeležile svoj drugi poraz. Tokrat seje začetek srečanj a za obe ekipi odvijal izenačeno, pri čemer so imele gostje majhno prednost, saj so vseskozi Hm/z vodile en gol. Nato so Olimpijke le uredile svoje vrste in dosegle 5 zadetkov zapored in to je bila tudi prednost v prvem polčasu. V drugem so domače prednost še povečale in na koncu je ta znašala 7 zadetkov. St. deklice so gostovale pri Brežicah in izgubile s 14:10(5:7). P.M. Dober začetek Trbovlje - Minuli vikend so se začeli polfinalni turnirji rokometnih lig za pionirje, ki jih vodi Trboveljčan Branko Gačnik. Nastopili so igralci rojeni leta 1980 in 1982. Med starejšimi je v polfinalu tudi ZRC Rudar, ki je Ormož premagal s 26:10, Akripol Trebnje pa z 21:14. V skupini letnika 1982 sta dd zasavskih ekip napredovala Dol Alis-R in ZRC Rudar. Tokrat so igrali le Dolani, ki so na domačem igrišču tudi zabeležili dve zmagi. Gorenje so premagali z 19:16, Veliko Nedeljo pa z 21:11. Pri ZRC Rudarju (trener Tone Medved) je Rok Teržan dosegel 13, Denis Arlič 11, Miha Vranešič pa 6 golov, medtem ko sta pri Dolanih (trenerka Barbara Kus) izstopala Robi Jovan z 18 ter Samo Počuč s 13 goli. S.F. Zmaga OŠ Trbovlje Trbovlje - Rokometna ekipa trboveljske osnovne šole je osvojila prvo mesto na četrtfinalnem prvenstvu slovenskih osnovnih šol in se tako uvrstila v polfinale. Ker OŠ Leskovec pri Krškem ni bilo v Trbovlje so domači šolarji odigrali le finalno srečanje, v katerem so vrstnike iz Sevnice ugnali s23:19.Teržan inDobravc sta dosegla po 7, Milinkovič 5, Lemezovič 2, Arlič in Imširovičpa po 1 zadetek. S.F. KOŠARKA Litijani boljši Pivovarna Laško -Iskra Litus 61:64 (39:41) Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 650, sodnika Fišnar (MS) in Gojkovič (Lj). Pivovarna: Golc 22, Tomašič, G. Čop, Lapornik, D. Čop, Starovasnik 4, Blatnik 6, Blagotinšek, Dumik3,Govc 10, Vujovič 14, Šoštarič 2. Iskra Litus: Kandžič 17, Bassin 3, Stojakovič, Peterlin 5, Polanec 4, Jovičič, Narat 15, Jocovič, Bošnjak 7, Deležan 6, Japič, Šiško 7. Izredno kvalitetno srečanjedveh enakovrednih nasprotnikov so na koncu vendarle dobili Litijani, ki so v odločilnih trenutkih znali izkoristiti naklonjenost sodnika Fišnarja in še bolj napake nasprotnika, kateremu je v finišu, očitno zaradi pomembnosti tekme, zmanjkalo koncentracije. Najboljši igralec tekme Golc je v odločilnih trenutkih naredil nekaj usodnih napak, kar so Litijani pod taktirko odličnega Narata znali pravočasno in neusmiljeno kaznovati. Začetek je pripadel gostom, ki so v 5 min. vodili z 11:5. Le triminu te kasnej e pa so gostitelji izenačili in nato povedli. Nato so bili znova uspešnejši gostje, ki so tudi dobili polčas. Na las podoben paje bil tudi drugi polčas. Naj omenimo daje bilo vroče tudi na tribunah. Navijači tako enih kot drugih pa so si za glasno, vendar nadvse športno navijanje zaslužili čisto desetico. Škoda, da je takšnih primerov navijanja na naših igriščih in dvoranah vse premalo Id prav zaradi tega smo to zapisali. J.P. Pred koncem napredovanje Iskra Litus - Ilirija 75:65 (34:31) Litija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Poljanšek (Žiri) in Dovč (Domžale). Iskra Litus: Bassin 10, Peterlin 2, PPolanec 6, Jocovič 9, Bošnjak 20, Deležan 22, Šiško 6. Ilirija: Macura 17, Razič 29, Jelnikar 4, Todorovič 2, Ceranja 2, Mesič 11. V izredno nervoznem začetku so povedli gostje s košema Mesiča in Raziča v 1. minuti in vodili vse do 11. minute, ko so domačini preko Šiška izenačili in prešli v vodstvo. V nadaljevanju srečanjaje do polčasa Ljubljančanom še enkrat uspelo ogroziti vodstvo Lilijano v v 13. minuti, toda domači so na odmor vseeno odšli s tremi "točkami prednosti. V drugem delu srečanja pa so domači zaigrali tako kot znajo in vodstva vse do konca srečanja niso spustili iz rok. S to zanesljivo zmago si je Iskra Litus že dve koli pred koncem zagotovila eno od izpraznjenih mest v Al ligi. M.Š. Laščani brez sreče Kraški zidar Pivovarna Laško 80:78 (37:29) Košarkarji Pivovarne Laško so izgubili še zadnjo možnost za morebitno napredovanje v A 1 ligo. Sobotno srečanje v Sežani so začeli pod očitnim psihološkim pritiskom odgovornosti srečanja. Podobno je bilo tudi z gostitelji, katere bi le še zmaga obdržala med kandidati za Al ligo. Začetek je pripadel gostiteljem, ki so kij u b manj ši krizi v sredini, zanesljivo dobili prvi polčas s prednostjo 8 točk. V nadaljevanju so Laščani hitro izničili prednost gostiteljev in si v 35 minuti celo priigrali prednost trh točk. V zadnjih minutah pa se je razigral temnopolti Dugrity, ki je pri izenačenem izidu zadel obaprostametain tako svoji ekipi bržčas priigral odločilno zmago. J.P. Pomembna zmaga Zagorje - Didakta 75:61 (38:39) Zagorje, dvorana OS, gledalcev 150, sodnika Plut (lj) in Mlinar (Cerknica). Zagorje: Murn, Ponjevič, Ferjančič 13, Čop 5, Poznič, Mlakar, Remic 11, Kofol 6, Koren 21, Kastiger 12, Kranjc , Omahne 7. Didakta: Mitič 9, Peternel 1, Pretnar, Valentar, Omahne 8, Stoj nšek 20, Šmid 4, Kovač 18, Koman 1. V predzadnjem kolu so se Zagorjani pomerili z Radoveljičani, s katerimi so v neposrednem boju za tretje mesto. Srečanje seje začelo živčno in prve ti minute nobeni od ekip ni uspelo doseči zadetka. Tudi v nadalje vanju se nihče od igralcev ni mogel razigrati, tekmapa ves čas zelo napeta saj sejepodkoširazvil pravi boj za odbite žoge. Minimalna prednost ob odmoru ni zagotavljala še ničesar. Ko je s petimi osebnimi napakami z igrišča odšelMarko Remic so gostje še bolj napadli in dosegli prednost štirih zadetkov. Zagorjani so se le zbrali, v ospredje pa sta stopila Zoran Kofol, kije odlično pokrival najnevarnejšega igralca gostov in Boris Koren, ki je zadeval kot za stavo. Do konca srečanja se potem niso več pustili presenetiti, razliko pa so le še povečevali. Na koncu so si zagotovili zaneslj i vo zmago z razliko 14 točk in seveda tretje mesto. Omeniti velja, daj e eden najzaslužnejših v zagorskem moštu zagotovo tudi Brane Omahne, ki doživlja svojo drugo pomlad. D.G. Hrastničani za las Vič Ljubljana - GD Hrastnik 90:89 (41:49) Hrastniški gradbinci so le za las zgrešili zmago in s tem prvo mesto v "C" ligi, ki jih neposredno vodi v "B" ligo. So pa pristali na drugem mestu, kar pomeni dodatno razigravanje z zadnjeuvrščeno ekipo B lige in še to ob prednosti tekme več v domači dvorani. Zato smo najbrž lahko optimisti in računamo na uspeh v dodatnem razigravanju. Kdo bo njihov nasprotnik, bomo izvedeli naslednji teden, ko bo končano prvenstvo B ligašev. Najresnejša kandidatapasta Sf»c