Poštama plačana v gotovinL Leto XI., št. 87 Ljubljana, nedelja 13* aprila 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer nova ulica 4. — Telefon št. 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrovi cesta št. 13. — Telefon št 2455 Fodružnica Celie: Kocenova uLica _ št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub liana št. 11.842; Praha čislo 78.180 Wien št. 105.241. Zmaga Brilnlngove vlade S pomočjo nemških nacijonalcev je bil sprejet vladni davčni in agrarni program — Napet potek glasovanja Berlin, 12. aprila, s. Agrarni program vladnih strank je bil v navadnem glasovanju sprejet. Proti so glasovali socialni demokrati, komunisti in demokratska poslanca Lemnier in Rönnerberg. Sprejeta je bila resolucija vladnih strank, po kateri se bodo dohodka carin na mineralna olja porabila za gradnjo cest. Izprememba tobačnega davka je bila z 241 proti 184 glasovom sprejeta v kompromisni formuli vladnih strank. Za ta predlog ie, glasovala tudi večina nemških nacionalcev. V navadnem glasovanju je bila nato sprejeta tudi izprememba davka na sladkor. Nato je bil v poimenskem glasovanju z 215 proti 208 glasovom sprejet kompromis vladnih strank o davku na pivo. Proti so glasovali socialni demokrati, komunisti, narodni socialisti in ne-k у nemških nacionalcev. Zvišanje prometnega davka od 0.75 na 0.85 odst. je bilo sprejeto z 220 proti 204 glasovom. Blagovni prometni davek je bil sprejet 'j 214 proti 104 glasovom v formulaciji vladnih strank, ki jo je odklonil odbor. En poslanec se jc vzdržal glasovanja. Pri obeh teli glasovanjih je centru-rnaški poslanec Schlack glasoval z opo-z cijo, dočim je minister dr. Stegerwald jl: asova 1 za. Predlog za izpremembo monopola na žganje je bil po odklonitvi nemško - nacionalnih izpreminjevalinih predlogov sprejet. Komunističen predlog, naj se odkloni davek na mineralne ■vode, je bil v poimenskem glasovanju z 213 proti 204 glasovom odklonjen. Dva poslanca nista glasovala (íuj-křici pri komunistih). Socialno demokratski izpreminjevalni predlog, ki zahteva oprostitev od davka za izdelke, ki se dado brezplačno ali za lastno ceno osebam v podjetjih ali upravah, dalje v bolnišnicah in občeko-ps trnih ustanovah, v vzgojevališčih, mladinskih prenočiščih, igriščih in športnih prostorih, je bil z 240 proti 185 glasovom odklonjen. Po odklonitvi na-daSnjih »zprermnjevalnih predlogov je bi' davek na mineralne vode v kompromisni formulaciji vladnih strank sprejet. Berlin, 12. aprila, s. Uradni rezultat o {glasovanju v državnem /boru veli, da je bil predlog vladnih strank o junktimu med agrarnim in finančnim zakonom sprejet z 217 proti 205 glasovom. Nemško nacionalni 1 poslanec Biener se je vzdržal glasovanja, Od nemško nacionalne frakcije je glasovalo 31 poslancev za- 23 pa proti junktimu 6 poslanccv se glasovanja sploh ni udeležilo. Berlin, 12. aprila s. Današnja seja državnega zbora, ki se je končala z zmago dr. Briiningove vlade je bila najbolj napeta se.ia, kar jih je zbornica zadnje čase doživela. Dočim je v francoski zbornici negfcovost prj glasovanjih skoraj na dnevnem redu. se ie v nemškem državnem zboru razvila metoda, da posamezne frakcije že vnaprej določajo svojim članom, kako naj glasujejo, tako da se more že pred odločitvijo približno izračunati kdo bo glasoval za in kdo proti. Docela drugače je bilo danes, ker je bilo do zadnjega trenutka negotovo ali bo državni zbor razpuščen ali ne. Državni kancelar dr. Brüning je takoj pri otvoritvi seje izjavil, da vztraja pri j unik ti mu med davčnim predlogom in agrarnim predlogom in da bo vlada pri odklonitvi davčnega predloga ali pa celo pri zmanjšanju finančnega efekta tega predloga, še tekom današnjega dne izzvala potrebno odločitev. Ves popoldan in po. zno v noč se je vršilo glasovanje o posameznih vladnih predlogih in izpreminSe-vainih predlogih opozicije. Večinoma se je glasovalo poimensko. Še v večernih urah se je vršila borba med vladnimi strankami in zlasti sooijalmimi demokrat: o tem, ali naj se vrši tretje glasovanje v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo ali pa takoj po polnoči. Obstoji namreč določba, da mora med enim in drugim čitanjem miniti en dan. Zadostovalo bi zaradi tega, ako bi se vršilo glasovanje le nekaj minut po polnoči. Socijahii demokrati so se uprli temu predlogu ter so najavili, da bi z absenti-ranjem, kateremu bi se pridružili fudi komunisti, povzročili, da bi bil državni zbor nesklepčen. Odklonjena nezaupnica Berlin, 12. aprila, g. Nocoj ob 19. uri se je v državnem zboru vršilo glasovanje o komunističnem predlogu nezaupnice vladi. Nezaupnica je bila z 222 proti 203 glasovi odklonjena. Strnjeno so glasovali za nezaupnico socialni demokrati, komunisti in narodni socialisti. Večji del nemških nacionalcev je glasoval za vlado. Odmevi sklepov londonske konference mimy i siuepuv шшшпже кошеге Angleško časopisje vseh strank je zadovoljno -cija protokolov - Podpis bo v Četrtek London 12. a mM! я AA. Današnie časo- London, 12. aprila. AA. Vo Redak- London, 12. aprila AA. Današnje časopisje obširno komentira rezultate pomorske razorožitvene konference. -»Times« pravijo: Konferenca je prišla do sporazuma glede vseh kategorij vojnih ladij in dogovorjeni gradbeni program je veliko manjši, od onega, ki sta ga predvidevali washingtonská in ženevska konferenca. Sedanja konferenca ie izpopolnila delo washingtonské konference in odpravila tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Razen gospodarskega efekta je sedanja konferenca tudi dosegla, da bo z izločitvijo pomorskega tekmovanja izginilo medsebojno nezaupanje, kar bo omogočilo n a dolnjim konferencam progresivno razorožitev. Konservativni -Daily Teelgraph« pravi, < a vsi pozdravljajo trojni sporazum in da morajo biti vsi zadovoljni, da je Anglija nbežala težkim komplikacijam, ki so ii virozile zadnje tedne. Nadalje izraža »Daily Telegraph« svoje zadovoljstvo nad dejstvom, dj je nevarnost, da se odkupi znižanje francoskega gradbenega programa z iiovimfi angleškimi vojaškimi obveznostmi v Sredozemskem morju ,minula, in izreka trpanöe, da se ta nevarnost v nobeni formi ne bo ponovila na bodočih pogajanjih v Ženevi. Liberalni s>DaiIv Chronicle« izjavlja, da predstavlja trojni sporazum predvsem osebni triumf ministrskega predsednika Macdonalda. Ta sporazum ni samo «bolje neka./ kakor ničesar :, temveč je resničen i'sp:/.i in dalekosežeti dogodek. Trojni dogo-\Orj pernenja odločilen trenutek v procesu o?vjoboditve Anglije od Evrope ln postavlja odriešaje treh vodilnih pomorskih držav na pametno in trajno podlago. I| riz. 12. aprila. AA. Francoski listi so Z4dl /oljni s praktičnimi uspehi razorožitve-re™ onference v Londonu in izražajo nado, i!a It v kratkem dosežen sporazum tudi med Francijo, Italijo in Anglijo. London, 12. aprila, s. V govoru v She-fieldu je prvi lord admiralit.ete Alexander govoril o pogodbi treh velesil. Po njegovem mnenju je glavni pomen pogodbe v mora-ličn^m vplivu, ki ga bo imela pogodba na řptóšni razorožitveni pokret. Vendar pa se {tudi gospodarske koristi ne smejo podcenjevati. London, 12. aprila. AA. Voditelji delegacij na pomorski razorožitveni konferenci so imeli posvetovanje, kako naj poteče zadnja plenarna seja. Izvoljen je bil odbor za redakcijo zaključnega protokola, ki bo obsegal tudi sporazum med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko. Angliji je priso-jenih 541.700 ton, Ameriki 526.200, Japonski 367.050 ton. Protokoli razorožitvene konference bodo podpisani na zaključni seji v četrtek. Invalidske demonstracije v Bukarešti Bukarešta, 12. aprila. AA. Brezvestni agitatorji eo hoteli izkoristiti zbor vojnih invalidov v neumestne manifestacije. Policija je prepovedala manifestacije. Vojni invalidi so bili razboriti in so se držali rezervirano, agentje pa, plačani od nekih opozicijskih strank, so hoteli prodreti kordon žan-d armer i je. Pri tem je bilo prijetih 22 ->seb. Policija je pomirjala duhove in ni rabila orožja, ki ni bilo uporabljeno tudi z druge strani. Niti en invalid nť bil ranjen. Ten-denčne vesti nekih brezvestnih listov o mrtvih in ranjenih so popolnoma izmišljene. Hoh^oHernska hvaležnost Berlin, 12. aprila, d. Iz vzhodne Prusije poročajo, da sta princa Eiltel Friderik in Avgust Wilhelm Hohen zolfernški nastopala kot narodno socialistična agitatorja in se udeleževala raznih narodno socialistič-nih prireditev v slavnostni uniformi »Stahl-1 heim a«. Princ Avgust Wilhelm je imei v Insterburgu daljši govor, v katerem je napadal predsednika Hindenburga in izjavil, da je ta v svoji senilnosti vklonil nemški bojni duh pred liberalnimi in rdečimi državnimi čuvarji in nato pozval nemški narod naj molči kot mala deca. Protest zaradi obsodbe Pangalosa Atene, 12. aprila, s. Po vesteh iz Drame ie častniški zbor tamošnje posadke protestiral proti obsodbi generala Pangalosa. Vendar ita pokret nima značaja odklonitve pokornosti. Podpis avstrijsko-nemške trgovinske pogodbe Berlin, 12. aprila. s. Danes opoldne je bila r Berlin« podpisana nemš ko -a v str ijska trgovinska pogodba. PATRUARH Nj. Vel. kralj je izmed predlaganih treh kandidatov imenoval za novega poglavarja pravoslavne cerkve dosedanjega skopskega mitropo-lita Vamavo, ki je bil dobil pri volitvi štiri petine glasov Beograd, 12. aprila. AA. Danes ob 11.45 ie minister pravde dr• Milan Srškič prečital pred arkijerejskint saborom v saborni cerkvi ukaz Nj. Vel. kralja Aleksandra I., s katerim se na podlagi izvolitve volilnega zbora na predlog g. ministra pravde in v soglasnosti z g. predsednikom ministrskega sveta imenuje za patrijarha srbske pravoslavne cerkve Nj. visoko preosveščenstvo V ar nav a, mitropolit skopski. slavne cerkve Ni preosveščenstvo g. Varnavo, mitropolita skopskega. Naš minister pravde naj izvrši ta ukaz. — Aleksander i. r. — Dr. Milan Srškič 1. г., minister pravde.« Po končanem čitanju ukaza so prisotni burno vzklikali Nj. Vel. krai-iu in novemu patrijarhu. Diakon je prečital molitev za NJ. Vel. kralja, kraljevski dom in novoimenovanega patrijarha, nakar so episkopi zapeli »Mnogaja letija « in »Ispolajeti despota«. Novoimenovani patrijarh, Nj. Sv. Varnava se je s patri-jarhskega prestola zahvalil za izvolitev članom volilnega zbora ter izrekel zahvalo Ni Vel. kralju, nato pa podelil prisotnim svoj prvi blagoslov. Naposled so člarfi kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Živkovióem na čelu in ostali prisotni poljubili križ v rokah Nj. Sv. patrijarha Varnave. S tem je bila svečanost proglasitve novega oatrijanha za ključena. Svečano ustoličenje patrijarha Varnave bo jutri dopoldne v Saborni cerkvi s svečano arhijerejsko liturgiiio. Začetek cerkvenega opravila bo ob 8.30. Ogromno zanimanje javnosti Beograd, 12. aprila. AA. Že oib 9. dopoldne so pričeli prihajati v sabor no cerkev člani volilnega zbora, civilni in duhovni dostojanstveniki, dočim so se arhiereji že poprej zbrali v patrijarhiji. Ob 9.30 so prišli pravoslavni člani kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta generalom g. Petrom Živ-kovičem na čelu. Ob 10. je minister pravde g. dr. Milan Srškič odšel v zgradbo patrijarliii'je in pozval arhiereje v saborno cerkev. Ti so se takoj odzvali in se nato napotili v saborno cerkev pod vodstvom podpredsednika sv. sinoda dr. Dožiča, mitropolita črnogor-sko-primorskega. Po njihovem prihodu so cerkvena vrata zaklenili. V cerkvi so ostale samo osebe, ki so člani volilnega zbora. Minister pravde je nato na podlagi čl. 6 zakona o izvolitvi patrijarha srbske pravoslavne cerkve prečital ukaz Nj. Vel. kralja o sklicanju volilnega zbora ter seznam članov volilnega zbora S tem je bila volitev otvorjena. Prisostvovalo ji je 55 članov volilnega zbora; odsotni so bili kotorsko-dubrovni-ški episkop g. Oiril zaradi bolezni, ohridski eipiskop g. Nikolaj, ki je ma potovanju v Jeruzalem, 0 milijonov na mariborsko 10. na zagrebško 50, na beograjsko 30 milijonov. Vse podružnice so dolžne, da obveščajo osrednjo upravo o eekontiranju teh menic. Določen je bil tudi kontingent za lombardna posojila, ki je znašal prej 220 milijonov Din in ki je eedaj povišan na 850 milijonov. Nadalje je bil odobren kredit Privilegirani agrarni banki v znesku 200 milijonov po 4 fondu Nj. Vel. kralja za podpiranje kmetijstva pa milijon dinarjev. Odmev rehabilitacije princa Windischgrätza Ogorčenje levičarske opozicije - Honvedski minister Gömbös soglaša z izrekom častnega razsodišča Budimpešta, 12. aprila, d. Rehabilitacija princa V/iindischgrätza ie vzbudila v madžarski zbornici ogromno pozornost. Že dolgo niso bili duhovi tako razburjeni, kakor sedaj, ko se je izvedelo za razsodbo vojaškega častnega sodišča. Posebno ogorčeni so bili levičar:;, ki so razpravljal1! o tej razsodbi. Mnenja o pomenu te razsodbe so dokaj različna. Nekateri politiki vidijo v njej samo zaključek viteškega postopanja v svrho rehabilitacije moža, ki ni izvršil nič nečastnega in ki je imel pravico do popolne rehabilitacije. To stališče zastopa tudi honvedski minister Gömbös, ki se ie zelo živahno udeleževal razgovorov po zborničnih hodnikih. So pa tudi politiki, ki so 'mnenja, da bo imela ta razsodba še težke politične nosi edice in da se bo še bridko maščevala nad Madžarsko. Mnogi pa smatrajo, da jc bil sklep razsodišča nepravilen in da je bila objava razsodbe izdana ob nepravem času. Zaradi tega se posebno razpravlja o tem, da-li je smatrati razsodišče kot privatno ali oficijelno institucijo. Večina politikov je mnenja, da je bilo razsodišče privatnega značaja, ker ga je Wmdischigrätz sam sestavil. Vendar pa ie gotovo, da soglašajo merodajni vojaški krogi z izrekom tega častnega razsodišča. To ie potrdil tudi sam honvedski minister Gömbös, ki je odobril sestavo tega razsodišča. V zvezi s ta razsodbo se napoveduje, da bodo rehabilitirane v kratkem vse osebe, ki so bile obtožene in obsojene v procesu zaradi ponarejevanja francoskih frankov. Po te? rehabilitaciji bodo spreieli stara mesta in se vrnili v armado. Ta vest je vzbudila v parlamentu nov val ogorčenja. V Indiji pokajo bombe Indijski uvozniki ne bodo uvažali angleškega blaga za prodajanje tihotapske soli Prostovoljci Bombav. 12. aprila AA. V zvezi s stavko železničarjev je eksplodirala bomba v čakalnici posta.ie Bvculla. Pri eksploziji bombe pod vlakom v Masjidu sta bili dve osebi ranjeni. Bombav. 12. aprila d. Gandhi se bo po-služil kljub nasprotnim vestem najbrž ostrej ših oblik pasivnega odpora proti Angležem. Tako ie v vas; Kuradi pozival vašča-ne in zbrane množice, naj preprečijo dovoz vode za vladne uradnike. Bombay. 12. anriia AA. Na sestanku med Panditom Malavyjo in indijskimi uvozniki ie bila sprejeta resolucija, da naj se eno leto ne kupuje angle";kesa blasa. Ta sklep stop; v veljavo z današnjim dnem. Enake obveze so prevzeli slede inozemskega bla- ga trgovci v Karahiju. Delhiju, Bombay u in Kalkuti. Bombay. 12. aprila AA. Na tisoče prostovoljcev se ie pretvorilo v ambulantne trgovce. tekajoč po mestu, kjer ponujajo sol. Odbor kongresa je pozval občinstvo, naj se vzdrži vsake nasilnosti pri obhodu, ki bo prireien iutri dopoldne. Surat, 12. aprila, s. Gandi je danes odšel v Pinjsat, kjer je 150 prostovoljcev, obda-nih od mnogo moških in žensk pod vodstvom Gandija pridobivalo sol. Pred prihodom Gandija so davčni uradniki poskušali uničiti pripravljeno posodo za pridobivanje soli. Prostovoljci so jih pa obkolili, tako da so se morali davčni uradiniki umakniti, ne da bi bili kaj opravili. Napredek avstrijskega letalstva Zgraditev modernega letališča pri Aspernu — Ogromen svetilnik na Hermannskcglu ljavo, razen tega pa bo zgrajen na tkzv. Hermannskoglu v višini 542 m velik svetilnik, ki bo kazal ponoči letalom pot v daljavo do 50 km. Velik razvoj letalskega prometa v Avstriji dokazuje število rednih poletov, ki je v lanskem letu naraslo od 2870 na preko 6000. Z modernizacijo dunajskega letališča bo omogočen ob enem tudi večji razmah mednarodnih zračnih prog, ker se bo lahko vršil polet in pristajanje neovirano tudi ponoči. Dunaj, 12. aprila, r. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo se je glede na stalno naraščajoč zračni promet, v katerem tvori dunajsko letališče Aspern najvažnejše središče, odločilo da z modernizacijo letališča in ostalih naprav še bolj pospeši razvoj letalstva. Zaradi pomanjkanja primerne razsvetljave in primernih orijentacijskih naprav je na dunajskem letališču možen pristanek letal samo po dnevu, dočim je letališče ponoči neuporabno. Zaradi tega se je sedaj trgovinsko ministrstvo odločilo, da opremi letališče s primerno močno razsvet- Zdravljenje epilepsije z zrakom Dunaj, 12. aprila, r. V avstrijskem zdravniškem društvu je imel sinoči predavinje primarij otroške klinike dr. Frisch o novem načinu zdravljenja epilepsije pri otrokih. Nova metoda obstoja v tem, da s« otroku, ki boluje na epilepsiji, .pihava zrak v hrbtenico. V 18 primerih je dosegel naravnost presenetljive rezultate. Krči in napadi so popolnoma prenehali, a otroci so se začeli mnogo bolje razvijati. Mek slaboumni otrok, ki ni mogel niti govo-.ti, niti ne samostojno gibati, je po trikratnim vpihavanju zraka v možgansko lupimo spregovoril in lahko sam vstal, sedel n f* gibal- Pozno je položil izpit Varšava, 12. aprila. AA. Na vaTŠavski tehniki je pred državno komisijo napravil izpit za geo-raetra 80-letn; Edvard Klepatski. Predsednik izpitne komisij-e je bil bivši predsednik vlade g. Ponikovski. K'epatski je bil 40 let usluěben kot uradnik v varšavski poljedelski banki. Filmski magnat Fox stopil v pokoj Newyork, 12. aprila, r. Amerika ima zopet svojevrstno filmsko senzacijo. Tokrat pa ne gre za kak senzacionalen film ali za nenadno demisijo kakega filmskega zvezdnika, marveč za odstop in umik ustanovitelja največje ameriške filmske družbe Williama Foxa. Te dni jc prodal vse svoje delnice, odložil predsedstvo ter se umaknil docela iz filmskega življenja, kjer je igral doslej eno giavnih vlog. S 1600 dolarji v žepu jc pred leti ustanovil prvo filmsko družbo, ki je dosegla svetovni sloves. Podjetje razpolaga danes z glavnico 300 milijonov dolarjev, od če-gar je bila dobra polovica last Foxa samega. Vodstvo družbe je prevzel dosedanj. glavni ravnatelj Sheehan. Lov za rekordi Marseille, 12. aprila. AA. Letalec Mermoq je preletel 2618 km v 18. urah in 22 minutah. S tem ie potolkel svetovni rekord za hidroaviioiie v sklenjenem krogu. Slovesna otvoritev povečane mestne elektrarne Snoči so bile na slovesen način izročene v obrat nove naprave mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Ob 18. je vodstvo elektrarne aranžiralo ogled novih strojev in objektov. V okusno okrašeni dvorani se je zbralo mnogo odličnega občinstva: navzoči so bili banski načelnik dr. Vončina. di-viziiski general Tripkovič. škof dr. Jeglič, konzularni zbor. zastopniki Zbornice za TOI. Delavske zbornice ter celotni občinski svet z županom dr. Pucem na čelu. zastopniki univerze ter mnogo reprezentan-tov našega inženjerstva. Splošno pozornost ie vzbuiala navzočnost seniorja ljubljanskih županov, sivolasega Petra Grasellija. Ko ie škof dr. Jeglič blagoslovil nove naprave, so obstali vsi stari stroii v elektrarni .ugasnile so luči na starih stikalnih ploščah in napajanje celotnega ljubljanskega električnega omrežja se je prvikrat preklopilo na novi turbo-generator. Povabljenci so si pod vodstvom inženierjev ogledali vse naprave in ustroi velikega obrata, ki oskrbuie tudi vso bližnjo okolico z električno energijo. Po ogledu se ie v dvorani hotela Union izvršil oficielní del otvoritve. Načelnik upravnega odbora mestne elektrarne, obč. sv. Orehek ie no pozdravu predstavnikov kratko orisal razvoi elektrarne od prvih skromnih začetkov do danes, ko ie mestna elektrarna ena največjih v Sloveniji. Nato je načelnik Orehek izročil nove naprave v nadzorstvo žuDana poudarjajo:, nai iih občinski svet vodi v dobrobit prebivalstva in v napredek mesta. Župan dr. Puc se ie zahvalil upravnemu odboru mestne elektrarne za požrtvovalno in nesebično delo. ki ie pripomoglo k uresničenju velikega načrta. Obljubil ie. da bo občinski svet deloval tudi v bodoče v sedanjem pravcu. zakai vprašanje elektrifikacije Ljubljane z dosedanjimi napravami nikakor še ni definitivno rešeno. H koncu ie govoril še tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič. ki je podčrtal pomen povečane elektrarne za našo obrt in industrijo. katere napredek ie v prvi vrsti odvisen od zadostne množine cenene električne energije. Izrazil ie nado. da bo nova elektrarna generator in motor našesa gospodarskega življenja. Po oficielní otvoritvi se .ie vršil v dvorani slavnostni banket, ki ga ie priredila povabljencem mestna občina. Freytagovi zemljevidi prepovedani Beograd, 12. aprila. AA S Oklepom ministrstva notranjih zadev je prepovedan uv,,z in razširjanje v naši državi geografske karte kraljevine Jugoslavije, ki jo je izdala dunajska tvrdka >: Freytag:, ker je opremljena z netočnimi nazivi in imeni naših krajev in tudi meje naše kraljevine niso točne. Smrt uglednega pravoslavnega svečenika Beograd, 12. aprila, р. V Žabljaku pri Durmi-for.ju ie umrl svečenik Peter Saulič, znan nacijonalni delavec, zlasti izza časov okupacije. oče nacionalne delavke Jelene Saailič in bivšega narodnega poslanca Novice Sauliča. Nezgode v Zagrebu Zagreb, 12. aprila, č. Zagrebška nezgodna kronika beleži danes tri težje nesreče. Petnajstletna učeníka salona ?;Ema< Milka Kobac je šla po Nikoličevi ulici ter io je pri tem neki motociklist, ki se je zadaj zaletel v njo, tako podrl na tla, da je dobila težka poškodbe in so jo morali prepeljati v bolnico. — Mizar sik emu pomočniku Juriju Čumbreku je stroj v delavnici odtrgal šitiri prste na levi roki. — Mehanik Ferdo Pfeil /e danes ob 2. popoldne tako neprevidno skočil s tramvaja, da si je pri padcu zlomil obe roki. Tudi njega so prepeljali v bolnico. Tekmovanje v strojepisju Zagreb, 12. aprila n. Zagrebško društva »Merkur« priredi od 7. do 9. junija prvo jugoslovensko tekmovanje v brzopisju na stroj. Tekmovalcem bodo na razpolag') stroji vseh tovarn. Prva nagrada znašu 10.000 Din, druga 70Ü0 Din, tretja 4000 Din Nagrade bodo razdelili po objavi rezultatov ob prisotnosti posebne j arije, ki bo sestavljena iz predstavnikov društvu »Merkur«, gospodarskih organizacij, ministrstva trgovine in industrije itd. Svinja razmesarila otroka Sisak, 12. aprila, č. V tukajšnjo bolnico so včeraj prepeljali štiriletnega Mičo Puškarja iz neke vasi nc daleč od Siska, ki mu jc svinja tako strahovito razgrizla obraz in telo, da poškodovanec najbrže ne bo ostal pri življenj«. Pogreb švedske kraljice Stockholm. 12. aprila AA. Pogreb švedske kraliice se ie izvršil zelo slovesno v prisotnosti kralievske rodbine, kraljev Norveške in Danske, predstavnikov tujih držav in ogromnega občinstva. Nadškof up-salski ie oprav 1 cerkvena opravila v Rid-darhoIm-Skyrkanu. kjer je grobnica švedske kraljevske rodbine. Napredek oboroževalne tehnike London. 12. aprila. Kakor poročajo, so iznašli strašno bojno orožje, proti kateremu bo obramba skoraj nemogoča. Po zadnjih poročilih gre v tem primeru za letalo, ki bo lahko letelo brez posadke. Letalo bo služilo za bombardiranje. Vodil ga bo železni robet, ki je čudo moderne tehnike in ki bo opremljen s takozvanimi mehaničnimi mo-žgan;. Letalo bodo vodili s pomočjo električnih valov, na katere bp robot reagiral z največjo natančnostjo in* vodil letalo kakor kak živi pilot. Letalo bo opremljeno z velikimi letečim torpodom, ki ga bo spustilo na zemljo na določenem kraju. Banketi v proslavo grofa Bethlena Rim, 12. aprila s. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen ie po svojem slovesu od ministrskega predsednika Muesolinija udeležil se ob 13. uri kosila, ki ga j« dal njemu na čast državni podtajnik v zunanjem ministrstvu rani. Po posetu grofa Bethlena v Vatikanu se vrši nocoj na madžarskem poslanstvu banket na čast Mussolinija. v nedeljo bo grof Bethlen zapustil italijansko pre-stolico. Važna seja celjskega občinskega sveta Počastitev patrijarlia Dimitrija — lacija Otoka in Savinje — Celie. 12. aprila Snoči_ se ie vršila redna se.ia občinskega sveta. Župan g. dr. Goričan se ie uvodoma spommil umrlega patrijarlia Dimitrija, čigar spomin so počastili vsi navzoči. Po opravljenih formalnostih se ie vršila najprej skoro poldrugourna ta.ina seja. nakar je poročal za PRAVNI ODSEK referent g. dr. Kalan. V domovinsko zvezo se sprejmejo: služkinja Marija Uliar. za-sebnici Tereziia in Frančiška Kokot. zasebni uradnik Ivan Krainc. trgovec Miloš Pše-ničnik. zasebnica Aloizi.ia Razlag, pokoju mesar in trgovec Anton Ogrizek, oziroma nicgova vdova, vrtnar Franc Ocvirk. odvetnik dr. Joahim Raženi in trg. poslovod-dia Rihard Nardin odkloni na se sprejem б prosilcem. V bodoče se bo postopalo pr sprejemih v domovinsko zvezo risorozne-ie in se bodo prostovolini sprejemi kolikor mogoče odklanjali. Pokopališču i red se spremeni v točki, ki določa srobnino za 2U let. nakar se v primeru neobnovitve proda osraia in grobnica v korist mestne občine. Odslei se mora v roku 3 mesecev po izteku grobnine objaviti ime lastnika grobnice v list-h pred prodajo grobnice. POROČILO FINANČNEGA ODSEKA ie Poda! referent g. dr. Vrečko. Banska uprava v Ljubljani zahteva od celjske občine. da mora tlakovati državno cesto na pomeriiu mestne občine z drobnim granitnim tlakom na makadamski podlagi. Stroški bi znašali 1.770.000 Din. Občina tega ne zmore in to tudi ni obvezana. Prot: odloku banske uprave se zato vloži pritožba. Pri mestni hranilnici v Celiu se naiame posojilo 750.000 Din za zgradbo dvoriščnega trakta na mestnem magistratu. Pri stem zavodu se najameta posojili 600.000 Din za obratni kapital mestne elektrarne in 300.000 Din za nabavo cestnega valjarja in dro-bilca za gramoz. Kupí se hiša pokojne gdč. Rauschlove »Na okopih«, da se omogoči cestna regulacia. Pomladek Rdečega križa dobi tudi v bodoče običajno količino kuriva. odkloni pa se njegova prošnja za podporo. ker ni denarja. Vdovi ge. Ambroschi-tschevi se sklene izplačevati nadaljnja mesečna podpora po 900 Din do konca 1930 iz meščansko-oskrbovalnega zaklada. Prošnia predsto.in štva mestne policije za izplačilo zneska 5000 Din za kurjavo in razsvetljavo se odkloni, ker ie dala občina itak 132 stotov kuriva policiji že v naravi, glede razsvetljave pa se zadeva začasno odloži, dokler se ne zbereio potrebne informacije. Bolnici se povrnejo strošk: za zgraditev dela ograje pri prestavitvi transformatorja ob Ipavčevi ulici. Ne ugodi se prošnii lovske družbe Koschier i. dr. za znižanje zakupnine za lov na Vipoť. V breme proračuna za 1931 se bo jeseni zgradila v jet-nišnici v Grofiji stena na hodniku, ki loči pazniško sobo od stranišča. VeroučitcUem katoliške in evangelske veroizpovedi na celjskih osnovnih šolah se izplačajo nagrade v znesku 22.000 Din konca tekočega leta. vendar pa bo občina zahtevala povrnitev zneska r>d bodočih verskih občin, kakor jo predvideva novi šolski zakon. Odklon se ponudba Vojka Arka za nakup njegovega posestva na Dolgem poliu za mestno ubožnico. ker ie svet neprimeren zaradi stalnih povodnii. Ob pobiranju proračunskih dvanaistin se je pritožila Obrtna zadruga gostilničarjev in ka-v a m a nje v proti pobiranju davščine na oddajo tujskih sob. ker ie bila ta davščina že svo.iečasno ukinjena. Pritožbi se ugodi. ZA GOSPODARSKI ODSEK je poročal g. prof. Mravljak. Za potrebe mestne občine je treba v poletju preskrbeti okrog 200 sežniiev bukovih drv. Drva nai se nasekajo v mestnem gozdu nad železniško progo v Pečcvniku. Tvrdki Tomšič se odda razp:sano izsekanic bukovine v mestnih gozdovih po 80 Din za kubični meter proti Plačilu ob prevzemu lesa. Izseka-vanie mora biti končano do 31. marca 1. 1931. Prosilcu Rischucriu se zniža kupnina za industrijsko stavbšče na Lanovžu od 20 na 12.50 za kvadratni meter. V bodoče pa se bodo prodajala mestna industrijska stav-bišča brezpogojno le po dnevni ceni. Po predlogih mestnega stavbnega urada se oro-da zemljišče Karlu Božniku pri uradniških vilah v Kerstrkovi ulici. Kiparskemu mojstru in občinskemu odborniku Milošu Hoh-niecu se proda 400 m obsegaioče stavbišče pri zgodovinskem stolpu ob kolenu Razla-gove ulice no 50 Din za meter. Zgodovinski stolp pa se kuni od se. Wcsternia.verieve. ker ga .ie treba ohraniti kot zgodovinski spomenik. POROČILO STAVBNEGA ODSEKA ie podal g. dr. Wolf. Odobri se pro m ja Miloša Hohnieca za stavbno dovoljenje enonadstropne hiše v Razlagovi ulici. Odobri se novi regulační načrt Otoka, ki predvideva tudi krasen prostor za novo mestno kopališče ob levem bregu Savinje. Glavne oporne točke v novem načrtu so gimnazija, plinarna in av.gmentaci.isko skladišče. Na ponovno obrazloženo prošnjo trgovca Antona Hofbaueria za nadzidek II. nadstropja na hiši v Gosposki ulici se usodi. ker ie ulica tam dovoli široka in hiša stoii le pol metra izven re.gulačne črte. Dovoli se tudi nadzidek I. nadstropja na pritlični hiši trgovca Dobovičnika za Grofijo. Nagrade veroučiteljem — Regu-Nova stavbna dovoljenja ZA VODNO-REGULACIJSKI ODSEK ie poročal ravnatelj s. Brinar. Priporočil .ie odobritev novega regulačnega načrta za Savinjo, ki sta sa napravila ministeriahii svetnik dr. Riediser na Dunaju in univ. prof. dr. inž. Žnidaršič v Ljubljani. Prednosti novega načrta za regulacijo Savi.nie in njenih pritokov so odstranitev cbeli železniških mostov, odstranitev dvojne krivulje med obema železniškima mpstoma. razširjenje n poglobitev struge med Gre-nadirjevo brvjo in Tremerskim Poljem, zaradi česar bo odtok vode izredno močan in nasipi ob Savinji v mestu nepotrebni. K stroškom 14.95Ü.Ö00 Din nai bi po k!iUČ;i resulaciie Liubliane orspevale eno tretiiro celjska mestna občina in prizadete okoliške občine, eno tretjino banovina in eno t-eť:-tio država. S preložitvijo struge Saviivie bi se lahko povečal celiski tovorni pr_-n-i-kalni kolodvor za 2 do 3-kratno površino. Celie ie slede tovornega prometa /. me- o v državi in zaostaja za njim celo Maribor. Zato ie železnica na izvedbi novega načrta živo zainteresirana in bo tud: prispevala Par milijonov. Občinski svet je sklenil: 1. V načelu se odobri Riediger-^nidar-šičeva variianta regulacije Savinje s preložitvijo struse. 2. Načrt se odp.-šiie v podrobno in končno izdelavo obema strokovnjakoma. 