Fantome iz Slovenj Gradca in Kemoplast iz Šentjurja. Sicer pa so bili, kot že rečeno, Hrastničani povsem blizu zmage. Prvi polčas so dobili s prednostjo 8 točk, kar je bi ob normalnem razpletu omogočalo dokaj mimo napredovanje. Žal je poškodba boljšega branilca Roka Deželaka precej vplivala na igro Hrastničanov, ki ni bila več tako zaneslj iva ko t v prvem polčasu. Nekaj napak in prednost se je stopila. V samem finišu sta svoje dodala še sodnika, ki nikakor nista sodila očitnih prekrškov Hrastničanov, ki so na ta način hoteli priti do prekinitve igre. Kakorkoli že končni vrstni red "C" skupine je: Portorož, GD Hrastnik, Cerknica in BP Ljubljana. J.P. KARATE 6 odličij iz Sevnice Trbovlje - Karateisti Tike so se v soboto udeležili čet vero boj a v Sevnici. Skupno je nastopilo 70 tekmovalcev in tekmovalk, ki so tekmovali v športnih borbah in katah po starostnih in težnostnih kategorijah. Trboveljčani so se odrezali zelo do bro saj so prinesli domov kar 6 medalj. Med najmlajšimi sta v katah nastopila Poldi Herman, ki je prišel do srebrnega odličja in Tomy Cestnik, kije bil peti. Med letniki 83 in 84 je bil najuspešnejši Franci Ceferin, ki je v športnih borbah v kategoriji do 45 kg osvojil drugo mesto v katah pa je bil 7. Med vrstnicami roj enimi v letih 82, 81 in 80 sta se v katah odlično odrezali Daliborka Goronja, ki je osvojila srebrno in Katja Zore, ki je osvojila zlato medaljo. V naj starejši kategoriji dečkov, rojenih leta 81 in 80 je Miha Kovačič v katah osvojil zlato, v športnih borbah do 50 kg pa prepričlijvo zlato. Vlogo strokovnega vodje je uspešno opravila Alja Perger, ki je tekmovanje ocenila kot zelo uspešno in pohvalila prizadevne starše, ki so opravili šofersko nalogo. Kot sodnica je sodelovala tudi Ida Dedič. V nedeljo bodo trije mladi trenerji sodelovali na prvem delu trenerskega seminarja na Ravnah na Koroškem, ki ga bo vodil japonski mojster karateja Hiroshi Nishijama. F.G. ATLETIKA Uspešna otvoritev Trbovlje-Za trboveljske atlete se je sezona začela zelo uspešno. V Podgorici so izvedli tek Belinke, na katerem je med pionirkami Aleksandra Tomovič osvojila 2., Milada Omeragič pa tretje mesto. Prav tako je bil tretji Boštjan Kosec. Tekaška sekcija iz Gorenja je v Zrečah pripravilaZreški tek. Poleg pionirjev, ki so tekli na 300, 800 in 1600 m so imel še tek na 10 in 21 km. Med članicami je absolutna zmagovalka postala Ani Živko, v svojih kategorijah pa sta bila Franc Guzej drugi, Lovro Petrin pa tretji. Med mi. cicibani je bil Mraz Goran drugi, VulnetMisimi tretji,Zečija Misimije bila druga, prav tako pa tudi Aleksandra Tomovič med st. pionirkami. V skupini mladincev je bil Boštjan Košec četrti, Alma Bajramovič in Maruša Misimi pa sta zasedli 5. oz 7. mesto. Tek Vivicitaje v Ljubljano privabilrekordno število tekačev, ki so tekli na 3 in 12 km. Med pionirkami in absolutno je na 3 km zmagala Aleksandra Tomovič, Zečija Misimi pa je bila peta. V absolutni konkurenci na 3 km med moškimi je zmagal Lovro Petrin. Na teku na 12 km je Ani Živko dosegla 2. mesto, Franc Guzej pa je bil 10. P.K. STRELJANJE "Drakslerju" zasavski naslov Trbovlje-Z zadnj im, 10. krogom se je končalo ekipno zasavsko prvenstvo mlajših mladincev v streljanju s serijsko zračno puško. Prvo mesto je osvojila ekipa SD Ernest Draksler z Dola pri Hrastniku. Hrastniški Rudnik je sicer prav tako v desetih tekmah zabeležil osem zmag, vendar je skupno nastreljal kar 121 kro gov manj. Tretje NOGOMET Mladinci (2. slov. liga): Jadran (Dekani) -Rudar (T) 1:2. Rokomet Kadeti: Kaij Dol -Brežice 24:12 (11:3), Lisca - Spot Rudar 24:21 (12:11). KOŠARKA Zimska liga LOKZ - ml. dečki: Iskra Litus -ŠŠD Miran Jarc 63:20 (25:12). Prvenstvo OŠ - ml. deklice: OŠ Trbovlje -OŠ Gabrovka 26:24; ml. dečki: OŠ Tončke Čeč -OŠ HR Hrastnik 43:45. Mini košarka: OŠ Šmartno - OŠ Gabrovka 6:57, OŠ Gradec (Litija) -OŠ Litija 49:7, OŠ Litija -OŠ Šmartno 37:6, OŠ Gradec - OŠ Gabrovka 60:22. ŠAH Hitropoezni turnir Zagorje: Krajnc 9, Jurič 7, Grčar 7, Tomažič 6.5, Vidmar 6, Gorešek 6 točk. Skupni vrstni red: Krajns 90, Jazbec 65, Grčar 44, Gračner 38, Jurič 35, Regancin 33, Tomažič 22, Bajda 11.5, Novak 9.5, Goršek 9 točk... Hitropotezni turnir Trbolje - skupina A: Jazbec 7, Bajda 6.5, Skobe 6, Kuzmič 5.5, kotnik 4.5, Kotar4.5 točk; -skupinaB: Jerman in Vodeb 8, Hvala 7, Cvetko 5. MALI NOGOMET Kvalifikacije za slovensko ligo: Inžiniring Šarbek - Čma vdova 1:0. Trim liga Zagorje - L liga: Antimon A trans -InteraO: 1, Šentlambert - ŠD Čolniše 1:1, Izlake I - RTV Trbovlje 4:2, ŠD Mlinšel -Buldožer M&M 5:4, Merli - Malo po malo 3:7, Inžiniring Šarbek - Pizzeria Ting Tangi 2:1. Trenutni vrstni red: Inžiniring Šarbek 24, ŠD Mlinšel 18, ŠD Čolniše 16, Malo po malo 15, Izlake 15...; - n. liga: Tapi - ŠD Prapreče I 1:5, Polje Svarog - ŠD Mlinše 1:1, Avtomaterial As - Optika Contact 1:5, Trgovina Čop - Servis Hribar 1:6, Varnost -Zlatorogi 3:2, Izlake II -Amaco Condor 1:0. Trenutni vrstni red: Polje Svarog 20, Amaco Condor 19, Ford servis Hribar 19, Optika DL Contact 16, Izlake 14...; III. liga: GostilnaMaček-ŠD Mlinše II 2:5, Trgovina Mojca -Prapreče 113:1,Behar-NLP Eurotrade 5:3, ETI EE -Tirna 2:2, Gamsi-Hors 2:3, Avto Mac - Garni hotel 3:1, Ni de ni - Bistro Tina 1:0. mesto je pripadlo še eni hrastniški ekipi - Steklaiju, četrti j e bil Alojz Hohkraut, peti Kisovec, šesti pa STT. V posamični konkurenci je trenutno v vodstvu Primož Palčnik (Rudnik) pred Sebastijanom Liscem iz iste'strelske družine, tretji pa je bil Jani Medvešek (E.Draksler). Med mlajšimi mladinkami je prvo mesto zaenkrat prepričljivo v rokah Metke Centrih (A.Hohkraut), takoj za njo pa sta dve S teklaij evi strelki: Jasmina Halilovič in Alenka Šuster. V tekmovanju s standardno zračno puško sta vospredju predstavnika SD Alojz Hohkraut Uroš Javorič in Gordana Jurič, tretje mesto padržiTilen Poljšak (Steklar). Najboljših osem posameznikov v vseh konkurencah se je sicer uvrstilo v finale, ki bo na strelišču SD STT. S.F. Trenutni vrstni red: Trgovina Mojca 25, Ni de ni 22, ŠD MLinše II 20, Behar 20, Bistro Tina 20. ELEKTRONSKI PIKADO Zasavska liga: Čipo - Bar 91 9:7, Grajska Pristaa - mane bar 6:10, Metuljček -MimaKolar 10:6, Kovač - Jelen 16:0, Jolly bar - Mojčin hram 5:11. Trenutni vrstni red: Mojčin hram Trbovlje 19, Metuljček Krmelj 15, Mirna Kolar Mirna 15, Mane bar Hotič 14, Grajska pristava Gabrovka 11, Čipo Trbovlje 8, Bar 91 Trojane 7, Jolly bar Litija 4, Jelen Tržišče 4, Kovač Dobovec 3 točke. / Pozor, gori! Zagorje - Pomlad je čas čiščenja