3. Pošlie se nronja banski iinra- vi za razdeltev gmotnih bremen na prizadete občine, državo in banovino. Z izvedbo novega načrta se bo ziržala gladina Savinje za poldrugi meter, s čimer se bo znižala tudi gladina talne vode in bo postala celjska kotlina veliko boli zdrava ter bo omogočena tudi racionalnejša zazidava kotline. Stroški izvedbe novega načrta b: bili že kriti s prihranki pri regulaciji pritokov Savinje, ki bi potem odpadla. ZA ŠOLSKO-KULTURNI ODSEK ie poročal upravitelj g. Voslar. Drugo ponudbo za restavracijo Marijinega spomenika na Glavnem trgu ie vložil akademični kipar g. Franc Berneker iz Liubliane. Ker ie njegova ponudba za 500 Din višja га' ponudbe kiparskega mojstra Miloša Hohnieca. ie bila odklonjena in .ie bilo delo izročeno kiparskemu mojstru in občinskemu odborniku Hohnjccu za 9.500 Din. (Pripomniti moramo, da ie bil kip že opětováno popravljen, toda od nestrokovnjakov, kakor ie ugotovil akademični slikar g. Berneker. Ne moremo razumeti, kako .ie mogel občinski svet tako brezobzirno odbiti ponudbo s. Bernekeria.) Tvrdki Jovanovič & Comp, iz Beosrada se dovoli postavitev 2 avtomatičnih tehtnic v Mestnem parku in v parku pred kolodvorom v korist Pomladka Rdečega križa. Prostor nai določi Olepševalno društvo. Savinjsko nabrežje na levem bregu med kapucinskim mostom .in brvio sc imenuje Masarykovo nabrežje. ZA OBRTNI ODSEK je poročal g. Dobovičnik. Ker vrši že celjska mestna občina s svojimi avtobus' redni promet med Celjem. Kozjem in Podsre-do. se odkloni prošnja g. Kovačiča. Občinski svet bo zahteval obvezno vpeljavo ta-ksametrov za avtoizvoščke. Tarifo in vse podrobnosti bo določil tržno-obrtn: odsek. Odklonijo se tri prošnje za vinotoče. Zaradi pomanjkanja vode ie bila odklonjena cela vrsta prosilcev v Gaberiu. na Bregu, v Zavodni itd. Ker okoliška občina noče kriti dve tretiini stroškov, se bo vodovod napei.ial samo onim posestnikom na severozapadnem delu Dolgega polia. katerih poslopja leže na teritoriju mestne občine. Vmesna lesena ograja pri delavski koloniji na Lanovžu se odda v izdelavo tesarskemu mojstru Vinku Kukovcu. V ulici Benjamina Lpavca in na cesti med tovarnama Weinberger in Bergmann se bodo postavile 3 javne svetiljke. Na novo imenovanem Masarykovem nabrežju se bo montiralo 6 javnih svetiljk, od katerih bodo 4 gorele do 23. dve pa vso noč. Ob 23.2U ie župan zaključil nad 5 ur tra jaiočo se-io. Hmeljski trg Žatec, 12. aprila, h. (Tedensko poročile..) V preteklem tednu ni bilo mnogo izp-e-memb na trgu. Tendenca je mirna, povpraševanje normalno. Tedenski promet je znašal približno 200 metrskih stotov. Kup i so bili večinoma iz inozemstva. Cene v petek so bile neizpremer.jene 600 do Cv^O Kč. Javni markacijski urad v Žatcu je zaadc-žil do konca tega tedna 179.000 meterskih stotov lanskega žatsktMja hmelja. Spomladanska dela v hmeljskih (nasadih se vršijo cb zelo ugodnem vremenu. Rez v hmcij-nikih je že končan. Korenine hmelja so zelo dobro prezimile ter so zcio zdrave. Novih hmeljskih nasadov m. Proti anske-mu letu se je hmeljsko ozqmlje v žat-ki okolici zmanjšalo za pribiižiiio 15 odst. Gospodarsko društvo za vodmatsk? okraj j vabi člane, da sc udeleže korporaíivný pogreba zvestega člana in podpredsednika Fratuca Piška, ki bo iutri ob 15. iz hiše žalosti Za vrti И na pokopališče k Sv. Križu. Čast pokojnemu/tovarišu! V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog in predobri oče, brat, svak in stric, gospod KAREL CIGO vladni nadkomisar v pok. in upravitelj Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje v soboto, dne 12. aprila 1930, po dolgi mučni bolezni preminul. uoJ Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 14. aprila ob 17. uri ki popoldne iz hiše žalosti. Cesta na Rožnik, vila Maria Vera, k Sv. Križu. Ljubljana, 12. aprila 1930. Žalujoča soproga ANA, STOJAN in MARJAN, sinova. Rodbine: sodni svetnik ŽIGONOVA, ing. LIČARJEVA in ing. BOLA- FIOVA. SES ELU ]E M fl MIС Я Francoski ílan Jutri se bodo vršile razne prireditve kulturnih, dobrodelnih in drugih društev v korist poplavljencev v Franciji. Nekaj najlepših krajev južne Francije je zadela strašna katastrofa. Prej vzorno obdelana polja so opustošena in strašna poplava je uničila tudi 2.693 domov ne vštevši gospodarskih in drugih zgradb. Uničeno je 150.000 ha najrodovitnejše zemlje. Pri katastrofi je izgubilo življenje 216 ljudi po večini žen in otrok. Nas narod je v globokem sočustvovanju prejel vesti o nesreči v Franciji, ki je že toliko dobrega storila jugosloven-skemu narodu in državi. V Ljubljani bo jutri ob 11. dopoldne T slavnostni univerzitetni dvorani pre- Ob krsti majorja Colariča Borci — mirno! Strnite vrste! Omahnil je kremen mož. močan list na5e gore. Martin Colarič ie mrtev — bojevniki, sklenite vrste! Pri Sv. Križu je upognil glavo slovenski Janez. V tistem tihem gaju sklonjen čaka. da sprejme v svojo armado mrtvih Martina Voiščaka. zapovednika umirajoče vojske . . . ianez čaka borcev. Tam je zbor teh, tam ob -skrivnostnem gozdičku spe nekdanji kori . . . Danes ie omahnil med raje še naš Colarič. Saj sa ni vrgla starost, ne, bil je še mladeniško žilav, buditeli izmučenega naroda. Buditeli? Še več: poosebljeno Poštenje. preblago Srce. odprto siromakom. Dobrota vojnim revam in sirotam. Martine! Samo še hip. le še begoten spomin na tiste dni! Še ves. na tistih mračnih gaiških marših, kako si čuval naše fante, iim razsipal, kar je premogla tvoja moč. In doli na oni fronti, ko si moral na zagovor. ker si naše fante ščitil. In v Tirolah. Povsod neupogljiv. zvest list slovenske Kemije. Martin Vojšcak, samo zdraviie v onih težkih dneh. Tvo.ii zvesti ti svorie ob truplu, mrki strme v strašni molk. ne more.io v jok. bolečina iim ie zastala, ne more se razliti . . . In oni tvoii miljeni strme v odprti grob, rmi ubogi, vojne žrtve in sirote, ki si jim bil dobrotnik, skrben oče. Obsuli bi te z oljkami, s solzami, a so tako ubogi, solze so iim usahnile ... So nemi. hromi . . . Martin, vojvoda izmučenih trum. Pomlad je tu. Spomladi padajo naši, ta šibki veter iih maie in lomi kakor listje. A jim je volja iaka. da b; lomili gore. ali kako bi, v sebi nosijo pezo front . . . Pomlad ie. Martřn. oljčna nedelja, seme ie v zemlji. Mi verujemo: seme bo vzklilo! Jaki. zdravi odganjki, tvoji zvesti jih bodo čuvali, negovali, da ne obuboža zemlja. da ne propade dom. Tvoji zvesti, četudi šibki, strti. Martine: pomozi Bog! M. Ob 3.. 5.. 7. in 9. Petep sveta lat deteStf* DHtebiMm к пягойсвс rezervirajo! Predprodej» vstopnic «4 Ш. Лаџ. dalje. »ELITNI КШО МАТЮАс Tel. 2124. davanje g. univ. prof. dr. Piharda Zupančiča o prispevkih francoskih matematikov iz klasične dobe k razvoju mehanike. Predavanje bo javno in brez vstopnine. Zvečer pa bo v operi akademija z bogatim koncertnim programom. Nastopili bodo naši odlični umetniki: solista ga. Lovšetova in g. Bette-to, violinistka ga. Jera;eva in gdč. Dul-ka Doubravska, ki bo igrala solo na harfi. Poleg tega bodo sodelovali moški zbori Grafike. Ljubljane in Ljubljanskega Zvona. Ob tej priliki bo letos prvič nastopil konservatorijski orkester, dirigiran od ravnatelja g. Poliča. Predpro-daja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi in cene so znižane operne. Kočevsko rudarstvo gladuje Kočevje, 12. aprila. Rudniško ravnateljstvo kočevskega premo-gokopa je do nadaljuega usiavilo obratovanje na rudniku. Delavcem je bilo pov'dano, da bo vodstvo rudnika obvestilo rudarje, kdaj se prične zopet г delom, z rudniško sireno. S tem je prizadet našim rudarjem silen udarec. O položaju na našem rudniku gl od obratovanja smo že poročali. Vodstvo rudnika jo začelo z redukcijo delavstva in obenem z omejitvijo obratovanja in sicer najprej en dan v tednu poleg običajne nedelje, nato dva dni in celo tri dni. Pretekli toden ie ravnateljstvo sporazumno z vodstvom Trboveljske premogokopne družbe omejilo delo le na dva dni v tednu. Ta teden se je delalo tri dni, v ponedeljek, torek in sredo. Delavstvo se nahaja v obupnem položaju. Pretekli teden so zaslužili od 70 do SO Din, ta teden 120 Din. Treba pa je od tega zaslužka odšteti različne davke (ročni davek, bratovska ek lad niča itd.) Vse to je dovedlo do silnega siromaštva in bede naših rudarskih družin. Vaš poročevalec si jo ogledal siromaštvo kočevskih rudarjev pobliže. Otroci stoje ob kolonijah lačni in ratrgani. Ponekod je pri hiši petero, šestero otrok, nihče še odraste!. Vsi so živeli le od kruha, sedaj še tega ni. Delavci hodijo mrki okrog, po mestu jih vidiš hoditi s skrbi polnim obrazom, kako bi najbolje obrnili zadnje dinarje. Eni kolnejo, drugi jokajo-. Privezani so na rudnik z družinami in z leti. Mnogi so že starci, dasi stari komaj 50 let. Druge veže na rudnik nada na penzijo. Osiveli so že, hrbet se jim krivi, pa še ne morejo v pokoj. »Premalo let: je navadne kratek odgovor. Največ trpe žene. Njih skrb je nasititi vedno lačno deco. Toda s čim, kako? Oče je ob »colengk razpoložil po mizi ves svoj zaslužek. v Tri je šihti,c je tiho pristavil. S temi kovači naj žena, mati četvero, petero ali še več dece gospodari in gospodinji, da bodo želodci tihi. Za sok je komaj in žjance. Kruh jim je nepoznana stvar, o mesu ni govora. Kje je oblefca? Kje perilo? Toda da bi bilo le zia želode«! Žene jokajo ob praznem šte- dilniku. deci na vprašanje po jedi ne odgovarjajo Lačen zjutraj, nesit opoldne, lačen zvečer, tako gre iz dneva v dan. Pa da bi bilo le dela zopet. Toda obup tare očeta, še bolj mater. Čakajte na rudniško sireno, jim je bilo povedano. In hogve, kdaj bo to! Gostilne v vsej okolici rudnika so prazne. Namef.to gostov slonijo za mizo krčmarji in dremljejo. Delavstvo je obupano še bolj zaradi dejstva, da stojimo pred velikonočnimi prazniki. prazniki brez kruha. Komaj da bi nešli sok blagoslovit. Vsepovsod vlada silen obup. Oblasti naj priskočijo na pomoč bednim, kajti dvanajta ura bije našim delavskim družinam! Jubilej Bevkove majke Litija, 13. aprila. Gospa Helena Bevkova bo praznovala jutri, v ponedeljek 80-letnico svojega življenja. Njen oče — g. Tura —■ je bil Italijan, mati Nemka, sama pa je prav navdušena Slovanka, prav tako kakor njena sestra, ga Terezija Svetčeva. vdova po ustanovitelju Čiri! in Metodove družbe, notarju Luki Svetcu. Gospa Bevkova pa praznuje letos • tudi 40-letnico, odkar je nad vse požrtvovalna članica CMD. Rojena je bila na jutrišnji dan 1. 1850 v Litiji, šolala se jc pa v Šmartncm, kajti naš kraj tedaj še ni imel šole. Že od nekdaj je prav rada prebirala knjige, iz katerih je črpala svojo izobrazbo. L. 1874. se je poročila z učiteljem g. Bevkom, ki je služboval v St. Vidu pri Lukovici, že 4 leta kasneje pa je obvdovela s tremi otroki: nedavno umrla ga. Julka se je oprijela očetovega stanu in se je poročila s fin. svetnikom g. Bajičem, sin dr Stanko Bevk je prosvetni šef v р., major Franci pa je umrl pred 4 leti v Sarajevu. Njeni »fantje« se še vedno radi oglašajo svoji »majki«. To so danes že ugledni gospodje, ki so v dijaških letih stanovali pri g. Bevkovi, ki jim je bila res dobra gospodinja, ko ie skrbela tudi za njihovo dušno hrano. Za svoje študente je naročala razne liste: Vrtec, Zvonček, Slovana in Slovenski Narod. Le nekaj imen njenih di ja kov, ki se jih rada s ponosom spominja: vseučiliški profesor g. Plemel.i, novomeški prošt g. Čerin, ravnatelj celjskc gimnazije g. Zupan, finančni uradnik g. Mešek, sodni svetnik g. Hüter in mnogi drugi. Pridni cirilmetcdarici in dobrodušni »majki« — kakor je v Litiji splošno znana, kličemo ob njenem čestitem jubileju: Še na mnoga leta! Ciözdiia semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. Za novo loško solo Škoiia. Loka. 9. aprila Ni prvič, da razpravljamo o aktualnem problemu zgraditve novega šolskega poslopja za škofjeloiko šolsko občino. Že v decembru smo poudarili, naj se prizadeti faktorji zganejo in nai v zimskih mesecih do pomladi pripravijo vse potrebno iza >novo stavbo. Krajevni šolski odbor, sestoječ iz zastopnikov Škofje Loke. Stare Loke in Zrninca. je opětováno razmišljal, kako priti tej velevažni prosvetni zadevi širokega škofjeloškega okolr-a do kraia. Žat, zadeva nikakor ni mogla s točke, ker so bi;i vsi izdelani načrti odklonjeni. V poslednjih tednih pa je vendar zaznamovati razveseljiv pojav, ki vzbuja najboljše upanje, da se deci škofjeloškega šolskega okraia pripravi prijazen, higijenski in (modernim potrebam odgovarjajoči šolski dom. Poslednji načrt za zgraditev šolskega poslopja ie sicer od banske uprave odobren. Ker pa bi znašali stroški za stavbo 4./OO.OUO Din. skušajo občnski možje najti izhoda zadevi na drug način. V torek so si člani krajevnega šolskega odbora v Škofii Loki. pomnoženi z občinskimi zastopniki, ogledali do podrobnost: novo šolsko poslopje v Zgornji Ši';ki. za katero ie izdelal načrte arhitekt Ple:nik. Številno deputaciio Škofjeločanov sta sprejela upravitelj tamošnje osnovne šole g. Pleničar in ravnatelj meščanske šole g. Ku-naver. ki sta delegatom prijazno tolmačila vse uredbe in naprave najnovejšega prosvetnega hrama tik Ljubljane. Tekom dneva so obiskali Ločami še g. Plečnika, ki ie s polnim razumevanjem sledil težnjam po-setnikov. Obisk ie b:l opravljen še pri banu inž. Dušanu Sernecu. ki je prav tako zagotovil deputaciii svoio pomoč. Delegati so z notranjo ureditvijo šišenske šole zelo zadovoljni in ie bila s strani vseh gospodov izražena želia. naj Škofja Loka gradi po vzgledu Zgornje Šiške. Novi red „Jugoslovenska krona" Kafcor smo ее poročali. Je fcraíj podpisal zakon, s katerim se tK>ta/navija v spomin na osvoboSende iti zedinjen.ie kraljevine Jugoslavije ter v prizuianje dela za kralja in domovino, državno in narodno edinstvo. red »Jugoslovenska kroma«. Ta red se deli v pet vrst. Prvo vrsto predstavlja veliki križ na lenti z zvezdo na prsih, druga vrsta ima ožjo tento in manjšo zvezdo, tretja vrsta iie enaka dragi, toda red visi na len-tici. četrta vrsta je enaka tretji, vendar pa je odlikovanje nekoliko mamjše ter visi na trioglatem traku, peta vrsta ie enaka četrti, odlikovamie pa je izdelamo v srebru ter visi na trioglatem traku. Naša slika predstavlja zivezdo ter sprednjo in zadnjo stran reda IV- vrste. smehlja na čisti in ko sneg beli blazini. Vsaka mati pa ne ve, da je zdravje male dece v veliki meri odvisno tudi od tega, da-li so perilo in plenice dovolj desinficirane t j. brez bacilov. Dečje perilo, oprano z Albus-Zvono milom ne samo da je čisto in belo ko sneg temveč je tudi desinficirano. Zdravje svojih otrok varujete, ako uporabljate za pranje perila ZVONO MILO 0 pomenu io korist! šaEskih kuhinj Ljubljana. 12. aprila. Ob otvoritvi Šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije je direktor dr. Ivo Pire po uvodu o socialni terapiji, ki je stopila na mesto* karitative prejšnjih dob. takole raz-motrival vprašanje ljudske prehrane sploh in dijaških kuhinj še posebej: Ljudska prehrana je posebno važno polje socialne terapije. Nezadostna prehrana slabi organizem, nc daje možnosti razvoja naravnih telesnih obrambnih sil, ki so v življenskem soku, v krvi, manjša s tem telesno odporno silo in ustvarja plodna tla za mnoge bolezni n. pr. tuberkulozo. Slaba prehrana in slabo pripravljanje hrane vodi do motenj v prebav ljahiih organih. kjer znaša smrtnost 8 — 2U na 1000. Enolična prehrana povzroča obolenje svoje vrste. Velik del naših otrok boiujc na rahitidi. S'aba prehrana je glavni razlog visoke smrtnosti med dojenčki in malo deco. Vidimo torej, da jc vzroka več ko dovolj. da sc ukrepi socialne terapije čimprej in čim intenzivnejše aplicirajo, zato morata oblast in javnost podpirati akcije ustanavljanja ljudskih, delavskih, uradniških in podobnih javnih kuhinj. K sreči lahko rečemo, da pri nas tozadevno delo lepo napreduje. pripeljejo pozno popoldne ali zvečer domov. ne da bi užili od zgodaj zjutraj, ko so odšli od doma, kaj toplega. Šolski zdravniki so ugotovili, da je v \eliki meri zaradi tega oškodovano zdravje učencev. Se-vega trpi zaradi slabe prehrane tudi napredek v šoli, kajti tudi šolski zdravniki so ugotovili, da se /boljša učni uspeh, čim se zboljša zdravstveno stanje učenca. Koliko pa trpi zaradi takih vsakdanjih potovanj učili uspeh po izgubi časa, koliko trpi delo v šoli po napetostih in po utisih iz takega potovanja, to vedo povedati pedagogi. Da je prizadeta tudi dobra vzgoja, bi mogli poročati oni, ki so se žc kdaj vozili s takim šolskim vlakom. Šcltskc kuhinje imajo torej namen para-lizirati vsaj deloma posledice opisanih razmer. Nudijo šolarjem, ki se vozijo domovin pri katerih obstoja socialno-ekonomska in zdravstvena indikacija, opoldne zdravo in tečno hrano, okusno pripravljeno, upoštevajoč vse principe profilakse. Istočasno nudi so'ska kuhinja tudi priliko za boljšo* uporabo časa do odhoda vlaka ali do po-poldanskega pouka, kakor pa je pohajko-vnje po mestu in postajanje na kolodvoru. Važna je okolnost, da je šolska kuhinja v tesni zveiz z ljublajnsko drž. šolsko polikliniko in da bo zdravniško nadzorstvo pregledovalo in ugotavljalo vpliv upclja- Posebno poglavje, ki nas danes zanima je prehrana dijaštva. V tem pogledu je bilo doslej izvršeno lepo podiporno delo, o čemer nam pričajo številne dijaške kuhinje po mestih. Pri nas in menda tudi drugod je bilo od nekdaj tako, da je študiralo sredtnje šole več siromašnih kakor premožnih in to poleg drugega tudi zaradi okolnosti, da odstotek siromašnih družin daleč nadkriljuje odstotek premožnih. Velik del siromašnih ni bil iz mesta, kjer so se šolali, in zato je bilo težko plačevati šolanje, obleko, stanovanje in hrano. Pomanjkanje sredstev je šlo navadno največ na škodo hrane. Za So'anje je denar moral biti, za obleko se je že nekaj dobilo ali z malim zadovoljilo, isto za stanovanje, s hrano pa se je moralo potrpeti. Nikdo ni tedaj ugotovil, koliko dijakov je zaradi tega duševno in telesno propadlo, koliko propadlih in zapitih eksistenc je šlo 11a ta rovaš, koliko učnih neuspehov, koliko bolezni se je razvilo! Dijaške kuhinje so vršile in vrše lepo človekoljubno delo usmiljenja do bližnjega. Ako se vodijo strokovnjaški, upoštevajoč splošne prehranjevalne in dietetične predpise novejšega datuma kakor tudi navodila za osebno profilakso, so one prav izvrstno sredstvo splošne socijalne terapue Otvorili smo ustanovo, ki je sicer ďja-ska ali šolska kuhinja, vendar ima še poseben namen. To sicer ni prva ustanova te vrste v naši domovini, kajti obstojajo že v istem smislu po velikodušni pripomoči Nj. Vel. kraljice Marije tovrstne šolske kuhinje že po vseh večjih šobk;h centrih, a skoro gotovo ne bo naša ustanova zadnja. Tudi v Ljubljani obstoja že podobna kuhinja manjšega obsega, ustanovljena po inicijativi Društva učiteljic. Tovrstne šolske kuhinje so postale nujna potreba razmer povojnega časa. Če potujemo namreč po železnici, lahko vidimo tam nekaj, česar v predvojnem času ni bilo: trume šolarjev obojega sp da prihajajo zjutra j z vlaki in odha ja io ž njimi popoldne ali zvečer. Pogosto posta iaio na kolodvorih in se drenjajo v vozovih. Taka vsakodnevna potovanja so nastala, ker dijaštvo po večini v mestih ne prenočuje več, ampak se vozi domov. \e zmore dragega stanovanja. Veliko jih ki se nega rednega prehranjevanja na telesnem in duševnem razvoju učencev in v posebnih primerih odrejalo tudi posebno dijeto. Kako velika je defektivnost šolarjev, ki pohajajo ljubljanske srednje in okoliške šole, spadajoče pod nadzorstvo drž. šolske poliklinike v Ljubljani, vidimo iz dejstva, da je bilo v preteklem šol skem letu za 6SÍ13 učencev potrebnih 13.795 ordinacij na šolski polikliniki in je bil pri tem izvršen samo majhen del potrebne - zdravniške pomoči. Začetek nove kuhinje je sicer še skromen, zakaj število izvoljenih je majhno. Zasedenih je zaenkrat več mest za polovično ceno 2.50 Din in nekaj mest brezplačno. Kapaciteta kuhinje jc seveda večja, število porci j se bo povečalo v najkrajšem času z obljubljeno pomočjo banske uprave. Vemo pa, da tudi še potem ne bo zadoščeno celotni potrebi, nego le najnujnejši. Istotako pa vemo, da je to prava in edina pot zboljšanja nezdravih razmer med šolsko mladino. (Prepričati smo se in sedaj vemo, da ne bi mogli kupiti ceneje lepih štofov za obloke in površnike, perila, čepic, kravat, nogavic i ki.. kakor smo kupili pri tvrdki A. PRESKER NA SV. PETRA CESTI 14. Tako je izjavilo več 100 odjemalcev V par dneh. Pridi, kdor hoče hiti lepo in poceni oblečen. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« grenčiea prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav miio učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. z naročili na oglase za velikonočno številko »Jutra«, pritisk zamudnikov, ki naročajo svoje oglase šele v pelek, torei tik pred prazniki, — stavijo na stavnico take zahteve, da jih ne more zmagati, dasi dela s polnoštevilnim osobjem in z vsem tehničnim aparatom. Posledica je, da moramo številne oglase izpustiti, kakor tudi, da marsikateri zamudni oglas ni postavljen tako učinkovito, kakor bi lahko bil, če bi bil pravočasno naročen. Ker polagamo veliko važnost na to, da izvršimo vsa naročila na oglase v popolno zadovoljstvo naših cenjenih inserentov, kakor tudi, da razvrstimo oglase odnosno ves oglasni del velikonočne številke »Jutra« pregledno za vse čitatelje, kar je tudi v največjem interesu inserentov samih, 7rrosJmo vse pridobitne kroge, ki se nameravajo udeležiti te izredno uspešne reklamne in propagandne praznične številke „JUTRA", da nam svo^a naročila dostavijo ali d&pošljefo že v prvih dneh velikega tedna, , Nasi v Ы Detroit, koncem marca. V naši stari domovini je še ostalo veliko zlo. To so agenti, ki izvabljajo ljudi od domačega ognjišča tor jih pošiljajo v preko-cceanske deželo, zlasti v Kanado. Za to svoje slabe delo zaslužijo od posameznikov po tisoč in še več dinarjev na ime provizije za potni list in garancijsko pismo (affidevisa). Kanada meji na Zedinjene države in agenti obetajo izseljencem lahek prehod v Severno Ameriko. Zaradi pomanjkanja dela je tudi kanadska vlada omejila število Izseljencev ter dovoljuje naselitev v prvi vrsti onim, ki imajo takozvano garancijsko pismo od kakega rojaka, podjetja ali korpo racije. ki zagotavlja izseljencu delto in zaslužek. Garancijska pisma izdajajo običajno agenti pa-robrodnih družb Canadian Pacific in Cana-dian National Co. Naši poljedelci so lahkoverni. Ko dobijo od agentov potne liste, prevozno karto in garancijsko pismo brez vrednosti od katerekoli parobredne družbe, potujejo polni nad v Pariz, kjer jih zopet skubijo tamešnji agenti. Izseljenec mora dobiti Se dovoljenje od kanadskega komisarja л- Parizu. To dovoljenje (vizaim) dobijo nekateri, drugi pa вв. Čakajo pa nanj vsi po 1-5 dni 1n še dalje. Totem pošljejo izseljence v razne luke: Gher-beurg. Itavre, Bordeaux in Liverpool, kjer morajo zopet čakati na ladje po 10 do 15 dni. Tu i im po navadi agenti izvabijo zadnji dé-»ar. Po desetdnevni vožnji dosežejo pristaniška Halifax. Kvebek. Montreal ali Toronto. Tu sprejmejo izseljence kanadski uradniki za emigracijo, ki temeljito pregledajo vse dokumente. Oni, ki nimajo vse v redu, romajo v zapor in potem jih deportirajo v domovino. Oni, ki so srečno opravili pri pregledni komisiji, pa padejo zopet v roke agentom. Brez teh ne morejo nikamor, dasi so jim agenti doma zatrjevali, da jih bodo v pristaniščih že čakali odposlanci poslodajal-eov, ki so izdali garancijska pisma. V kanadskih pristaniščih so najnevarnejši oni agenti, ki obetajo naseljencem, da jih bodo 7.Л 100 do 150 dolarjev takoj vtihotapili v Zedinjene države. Po najnovejši statistiki je danes med izseljenci v Kanadi 40 do 54,000 Jugoslovenov. Po zemljišču presega Kanada Zedinjene države za 112.012 kvadratnih milj, ima pa 8 milijonov 593.000 prebivalcev napram se-yero - ameriški Uniji s 105,755.519 prebivalci. Kanada je razdeljena na šest provinc ter je industrijsko slabo razvita. Večje tovarne so samo v Torontu in Hannltonu. V večini provinc je kvaliteta zemlje slabša od naše. Na daljnjeini severu slabo uspeva setev, ker traja leto največ dva meseca, dočim so ostali meseci v zimi, snegu in ledu. V tovarnah se slabo zasluži: največ 3 do 4 dolarje za d< seturao delo. Na posestvih se zasluži 25 do 30 dolarjev na mesec za težko 14urno delo poleg slabe hrane in mizernega stanovanja. Ko pa je poljedelsko delo, ki traja največ 2—Smešeče, končano, potujejo emigranti v mesta, da bi tam našli zaslužek za dolgo zimsko dobo. Po kanadskih predpisih za emigrante poljedelski delavci ne smejo skozi tri leta iskati v mestu posla. Kljub temu potujejo mnogi iz daljnjega severa v meeta, ki leže ob meji Zedinjenih držav. Tu jih zopet pričakujejo agenti z obljubami, da jih bodo spravili za 100 do 150 dolarjev preko meje. Izs Ijonce, ki plačajo, vtihotapljajo z letali ali pa s čolni preko jezera Michigan. Nekaterim se posreči, so pa tudi taki, ki plačajo z glavo prve tihotapske poskuse. Če vidi agent, ki vozi ponoči svoje žrtve preko jezera. da ne bo mogel uiti kontroli, ki nadzoruje jezero z motornimi čolni, rajši prevrne čoln, potopi polnilce, sam pa na kak način pobegne. Oni, ki so srečno prestali vse neuspehe raznih tihotapskih poskusov, pridejo vsi obupani na naš konzulat v Montrealu s prošnjo za pomoč in za izposlovanje brezplačne vrnitve v domovino. Generalni konzul gosp. Ante Seferovič pomaga nesrečnikom kolikor le more, ali preveč jih je in materijelna sredstva so neznatna. Mnoge, ki во srečno prepluli jezero, polovijo na oni strani amerišlke oblasti in tako večina naših revnih izseljencev preklinja brezvestne agente, med katerimi jo celo nekaj duhovnikov, zlasti onih iz Makedonije. Kdo so agenti, ki se v Kanadi bavijo s tako nečastnim in Škodljivim delom? To eo po večini zopet naši ljudje, ki so v Ameriki že po 15 do 20 lei, a jim d<4o ne diši ter se ukvarjajo rajši z raznimi lomnimi posli. Med S tem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili hotel in restavracijo »Stara pošta«, kjer bomo točili pristna štajerska, vina; preskrbljeno bo tudi za gorka in mrzla jedila. Cenj. občinstvu se toplo priporoča Hote£ fSiata poŠta* tftitnsQe toplice. 5778 temi je najlažji pač ta. da izkoriščajo svoje lahkoverne in brezpravne rojake. Ker v ameriški industriji stroji vedno bolj izpodrivajo človeka, je vsem izseljencem težko dobiti dela, zlasti pa onim, ki prihajajo nanovo. Ko reveži ne najdejo dela in izčrpajo vsa svoja gmotna sredstva, pridejo pod močno stražo na »otek solze Elie Island, kjer čakajo v zaporih po več mesecev na od-gon v domovino na stroške one parobrodne družbe, ki jih je spravila v Kanado. Kdoj-ne pozna ameriških zaporov, zlasti pa onih na Etis Islandu, ta ne more verjeiti, kaj pre-trpijo premnogi naši nesrečni rojaki. Med nesrečnimi jugoslovenski mi izseljenci je najmanj Slovencev, ker so oni tudi v Kanadi bolje organizirani, kakor vsi drugi jugoslo-vensiki rojaki. Ravno tako kruta usoda zadene tudi mnogo onih, ki gredo na slepo srečo v Mehiko, Kubo. Brazilijo in Argentino. Na otoku Kubi se vidi vsak dan nad 5 do 6 tisoč naših izseljencev, ki čakajo pred francoskim konzulatom, ki zastopa tam tudi našo državo, na gmotno pomoč ali pa na deportacijo. Tega gorja bo le tedaj konec, če bodo naši rojaki v domovini prišli do prepričanja, da je Jugoslavija za :ias boljša in lepša, kakor pa Kanada ali severno - ameriška Unija. (>eo Petrov. Spomladanski krisisfilm čaj po župniku Kneippu se dobi v lekarni LEUSTEK — Ljubljana — Resijeva 1, pri Zmajskem mostu. v Ljubljani Letošnji veliki koncert Glasbene Matice si* je vršil v petek 11. t. m. in je bil posvečen izključno moderni glasbi. Spored je obsegal le dve točki, Josipa Štolcerja Slavenskesa »Balikanofonijo« in Lad. Vycpálkovo kantáto »O poslednjih rečeh človeka r. Prva teh skladb ni, kakor bi dal soditi uaslov, simfonija ali pa simfonična pesnitev, temveč suita sedmih karakterističnih, po večini plesnih stavkov, ki so razvrščeni po kontrastih in označeni z narodnostno - značilnimi naslovi. Najjačji deli so »Srbski plese, »Mo(ja peseimr in »Bolgarski ples«. Posebno prvi in zadnji sta efektna in zanosita. Instrumentacija je vseskozi mojstrska, bujna. Večina delov te suite je izšlo že 1. 1027. v klavirski zbirki Plesi in pesmi z Balkana«. Jako samonikla (je »Moja pesem«, ki črpa glavni motiv iz skladateljevega I. godalnega (kvarteta, ki* smo ga culi tudi že v Ljubljani. V vsem j" Balkánofonija posrečena, jedrnata skladba sicer modernega, a neproblematičnega kova. ki je dostopna zbog originalnosti domi-slekov in neutrudljivosti tudi najširši publiki. Znatno resneje, zalo pa tudi težje dostopno je koncipirana Vycpálkova kantata. — Skladba, ki traja okrog 45 minut, mora bili v osnutku zasnovana grandijozno, in to so je skladatelju tudi docela posrečilo. Že takoj prvi takti uvedejo pravo razpoloženje; glavni tema (v dorske-m tonovskem načinu) arha i stičnega značaja, je poln herojske re-sigr.acije. Prekom poni rana kantata zahteva vseskozi napetosti, in to je bil za skladatelja težak problem. Rešil ga je i alko zadovoljivo in dasi delo nima (že po značaju besedila) znatnih kontrastov (kar je obenem njegova edina slabost), vendar je skoz in skoz zanimivo v stilnem, vsebinskem in instrumentalnem c>ziru.. Vsekakor je Vvcpálek pokazal zrelo mojstrovino, ki zasluži biti uvrščena med podobna dela svetovne literature. Izvajanje obeh del je bilo odlično. OrKastor opere, ojačen s člani konservatořijskega orkestra in člani vojne muziko, je donel polno, zvočno in izenačeno. Dirigent Polič, ki ima največ zaslug za uspeli koncert, je dirigiral z njemu lastno zanositostjo in temperaman-tom. Orkester mu sledi verno, odgovariaje na vsak migljaj, prav tako zbor, ki je svojo vse prej kot lahko vlogo rešil izborno, kakor smo pač od njega vajeni. Oba solista, gdč. Vera Majdičeva in g. P. Grba sta bita na mestu in ju je treba pohvaliti. Prednaša-la sta svoje partije z globoko občutenosljo. Pevski zbor Glasbene Matice je s tem koncertom dokazal, da sloves, ki ga že uživa v inozemstvu, ni neupravičen ter da p »m.ni ja odličen, vedno agilen in sposoben faktor v našem glasbenem življenju. Njemu in njegovemu pevovodji je mogoče le čestitati, in, ako so moje besede zanj kai merodajne, bodriti ga k nadaljnemu delu v dosedanjem pravcu. Koncert je bil jako dobro obiskan in publika ni štedila z aplavzom. Dirigent Polič se je moral mnogokrat zahvaljevati za yva-cije in je prejel lep venec. Uvodoma je predaval izčrpno o skladateljih in skladbah sporeda prof. Slavko Osteirc. Spored je bil oddajan po radiju tudi v tujino Ter ni dvdma. da je bil naši reprodulktivni glasbi v čast. h. M. Í Straloa smrt cireka pet! avtobusom Kranj. 12. aprila Davi ekrog pol 9. so bili potniki avtobusa Avtoprometne družbe, ki oskrbuje redno dnevno vožnjo Jezersko-Kratij. priče strašne smrtne nesreče, katere žrtev ie bil 6-letni otrok. Na glavni cesti v vasi Prim-skovem ie avtobus do smrti povozil otroka Slavka, sina čevljarskega mojstra Antona Pelka, zaposlenega v Jadranskoposav-ski čevljarni v Kran i u. Vest o smrtni nesreč i.n o njenih učinkih se ie takoi raznesla oo mestu in vzbudila obče sočutie. O nesreči, ki se ie pripetila na Klavni cesti, na kateri se od jutra do večera vrši močno frekventiran promet z vozili z kokrske doline, .ie bilo takoj obveščena orožniška no.sta.ia. zdravnik dr. Bežek in sodifče. Prve poizvedbe sta izvršila orožn:ški_ narednik Franc Dolžina in kanlar Alo.iiz Sirec v. Kranja. Preti poldnevu ie izvršila ogled na licu mesta sodna komisija, ki so io tvorili sodnik dr. Kobe. pisarniški uradnik Honigman in sodni zdravnik. Preiskava ie ugotovila: Neža Pelko, mati ponesrečenega otroka, ie bila v času nesreče zaposlena na vrtu za hišo. Slavko pa ie s svečo v roki pričakoval duhovnika, ki ie imel tisti čas priti obhajat k sosedu. Iz radovednosti ie fantek stekel z dvorišča na cesto, da bi šel pogledat, če že prihaja duhovnik. Ko ie fant napravi! par korakov na cesto, ie privozil na desni strani mimo hiše avtobus. V prvem hipu n: mogel niti šofer opaziti otroka, niti otrok avtobcmiila. Šele ko .ie otrok bi] na cesti, ga ie šofer opazil, a je bilo že prepolno, čeprav ie vozil s predpisano brzino. Sicer ie zavrl zavore, toda sprednji blatnik ie zadel otroka in ga vrgel na tla, da so šla desna kolesa težkega avtobusa preko dave otrokove. Potniki so od groze zakričal: in ma 'njihov krik je pritekla z vrta za hišo otrokova mati; ki ie hitro pobrala otroka :n ga nesla v hišo. Šele tu se je zavedla strarne nesreče in se onesvestila. Tudi šofer Jože Oder, ki ga. k^ikor so dognale prve ugotovitve preiskave, ne zadene krivda na nesreči, se .ie zaradi prestanega strahu in groze onesvestil, da so ga morali tudi prenesti v hišo. Zdravnik dr. Jože Bežek. ki .ie prišel takoi po nesreči na pomoč, .ie mogel ugotoviti ie smrt otroka, ki so mu kolesa zmečkala glavo, in je nudil okrepčilo obema onc-sveščenima, materi in šoferju. i l —Št. Jani in zvsza 1 Belo Krajino Nc-vo mesto. 9. aprila Neverjetno se sliši, a .ie vendar res. da potrebujo! z dolenjsko železnico \ъ Ljubljane do Karlovca manj časa nego z isto železnico n. pr. iz Mokronoga do Karlovca. In vendar leži Mokronog daleč na Dolenjskem, že blizu Novega mesta! Vzrok tej kouriozinosti ie skrajno slaba zveza šemt-jaiiške železnice z belokranjskim,: vlaki. Niti eden od vseli treh šeiit.ianških mešancev, ki prihajajo dnevmo v Trebnje, ráma takojšnjega priključka na karlovOki vlak, temveč vsakokrat moraš v Trebnjem čakati po tri ure in več. da moreš naprej. Edino prvi jutranji mešainec. ki pride v Trebnje ob 6.26. ima zvezo z drugim meša-ncem, toda samo do Novega mesta: če hočeš naprej, moraš pa v Novem mestu sedeti tri ure. Zveze mirniške dolime z Ljubljano so Pač izborme in .iih je treba v prvi vrsti upoštevati, toda tud.: zveza z Belo Krajino in Karlcivcem bi zaslužila večje pozornosti. Vedno ie potnikov, ki dopokine prihajajo po opravkih v Mokronog ali Št. Janž m se popoldne vračajo proti Novemu mestu ali še «naprej, pa mora.io svoi dragoceni čas tratiti na debelo z neplodnim čakanjem. Železniški direkciji, ki je vedno v takih primerih upoštevala želje in potrebe potujočega občinstva, gotovo ne bo nemogoče, da vsaj enkrat dnevno priključi 'entieni.k vlak na karlovškega. Najenostavneje bi bilo, da bi šerrtjanški mešanec št. 94."5. ki prihaja v Trebnje ob 18.20. spremenil svoj vozni red v toliko, da bi pri vozil v Trebnje vsaj 35 minut prej kakor sedaj. To bi pravnic ne škodilo dosedanji dobri zvezi vlaka z Ljubljano, potnikom iz minr/Cke doline, ki mora.io biti še pred večerom v Novem mestu ali ki žele potovati naprej proti Beli Krajini. Kariovcu. Zagrebu in v i!)a!mačjo, pa bi bila dana prilika, da nadaljujejo pot brez neskončnega čakanja. Kakor pa so izveze sedaj, isti dan sploh ni mogoče popoldne iz Mokronoga v Karlovac. ker zadnji vlak, ki pelje v Belo Kraj no, odpelje iz Trebnjega pol ure prej nego dospe tja zadnji šentjanški vlak. Ako bo železniška direkcija upoštevala te želje pri sestavljanju •novega voznega reda, si bo zagotovila hvaležnost vseli onih potnikov šenitjanTke möge. ki so morali doslej zapraviti toliko časa s presedanjem v trebanjski čakalnici. o IZ Metlika, 11. aprila. V zadnjem času nam jo začelo v Beli Krajini vreme nagajati, skoraj vsak dan imamo nekoliko dežja, ki ovira delo na polju in po vinogradih. črešnje so v pol1-nem cvetju ter bi sedaj sadje osobito potrebovalo lepega vremena. Pri nas so ljudje opravičeno pritožujejo r.ad dostavo poštnih pošiljk, kriv pa ni tukajšnji urad,, ki razpolaga samo z dvema seloma, kar jc za naš velikanski poštni okoliš veliko premalo. V Črnomlju, kjer je poštni okoliš manjši, imajo^ štiri sle. Naš upravnik pošte je žc opětováno zahteval osobje, a ga ne dobi. Prosimo in pričakujemo takojšnje odpomoči. Prizadevanje za povzdigo tujskega prometa v naši lepi Beli Krajini je veliko, zlasti od strani poživljene podružnice SPD v Črnomlju, ki je lani dogradila dom na Mirni gori. Letos ga je žc opremila z vsem potrebnim, cl-a so planinarji in ljubitelji planin lahko brez skrhi za prehrano in prenočišče. Otvoritev letošnje sezone in doma je določeno za velikonočni ponedeljek. Tudi Bclokrajinci se v velikem številu pripravljamo, da pobite ta dan na svojo najvišjo planino, odkoder je prekrasen razgled. Lep kulturni dogodek v našem kraju je uprizoritev Ganglove drame »Sin«. V Metliki je bilo po domačih diletantih vprizor- i jeno zelo mnosjo raznih iger, gostovali so j tukaj že tudi Ljubljančani in Mariborčani, toda s »Sinom« ni še nobena družba nastopila. »Sin« je zajet večinoma iz Bele Krajine, zato je bik» vsekakor na mestu, da domači dliletantje počaste z vprizori- se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS! P ОЫ Р Ljubljana Stari trs 2 (na voga'u) V zalogi ima veliko izbiro kamgarna, sulcna, hlače-vir.e, klobukov, čepic in perila. Obleke se izvršujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po najnižjih cenah. Mojc geslo je dobro blago jgg g®- nizke семе! Obenem priporočam svojo gostiino >Pod Trančo«, v kateri se točijo prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Za praznike se toči vino čez ulico 1.— Din ceneje. 5798 tvijo pisatelja domačina. Pa tudi v sedanjem času, ko mladina živi čisto drugo življenje kakor takrat, ko je bil »Sin« spisan. je vprizoritev te drame gotovo povsod na mestu tudi z ozirom na njeno vseb no in njeno *ijjoinost. Ker je mogoče vzgoja premalo dUla, pridobi odrasla mladina pri vprizoritvi to drame učinkujoč, resen opomin k pravemu, lepemu in moralno zdravemu življenju. Za vprizoritev smo našim zaslužnim di-letantom hvaležni, a obenem tudi naši gledališki publiki. Saj je bil obisk rekorden ter so morali ljudje odhajati, ker niso več dobili mesta. Toda naši diletantja zagotavljajo, da bodo dramo ponovili ob prihodnjem obisku pisatelja. Da na deželi pridemo težko» do \-prizoritev kake večje in lepe igre, jc razumljivo, kajti naši d le-tantje so čez glavo preobloženi z delom ter se moramo čuditi njihovi vztrajnosti in ljubezni do odra. Sodba o uprizoritvi »Sina« je v splošnem prav dobra, a za posameznike naravnost odlična. Vloge so bile dobro zasedene po večini od starejših izkušenih diletantov. Naslovno vlot^o Cirila je zasedel g. Tončič, Heleno je igrala gdč. Gang lov a, Slernen-ea g. Vilfan, Marico g. IDrobničeva, Marijo ga Gerbčeva, Tilko ga Omerzlova, Meto ga Mechorova, Trdino g. Zalar. Metoda g. Prus, Slaka g. Hočevar, orožniškega vodjo g. Weiss, ter pogrebca gg. Novak in Güstin. Igra je bila prav dobro naštudir;r ni. Kljub temu pa niso mogli naši dilotan-je priti v pravi tompo v prvem dejanju, dasi so si prav vsi zelo prizadevali. Z;ito se je pa igralski tempo začel stopnjevati v drugem dejanju ter dosegel krono z nastopom Ciri'ove »Sinove« blaznosti. Ciril v naslovni vlogi (g. Tcnčič) je slavil svoj jubilejni stoti nastop. Kratko: Drama pisatelja Gangla je doživela tudi v njegovem rojstnem krajo prav odličen uspeh. j čena, ker zahteva delo celih umetnikov, t Dasi pomeni Jezus Weiserjevo žlvljen-! sko delo, s katerim je hotel dati protestantom v Thüringenu in Weimarn igro o Jezusu, kakor ima katoliški Oberamnier-guu svoje pas'jonskc igre in čeprav le bila priznana osebnost, uprizoritve svoje ve- iralogl.e ni dočakal. Mer.da bil vzr-, ддшшииииианиюдввяЕиишввнянр slepega mvallda, Mvšega tafsaega agessta Neměl!© Anglije. Psflob-си|е ssajsenefšl slovenski tednik f? Mesešs?a 4 Din, četrtletno 13 Din n prinaša najnovejša poročila o nedeljskih dogodkih doma in po vsem svetu »ek" je edini list, ki prinaša daljša poročila o vseh športnih prireditvah rt* ^alSf se naroča pri upravi: Ljubljana, Knaf-ijeva ulica 5. T/ »v • &rszaj ga! (Pasiionska legenda v petih dejanjih. Po J. Kauscha priredil J. špicar). Na mnogih odriii se uprizarjajo pasi^oa-ske igre in tudi naše Narodno gledališče v Ljib';an,i igra delo domačih pisateljev INRI. Vsak opazovalec tearta bo potrdil, da je naj.kočl'jiveiša zadeva pri uprizarjanju pasřionskili iger zasedba Kristusove vloge. Že na poklicnih odrih je težko najti pravega igralca za to pa rti."o, kaj šele pri dfletantih. Zakaj Kristus ne sine blii postavljen na oder. kakor druge rca-lisťične osebe, mislečermi človeku j.e on ideja. Ali v miljeju, kakor ga prikazujejo pa si.ionske igre. jc človek, ki živi med ljudmi in deli ž n'Vni usodo. Tu obstoji tiežKcča Interpretiranja. Fizično zunanjost spravili v sklad z duše vnos to in idejo! Za:o pa sem mnenja, da se smejo s takimi eksperimenti ukvarjati le poklicni cdri, ki imajo umetnike za to partijo, kakor je pri nas res g. Gregorin. Nisem še, videl slavnih oberamniergavskiii uprizoritev, ali si ke nam ne obetajo tega, kar bj človek pričakoval. Kristus k tam nekam prestar, preveč človek za takovrstno delo. Ce bi bili pasijoni, ki ith v nemških krajih uprizarjajo res realistične drame, bi sc ST^ki vloga Kristusa igrat« realistično, tako pa ostane posebnost za se. Naj tu omenim ciklus K. Weiserjevih dram pod imenom Jezus'. Tam je prikazan Jezus kot strogo fizična oseba, vendar tako, da se njegova slika odloči od vseh ostalih, ki jih nj malo. Ali pisatelj, kii je bil sa:n igralec in ie poznal do potankosti odersko tehniko in efekte ter vedel, kuj na gledalca najbolj učinkuje, je zapisal v predgovoru, da so te drame pisane radi tega tako obširno v osebju in razkošno v opremi, da bi lrl i unilzorl'iev po dřletantia izklju- odipor pri merodajnih faktorjih in prj cenzuri ravno realistični zamislek Kristusove vloge. Več let sem se že ukvarjal z mJslljo, kako dati našim odrem igro iz dobe trpljenj Gospodovega, z vsebino te grozne drame, a tako, da glavn; junak ne bj nastopi! osebno. Iskal sem po raznih knj gah ж: •konečilo naše! prav primeren komad, ki >e uprizorijlv na vsakem boljšem dlletant-skem odru z izvežfcaiimi močni*:, igro sein nekoliko prlkr .j;l in poenostavil in n::slmi. da bo tako prav. Glavno ie: Knis.us v ig»r nie nastopa. Dejanje se godi v pretežni večini, t. j. v prvem, četrtem ki petem dejana« v dvorani ori Pilatu, drugo na Jeru-zalemsk; ulici, tretje pred Pilátovo hišo. Nastopi tudi Pilátová žena. kot pristašinj:*. Jezusovega nauka, ki j: prinaša vesti o miem Kajfova hčerka. Kajfa in pismouk Eleazar sc pokaže ta kot voditelja ljudstva in prava povzročitelja smrtne obsodbe. Mladi Asad pričakuje, da bo kra'M Judov uspostavil spet judovsko kraljestvo in Jai-rus veruje v mojstra, ki je obudil cd smrti njegovo hčer. Vse dejanje se vrši od cvetne nedelje do Velike noči. Vsa tragedija se odigra pred očmi gledalca tako, da sluli bližino onega, ki je v resnici središče vsega dejanja. Upam, da bo dijetaniskim odrom s tem komadom ustreženo, če ne letos pa v prihodnji seziji. V Radovljici je imela igra lep usipeh. Š....r. H gradnji palače Pokojninskega zaveda Ljubljana. 12. aprila. Načr« zgradbe velike palače Pokojninskega zavoda v Ljubljani na obsežni pareli poleg Ljubljanske kreditne banke ob Dunajski cesti, Gajevi ulici in Bethovnovl ulici predstavlja gotovo največji gradbeni projekt zadnjih lei. Stavba pa bo tudi zgrajena na enem najlepših stavbišč v Ljubljani. Za projeki vlada tako med strokovnjaki, kakor tudi v širši javnosti najživahnejše zanimanje, kar nam je potrdil nenavadno živahen obisk razstave konkurenčnih načrtov, ki je bila nedavno v dvorani OUZD. Javne konkurence za idejne načrte hišne skupine se je udedežiio nič manj kakor ,'iO arhitektov in so bili, kakor že objavljeno, enako nagrajeni trije načrti (arh. prof. Vur-nik, arh. Spinčič in kand. arh. I. Mesar tor stud. arh. M. Sever in B. Stupica). Kakor je razvidno iz zapisnika ocenjevalne komisije, rezultat konkurence ni b:l baš zadovoljiv, kajti nobeden od predloženih projektov ne ustreza povsem intencijam r^vpisovalca in ni nobenega od njih priporočali v izvršitev. Vsak od nagrajenih ali v nakup priporočenih načrtov je o al eno ali drugo idejo, ki jo bo morda mogoče pri definitivní izdelavi načrta porabiti. Večina načrtov je bila izločena i zaradi prekoračenja stavbnega programa in j drugih napak, vendar pa kaž: zapisnik ocenjevalne komisije, da so tudi nagrajeni projektanti šli preko danih dispozicij in vsebujejo ludi njihovi projekti bistvene pogr ške, kar je dalo komisiji poved, da nobenega :ii predlagala v izvršitev. V splošnem se je pr- malo važnosti polagalo na razstvetljavo stranskih prostorov na ekonomsko stran rešitve in na alternativno rešitev pasaže od Dunajske ceste do Gajev« ulice. Vsa konkurenca daje utis, da glede žalitev in dispozicij ni bilo potrebne jasnosti in jc bilo zato projektantom težko zasnovati načrte v smislu intencij razpisovalca ter i e morala ocenjevalna komisija nagraditi projekte, ki so v gotovi h h koncepcijah šli prav tako preko programa. Zapisnik ocenjevalne komisije z malimi izjemami no navaja skoro nikakih vrlin posameznih projektov, temveč v glavnem le napake, vendar pa pri priznani sposobnosti slovenskih arhitektov ne moremo verjeli, da bi bila krivda neuspeha samo na njihovi strani Primorske novice Dr. Sardoč je. kakor znano, konfinira i na nekem liparskem otoku. Oblast mu je dovolila, da sme izvrševati zobozdravnišlvo. Ivan Stari, bivši urednik »Istarske lliječi . ki je konfiniran na Ponzi, je otvoril tam vinotoč (spaccio vini). Goriški prošt dr. Alojzij Faidutti se po vojni kot razupit avstrijakant ni mogel vrniti na svoje službeno mesto v Gorici. Zaio ga je poslal Vatikan k nuncijaturi na Litvan-skem. Te dni mu je podelila filozofsko - !eo-logična fakulteta na univerzi v Kovni« dek-lorsko diplomo honoris causa za njegove zasluge za to fakulteto. Adventisti, ki naznanjajo drugi prihod Kristusov, so pričeli razvijati veliko propagando po primorskih pokrajinah. Po Trsiu in okolici se gibljejo agitatorke, ki prodajajo knjižice, ludi v slovenskem jeziku, in ponujajo list »Araldo della veritä:\ Središče advent ist i čnega delovanja je v Firenzi. Premeščena sta učitelja: Ivan Ferrini (Fergačič) iz Kanala v Ligurijo in Fran Kr-bavac iz Boljunca v Lombardijo. Premeščeni sta dalje učiteljici: Ljudmila Kocevar iz Hrenovic v Umbrijo in Frida Kunster iž Milj v Emilijo. V St. Vidu pri Vipavi .ie umrl g. Fran Kavčič, znan veleposestnik in kmetijski strokovnjak. Naj počiva v miru! 1 Slamnike In SYifene klobuke I zadnja novost in tudi preoblikovanje istih v najkrajšem času in po najnižjih cenah priporoča i I Modni salon Marija Jeglič | Í Ljnbljana, Slomškova ul. £7. 5104 f 5104 i \ a VeCiko noe íepift oMacií za dame in gospode nudi naša elitna konfekcijska tvrdka F. LUKIČ v Stritarjevi ulici. — Elegantne obleke in površniki za gospode. Za dame vse najlepše toalete, ki jih predpisuje moda za letošnjo pomlad. Bomače vesti * Visoko avstrijsko odlikovanje vseuč. prof. dr. Milana Vidmarja. Včerai dopoldne je avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. dr. Pleinert povabil k sebi pro-rekitopja g. vseuč. prol inž. dr. Milana Vldimarja in mu izročil visoko avstrijsko odlikovanje >Grosses Ehrenzeichen der Republik Oesterreich« v priznanje zaslug na področju elektrotehnike. Letos mineva namreč ravno 20 let, odkar ie g- dr. Vidmar sotrirdimk avstrijskega časopisa za elektrotehniko. V januarju je bil g. dr. Vidmar od strani Nemčije odlikovan s tem, da je bil ob jubilejnem kongresu Zveze elektrotehnikov v Berlinu imenovan za dopisnega člana. — Avstrijsko odlikovanje je velik bel križec na be lorde če m traku in se nosi okrog vratu. K visoki počastitvi g. prorekirorjiu dr. Vidmarju iskreno čestitamo. * Poljsko oblikovanje dr. Rusa. Predsednik Zdravniške zbornice v Ljubljani mestni fizik g. dr. Mavrácij Rus je odlikovan s poljskim redom Polonia restítuta. Red mu je na svečan način izročil generalni konzul pelijske republike v Zagrebu. * Francosko odlikovanje. Generalni direktor Družbe za zračni promet g. Tadija Sotfdermajer je odlikovan s francoskim redom Legije časti. Odlikovancu ie bil red izročen v francoskem poslaništvu v Beogradu, kier je bik njemu na čast prirejena slavnostna večerja. * Izpremembe v železniški službi. Upokojeni so zvaničniki I. kategorije 1. skupine: Muršič Peter, kurilnica, Lfiubliana M. gor. kol.; Spegltič Karel, Maribor gl. k.; Karpe Karel, Ljubljana gl. kol.; Kolesa Anton, Ljubljana gl. kol.; Smrdel Gašpar, Ljubljana, si. kol.: Zupančič Ivan, Ljubljana gl. kol.; Ravnik Josip, Ljubljana gl. kol.; Sprogar Franc, Ljubljana gl. kol.; Železník ar Karel, Ljubljana gl. kol.; Ster-niša Ivan, Maribor, gl. kol.; Ogjrinc Ludo-vik, Pragersko; Marčič Simon, Pragersko; Justin ek Blaž, Pragersko; Mavric Ferdinand, Tezno; V ode ná k Jernej, Maribor gl. kol; Schnut Ivan, Maribor, glav. kol.; 2. skupine: Gomoj Franc Zalog. * Osebne vesti s pošte. Premeščeni sta uradnici Lidija Pečenko z Ljubljane 1 v Mursko Soboto, Marija Mozetič pa iz Murske Sobote na Ljubljano 1. Upokojeni so zvan. 1. skupme: Martin Gruden, Fr. Puc, Fr. Šuštar na Ljubljani 1 iti E. Zupiu na Ljubljani 2. * Službeno potovanje bana. Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec odpotuje službeno iz Ljubljane in zato odpadejo prihodnji torek 15. t. m- običajni sprejemi pri njem. * Promocija. Včeraj ie pro.uoviral za veterinarja g. Franc Moser na veterinarski fakuliteti v Zagrebu. Čestitamo! * Državni tehnični izpit so napravili pri ministrstvu za gradibe v Beogradu in-ženjeri gg. Ciril Pogačnik, Anton Umek in Lavoslav Viher. Čestitamo! * Janezu Trdini se bo odkrila spominska plošča v Mengšu. Iz Mengša nam pišejo, da se je sestavil odbor za odkritje spominske plošče pisatel'ju in narodnemu bu-di'teMu Janezu Trdini. Ob stoletnici njegovega rojstva se mu bo vzidala spominska plošča na kraiu, kier je stala njegova rojstna hiša. * Gostovanje g. Rogcza v Zagrebu. Bivši režiser narodnega gledališča v Ljubljani, sedaj član Narodnega divadla v Pragi, g. Zvonimir Rogoz, bo danes in v ponedeljek gostoval v zagrebškem gledališču v naslovni vlogi Shakespearejeve tragedije »Hamlet«. * Socijalno-higijensk; tečaj Narodne ženske zveze se prične v Zagrebu 1. maja. Največje zanimanje za ta tečaj je pokazala Slovenna, dočim ie odziv iz drugih pokrajin precej slab. Obiskovalkam tega tečaja se nudijo vse mogoče koncesije in tud: potne olajšave. Prijave se sprejemajo še do 20. t. m. pri tajništvu zveze v Zagrebu, Mrazovičeva ulica 12. * Tridesetletnica Levčevega »Slovenskega pravopisa«. Prejeli smo: Leta 1899 je izšel Levčev »Slovenski pravopis«. Znanstveno delo, ki je vzbudilo pravo pravcato vojno zaradi novega pravila, da ie »1« izgovarjati kakor >v« pred soglasnimi in na koncu besed. Uprli so se tej izreki prof. Bežek, Hešič in Peru šek. Pravde še sedaj ni konca im je menda ne bo. Drugače je »Pravopis« v mnogem oziru utrdil naš jezik. 