in zažiganja odpadkov na travnikih. Prav zaradi tega se utegne zgoditi, da bodo imeli gasilci v teh dneh še posebno veliko dela. Že 9. aprila seje pričelo. Zagorski gasilci so morali pogasiti kar dva požara. Najprej sojih poklicali na obrežje reke Save pri železniški postaji, kjer je najverjetneje požar povzročil odvržen cigaretni ogorek na travi. Na poti nazaj so gasilci naleteli še na goreče vozilo Peugeot 205, kateri seje lastniku O.A. med vžiganjem dobesedno vžgal. Požar so pogasili, škoda na vozilu pa je precejšnja. Požigalci odpadkov bodite pozorni, kajti ogenj zna biti grdo zahrbten. Trbovlje - 3. aprila ob 15.00 uri je voznik osebnega vozila M.D. nepravilno prehiteval na Kolodvorski cesti in pri vključevanju na svoj vozni pas trčil v spredaj vozečega M.P. in v vozilo, ki ga je za njim vozil S.F. Povzročil je precejšnjo materialno škodo, za kar bo odgovarjal sodniku za prekrške. Dol - 4. aprila ob 14.02 uri je M.M. vozil proti Dolu in zavija z glavne ceste. Takrat je zanjim pripreljal P.J. iz Laškega in trčil v zadnji del vozila. Zaradi prekratke varnostne razdalje bo odgovarjal sodniku za prekrške. Dol - 6. aprila ob 18.55 uri je voznik osebnega vozilaL. J. vozil proti centru Dola in pri pokopališču zavijal levo. Za njim je pripeljal voznik D.D., kateri je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil vanj. Zagorje - 7. aprila ob 11.00 uri je voznik osebnega vozila G.T. na Cesti zmage pri odcepu na Polje, zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del vozila, ki gaje pred njim vozila G.V. Povzročil je manjšo materialno škodo. Hrastnik - 7. aprila ob 20.45 uri je voznica os. vozilaZ.K. vozila iz Kala proti Hrastniku in zaradi neprimerne hitrosti zapeljala v obcestni jarek. Pri tem seje močno poškodovala po glavi in odpeljali so jo v bolnišnico. Sopotnika nista bila poškodovana. Tatinski sadjar Dol - Neznanec je 4. aprila vlomil v gospodarski objek na Dolu, kjer je odtrgal ključavnico in odnesel več kosov sadjarskega orodja. Policisti ga še iščejo. Izginila jakna... Trbovlje - P.B. je 4. aprila obvestila policiste, • da ji je neznanec med 14.30 in 16.30 uro iz čakalnice ginekološkega oddelka bolnišnice ukradel črno žensko jakno Labod, vredno več kot 25 tisočakov. Nepridipravko z "novo" jakno še iščejo. Trbovlje - H.S. je 7. aprila prijavila policistom izginotje denarnice. Neznanec ji je med 18.00 in 19.00 uro vzel iz pisarne v bolnici denarnico z dokumenti, bančno kartico in nekaj gotovine. Za dolgoprstnežem še poizvedujejo. Vlom v ficka... Zagorje - Neznanec je v noči na 4. april vlomil v lička, ki gaje R.I. parkiral na Cesti zmage 25, in odnesel avtoradio. Prijatelja glasbe še iščejo. Izlake - Naslednjo noč je doslej še neznani storilec vlomil v kiosk, kjer prodajajo sadje. Nepridiprav je lastniku T.A. ukradel elektronsko tehtnico. Sadje mu očitno ni zadišalo. Metala kamenje Trbovlje - Občani so 9. aprila malo pred triindvajseto uro obvestili policiste, da sta dva mlajša moška šla mimo kioska na Trgu revolucije in spotoma vrgla v šipo kamen. Ker pa je kamen trši od stekla, se je le to razbilo. Kršitelja sta jo ucvrla v noč. Vrgel kamen Hrastnik Begunski otrok, v spremstvu staršev, je 7. aprila vrgel kamen v osebni avto last B.S., ki je bil parkiran v bližini tenis igrišča in povzročil za najmanj 50 tisočakov škode. Aufbiks jj* V Podlipo vici na Izlakah sta se 3. aprila zaradi pohištva sprla B. V. in L. V. Daje šlo čisto zares, je pokazal B. V., ki je z metlo večkrat tresnil po glavi L. V. Zakaj, bo razložil sodniku. jlt Le malo kasneje je bilo v Podli po vici zopet veselo. Mladostnikom G.B.. U.B. in A.E. so bili namreč v napoto znaki, ki so označevali tamkajšnje gradbišče. Razmetali so jih naokrog, nekaj plastičnih stožcev pa je po Mediji "odplavalo" proti Kisovcu. Za njihovo plovbo so bili seveda krivi omenjeni. jk Dan kasneje, nekaj pred polnočjo, je na zagorsko policijo prišel P.A. in povedal, da se PP je sprl z nekimi "juž,njaki". Ti, da so ga nato brcnili v glavo. Policisti so kasneje izvedeli, daje P.A. v gostinskem lokalu izzival in zmerjal goste V.B., S.M. in B.R., ki so ga, ko je bila mera polna, vrgli iz gostilne in prebunkali. Vsi bodo obiskali sodnika za prekrške. 5- 8. aprila ob 1.00 uri sta na policijo prišla starša in povedala, da seje njuna hči B.M. napila ^P in naj jo zaprejo ali odpeljejo na izpiranje želodca. Policisti so izvedeli, daje B.M. veselo popivala v gasilskem domu v Ravenski vasi, kjer ji je še z večjim veseljem nalivala natakarica L.S., ki bo morala pred sodnika. 5- Istega dne je K.M. prijavil policistom R.B.. Ta naj bi ga v lokalu Hors večkrat udaril. ^P "Boksar" bo moral pred sodnika, ki ga bo najverjetneje "udaril" po žepu. jk V Hrastniku ga radi pijejo. To sta dokazala K.D.in T.M., ki sta se ga 5. aprila pošteno ^P natolkla. K.D. je obležal v cvetju na avtobusnem postajališču pri Metuljčku, T.M. pa na Trgu Franca Kozarja. Slednjega so policisti odpeljali v zdravstveni dom, K.D. pa domov. Pa naj še kdo reče, da niso naši policisti prijazni. $k Po Hrastniku je 10. aprila razgrajal Z.S., ki je težil bivši ženi in povzročal probleme v ® bifeju Barbara. Policisti so ga napodili, vendar seje čez dve uri zopet vrnil. Tokrat so ga pridržali do iztreznitve. Naslednji dan pa spet od začetka... m Opozorilo v naslovu je sicer prepozno, saj je bil 5. ženski turistični rally "Gradovi na slovenskem" od 31. marca do 2. aprila. Bralcem Zasavca ni bilo treba biti preveč v skrbeh tudi zato, ker je rally potekal na Ptuju. In konec koncev - kdo je sploh razširil to zmoto, da so ženske slabe voznice? Elizabeta Škofca je s svojim podjetjem Beba & JV d.o.o. iz Ljubljane zopet poskrbela, da seje na Ptuju zbralo več kot sto žensk, željnih dirkaške slave in adrenalina v krvi. Iz Zasavja je na Ptuj priromalo kar pet ekip. Svojo spretnost so želele preizkusiti Marina Strmi jan s sovoznico Bernardo Grden, obe z Izlak, Joži Bokal iz Trbovelj s sovoznico Natašo Duh iz Zagorja, Natalija Strajhar s sovoznico Metko Strajhar, obe iz Trbovelj, Štefka Zalezina s sovoznico Vando Gumzej, obe iz Trbovelj, na Vugu 55 koral pa sta nalepko Zasavca prevažali Romana Benko in sovoznica Nada Bukovšek iz Zagorja. Program je predvideval prihod udeleženk v večernih urah, kar je pomenilo le nekaj pozdravnih govorov in odhod v postelje. Za večino udeleženk je bilo najbrž res tako dolgočasno. Vsekakor pa je posadka Zasavca že prvi večer poskrbela za razbitje dolgočasja. Ker smo prišli na Ptuj bolj med zadnjimi, smo se tudi pred hotel pripeljali šele takrat, ko so drugi že odhajali v disko. Vsaj mi smo mislili tako. Ko razložimo potovalke in se zgnetemo pred receptorjem, nam prijazno razloži, da je hotel poln ter da tista skupina pred nami ni odšla na zabavo, temveč v motel, ki je 10 kilometrov iz Ptuja. "Samo smerokazov Zagreb se držite," nam še razloži, ko smo se s potovalkami spet drenjali skozi vrata. Zagreb-Zagreb-Zagreb in še nekajkrat... Po desetih kilometrih je bilo kristalno jasno, da smo se izgubili. K sreči na Ptujskem polju okrog polnoči še vedno lahko srečaš domačina, ki zna rally vozniku ali voznici pokazati pravo pot. V prvi jutranji uri in po nekaj deset prevoženih kilometrih končno uzremo smerokaz motel Podlehnik. Človek ne bi verjel, vendar bilje tisti, ki smo ga iskali. Ker jim tu postelj še ni zmanjkalo, jih izkoristimo vsaj za nekaj ur. Zjutraj pa seje začelo zares. Ženske se zberejo na parkirišču pod ptujskim gradom. Starter vsako minuto zamahne z zastavo in naslednja posadka se podana pot. Po nekaj kilometrih jena vrsti prva spretnostna vožnja. Vijuganje med plastičnimi steklenicami Fante, parkiranje, vzvratna vožnja skozi "špalir" starih avtomobilskih gum, parkiranje, parkiranje in plin do konca... Prva spretnostna vožnja je mimo. Pred nami je skoraj petdeset kilometrov dolga pot, ki nas, z vmesnimi kontrolami, ločuje od kosila. Vozimo mimo gradu Vurberg, Hrastovec, mimo Svete trojice, mimo pokvarjenega Yuga Štefke Zalezina, ki mu je odpovedal menjalnik... Končno po gozdnih poteh in makadamih pririnemo na vrh Zelenega griča, kjer imamo eno uro časa za kosilo. Nato pa mimo gradu Dornava na ptujsko letališče, kjer je druga spretnostna vožnja. Sledijo gradovi Velika Nedelja, Muretinci, B orl, Turnšče in Ptuj, kjer se konča tekmovalni del prvega aprila. Na ptujskem gradu pa se že pripravlja "poroka" med glavno organizatorico ženskih turističnih rallyev Gradovi na slovenskem Elizabeto Škofca in vsemi slovenskimi gradovi. Vsi gradovi se seveda niso mogli zbrati na Ptuju, zato so si za svojega predstavnika izbrali sekretarja skupnosti gradov na slovenskem Srečka Lovrenčiča. Ker ni slišati nobenih zadržkov, potem ko se je "ženin" po kolenih priplazil do neveste, so "poročne formalnosti" hitro mimo. "Mladoporočenca" se na čelu skoraj dvestotih "svatov" odpeljeta proti motelu Podlehnik, kjer naj bi se "svatba" nadaljevala. "Takšne ohceti pa še ne," so nejeverno zmajevali Ptujčani, ko se je po njihovem mestu valilanepreglednakolonahupajočih vozil s prižganimi vsemi utripalkami. O čem so razmišljali vozniki, ki so to kolono srečevali na glavni cesti proti Zagrebu, pa bi morda vedeli kaj več povedati lokalni policaji... Kot vsaka dobra svatba se je tudi ta potegnila do zgodnjih jutranjih ur in start naslednjega dne se je "iz objektivnih razlogov" začel dobro uro kasneje, kotjepisalo vprogramu. Zaradi predvidenih "naporov" prejšnjega dne je udeleženke čakala le še zadnja spretnostna vožnja in krajša pot do kosila in nazaj ter seveda razglasitev rezultatov. • Vzdušje, počutje, organizacija in sploh vse je bilo odlično,... dokler niso bili objavljeni neuradni rezultati. Takrat pa je med ženskami završalo inkot dež so se vsulepritožbe, obtožbe na račun organizatorja, izvedbe spretnostnih voženj, in kar naenkrat je splahnel spomin na prijetno druženje, na poroko, na gradove... Vse, kar je zanimalo večino tekmovalk, je bilo le: "Kje zahudirja so mi (po krivici seveda) našteli toliko kazenskih točk?" Nekaj najbolj razočaranih je takoj odšlo domov, ostale so nezadovoljno pričakovale uradno razglasitev. Na žalost so se morali na koncu prvotni cilji rallyja- druženje, zabava in spoznavanje slovenskih gradov - umakniti tekmovalnemu duhu in želji za boljšimi uvrstitvami tekmovalk. Kljub temu bo večina tekmovalk čez čas najbrž le spoznala, da so na Ptuju vendarle preživele dva čudovita dneva in se bodo spet srečale na 6. ženskem turističnem rallyju, ki bo 1. junija v okolici Ormoža. In še uvrstitve predstavnic iz Zasavja: posadka Strmljan-Grden z Izlak43. mesto, trboveljsko-zagorskaposadkaBokal-Duh47. mesto, posadka Štrajhar-Štrajhar iz Trbovelj 59. mesto, posadka Zalezina-Gumzej iz Trbovelj jeodstopilain posadkaZasavcaBenko-Bukovšek iz Zagorja 31. mesto. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. IS Z novembrom seje moje bivanje v Ameriki prevesilo v drugo polovico. Pred mano sta bila le še november, december in del januarja, potem se bom spet vrnila v Zagorje. Californija ni znana le po plažah in filmskih zvezdah, temveč tudi po naravnih parkih, kjer rastejo oijaška drevesa - sequoje. V enega izmed takšnih parkov nas je na srečanje vseh tujih dijakov, ki smo prebivali v okrožju Tuleare, peljala "naša" organizacija (YFU). Že ob prihodu v' park so nas pozdravili zeleni velikani, ki so s svojo višino in širino vzbujali začudenje vseh obiskovalcev. Iz radovednosti smo se dijaki, pa tudi predstvaniki YFU razporedili okrog drevesa in ugotovili, da je bilo za obkolitev največje sequoje potrebnih kar 32 ljudi, ki so se z iztegnjenimi rokami dotikali drug drugega le s konicami prstov. Prijetna j e bila tudi vožnja nazaj v Visalio, saj so temperature padle že na prijetnih 20 stopinj Celzija. Tudi dežja je bilo več, kar je poletno, od sonca ožgano puščavo, spremenilo v prelepo zeleno pokrajino. Že čez teden dni sem se spet odpravila na petdnevni "izlet v naravo", vendar tokrat ne med sequoje. Vsako leto imajo tamkajšnje osnovne šole pet dni šole v naravi, ki se je udeleži večina 11 ali 12-letnih otrok. Z njimi gredo tudi učitelji, ki pa jih za tako veliko skupino otrok in za program, ki v tej šoli poteka, ni dovolj. Zato vsako leto povabijo poleg tudi nekaj srednješolcev, ki se za to prostovoljno prijavijo. Prva, ki meje navdušila za to "delo", je bila prijateljica, ki je prejšnje leto že bila vodička, zato sem se tudi prijavila. Šola v naravi poteka v gozdu, v gorah. To ozemlje je bilo nekoč last stare gospe, ki ni imela nobenih sorodnikov, zato je vedela, da bo po njeni smrti zemlja prodana in lahko bi se zgodilo, da bi bil ta prelep kraj izkoriščen za drugačne, naravi neprijazna namene. Iznajdljivi gospe ta zamisel ni bila prav nič všeč, zato je ozemlje v celoti zapustila vsem učencem okrožjaTuleare. Tako je hotela ohraniti del narave in hkrati naučiti najstnike živeti z njo in jo spoštovati. Področje, v katerem poteka šola v naravi, so poimenovali Scicon. Študenti, pa tudi starejši ljubitelji narave so ga prilagodili njegovi "nalogi". Zgradili so dve vasi - dekliško in fantovsko. V vsaki je pet iz lesa zgrajenih brunaric, v katerih so prebivali učenci z učitelji in vodiči. Šola v naravi ni le petdnevo lenarjenje. Vseje namreč potekalo po določenem urniku. V vsaki brunarici je bilo 10 do 12 otrok in eden ali dva srednješolska vodiča. Ta dva sta pazila, daje bilo ponoči in med počitkom vse v redu. Zadolžena sta bila tudi za bujenje svojih "varovancev". Vsako jutro smo se zbrali v posebni koči z veliko jedilnico. Po zajtrku smo bili srednješolci zadolženi za pospravljanje te jedilnice. Nekaj kasneje so bili vsi otroci že razdeljeni v skupine, v katerih so se potem z enim izmed oskrbovalcev in dvema srednješolskima vodičema odpravili na izlet. Na teh izletih so oskrbovalci na prijeten način predstavili posamezne dele Scicona (koča gorskega samotarja Hermita, potok in živali, živeče v njem, preprost planetarij, muzej z narzaličnejšimi kamninami, živalmi in rastlinami, ki jih lahko najdemo na tem področju...). Po jutranjem izletu je sledilo kosilo, zatem pa 20 ali 30 minut počitka, pa še popoldanski izlet. Zvečer smo se spet zbrali na večerji, se potem zabavali ob tabornem ognju. S tako "napornim" urnikom je pet dni minilo in kar perkmalu sem se marala spet vrnitiv šolo. Tudi tam se je še kar nekaj dni pogovor vrtel okrog Scicona (med učenci, ki so bili vodiči). Najbolj priljubljena tema so bile verjetno ocene, ki smo jih za naše delo dobili. Vsi srednješolski vodiči so bili med sabo še kako tekmovalni in so se še dolgo potem hvalili z ocenami, ki so si jih prislužili. Tudi sama sem bila zelo navdušena nad dnevi, ki sem jih preživela v naravi, saj so bili prijetna popestritev, pa tudi krajše delovne počitnice, ki so mi prinesle novo izkušnjo. (se nadaljuje) Neva Marn Po daljših izletih se je počitek prav prilegel (Scicon - srednješolski vodič). Seguoia - največje "živo bitje" na svetu. V okrožju Tuleare je bilo kar 38 dijakov iz celega sveta. M Helena Ja/.binšek, rojena Vrtačnik, je 3. aprila dopolnila devetdeset let. Več kot trideset let je živela z možem in šestimi otroki v Hrastniku blizu Suhadola, zdaj pa živi več kot dvajset let v Rimskih Toplicah. "Pri teh letih pa tak "rajsar"!" se čudijo vsi, ki sc srečajo z njo. In kakšna je bila njena življenjska pot? Rodila se je v Lokavcu pri Rimskih Toplicah v družini z osmimi otroki. "Živeli smo zelo revno. Čeprav je bila kmetija kar velika, smo se težko preživljali. Nismo imeli oblek, ni bilo denarja. Tudi če smo hoteli kaj prodati, ljudje niso imeli denarja, da bi kupili. Včasih meje mama poslala, naj poskušam v Zidanem Mostu spraviti v denar kakšnega piščanca. Da bi lahko kupila sol in petrolej...," pripoveduje naša jubilantka. Leta 1927 seje poročila v Slap pri Radečah, se za dve leti vrnila v Lokave, potem pa sta si z možem našla najemniško stanovanje v železniški čuvajnici blizu Suhadola. Življenje jima ni prizanašalo. Železniške plače so bile med najslabšimi, delo ob sobotah, nedeljah in praznikih sploh ni bilo plačano. Helena je redila kravo, prašiča in pridelovala krompir, fižol,..., daje družina preživela. Rodila je pet otrok, ki so hodili v hrastniško šolo, oddaljeno štiri kilometre. Najtežji časi pa sojih še čakali. To je bil čas vojne. Blizu železnice so imeli Nemci bunker, v hosto pa so z vsemi otroki bežali tudi zaradi avionskih napadov. Najstarejša hčerka je sodelovala s partizani, zato so bili še v večji nevarnosti. V Auschvvitz so odpeljali mater, dve Helenini sestri in nečakinjo. Vrnili sta se le dve. Ena izmed sester je doma pustila enajstmesečno hčerko, ki jo je Helena posvojila. To je bil njen šesti, najmlajši otrok... "Marica je bila zelo navezana name. Nikamor se nisem smela ganiti braz nje. Ko sem šla po vodo, sem nesla v eni roki vedro, v eni pa njo. Ko sem šla v hlev, sem jo imela ob sebi. Le v kuhinji sem jo laho položila na tla, da sem lahko kaj naredila. Mogoče seje bala, da Helena Jazbinšek - lansko pomlad je bila zadnjič na Lovrencu. bi izgubila še mene..." Po vojni je Helena malo zadihala, saj so otroci odraščali, prišli do svojega kruha. Udarci pa so prihajali z druge strani. Izgubljala je svoje najbližje. Umrl ji je mož, prva vnukinja, Maričin mož, ki ji je bil kot sin... "Res ne vem, kako sem lahko dočakala toliko let, ko sem dala vse to skoz...". In se smehlja, kljub težkim spominom. Helena Jazbinšek še vsak dan prebere Ljubljanski dnevnik. Vse jo zanima, razen politika. Marsikaj je že pozabila, spomni pa se vseh datumov rojstev svojih najbližjih. Ima devet vnukov, enajst pravnukov in enega prapravnuka. In katera leta življenja ocenjuje za najlepša? "Zadnjih dvajset let. Nimam več skrbi, kako bomo preživeli... Stanujem v prijetni hiši, kjer je sinova družina v spodnjih prostorih, jaz pa na vrhu. Vedno me obiskujejo otroci in mikaj prinesejo. Kako preživim dan? Kuham še sama, perern na roke, ker se mi je pred leti pokvaril pralni stroj. Obdelujem vrt, njivo pa sem lani opoustila. Ponoči dobro spim, imam pa težave s srcem, tako da se ob vremenskih spremembah počutim bolj slabo. Včeraj me ni nič bolelo, tako da sem se kar sama sebi smejala in si rekla, da bi bilo dobro, če grem nabrat regrat. Rada ga imam s krompirjem. Žal pa mi je, da ne slišim dobro. Slišim zvok, slabo pa razločujem besede. Tudi to mi je žal, da imam že toliko let zdaj, ko mi je dobro...." In če jo vprašaš, kako naj se človek obnaša, da bo dočakal toliko let, se nasmeji še bolj široko. "Saj ne vem, saj ne vem... Mogoče boste pa tudi vi dočakali tako starost..." Morda pa je skrivnost njenih let v spodbudnem nasmehu! Vrtačnikova družina v Lokavcu. Helena stoji četrta z leve. Fanči Moljk Velika noč je najstarejši in naj večji krščanski praznik. Na veliko noč se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. Kristus je vstal ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu. Po krščanskem pojmovanju naj bi z vstajenjem odrešil svet, zato je bila tista noč res velika, ime za ta praznik v slovenščini pa kar ustrezno. Drugi evropski jeziki so prevzeli zvečine staro hebrejsko ime pasha ali pa domače poganske. Velika noč v prvotnem pomenu besede torej označuje noč od velike sobote na veliko nedeljo, za Slovence pa je to označba za praznik Kristusovega vstajenja. Velikanočje v primetjavi z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, določena po luninem, judovskem koledarju in nastopi vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Cerkev jo praznuje že od 4. stoletja naprej kot poseben pomladni praznik. Ožje gledano so v zvezi z veliko nočjo veliki četrtek, veliki petek, velikasobota, velika nedelja in veliki ponedeljek ter seveda ustrezni dogodki, ki so se na določen dan zgodili. V četrtek je bila poslednja ali zadnja večerja, imenovana tudi Gospodov obred. Po štirih evangelijih je Jezus umrl na petek. Glede na to, daje bil Jezus rojen vsaj 4 do 6 let pred našim štetjem, je najbolj verjeten datum njegove smrti 7. april leta 30. Umrl je okrog treh popoldan, to pa je bilo prav takrat, ko so znotraj tempeljskega obzidja klali velikonočna jagnjeta. Verjetno je prav ta istočasnost vzpodbudila apostola Pavla, daje zapisal: "Kristus, naše velikonočno jagnje, je namreč darovan." (1 Kor 5,7). Po bibliji so Kristusa pokopali še isti večer, ker je bila sobota strogi dan počitka; v grobu naj bi ostal vso soboto, v nedeljo pa vstal od mrtvih. Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči; od velike noči do binkošti pa govorimo o velikonočnem času. Uvod v teden pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkvi blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje (sekundarno gre za spomin na palmove veje, ki so jih po evangelijskem poročilu v Jeruzalemu lomili in stlali pred prihajajočim Kristusom). Cvetna nedelja je torej spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko je, jahaje naoslici, doživel navdušen sprejem množice. Zelenje najrazličnejših oblik in načinov izdelave se imenuje v Sloveniji zelo različno. To so: od Laškega do Zidanega Mosta rep, v spodnji Savinjski dolini butara, okrog Ljubnega potica, na Koroškem praselj... Posebnost zase pa so ljubljanske cvetne butarice. V njih je le malo živega rastlinja, največkrat šop brinja, vejica pušpana ali ciprese ali v novejšem času bršljan, glavno pašo pobarvani, umetno zaviti in naokrog prepleteni oblanci. Te slovijo na tujem, saj jih tam nihče ne pozna. Butare prodajajo v Ljubljani na cvetnem trgu za stolnico. Po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k blagoslovujajca.Omenjajihže Valvasor. Mnogo pred njim, leta 1393, je bilo v listini iz nekdanjega samostana dominikank v Radljah zapisano, da so razdelili na velikonočno soboto vsem redovnicam jajca. Da so bila prvotna barvana jajca rdeča, nam kažejo besede, kijihnaSlovenskemuporabljamo zanje še danes: pirhi in remenice. Izraz pirh je soroden s piros, kar madžarsko pomeni rdeča barva, v grščini ogenj. Remenice so prekmurski izraz, kjer rumen pomeni rdeč. Slovenska velikonočna jaj ca se imenujejo tudi pisanice (Bela krajina) in se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Pisanice in remenke, velikonočna jajca iz Bele krajine in Prekmurja, odsevajo značilnosti slovenskega vzhoda, zato so zanje značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje izrazito naturalistična ornamentika, kiposnema naravo, naj večkrat rastline in cvetove. V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj po vsej Evropi prinaša pobarvana in pisanajajca. Od kod seje vzel? Zajec izvira iz germanskega poganskega sveta, k nam pa so ga prinesli Nemci. V Angliji iščejo otroci velikonočna jajca, ki jih je zajček skril nekje na vrtu ali pa v špranjo v stanovanju. Pri nas, recimo na Gorenjskem, so za otroke skrivali pirhe na vrtu pod grmovjem, tudi v hlevu. Zajec seveda ni nobena značilna mitološka germanska žival, ampak je prastar simbol, ki ga najdemo skoraj povsod po svetu. Razumljivo je, dakotsimbol plodnosti predstavlja lunarno žival, ki je atribut vseh lunarnih boštev, torej vsebuje izrazit ženski kozmični princip. Ker je tesno povezan z luno, zaznamuje tudi ponovno rojstvo, preporoditev, vstajenje, celo intuicijo. Po Evropi in tudi pri nas so znane številne igre s pirhi, ki so se začele na vasi pred cerkvijo že v nedeljo zjutraj, še bolj primeren čas zanjepaje bil velikonočni ponedeljek. Najbolj pogoste igre so bile turčanje, valinčanje in sekanje. Po stari navadi so si fantje in dekleta ponekod že na veliko soboto izmenjali pirhe. Na Koroškem ob Baškem jezeru so pred nekaj desetletji s posebnim velikonočnim pobarvanimjajcem, ki gaje morala znesti popolnoma črna kokoš, zdravili kilo. Jajce so nesli k blagoslovu, potem pa so ga shranili in z njim pred sončnim vzhodom kilo trikrat prekrižali, rekoč: "Pomaj Buh Oča, Sin in sveti Duh!" Po uporabi so lupino tega pirha na drobno prebodli z iglo in položili v mravljišče. Verovali so, da, ko mravlje jajce pojedo, bolezen premine. Skoraj povsod po Evropi poznajo tudi metanje jajc oziroma pirhov na polja, kjer so jih tudi zakopali. Vse to naj bi pomagalo, da bi seživljenje spomladi spet obnovilo. Posebno moč so imele tudi jajčne luščine, ki so jih potresli okrog hiše, da ne bi vanjo med letom prišli kača, kuščar, polži in krastača. Ime bela nedelja izhaja iz starokrščanskih časov. Ves teden po veliki noči so prihaj ah nanovo krščeni v cerkev v belih oblačilih. Z belo nedeljo je konec velikonočnega praznovanja. (povzeto po Domjanu J. Ovscu: Velika knjiga o praznikih) Jaša Drnovšek Na cvetno nedeljo pred zagorsko cerkvijo. RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF UX mm wim ižmumašNi® 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 >ent\^P^telefaks: 0601/63 206 a ____ car y mobitel 0609/61 0057 VW GOLF 3R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C (fr agencija za razvoj občina zagorje ob savi Obveščamo vas, da seje Agencija za razvoj Občine Zagorje ob Savi d.o.o. preselila iz prostorov Občine na Cesti 9. avgusta 5, v nove prostore na Cesti zmage 16a, (to je nad SKB Banko). Spremenjeni sta tudi številki telefona in faksa. Nova št. telefona j e 0601 - 64 - 333 št. faksa je 0601 -61 - 133 S spoštovanjem! y|Č SEJEM obrtništva Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.jullja 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 22. - 26 maja pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do S.maja pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601/64-494. 3><§- Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 14.-18. decembra) na naslov: Razstavljal bi rad: ____________________________________________ a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številka:. Podpis: Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. V Radečah ugodnoprodamo starejšo hišo - možna lažja obrt. Tel.: 81 - 376. Poslovni prostor zlokalom, primeren primarno tudi za manjšo obrt ali za vsako obrt oddam v najem. Tel.: 61-skladišče. Tel.: (061) 871 - 135. 