'To velja posebno za poglavje v katerem je Leveč pisatelje pouči'!, kakšen bodi besedni red v stavku. Mnogo je pripomogel tudi k pravilni pisavi premnogih besed s prideianim »Slovarjem-, ki obsega celih 40 strani v treh stolpcih. Ob tridesetletnici je ta »Pravopis« še vedno dobro navodilo vsem pisateljem. * Razstava planinskih fotografii v Zagrebu. V okvirju Hrvatskega planinskega društva se je že pred leti ustanovila fotografska sekcija, ki si ie stavila nalogo, da bo snemala najlepše kraje naše kraljevine in da na ta način sestavi zbirko, ki naj bi služila v propagandistične svrhe. Na zagrebškem zboru je ta amaterska fotografska sekcija priredila sedaj razstavo krasnih pokrajinskih fotografij, ki vzbujajo splošno pozornost. Izmed slovenskih amaterjev so zastopani: Ivan Bonač iz Ljubljane s posnetki, med katerimi so zlasti zanimivi Triglavska jezera, Rja vina in motivi iz Rateč; dobro je dalje zastopan Josip Kunaver iz Ljubljane, ki je tudi na tej razstavi potrdil svoi sloves. Njegovi posnetki so nekaj izrednega. Vso pozornost zaslužijo tudi dela Ive Erhartiča iz Celja. Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.! Novo! KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. & E. Skaberně, Ljubljana v senzacionalnem filmu pustolovščin. Cmm in pekel KINO IDEAL * »Jadranska Straža« za april. Prejeli smo aprilsko številko »Jadranske Straže«, bogato ilustrirane in z zanimivo vsebino. »Jadranska Straža« izhaja mesečno v 13.000 eksemplarih. Revijo urejujeta Niko Bartulovič in Ivo Laiiman. Naročnina znaša za celo leto 120 dinarjev. Revija se naroča v Splitu, Jelačičeva ulica 1. * Opozorilo. Ker se glede na nedavne časopisne vesti, da jc imetnik tvrdke Zumbulovič jz Beograda preveden v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, ponovno dogaja, da prihajajo od imenovanega oškodovane stranke iz najrazličnejših delov Slovenije osebno k podpisanemu sodišču prijavljat svoje tozadevne zahtevke, se vsi interesenti opozarjajo, naj se tozadevno obračajo s svojimi prijavami na svoja pristojna sodišča ali pa naj pošli j jo pismene prida ve temu sodišču. * Ribarske knjižice se dobivajo pri sre-skili načelstvih (okrajnih glavarstvih), v Ljubljani pa pri mestnem magistratu. Glede pristojbin se jt Ribarsko društvo informiralo pri ribarskem referentu na kmetijskem oddelku banske uprave g. dr. Dolinarju in izvedelo tole: Ribarske knjižice za lastnike ali zakupnike ribolovov stanejo, kakor lani, 300 Din in kolek 25 Din. Toliko znaša pristojbina za ribarsko knjižico tudi za one, ki hočejo loviti plemenite ribe vse leto. Kdor pa bo lovil plemenite ribe to je postrvi, lipane itd. na leto ne več, kakor 90 krat torej 90 dni, si naj vzame karto (belo) za 3 mesece, mora pa imeti, ako ni lastnik ali zakupnik ribolova, v knjižici od lastnika ali zakupnika vpisane dneve v mesecu, kedaj sme loviti. Dokler število teh dni ne presega številka 90. ie bela knjižica veljavna, sicer je treba nabaviti novo. Za ribiče belih rib zna'-a pristojbina za ribarsko knjižico za vse leto 150 Din in kolek 25 Din. Vse to velja za bivšo ljubljansko oblast, dočim banska uprava glede bivše mariborske oblasti doslej kakor se zatrjuje, ni ukrenila še ničesar definitivu ega. * O vdovcih in vdovah smo prejeli jz Ormoža naslednji zanimiv prispevek: Dne 6. t. m. v neki gostilni ugotovili, da se moški bolj naglo selijo na drugj svet kakor ženske. Samo v naši občini imamo nad 60 vdovic, vdovcev pa samo S. Razmerje med tema dvema številoma vsaj za naš krai razodeva, da nas vrle Ormožan-ke prav rade preživijo. * Dedščina iz Amerike. Iz Begunj nam pišejo: Itz Rio de Janeira ie prispela novica, da je tam umrla Marija Avsenik ali Ovsenilk, rojena in pristojna v občino Begunje na Gorenjskem. Baje .ie zapustila veliko premoženje. Družina Avsenikov ni zelo razširjena, zato se obeta sorodnikom precejšnja dedščina. Želimo pač samo, da se nebj tudi ta vest izprevrgla v običajno bajko o stricu ali tetki iz Amerike. * Nakup konj za našo vojsko. Po odredbi ministra vojske in mornarice bo vojaška uprava nabavila za potrebe vojske 1340 koni. * Velikonočne razglednice. CMD ie izdala za velikonoč prav lepe razglednice. Dobijo se v vseh knjigarnah in večjih trafikah. Kdor narodno čuti, naj zahteva povsod razglednice CMD, ker s tem podpira prepotrebno narodno obrambno šolsko družbo. * Namesto venca pokojnemu g. Martinu Colariču ie daroval za invalide g. Peter \ ZA ^ °ка.'гиа bo tra aia IS dni. Druga ekskurzija (odhod jz Bor-deauxa) v Maroko, na Casablaneo itd. ter vrnitev v Marseille. Ekskurzija bo trajala 11 dni. Tretja ekskurzij (odhod iz Bordeaux^ 23. aprila) čez Španijo, Vigo, Malago itd. tia Marseille. Ekskurzija bo trajala 11 dni. Vsa pojasnila daje zastou-nik Ivan Kraker, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 499 ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. (Prtffter|ci|fe naše pomladanske plašče, oblekce ln moške obleke lastnega Izdelka z drugi' mi; kupili boste pri Sorup & 4£o. LJUBLJANA, Miklošičeva 14« * Svarilo. Ker izvršujem mesarsko obrt osebno, opozarjam vsakogar, da nihče ni upravičen na moje ime kupčevati ter sklepati pogodbe. Za sliične kupčije tudi ne i^mčta! Alojz Mule, mesar, Pragersko. 559 * Priporočam svojo lepo zalogo modernih čevljev. Ivan Mihek. Vrhnika. 537 * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-IH. * Lepotično grmičevje, smreke, borovce, ciprese, nizke in visoke vrtnice, različne trajnice, pelargonije itd. priporoča tvrdka Arah BAJEC, Ljubljana. Vrtnarija: Tržaška cesta št 34, tel. 3242; cvetličarna: Pod Trančo št. 2, tel. 3222. * Pri nakupu klobukov si oglejte bogato založeno specijalno trgovino M. Boga- taš prej Pok, Stani trg 4. 552 * Lepo napredujoča trgovina. Redke so pri nas trgovine, ki bi se bile od vojne sem tako visoko dvignile, kakor inodim tvrdka A. Šinkovec n a s 1. K. S o s s, ki si je pridobila tekom prošlega lOletia s sistematično zasnovanim organteator-skim delom vseobči sloves v svoji stroki. Zopet je razširila in modernizirala svoje poslovnice, da bi tako še bolj zadovoljila občinstvo ter zadostila njegovim potrebam. S prvim aprilom so bili otvorjeni novi, uprav velikomestno zasnovani prodajni prostori v prvem nadstropju. Tvrdka nanovo vpelje gotove damske obleke in se bo potrudila, da s temi novimi, kakor tudi dosedaniimi predmeti občinstvu kar najbolje postreže. Iz Lj&blfane u— Kraljeva zahvala ostrostrelcem. Na vdanostno brzojavko povodom 3«'i8. občnega zbora ostrostrelcev je prejel predsednik društva g. Jean Schrey potom banske uprave zahvalo Ni. Vel. kralja. u— Občinski svetnik Fran P^šek t. Pred-snočnjim ie umrl občinski svetnik g. Fran Pišek. železniški prostorni mojster v d. in hišni posestnik na Zavrteh 4. Po rodu je bil iz Male Kostrivnice pri Litiji, kier se je rodil 1861. Kot železničar ie služboval svoičas v Gorici. Št. Petru na Krasu in drugod. Odlikovala ga .ie vedno močna narodna in napredna zavednost. Po izvolitvi v ljubljanski občinski svet jeseni 1927 .ie bil eden njegovih naistareiših članov. Užival ie zato vsestranska ugled, posebno še tudi zaradi svoie marliivosti in ljubeznivega značaia. Zapušča ženo in dve hčerki, učiteljico Franio v Kran.iu ter poštno uradnico Lojzko v Ljubliani Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri ob 15. ;zpred hiše, žalosti k Sv. Križu. Iskreno sožalje globoko užaloščeni družini. Mestna občina ie v znak žalovanja na magistratu izvesila črno zastavo. Društvo železniških upokojencev vab; vse svoje člane k pogrebu g. Piska. u— »Potopljeno brodovje.« Samo še danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v kinu Ideal film o bitki pri Skagerraku. potopitvi nemškega vojnega broJovja pri Cap Tlowu itd. Senzacionalno filmsko delo sii mora vsakdo ogledati. Cene najnižje od 2 Din dalje. u— Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi Offetnbachova opera »Hoffmannove pripovedke« z gostom Vičarjem. V drami bo drevi francoska komedija »Naš gospod župnik«. Obe predstavi pri znižanih cenah. Prva vprizoritev pasijonske igre »INRI« bo v torek. a potT«bš&oe DA-peoeje t drogerijah «amc, ljubljana KAMC (Wol!*am;, MARIBOR CENIK GRATIS! u— Posetnikom Šmarne gore je dovoljeno hoditi le po modro markiranih potih. Ker so bili v izletnik d;ieh že večkrat gozdni požari, bodo morali posestniki naznanjati one, ki hodijo po prepovedanih potih, da plačajo globo do 200 Din in povrnejo škodo. u—- Pevci! Udeležite se pogreba majorja Martina Colariča, ki bo v nedeljo ob 16. Zbirališče pred hišo žalosti. Dunajska c. 14. Peli bomo pred hišo »Človek glej« v cerkvici pri Sv. Križu »Usliši nas, Gospod«, pri gnobu pa »Oj Doberdob«. Note prinesite s seboi! u— Smrtna kosa. V Ljubljani e vče-ai popoldne po dolgem bolehaniu umrl višji vladni svetnik v pokoju g. Karel C i g o i. Pokojnik ie bil uradnik Glavne bratovske skladnice v Ljubljani m upravi ic i j Pokrajinskega sklada za rudarje v Ljubijani. B;: je znan kot vesten uradnik in je u i val splošno priljubljenost. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! u— Žalna seja Zveze slovenskih vojakov iz svetovne volne in Udruženja vojnih invalidov za umrlim majorjem Martinom Colaričem bo v zbornici mestnega magistrata v nedeljo ob 11. Tovariši jz svetovne vojne, ki bodo že v Ljubljani, nuj =e seje udeleže. ZSV in UVI. u— Zveza slovenskih vojakov Ljubljana Moste poziva člane, da se korporativně udeleže pogreba vrhovnega častnega predsednika majorja g. Martina Colariča, Najboljše darilo za Velikonočne praznike so radijske kompresse »Radiumschema« iz St. Joahimova pod državno gaianciio CSR, katero je najboljše sredstvo za Iečenje reunratičnc nev-ralgične in živčne bolezni. Dobiva se v glavnem zastopstvu za dravsko banovino 5740 Ljubljana, Gerbičeva ulica 19. Proti posnemanju se svari! ki bo danes 13. t. m. ob 16. iz hiše žalosti, Dunajska cesta 14. Zbirališče ob pol 16. pred Kmetsko posojilnico u— Dobrovoljci, danes 13. t. m., se udeležimo pogreba pok. Martina Colariča, rez. majorja :n predsednika Zveze slov. vojakov! Po?reb se bo vršil ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 14. je edini tednik, ki prinaša samo pripovedno in poučno branje. »Roman« je nafcenefši list ker stane, ako ga naročite za tri mesece številka samo Din 1.5Э Uprava: Ljubljana, Breg 10. u— Pomladek Rdečega križa na I. de§ki meščanski šoli na Prulah je priredil 12. aprila dan pirhov v obliki srečolova, čigar donos je n-ame-n-jen za velikonočni dar najrevnejšemu marljivemu učencu zavoda. Prireditev je lepo uspela, zato vsem plemenitim darovalcem :n kupcem srečk najtoplejša zahvala! — Prijatelje mladine opozarjamo na današnjo interno akademijo Pomladita Jadranske straže na meščanski šoli na Prulah. Vršila se bo ob 10. dop. v telovadnici. u— JAD »Triglav«. Društveni lokal v Kazini fco od ponedeljka 14. t. m. zopet odprt. u— Splošna maloželezniška družba d. d. r Ljubljani, javlja, da bo s ponedeljkom 14. t. m. ustavila avtobusni promet na progi Ljubljana— Št. Vid—Medvode. u— Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ni,, bo v sredo, 16. t. m. točno ob 20. Predaval Ђо g. dr. Ivo Pire o temi: Hrana — vzrok bolezni. Vstop pro-st. u— Sokol I Tabor sporoča svojemu članstvu, da bo od 14. L m. dalje društvena pisarna v južnem delu stavbe. Vston skozi mali vhod iz Vrhovčeve ulice. Uradne ure dnevno od pol 2. do pol 3. in od 6. do 8., ob sobotah pa od 4. do 7. Pri tej priliki prosi društvo svoje članstvo, da poravna članarino, bodisi osebno v društveni pisarni ali po inkasantu, ki pobira te dni, ali po ček. računu štev. 11.253. Opozarjamo tudj na veliko zalogo društvenih razglednic, ki so naprodaj v društveni pisarni. Bratje, sestre, se/ajte poslužujte se tudj teh ob vsaki priliki. u— Invalidi pri pogrebu našega prijatelja in zaščitnika g. Martina Colariča gremo skupai s tovariš: bivšimi vojaki svetovne vojne. Pridite polnoštevilno v nedeljo 13. t. m. ob tri četrt na 4. pred Kmetsko posojilnico. u— Ugotavljamo, da ie bil pri spre ie-mu učiteljskega pevskega zbora ob po-vratku s turneje na kolodvoru v Ljubljani korporativno zastopan rudi pevski zbor Glasbene Matice. Toliko resnici na ljubo-u— Društvo državnih upokojencev in upoko-jenk v Ljubljani vabi člane, da se po možnosti udeleže pogreba društvenega odbornika majorja g. Martina Colariča, iki bo v nedeljo ob 1€ iz liiše št. 14 na Dunajski cesti. u— Interna plesna vaja Starešinske organizacije »Preporoda« bo danes ob 16. v mali dvorani Kazine. u— Sokol I. poziva članstvo, da se danes udeleži pogreba br. Colariča v civilu z znakom. u— Pevsko društvo »Slavec« poziva moški zbor. da ее udeleži pogreba gospoda Martina Colariča. u-— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes ob 11. uri obvezna pevska vaja mešanega zbora, v ponedeljek nastop. Društvo poziva pevce, da se polnoštevilno udeleže pogreba preminulega majorja g. Colariča danes ob 16. z Dunajske c. 14. u— Vsem tistim, ki tTpe za revmo, se priporoča pravilna in učinkovita masaža v kopališču »Slon«. Odprto od 7. do 19. ure vsak dan razen v ponedeljkih in nedeljah popoldne. u— Dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15, ne sprejema do 22. t. -m. Primarij dr. Pogačnik javlja, da zdravi odslej tudi z radijem (radftim), uspešnim sredstvom proti reku in za sicer težko ozdravljive rane, kožne in druge bolezni. — O radiju Cradium} bo predaval radio v ponede~ I jek, dne 14» aprila ob pol 7* — — zvečer — — и— Sokolsko društvo Vič in cerkveni koncert na Viču. Prejeli smo: Po viški občini se širi zadnji čas govorica, da je Sokolsko društvo Vič odklonilo sodelovanje svojih članov pevcev pri cerkvenem koncertu obe 6. t. m. Navajala so se celo imena nekih članov, ki naj bi bili za sodelovanje, odnosno proti sodelovanju. Ker bi širjenje takih neutemeljenih govoric uteg-nio imeti za posledico nerazpoloženje gotovih krogov napram Sokolu, smatramo za potrebno naslednjo ugotovitev-: Sokolsko društvo Vič ni prejelo vabila k sodelovanju pri cerkvenem koncertu dne 6. t. m. Najgrandijoznejše filmsko veledelo vseh časov! «dim ta§tn° življenje, trpljenje in smrt našega Izveličarja Jezusa Kristusa. Nad 10.000 sodelujočih! V glavnih vlogah najboljši umetniki! Nepozabno! Dveume predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Tel. 2730 Kino „Ljubljanski dvor" V primeru take prošnje bi bil odbor gotovo zavzel konkretno stališče in ga tudi oficijelno sporočil cerkvenemu pevskemu zboru na Viču. Morebitne izjave ali mnenje nepooblaščenih posameznikov pa se nikakor ne morejo istovetiti s stališčem društvenega odbora ali celokupne organizacije. Toliko v vednost viški javnosti. — Sokolsko društvo Vič. u— Za velikonočna voščila kupujte razglednice Jugoslovenske Matice, ki se domač umetniški izdelek in po 1 Din povsod naprodaj u— Nerodui rekruti. Fantje odhajajo v vojake, pojejo po ulicah in uganjajo svoje šale tako kakor že od nekdaj. Nekatere skupine so prav originalne in ne preveč nerodne, dočim nastopi dru gib niso baš dostojni. V veliki meri je temu krivo prekomerno popivanje, iz česar se rodita rada prepir in pretep. Takih nastopov ie bilo včeraj im predvčerajšnjim v Ljubljani več, čeprav so hodile okrog vojaške patrulje, ki so imele nalog, čimprej spraviti rekrute v vojašnice. V gostilni »Novi -vet« na Gosposvetski cesti so se spoprijeli Stnlcd-ničani jn Pirnioani. Ogražali so se celo z nož; Ln sekirami. Pri tem so bili ranjeni France Grabeč, France Jeraj, Jože Pre-š rn, Jakob Duhovnik in Ivan Petač. Stražniki so pretepače naložili slednjič na »zelenega Henrika« in jih zapeljali v vojašnico. — Pred kasarno vojvode Mišica v Metelkovi ulici je predvčerajšnjim napadel 25-1 e trni Jože I. iz Dola vojaka Život j na biojadinoviča tn ga ranil na glavi. Vojaki so Jožeta spravilj v kasarno, nakar ga je vojaško oblastvo. ker ni bil rekrut izročilo po iztreznienju polociji. Fant bo seveda za svoj nastop prejel bridko kazen. Tvrdka u— Tri nezgode na ulici. Na Kongresnem trgu ti'k uršulinské šole se je predvčerajšnjim okrog poldneva pripetila mala nezgoda, katere žrtev je postala 6-letna hčerkica policijskega uradnika Zora Markoči-čeva. Deklica ie šla v družbi svoje matere v mesto in se na Kongresnem trgu ustavila pred neko trgovino, dočim je mati čakala v Zvezdi. Ker se je deklica predolgo ustavljala pred izložbo trgovine, io je matj poklicala k sebi. Mala Zora je skočila čez cesto, baš takrat, ko je pri vozil mimo neki tovorni avto, ki je dekletce podrl. Zora ie ostala pod avtom, k sreči pa je šofer tako hitro ustavil, da se ni pripetila hujša nesreča. Mala Zora je odnesla poleg strahu le male poškodbe na glavi. — Na Dunajski ccstj pred »Šestico« je podr] predsnočnjiim kolesar Anton K. 5-letno Marijo H. z Gosposvetske ceste 13, ki je hodila tam brez nadzorstva. Povoženo dekletce, ki pa ni odneslo hujših poškodb, je odvedla potem domov starešja ženska, ki pozna imenovano družino. — Na križišču Dunajske ceste in Bleiweisove ceste je podrl predvčerajšnjim ob 18. trgovec Ivan L. z avtomobilom na tla kolesarja Franceta Gorenca. Prednja kolesa avtomobila sta šli preko Gorenca in je šofer baš še pravočasno ustavil, da nista žrtve pograbila tudi zadnua kolesa. Gorenca so spravil nato izpod vozila, a ne preveč poškodovanega, tako da ie mogel sam nadaljevati pot. u— Oslabela na ulici. Delavka Josipina Čerganova. stanujoča na Tržaški ccstj 16, je imela opravka v mestu. Ko je šla po Tavčarjevi ulici, se je pričela nenadoma opotekati in se po par korakih zgrudila ra tla. Prj padcu se je poškodovala na obrazu in io ie moral stražnik odvesti na stražnico, kjer so ji nudili zasilno pomoč. Cerganovi je postalo slabo zaradi živčne preutrujenosti. Spoštovane gospodinje! Od dne 14. t. m. do 30. t. m. dobi vsak cenj. odjemalec kave pri tvrdki B. Motoh Ljubljana, Vodnikov trg 5, lepo pločevinasto posodo za spravljanje kave oziroma lep orientalski krožnik kot velikonočno darilo. Oglejte si izložbo! Kavo pražim dnevno v lastni elektr. pražarni po 6 kg naenkrat, zato je dnevno sveža. Priporoča se in prosi za obisk. 5834 u_ Brat brata z nožem. K čianku pod tem naslovom Izjavlja g. Mušan M., da n; res, da bi se nahajal skupno z bratom Osmanom v zaitrkovalnici >Pod stopnicami« in da ni prišel z bratom v prepir v imenovanem lokalu. Mušan M. je prišel v ADVOKAT dr. S. Eažem sporoča, da je otvoril svojo ADVOKATSKO PISARNO v LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 31 (v Zidarjevi hiši). 5697 u— Originalen berač. Berač Janez Ku-šar, pristojen na Jezico, je bil že 27-krat predkaznovan, največkrat zaradi beračenja, pa tudi zaradi drugih grehov, 'z Liub-Ijane ie izgnan že od I. 18S5.. vendar ;e medtem v zli с prepovedi po ovinkih večkrat obiskal Ljubljano. V 'testo ie prišel tudi včerai in moledoval okrog dobrih lijudi. Naenkrat pa se mu je zazdelo, da so milodarj na ulici preskromni, zaradi česar si ie skušal pomagati na drugem mestu. Odšel ie v frančiškansko cerkev in se postavil tik kipa sv. Antona. Snel >e klobuk in ga molil predse. »Kaj boste dajali sv. Antonu, dajte raje meni!« ie godrnjal in lovil skromne dinarčke Ženske so ga poslušale in se smejale, na pa se ie razhudila in hitela poklicat stražnika. No. in kmalu zatem je stal prebr sani Janez že pred dežurnim uradn'k. .n na policiji, ki mu je povedal, da bo m oni i v luknjo in potem pred hude sodnike. Iz Celja e— D per a »Rigoletto« na celjskem odru. V nedeljo 27. t. m. uprizori mariborsko gledališče v Celju Verdijevega »Rigoletta«. Pri predstavi bo pela vlogo Gilde ena naj-slovitejših koloraturk, prejšnja primadona zagrebi-c, sedaj graške opere, ga. Tinka Weseí-Polla. Poleg nje bosta pela še dva odlična gosta, bivša člana mariborske opere ga. Zamejič-Kovičeva ter g Neralič Ker so stroški za predstavo veliki, mora biti predstava najkasneje do sobote 19. t. m zasigurana z razprodano hišo. Veljajo trikratne dramske cene Če ne bo do takrat razprodano gledališče, se predstava ne more vrš'ti. e— Veliki koncert CPD v Celju bo nepreklicno 31. maja. Pevke in pevci se opozarjajo, da bodo pevske vaje v velikem tednu takole: v ponedeljek 14. t. m. za ženski, v torek 15. t. m. za moški in v sredo 16. t. m. za mešani zbor. e— Nova strokovna organizacija v Celju Te dni je bil ustanovljen v Celju Strokovni klub frizerskih pomočnikov in pomočnic, čigar namen je pospeševanje splošne strokovne izobrazb članstva in ustanovitev posebne strokovne šole po vzorcu drugih večjih mest. Klub bo ustanovil tudi lastno strokovno knjižnico. Doslej je h klubu pristopilo že nad 30 članov in članic, katerim predseduje g. Fr Frajle. e— Se enkrat opozarjamo vso celjsko javnost na zanimivo predavanje urednika g. Davorina Ravljena o njegovih vtisih s potovanja med našimi rojaki na Westfal-skem. Predavanje bo jutri 14. t m. ob 20. na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v predavalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici. e— Mestni odbor Jadranske straže v Celju bo imel svoj občni zbor jutri 14. t. m. ob 20- v rdeči sobi Narodnega doma e— Smrtna kosa. Na Mariborski cesti 1° je umrla 761etna delavka Alojzija Soršča-.iova, na Babnem pa je isti dan umrla 841etna prevžitkarica Marija Dolenčeva. e— Nesreča pri delu na cesti. Pri popravljanju ceste je bil zaposlen 11. t. m. dninar Gregor Jeseničnik iz Tiůove pri Sv. Jeronimu. iMed delom si je po nesreči pri h filtern krvi se priporoča naravni Planinka Bahovec Začnite s G—12 tedensko spomladansko kuro, da boste sveži in zdravi! Proizvaja apoteka BAHOVEC, Ljubljana imenovanj lokal šele na poziv tamošnj.-uslužbenke in ie oskrbei, da so Osmanu ki se je sam poškodoval, odpeljali v bol nico. Popoldne po odhodu iz bolnice j t-Osman napadel Mtišaua zategadelj, ker mu je očital njegov nerodni način življenja. V ostalem nima Ostnan z Mušauovo trgovino ni'kake zveze. padcu zlomil levo roko v nadlehti in je moral poiskati zdravniško pomoč v celjsk» lavni bolnici. e— Dve nezgodi. V Spodnji Rečici ob Savinji si je sedlar Kancijan Gregom med delom zlomil desno nogo pod kolenom. — Enaka nezgoda se je pripetila tudi 51 leim drvarjevi ženi Mariji Štěbetovi iz Solčave Oba poškodovanca se zdravita v celjski javni bolnici. e— Tatvina kolesa Mesarju Viktorju Hohnjecu iz Celja je odpeljal neznan tat v četrtek zvečer z dvorišča gostilne »Pri angelu« v Prešernovi ulici dobro ohranjeno kolo znamke »Elektra«. Kolo ima tovarniško številko 2655 in ima na obeh blatnikih napis: »Škerlec Milko, Sv. Tomaž-Ormož«. O tatu še nima policija nobenega sledu. Cprof• dr. £. SCajmet je popolnoma opnstil zdravniško prakso -,818 e— Nočna vinska zgodba. Predsmoč-njim se je 391etni čevljarski pomočnik Jakob Z precej navlekel vinske kapljice. Na svoji vinski turneji je zabredel tudi v ne ki lokal sredi mesta, kjer je pričel brez vzroka napadati in psovati natakarja. Ta ga je nekaj časa poslušal, nato pa ga je. ker Ie ni nehal sitnariti, vrgel s pomočjo svojega tovariša na cesto Jakob je tako trdo priletel na kameniti tlak, da se je občutno poškodoval na desnem očesu. Pomoč je moral poiskati v bolnici. Iflodne eevCh v bogati izbiri in po nizki ceni kupite pri 5803 tvrdki ST. STRAŠEK, CELJE. Kovaška ulica 1. Iz Maribora a— Anketa o regulaciji Glavnega trga se je vršila včeraj zjutraj v mestni posve tovalinici pod vodstvom podžupana dr Li-polda. Bansko upravo sta zastopala iä arhitekt Šubic in konzervátor dr. Steie iz Ljubljane. Navzoči so bili tudi domač mestni in zasebni arhitekti, razni interesen ni ter občinski svet. Razprava se ie vodila na podlagi regulacijskega načrta šefa mestnega gradbenega urada g. nad-svetmika Černeta. Po tem načrtu bi ostale stavbne črte Glavnega trga in okolice zu enkrat neizpremenjene, jnžna fronta nove ga dela od Osetove hiše do mostu рз b; se zazidala z visokimi stavba,ni in promet bi se na novo uredil. Smer prometa bi šla proti južnemu usfeiu Gosposke ulice čez sredino trga, kakor sedaj. Cesta bi se. znatno razširila. Pred ustjem Gosposke ulice bi se promet razdelil v dve smeri v dosedanjo proti Tattenbachovi in Vetrinj-ski ulici in v novo mimo magistrata do Stolne ulice, kjer bi se v lahnem loku ;00-iila s Koroško cesto. Južna fronta Glavnega trga bi potem bila določena samo za pešce. Stojnice bi se temu primerno potisnile jz.pred magistrata bolj proti sred.ni in južnem delu trga. V debati se je zla с poudarjalo, da ie treba probleme zazidanja južne fronte novega trga, niveiaci.ie prometa in tržišča enotno rešiti. Nekateri so predlagali razpis natečaja za najnoHš' tozadevni načrt, vendar do soglasja m prišlo in miso bili storjeni definitivní sk'e-pi. Člani ankete so si potem še na mestni ogledaLj položaj. Vprašanje je za enkrat ostalo nerazčiščeno jn bo zadeva zet et prišla nazaj v občinski svet, kier je bila že ponovno na dnevnem redu. a— Liudska univerza v Mariboru. Jutn. 14. t. m., ob 8 zvečer predavanje zagrebškega psihologa g. univ. prof. dr. Bujasa o aktualni in interesantní temi »Okulito zem in znanost«. Gotovo bo zelo zanims o stališče znanstvenika napram takozv okultnim vedam, ki vznemirjajo mnoge moderne duhove. Skioptične slike. To je zadnja prireditev pred veliko nočjo. a— Iz gledališča. Danes ob 15. priredi Ljubljanska »Svoboda« znamenito vojno dramo >Grob neznanega vojaka« v rсШ g. Bratka Krefta. — Zvečer ob 20. je prva repriza mogočne izvirne drame rz preteklosti Celjskih »Herman Celjski«, ki ie pr premi.ieri dosegla zelo velik uspeh. — V ponedel'jek se vrši v korist poolavljencei v južni Franciji ob 20. »Francoski večer« Na sporedu je nagovor dr. P. Strniska razne točke Glasbene Matice jn tukajšnje voine godbe, recitacije, ki ih medtiašaj.i gdč. Kraljeva, gdč. M. Starčeva ter g. A Novak. Nekaj solo točk zapojeta ga Za-meiič-Kovičeva ter g. Neralič. Velikonočne šunke štajerska perutnina, delikatesni mesni izdelki, sveže meso vseh vrst KONZERVE PASTETE najboljše in najcenejše pri Fr. Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6. 5793 a— Smrtna kosa. V četrtek popoldne je umrl v splošni bolnici 20-Ietnj voznik tvrdke Schcrbaum, Franc Kokoij. Danes ob 16. uri igrišče Ilirije — Ob vsakem vremenu HAJDUK, Split : ILIRIJA državni prvak Predtekma: ob 14.30 prvenstvena Primorje : Jadran 5820 a— Krajevni odbor Rdečega križa in občinski urad v Studencih pri Mariboru priredita prihodnje dni skupno zbirko za nesrečne poplavljence v Franciji ter prosita vse plemenito čuteče občinstvo, da prispeva po svojih močeh. Za naše poplavljence so imeli pred leti naši francoski prijatelj odprte roke, vračamo j:m z odprtim srccm! a— Radi proučavania novega obrtnega reda se bo vršil drevi ob 8. v Narodnem domu sestanek trgovcev in obrtnikov. Zveza obrtnih zadrug vabi vse interesente, da se sestanka zanesljivo udeleže. a— Slovesen parastos-sedmina po pok. Ni. Svet. patriiarhu Dmirriju se bo vršil danes, 13. t. m. ob 10..% doD. v p>avo-slavni kapeli. a— »Balada o vojni ln ljubezni«, žaloigra iz svetovne vojne, k: jo je priredil in zrežiral književnik Bratko Kreft po znani drami Francoza Roynola rOrob neznanega vojaka«, se vprizori danes ob 15. v tukajšnjem gledališču. Glavni vlogi igrata ga Sava Scherbanova in Bratko Kreft, mu-zikalne improvizacije na klavirju pa izvaja znani glasbenik prof. Rančigaj. a— Prešel tev dispanzerja za deco. Radi preselitve dispanzerja za deco v nove prostore Zdravstvenega doma, se obvešča občinstvo, da dispanzer od 14. do 21. aprila ne bo posloval. Na novo se prične s poslovanjem 22. aprila v poslopju Zdravstvenega doma, Koroščeva ulica 3 (dvoriščna zgradba bivše Scherbaumove vile). Ordinaci i ske ure za doienčke in deco predšolske dobe dnevno od 8.—12. dopoldne. Posvetovalnica za matere glede na nego dojenčkov in otrok ob torkih in četrtkih od 4.—6. pop. Ordinacije za bolno deco so namenjene manj premožnim slojem, posvetovalnica pa je na razpolago vsakomur. a— Dobrim srccm. Jugoslovenski dobro-voljcev, kj živi s svojo družino v veliki bedi, prosi dobre ljudi za staro obleko za svoje otroke (dva dečka po 1 in 3 leta ter dve dcklici po б in 8 let) Darila sprejema uprava Večerniika »Jutra« v Maribora in se nai oddaio pod šifro »Dobrovotjec«. a— Zanimivo poučno Perutz-fotopredavanie priredi jutri 14. t. m. zimskosportni odsek SPD ob 20. urj v dvorani Zadružne gospodarske banke o predmetu: »Kaj in kako hitro fotografiramo« ter o uporabi ortohromatske plošče s posebnim ozirom na njih razsvetljenje in razvijanje. Predavanje bo spremljalo 200 skioptičnih slik s krasnimi pokrajinskimi posnetki. Vstop vsa.komur pros: brez vstopnine. a— Za »Ljudsko knjižnico«. Po odvetniku dr. Reismanu je prejela »Ljudska knjižnica« iz sodne poravnave trgovca g. S-proti ge. B. radi žaljenia častii znesek 200 Din, darovan od ge. B. a— Obstrelil se je v četrtek prpoidne v nekii gostilni na Aleksandrovi -esti 19 letni Fran Žižek brezi>oselni sluga, z malo flobertipištolo, ki .io ie istega dne kupi Pravi, da ni vedel, da je krogia v n.iei. Krogla mu je prodrla dlan leve roke. Po Zohni &Ь&Це v St. (Ditfce nad Ljubljano bo otvoril dne 14. t. m. Jßvtze &®st v hiši g. Zaletela, veležgr.njarna. Sprejema od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. Ob nedeljah od S. do 11. dopoldne. Na željo tudi izven navedenih ur. Jfogavice, rokavice najmodernejše kravate itd. nudi po izredno ugodnih cenah tvrdka F. M. ROZMAN — LJUBLJANA Židovska ulica 7. — Lastni izdelki novih s pomladnih — — — in letnih pletenin! — — Pomladne novosti 5510 kakor plašče od 350— Din naprej, obleke, bluze priporoča po nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka Igu. Žargi Sv. Petra cesta st. 3 in 11 I. Institut za moderno ho smetiho (nasproti Gospodarski zvezi) Dvořáková ul. št. 3/II odstranjuje nečistoče obraza, ogrce, nadležne kocine, starostne gube, vraske itd. Gospodinje naj ne pozabijo, da imamo veliko zalogo in izbero manufakturnega blaga za moške in ženske obleke in da se kupi pri nas najceneje. PRI PLAVI KROGLI« — LJUBLJANA priporoča svojo bogato zalogo za praznike izbranega špecerijskega in koloni jalnega blaga. ЧА DEBELO! NA DROBNO! Solidne cene in postrežba! amo sako di vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimi-ranje nadvse finega Elida pudra. Kmetijski vestnik Kaj mora vedeti kmet o svinjski rdečici Na pomlad se spet polnijo svinjaki z mladim rodom. Veseliiu do gibčnih Hvalic je primešano pa tudi precej skrbi: kako bo kaj z zdravjem? Upravičena ie sk-rb saj vemo, koliko truda stane, preden vzgojimo doma puiske, še težje je pa danes šteti stotake, ki so postali tako redki za nakup pujskov. Posebno svinjska rdečica vznemirja vsako leto svinjerejce ter terja neoot-eb-ne žrtve od našega hudo preizkušenega kmeta. Nepotrebna pa je skrb jn žrtve so le sad naše nemarnost«. Kai pa je rdečica? Narod reče: Kri je zavrela prascu. In ima deloma prav. Svinjska rdečica ni prav nič drugega kakor ne. ke vrste šen ter je nalezljiva bolezen, ki nastane tako, da pride v kri po kaki majceni rani povzročitelj rdečice. To je mala okroglata bakterija, torej rastlina, ki se prav naglo razrase po vsej krvi ki jo porabi za rast, z nekimi izločki in odpadki pa zastrupla telo. Sedaj, ko vemo, kaj je svinjska rdečica, bomo tudi uvideli, da tu ne pomaga ne kajenje in ne mazanje. Če je kri bolna je treba pač kri zdraviti, porečete. Pri vseh nalezljivih boleznih so opazili, da ne poginejo vsi oboleli, temveč jih nekaj kar samih po sebi o-zdravi. Ko so pregledovali vzroke tega nenavadnega ozdravljenja, so dognali, da ima telo proti vlomilcem (bacilom) orožje v nekih proti sirupi h. Seveda pa nimajo vse živali enako moči in sposobnosti za tvorjemje protistirupov. Po dolgoletnih poskusih in opazovanjih pa smo danes tako daleč, da pripravimo telo umetno do tega, da se mu poveča možnost obrambe proti bakterijam. To pa napravimo na ta način, da vštreavamo zdravim živinam izvleček Ietéh bolezenskih povzročiteljev ali kakor obično pra- vimo: telo cepimo proti nalezljivi bolezni. Taka cepljena živina navadno niti ne oboli ne na tisti bolezni, proti kateri je Pila cepljena; če pa že, je bolezen prav mila io nikoli smrtna. Če nočete obvarovati svinje pred rdečico, dajte iih čimprej ce-piti. Cepljenje je najboljše in najcenejše zavarovanje za najpogostejo bolezen naših svinj. Pa še enega ne pozabite: preden daste svinje v svinjak, prebelite vsega, tudi strop in tla, da ga razkužite. Če se pojavi v vasi rdečica, ne hodi gledat obolelo živino, da še svoje tako ne okužiš. Okuž&jivost rdečice je namreč taka. da moreš prenesti povzročitelja nevede na obleki, če si se osmegrail ob les ali zid, ki je bil v stiku z obolelo živino. Morda še nisi dal cepiti vse dotlej svojih svinj, zato vedi: Zadnji čas je, da se izogneš nesreči. Kadar pa Ci živina že oboli, ne zdravi je, temveč jc takoj zakol». Preyreta mast in skuhano meso obolelih živali sta povsem neškodljiva. Pač pa pazi, da nimaš že prej ran ali da se ne raniš pri takih kolinah, ker se lahko okužiš, kar sicer ni opasno ali celo smrtnonevarno, pač pa nastanejo dolgotrajni srbeči izpuščaji 1ЩМРШШ Prava kolinska cikorija Peen: Pomlad Janeza Samčka Tako je dejal Samček: »Hvala Bogu in vremenskim postajam! Tak vendar je že pomlad! Lepa stvar — tale pomlad! Vsekakor in sploh! Ukrenili ,bo-demo' nekaj koristnega!