416. ISfc1» UMHAtt V Trbovljah prodam zidano garažo, za brezplačni mali oglas | Tekst: o ...... z > 35 Moj naslovi Z 128 cl, letnik 10/86, registriran do oktobra. Tel.: 26 - 594 po 16. uri. R 5 campus plus, september 1992, 35.000 km, temna stekla, odlično ohranjen. Tel.: 27 - 016, 27 - 370. Golf JGL in Z 101 prodam po delih. Tel.: 63- 101. APN 4 z vgrajeno 5 prestavo prodam. Tel 61 - 2281 APN 4 letnik 88, zelo dobro ohranjen prodam. Tel.: 61 - 910. Avtomatik zelene barve, letnik 86 vozen in avtomatik modre barve nevozen prodam za 340 DEM. Branko Hohkraut, Log 28 a, Hrastnik. Avtomobilsko prikolico in glavo motorja Golf 1,1 prodam. Tel.: 44-187. Synthesizer Yamaha PS 6100, sequencer QR - 10, ojačevalec 200 W. Tel.: 21 -881. Električni štedilnik Šampion (štiri plošče) in plinski štedilnik (2 plin, brez pečice) prodam. Tel.: 22-317. Barvni televizor, ekran 65, z daljinskim upravljalcem prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 61 - 649. Barvni televizor Gorenje prodam. Tel.: 61 -228. C 64 z disketnikom, kasetami, 2 joysticka in 1000 igric prodam za 450 DEM. Tel.: 44 - 357. UblALU Stare Zagor stripe (ZS in LMS)kupim po 200 sit/kom. Aleš Benko c. 9. avgusta 85, Zagotje. Trosed raztegljiv v posteljo in dva fotelja prodam. Tel.: 43 - 476. Dirkalno kolo Bottecchia z vso dodatno opremo ugodno prodam. Tel.: 41 - 605. Otroško kolo za starost 4 - 5 let prodam za 100 DEM. Tel.: 24 - 920. Manjše gorsko kolo na 10 prestav prodam. Tel.: 61 - 531. Otroške kotalke s čevlji št.30- 32 prodam za 5.000 sit. Tel.: 24 - 920. Purane težke od 4 do 50 kg, prodam po 1700 sit/kom. Tel.: 42 - 297. Novo strešno kritino 1.000 kom prodam. Tel.: 25 - 443. Teličko simentalko, staro 10 mesecev, prodam. Tel.: 25 - 443. Leseno vrtno garnituro prodam za 350 DEM. Tel.: 44 - 302. Karto za premog kupim. Tel.: 65 -186. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73-719. /----- ■: :: : . :::: :: X m*;™ Iščemo delovno moč za čiščenje lokata. Po možnosti upokojenka. Tel.: 2$-786 od 15. do 16. ure. Vzgojno varstveni zavod Zagorje ob Savi Pečarjeva 4 OBVESTILO STARŠEM Na upravi vrtca Zagorje Pečarjeva 4, bomo vpisovali predšolske otroke v vzgojno varstvene oddelke do 31.5.1995 za šolsko leto 1995/96. Hkrati vas obveščamo, da že poteka vpis v pripravo na šolo. Informacije dobite na tel.št. 62-062 ali 63-110 pri gospe Mileni Taškar. Vzgojno varstveni zavod Zagorje vabi starše, da pripeljejo predšolske otroke k dodatni dejavnosti. Dejavnosti bodo potekale od 16.30 -18. ure po naslednjih enotah: MAJA 13.april: Živali v gozdu CENTER 24.april: Pod medvedovim dežnikom CICIBAN 24.april: Mali zvonček je zbolel KEKEC 19.april: Grad-gradič Ravnateljica: Tanja Starc IKR d.o.o. poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM") ZAGORJE tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779 Luksuzna hiša 3x144 mZ, možna PRODAMO - mirna obrt, v Zagorju.ob magistralni cesti, parcela 800 mZ, zelo ugodno. Luksuzna hiša 100 mZ tlorisne površine, PRODAMO - 18 prostorov na parceli 1300 mZ, urejen vrt. V Marnem pri Hrastniku. Parcela za vikend, 3700 mZ, PRODAMO - Javorški pil (nad Litijo) - na samem. Ugodna cena: 19.000 DEM. PRODAMO - Novejše stanovanje 75 mZ z Zagorju. Stanovanje 38 mZ v Zagorju, ZAMENJAMO - za starejšo hišo v Zagorju ali v Trbovljah. ZAMENJAMO Stanovanje 60 mZ v Trbovljah, za hišo v Zasavju. Vzamemo več eno in dvosobnih stanovanj v Zasavju. V NAJEM- ZA VAS PRODAJAMO ALI KUPUJEMO; ZA VAS NAJAMEMO ALI ODDAMO; Hiše, parcele, stanovanja, lokale in posesti Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 ELEKTRO SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV mmm M.. ERNEST ANZEL Sallaumines 9a TRBOVLJE telčfon: 0601 21 231 PRALNO - POMIVALNI STROJI, SKRINJE IN HLADILNIKI, ŠTEDILNIKI (ELEKTRIKA^PLIN) IN MALI GOSPODINJSKI APARATI JUŽNO- AMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL MOŠKI PEVSKI GLAS VRSTA RAZSTRE- LIVA ARABSKO GOROVJE MODEL LADE ILOVNATA VODA VEK, DOBA OKREŠLJEM AJDOVŠČINA RUSKA VLADARSKA RODBINA ARO- MATSKE SPOJINE POJAV PRI KEMIJSKIH REAKCIJAH TEKOČA VODA KOZINA OKVARA SLAVNIK 1028« KAMNIŠKA TOVARNA KLJUČAV- NIC ŠVICARSKA RONALD SESTAVIL DAMJAN KOVAČ LEKARNAR HRVAŠKO LETOVIŠČE NA CRESU z-1 6auv KOIŠEVA A RADUHA 2041- RUEKA glaVnč PREBIVALKE PRIMORSKE PRIPOMOČEK ZA LIKANJE DIRKALIŠČE PRI SAN IZDELO- VALEC OMLET ŠVEDSKA SMUČARK VV1BERG POŠTNI PREDAL TV VODITELJ TREFALT TAUSOVA ORANŽADA KIT.LESENO GLASBILO POLOŽAJ TELESA, DRŽA GL MESTO PERUJA NEMŠKA REKA EMIL ZATOPEK ODŽAGAN ZASEDANJE KNJIGA ZEMLJEVIDOV POSUŠENA ENOTSKI VEKTOR ČAROVNICA BIKOV PREDST. STARORO- MANSKEGA LJUDSTVA GALIJ UKRIVLJEN DEL VERA STARORIM. NARAVO- SLOVEC Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke 13/95: Naerade. ki vas čakajo: Podjetje za založništvo, marketing in trgovino :6M10ZtfflRiE06SM 4 3. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc gJSfiMC M OVEN Teden bo poln vznemirljivih pustolovščin in emocionalnih dogajanj. Z vztrajnim tempom boste lahko pridi do zanimivih odločitev in življenskih sprememb. Št.: 5. BIK Poskušajte se izogniti družinskim in partnerskim nesoglasij. Z lažnimi obljubami neboste prišli do cilja, zato se jim raje izognite. Iskali boste partnerjevo podporo. St.: 20. DVOJČKA Zelo dobro boste razpoloženi in pripravljeni na okcijo. Manjše težave bodo le no poslovnem področju, ki pa ne bodo vplivale na vaš optimizem. Št.: 27. RAK Imeli boste probleme s pomankanjem energije, saj vas bodo poslovne situacije dokaj izčrpavale. Potrebovali boste partnerjevo vzpodbudno besedo. Št.: 23. LEV S svjimi čari boste osvojili vso okolico. Polni boste energije, ki vam ne bo dovoljevala pasivnosti. Zlasti ugodni bodo vsi odnosi s tujino. Možno je potovanje. Št.: 5. DEVICA Polotila se vas bo melanholija, možno pa je tudi kratkotrajna depresija, ki vam lahko odvzame začetni polet. V ljubezni se lahko pojavijo pozabljene sledi preteklosti. Št.: 8. TEHTNICA Spremenljivega razpoloženja boste. Pazite se razsipnosti. V ljubezni so potrebne trdne odločitve, saj boste v tem obdobju dokaj čustveni in občutljivi. Št.: 10. ŠKORPIJON Nekomu ne bo uspelo, do bi vas zaustavil na poti do izpolnitve vaših poslovnih ambicij. Vendar pazite, da kljub vsemu ohranite toleranca do drugih. Št.: 31. STRELEC Pred vami je burno in aktivno obdobje. Poskušajte najprej rešiti zaostale probleme in se ne lotevajte prej novih nalog. V ljubezni je možno pozitivno presenečenje. Št.: 33. KOZOROG Dokaj izčrpajoče in depresivno bo obdobje, ki je pred vami. Zlasti na poslovnem in emocionalnem področju. Izogibajte se hitrih in agresivnih oseb, zlasti v družini. Št.: 7. VODNAR Nasprostni spol vas bo naravnost oboževal, vi pa boste težko ulovljivi. Lahko bi nastali tudi spori z osebo, ki bi vam poskušala motiti vašo svobodo. Št.: 3. RIBI Nepričakovane poslovne spremembe vas bi lahko pretirano razburile. Vendar boste spoznali, da bodo rezultati kljub vsemu pozitivni - zlasti finančna situacija. Št.: 42. Nagrajenci iz 12. številke: 1. Roman Šimenc, Kolodvorska 21, Trbovlje; Matic Tesla, Novi Log 19e, Hrastnik; Nejka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje ob Savi.. Rešitve nove križanke oddajte v knjižnicah do 19. aprila. Želimo vam uspešno reševanje! Rešitve iz 13. številke: ZBORČEK, JAHTA, LEKARNA, ODERUH, OSOJE, NOČ, DANA, ČT, AVTONIM, SAT, IST, ORNAMENT, NERC, PAN, DANKA, LEONID, MITING, ALT, ANA, IO, KEN, MEJAK, ATA, SA, RIZLING, ESTET, NEODIM, KIST, ADAM, OTOČAN, NR, BL, TE, AMOR, KOZAR. MAKARONI, AZALEJA, ANATOM, GREGA, NT. ONA.Gesli: Janez Vajkard Valvasor, Matična knjižnica Litija. ROMAN RUSKEGA PISATELJA TOLSTOJA DALMA- TINSKO ŽENSKO IME BOLGARSKI RTV ČRNEM MORJU NADALJE- VANJE GESLA LEPA MORSKA OBALA MIK. NE- KEMUSK1 ZNAK ZA DUŠIK VLAKNO TROPSKE AGAVE TOPILO NIELS BOHR NADA LAVRIČ KARANJE, UKOR MIRAN POTRČ NAVADNA ZEMUE- ZALAKE TEDNA LEPOTA PISEC GESLO (V SMERI URINEGA KAZALCA) KALCIJ PRVA PLESALKA V BALETNI SKUPINI ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR) IRUGO ČISTO PREMO- ŽENJE IME ZA SIVKO GOROVJE EGIPČANSKI SONČNI BOG TELOVADEC MORJU TRGOVINI CERAR ETIOPSKI POLJSKI SLIKAR (EUGE- GOSPOO AZIJSKA BELA KOPRIVA ZEMELJSKI •ANJE KRAJ PRI LJUBLJANI MESTO NA JAPONSKEM PALEC, SUKARKA POTOKAR SMUČARKA ZAJC IGOR SAMOBOR PRIPADNIK INKOV DREVESNI MESTO N FLORIDI SLOVEN- SKA IGRALKA GRILOVA IGOR OZIM MESTO V MESTO KONGU INDIJI ENOJKA KRČMAR SPODNJI DEL GOBE RASTLINA ŠKRNICEU POROKA, SVATBA HRVAŠKI PISATELJ (AVGUST) GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU UČLO\ iENJE INGOLI SLSKLA- DATEU PAHOR RAZDOBJE, 11.ČRKA V SLOVENSKI ABECEDI REŽISERKA OTOK V SREDOZEMLJU ZETTER- AONEC ANTON KRVO- SKRUNSTVU ROMAN PRODAJNA VREDNOST IZDELKA OKRASEK RIMSKA PETSTO PAPIGA NA KAPI RDEČA POLJSKA CVETLICA NEZNANKA V MATEMATIKI KRATICA ZA DEKAGRAM MORSKI SESALEC KRILO RIMSKE LEGIJE PLESNA PRIREDI- TEV TEKOČINA V ŽILAH SKLEPNI SPEV ZBORA V STAROGRŠKI BOKSAR TVS ON ČEŠKI PESNIK (KAREL) MOLIBDEN DRAMI AM.FILM. ZVODNIK (JAMES) 23. ČRKA V SLOVENSKI ABECEDI 24.ČRKA V ABECEDI NADALJE- VANJE GESLA NAVPIČNO NAVZGOR Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - Ivanka Uršič, članica Relik Dadasa, raz-stavljav mali galeriji knjižnice TonetaSeliškarja. Razstavo si' lahko ogledate do konca aprila Trbovlje - Ivan Zgalin -Džango, član Relik Dadasa razstavlja v upravni zgradbi Termoelektrarne Trbovlje. Izlake - V Medijskih Toplicah razstavljajo zagorski slikaiji, ki delujejo v okviru skupine DOM. Razstavljajo: Jana Borišek, Jakob Glavač, Datja Prebil, Milan Razboršek in Rina Stušnik. Razstava bo na ogled predvidoma do 15. aprila Zagorje - Emil Škrbec, član Relik Dadasa razstavlja v gostišču Košenina STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45; razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik; stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40; Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15; Rudarsko stanovanjc v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (Revirski muzej) - celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. -19. ure. Ob sobotah v Hrastniku i n T rbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih tele- fonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) 'Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, je na Izlakah, od 7. do 13. aprilajedežumi veterinarlztok Soban, dr. vet. med. Tel.: 74 -123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1; Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas II. svetovne vojne v Zagorju. URE PRAVLJIC Litija - Matična knjižnica Litija organizira v torek, 18. 4. ob 17. uri, uro pravljic v angleščini v knjižnici Litija (za otroke od 7. do 10. let). Zagorje - V četrtek, 20. aprila ob 17.30 uri, bo v knjižnici Zagorje ura pravljic z naslovom Beli medvedek GLEDALIŠČE Trbovlje - V DD Trbovlje bo v četrtek, 20. 4. ob 10.30 in 13. uri, osnovnošolski abonma za učence od 1. do 4. razreda (abonma A). Loški oderizŠkofjeloke bo uprizoril igro Mavrična ribica. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje - 18. 4. ob 21. uri bo am. melodrama Jesenska pripoved. Litija - Kino Litija: 13.4. ob 18.30 uri Nekoč so bili bojevniki; 20.4. ob 18.30 slovenski film Halgato. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira 22. 4. skupinski izlet na Boč -Donačko goro. Športne prireditve NOGOMET Trbovlje-StadionRudaij a, 16. april ob 16.30uri: Zagotje - Turnišče. stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. \p m ® \r & m REKA4' " 4' nlX .' X M rr? 10. 4 - 21.4. BELI OČNJAK (am. akc.) sre. soh 19. uri, čet. obl 7.ru 19. uti, pet. ob 17, uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU L-.-.-. - - - --- - - 15. 4. AMERIŠKO SRCE (am. trii let) sob. ob DELAVSKI DOM TRBOVLJE 13. 4. JAKEC IZ DŽUNGLE (ris., čet. ob ■.■.■.■.v.\\vM!vv* ...... 13. 4. AFERA LU-CONA iavst. nem. farsa) ^ " l 4.4. -17. 4. TOR REST GUMI’ (am. kom.) pet. 19. uti. DELAVSKI DOM ZAGORJE 13. 4. - 15. 4. APRIL PRIHAJA laugl. drama, ,4. 4. -18. 4. SAMO TI tam. kom., pet., ned., pon. ob n. uti, tor. ob 19. uri. 15.4. -17.4. EORREKT GUME (am. koru.) soh. ob ‘urrTr™ TARČIiOm P KINO IZLAKE 16. 4. SAMO T< (dF UJ nAoAnT/nr FORD ESCORT/95 23.555DEM dalje. ■Mr>vi Fnv:l 7?i V>!317i Vi :i-r> električni dvin stekel radiokasetofon POOBLAŠČENI SERVIS VSA KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME Vsak kupec prejme eno brezplačno opcijo kot darilo ob nakupu. ' ' M M ARU Tl (Š/Staifr MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA ' STARO ZA NOVO KREDITI R +11% AVTOKLEPARSTVO LIČANJE V PEČI V GRIČAR d.o.o., Potoška vas N H, Zagorje ob Savi, tel.: 65/200,62/063. Celje - skladišče /O Banka Zasav =;!$= Trbovlje 5000002442,14 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.u., iruuvije Tudi Vaša banka ■ Banka Zasavje - se je pridružila trendu zniževanja obrestnih mer in s 1. aprilom 1995 zopet znižata obrestne mere za kredite. COBISS o LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. i I ijijss-sssssftjfisssjs Datum rojstva I kraj I ulica datum 1 NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2e, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: i - _^«'"™“mp<>rorror“,_ _ j