« In je izbočil prsa in vdihnil globoko .. . Jaz, Peen, imam Janeza Samčka strašno rad! Odličen človek je to! Z eno besedo ,tain' fant! Mnogo imam prijateljev, mnogo znancev. Tako mnogo, da trpi moj žep. Klobuki so dragu plača slaba, odkrivam pa se vsakemu, ker sem spodoben človek in ne maram zamere ne levo ne desno! Le zamere ne! Za Janeza Samčka pa bi žrtvoval vse! Kaj klobuk, kaj denar! Rad se mu odkrijem; srečen sem, če ga vidim! Ljudi je mnogo, mnogo je prijateljev: Janez Samček pa je eden, edin, samcat! Kratka biografija. »Ne vemo. kje si se rodil, ne kod te je vihar podil!« Tako se glase verzi г a spomeniku Napoleonovem v Ljub-1 i ani in so namenjeni neznanemu gre-radirju Korzičanove armade, ki je prelival sv odo kri po Dravski banovini. Zakaj in kako, mnogim ni jasno, tudi meni ne, ker se nikakor ne zanimam za prelito kri, toda zadnji verz zadevo pojasnjuje: »da je naš rod od mrtvih vstal.« In je vsekakor verjetno, da je zadnji verz v znamenju resnice — toda to ni važno! Važno je, da ne vem, kje se je rodil Janez Samček. In ga nisem nikoli vprašal, kako je s to stvarjo. Najbrž bi mi tudi ne odgovoril. Kajti je nekoč vzkliknil: »Hudirja! Če me že niso vprašali, ali sem zadovoljen, da pridem na svet, naj me vsaj puste — ko sem že tu — da živim po svoje!« To je znamenit izrek! Vem pa, da je študiral v Ljubljani. Kolikor sem mogel prodreti v to dobo njegovega bitja in nehanja, sem dognal, da ni bil nikoli prvi. pa tudi zadnji ne, tako rekoč je hodil srednjo pot. Ta pa je, kakor vemo iz šole, najboljša in je odlika vsakega spoštovanega državljana. Ko pa je dovršil maturo z zadostnim uspehom, se je potrudil, mirno in preudarno. da najde — nu, da najde nekaj, od česar bi mogel živeti takole — skromno (on strašno ljubi besedo »skromno«!) in posrečilo se mu je. Vem še to, da je katolik, neoženjen. sodnijsko nekaznovan, vobče neoporečen in da pije pivo in cviček. Konec biografije. Tako je v miru, počitku in cvičko-pitju učakal trideset in sedem pomladi. Letos — letos pa ga nekako — rahlja . . . (Rahljati je beseda s sto pomeni. V slovstvo sem jo uvedel jaz. Upam itd.) Pomlad mu nagaja! Sva se zadnjič sestala pri Slonu. »Pivo!« je zaklical z gromkim glasom in se obrnil k meni. »Veš, skrokan sem! Hudič pa Ljubljana! To ne gre več naprej! Ukrenili ,bodemo' nekaj novega! Danes popoldne grem na sprehod, kamorkoli, v to našo lepo slovensko naravo!« In je plačal pivo ter krepko odšel. Slovenska narava je lepa. To ni potrebno poudarjati Ni je veliko, bogme da ne, toda planine, Bled, »kinč nebeški«, raj pod Triglavom! Kar je res, je res! Vpliva pa blagodejno. Ko sem večerjal, so se hrupno odprla vrata in vstopil ie Janez Samček. Bil je cvetoč in navdušen. Ni še dobro sedel,, je zaklical: »Pivo!« In meni: »Aa-ha! Aa-ha! Krasno! Kakor preroáen sem! Najava, maj Peen, na-ra-va! Vse že diši po pomladi!« Krepko je dišal po vinu. Da, da! Slovenska narava je lepa! Tako slikovito se vrste travniki, njive, vasice, gostilne, cerkvice, gostilne, gozdički, gostilne, dolinice, gostilne — je res lepo! »Vidiš, Peen, vragi vzemi to popivanje! Jaz sem ga do grla sit! V naravo! Kako je že tista? »Zurück zur Natur!« Lepa melodija! Kako že gre? Nu. k vragu! Aa-ha! бе eno pivo!« Moško je potegnil in se nagnil k meni. »Ti bom nekaj zaupal, toda, saj veš, — sub rosa! Sub rosa! Oženim se! Dovolj imam teh oslarij. Človek kot tak vsekakor---« Skromno sem pripomnil: »Praiv imaš, Janez! Oženi se! Dobro ,bode' to, zelo dobro! In — vso srečo!« Prijateljsko me je lopnil po rami. »Tako se govori! Zdravo, Peen! In imam jo! Imam! Krasna zadevščir.a! Peen! Ženska! To je ženska! Vdova! Trideset pet! Denar!--Pivo! Halo! Pivo!« Neutrudno je nosil natakar. Moško je pil moj Janez Samček. In govori1! Kaj mi je vse povedal! Pomlad mu je sijala z obraza. Prečudoviti ženska ... lepotica.,.. ne- opažena krasotica . . . vdova, mlada vdova . poiestvo, nezadolienc . . . v bližini Ljubljane . . . lepota priro-de . . . razgled na Kamniške planine, vrt . . . gostilna . . . obiskana . . . klobase prima, prima . . . cviček aa-ha! ... z Gadove peči . . . idealno, nad vse idealno . . . in kako pogleda, očarljivo, od strani . . . poezija ... In tako naprej, tako naprej . . . Plavaj, plavaj barčica! Hudo sem se trudil, težko sem mu sledd. Težko sva mu sledila: natakar in jaz . . . Razvnel se je moj Janez Samček. Pomlad ga je razvnela. Saj pod poglavje »pomlad« spada vse: narava, cvetice, zrak. pivo, cviček itd. itd. Vse je — pomladno! Tako slavi pomlad Janez Samček. Dan za dnem. In prav ima! Pustimo, da živi po svoje, ko ga že nismo vprašali, Če je voljan priti na svet! ^ O, pomlad! Tiho, neopazno prihajaš! Silna je tvoja moč! Premotila si tudi laneza Samčka. Ali bo sledil tvoiemu klicu? . . Ali ga boš prerodila! Bo li zapustil svojo »srednjo« pot? Kdaj in kako jo bo zapustil? In kaj bomo »ukrenili' mi? šah Urejuje dr. Milan Vidmar V San Remu ie A. Rubinstein nenavadno dobro igral. Presenetil je ne samo šahovski svet. Tudi irjegovj intimni znanci, veliki mojstri, ki ga srečavajo že dvajset let na mednarodnih turnirjih, .so osupnili. Med kiji 1906. in 1912. je Rubi ne t ein dobival prve nagrade na velikih turnirjih. Resen, mogoče najresnejši kandidat je bi! za svetovno prvenstvo. Toda že leta 1911. smo v San Sebastianu opazili prve znake bližajoče se duševne depresije. V Peterburgu, spomladi leta 1914. je prišla katastrofa. Rubinstein, najsigumeiši :gra!ec sveta, je propadel. Nihče ni bil tega poloma pričakoval. Nihče ga ni razumel. Spogledali smo se. Rubinstein je resno bolan, smo rekli. V aprilu leta 1918. sva se srečala v Berlinu, na prvem turnirju po 'izbruhu vojne. Dobil sem prvo nagrado, dvakrat sem premagal Riróinsteiina. Niti težko ni bilo. Ostal je na predzadnjem mestu. Kmalu nato .je nekdanji turnirski lev po-tta'. izrazit čudak. Igral je še vedno dobro, toda med prvimi ni bil več. Vsi smo bili prepričani, da gre njegova kariiera proti koncu. Pa smo se zmotili. Leta 1922. ie naenkrat Rubinstenn na Dunaju dobil prvo nagrado. Pred Aljehinom, Bogoljub o vom, Rétiiem, Spielmannom. Res je, da ni dolgo trajalo. Kmalu ie zopet igral slabše. Še enkrat pa je plamen vendar švignil izpod pepela. Lani v Karlovih Varili je boljše igral kot navadno. V San Remu pa je bil zopet stari Rubinstein, skoro oni Rubinstein, ki nas ic ogroža! pred dvajsetimi leti. Poglejte kako je zmagal prosi meni, ki sem se vedno dobro odrezal v boju ž njim. Beli: A. Rubinstein Črni: dr. M. Vidmar 1.) d2—d4 d7—do 2.) Sgl—Í3 Sg8—Í6 3.) c2—c4 c7—c6 Slovanska obramba se mi zdi še vedno najboljša v damskem gambitu. Bogoljubov sicer ni debro vozil z njo v dvoboju z Aljehinom. toda takrat so bili merodajni mogoče drugi vzroki. 4.) e2—e3 — — — Rubinstein je seveda vedel, da imam svojo ostro vari.ianto pripravljeno, če ,gra 4.) Sbl—c3. Izognil se ii je tem rajše, ker je sam nameraval presenetiti me. 4.) —----e7—e6 5.) Sbl—c3 SbS—d7 Prav rad igram tudi takozvano metansko obrambo, ki pričenja tako. kakor sva igrala. Rubinstein je to obrambo iznašel. Ni se hotel boriti ž njo. 6.) SÍ3— e5 --- Nenavadno. 6. )------Sd7Xe5 Afjehin je bil mnenja, da pride tu c6—со z.elo v poštev. Moja poteza pa tudi ni s.faba. 7.) d4Xe5 SÍ6—d7 8.) 12—Í4 LÍ8—b4 Capablanca je enkrat igral g7— g6 in pozneje Í7—Í6. Igrana poteza ima pa tudi svoio vsebino. 9.) Lcl—d2 DdS—Ъ6 Prav za prav sem bil nameraval dobiti kmeta z 9.)---d5XC4, 10.) LflXc4, Sd7Xe5, 11.) f4Xe5, DdS—h4+, 12.) g2— g.3, Dh4Xc4 V zadmjem momentu pa sem zapazil, da beli na 9.)---dSXC4 odgovori 10.) Sc3—e4! 10.) Lfl—e2 11.) 0—0 12.) b?Xc3 0—0 Lb4Xc3 d5Xc4 Dokler Vi spite, dela Darmo! Zvečer pred spanjem vzemite Dar-mol, pa se boste jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate to-, v jr rej vedeti, da Va- i « У7 šemu slabemu \ \ F spanju, nervozno- \ * / fST sti, glavobolu in \ % / t f i bolečini v križu, kakor tudi izpuščajem po koži Vaših otrok je samo posledica zaprte stolice. — Zato je Vam in Vašim otrokom potreben Dar-mol, čokolada proti trdi stolici, katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Drmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družim željno olajšanje. 1 škatla zadostuje za 20 do 30kratno porabo. NAJSTAREJŠA HIŠA OSNOVANA LETA 1712 too/eio 13.) Le2Xc4 14.) Ddl—c2 Črni ima težko igro. sprotiwku močno orožje Ti8—dS Db6— c5 Prepustil je na-dveh lovcev in dela neraz-tako, če se se je opro- bori se s težavami, ki mu jih viti lovec na c8. To je vedno že začet manever ponesreči. Dama morala umakniti kmetu b7, ki naj sti lovca. 15.) Lc4—e2 16.) Tal—di 17.) Ld2—cl 18.) Tdl—d4 --- črni je nesrečnega lovca raz\ll, ima pa težave z d-iiniio. 18.)--- 19.) Tři—dl 20.) Td4—d б Mislim, da ni druge poti. Prei ali slej bo beli na d-liniii izsilil odločitev. Seveda postane sedaj beli kmet na d6 silno neprijeten. Ь7—Ьб Sd7—t S Lc8—b7 Dc5—e7 с б—c5 Td8Xd6 Prei ali si с j 21.) eöXbö 22.) еЗ—e4 Izolira nevarnega 23.) f4—15 24.) Le2—f3 Da črni ni slabo prostega kmeta na De7—eS! еб—eo! dami polje c5—c4 Dc6—c5— kmeta. De8—d6 TaS—d8 računal, ko je dopustil d6. ie jasno. Ne :..ote se reči, da čuni slabo stoji. Protišanse so številne. Partija se razvija v krizo. 25.) Dc2—d2 SbS—d7 26.) g2—g4! h7—h6? V težki pozicij: sem bil porabil že skoro ves čas. Če bi bil mogel mirno premisliti vse, bi bil gotovo našel pravo pot: bó—b5! Sd7—Ьб! in Sb6—c4 ali Sb6—cS. Rubinstein bi bil imel potem težko življenje. Nesrečna zadnja poteza je prvi korak v prepad. 27.) h'2—h4 ■ Sd7—1'6 28.) g4_g5 li6Xg5 29.) ;i4Xg5 Sf6Xe4? Tik pred časovno kontrolo sem bil moral v stiski riskirati vse. Na žalost je sedai skakač izgubljen. 30.) Dd2—c2! --- Napada e4 in jemlje črni dami polje a4. 30.)--- 31.) Tdl—e1 32.) Lcl— e3 --- Če potegne kralj, reši seveda Se4Xd6 vse. 32. )------Dc5—d5! Zadnji poskus. 33.) Tel—dl! --- Na 33.) Le3—f2 se črni reši s 33.)-- Dd5—d3! 34.) DXD, c4Xd3, 35.) Li3Xe4, d3—d2! 36.) Tel—di, Lb7Xe4. 33. )------Dd5—c6 34.) Kgl—h?! --- Beli na žalost lahko v miru pripravi yse potrebno za osvojitev skakača na c4. 34. )--— g7— izpopolnil in razvil, da mu danes vsi priznavajo pravico do obstanka in umetniško vrednost, in da hodijo danes zvočne filme gledat tudi ljudje, ki prej vobče niso hodili v kino. V čem jc tedaj skrivnost zvočnih filmov in s čim so si tako osvojili široke množicc? Preden odgovorimo na to vprašanje, si moramo biti v enem na jasnem: zvočni film nc more niti ne namerava dajati popolnega glasbenega užitka, glasba zvočnega filma je mehanična in preteklo bo še mnogo časa, preden se bo docela približal prirodnemu glasu. In ravno zato, ker zvočni film navzlic tema dvema, ahko bi rekli nedostatkoma učinkuje na ljudi, je tem bolj občudovanja vreden njegov uspeh in njegov vpliv.Veiiki učinek zvočnega filma ne obstoji v prirodni rep o-dukciji glasu in glasbenega užitka, nego v tem, da zvočni efekti podzavestno delujejo na človeka, ki spremlja dejanje filma •inogo intenzivneje in mu samo dcjjr.ic daje mnogo večji umetniški užitek — dejanje, a nc akustika. Ko se začne dejanje filma, človek vobče pozabi na glasove, in se popolnoma preda igri igrakev in dogajanju na platnu. Nekaj je zanesljivo in se nikakor nc- da tajiti: zvočni filmi doživljajo po vsem svetu, kjerkoli jih prikazujejo, nenavadno velike uspehe, s kakršnimi se ne morejo ponašati niti največji nemi filmi, kar jih je bilo do zdaj ustvarjenih. Gotovo je čudi to, da zvočnemu filmu pripada bo dočnost: zvočnih filmov kakor so »Pogan«, »Bele sence«, »Divje orhideje« in »Zmagovalci vsemirja« ne pozabi nihče, kdor jih jc videl. O zvočnem filmu se je žc mnogo pisalo in tudi mnogo slik so ze prinesli listi in strokovni časopisi. Ali navzl'c temu mnogim še ni znana razlika rned posameznimi panogami zvočnega filma. Naj na tem mestu na kratko izpregjvormo o tej stvari! Pod imenom zvočnih filmov (tudi ton-filmov imenovanih — po nemškem; v angleščini se imenujejo »talkies«, v francoščini »films parlants« razumemo vse vrste f:imov, ki so na kakršnikoli način v zvozi z glasovi ali zvoki. Sami zvočni filmi sc pa dele v sinhronizirane zvočne filme in govoreče ali dialog-filme. Sinhroriizirani filmi, ali kakor se drugače imenujejo, zvočni filmi so kakor drugi filmi oili do zd.ij opremljeni s tiskanimi ali pisanimi naslovi, a kinematografski orkester nadomešča spremljajoča glasba, ki je kar najtesneje zvezana s samim filmom. Ta glasba je od prvega do poslednjega dejanja posebej komponirana in je boljša od najboljšega kinematografskega orkestra. Učinek glasbe je vrhu tega ojačen z raznimi pesnimi, ki jih pojejo prvovrstni znani pevci ter ? raznovrstnimi zvočnimi efekti. Govoreči ali dialog-fihn je podoben gledališkemu komadu in sc v večini primerov lahko primerja z melodramo ali opereto — igralci govore ali pojejo, a glasbena spremljava e takisto tesno zvezana s sarr.'m fiimom. Ucdtem ko se sinhronizirani filmi nc raz-ikujejo mnogo od navadnih nemih filmov, se dialog-filini običajno odigravajo v zaprtih prostorih, kjer je le malo dekora. Seveda niso meje med obema vrstama zvočnih filmov ostre. Najnovejši filmi tc vrste so kombinacije sinhroniziranih in dialeg-filmov. Posebno internacionalno privlačnost imajo oni filmi, pri katerih je dialog iz uporabo melodije malone izločen, a kolikor ga je, je tako razumljiv, Prasko šunko različne delikatese in pristni kraški Teran nndi F. К НА Л Miklošičeva cesta štev. S da film. kakor opero lahko vsakdo razume. ne glede na to, kateri jezik govori. V čisto tehničnem pogledu se razlikujejo filmi po tem, ali je akustika sneta na samem filmskem traku ali pa na ploščah, ki se sinhronično vrte s projekcijskim aparatom. Vsa velika filmska podjetja snemajo svoje zvočne filme na iba načina, toda pokazalo sc je, da je zvočni film na traku praktično neprimernejši od onega na ploščah. Vrhu tega imajo zvočni filmi na ploščah prednost pri vrivanju naslovov, a tudi stranski šumi, ki jih ni moči popolnoma izločiti, so pri p'uščah znatno manjši kakor pri filmih, kjer jc akustika sneta na traku. Bodočnost zvočnih filmov ni v dialoških filmih, ampak v sinhreniziranih, ki so mnogo bolj živi in pestri. Kilian Harvey o modi v ZY©ŠK€-S2S Шггш Že nad pol leta sem zaposlena pri zvočnem filmu zalo vam hočem na podlagi mojih dosedanjih skušenj pisati o tem, kar našo žonsko najbolj zanima, to je o modi v zvočnem filmu. Da, dragi moji — tudi zvočni film im:; sv,»jo modo, katero diktira mali mikrofon. Toga pri prvem svojem zvočnem filmu še nisem vedela. Moja garderoba v tem filmu je bila povsem enostavna, polog tega sem nosila v prvem dolu filma običajno mornariško bluzo, (umetnica misli pri tem nn film ; Ce podariš svoje srce- — Wenn du einmal doin Horz verschenkst' ki so meri. bjnbljana, Prešernova nI. 7—9. uhteča usta SARGOV Velikonočne pisanice j Prastar je običaj, da za veliko noč barvamo jajca v živopisanih barvah, jih z drugimi prazničnimi dobrotami na velikonočno soboto nosimo k žegnu in se jih vse praznike veselimo kot posebno tečne dobrote za naše potrpežljivo razpoložene želodce. Že kot otrokom so nam bile pisanice poglavitni in najlepši simbol velike noči. Nestrpno smo čakali, da je povrela voda v loncu, v katerem so se kuhala jajca. V pripravljenih posodah so bile rumena, rdeča, modra in druge iepe barve. Obračali srno v njih jajca, vča-si kar s prsti, da srno imeli roke kot pisana mavrica, ki se je držala prstov, dokler so trajali prazniki. Na velikonočno nedeljo so nas prvič obdarovali s pisanicami. Pa šele po maši. ko smo odložili potolčene, težke, z jabolki, pomarančami, rdečimi oblani-cam'i in pomladnim cvetjem ozaljšane butare. In potem tisto veselic pri sekanin pirhov! Kolikokrat smo prijokaii k mamicam brez pisanic in s podphitimi rokami, kar so nam prizadejali -krajcarji«, ko smo držali jajce v pesti. Pa se nam je zdelo, da spada prerekanje, kričanje in vse zavistno posmehovanje k pravemu velikonočnemu razpoloženju in da brez vsega tega ni pravih praznikov. Običaj z velikonočnimi pisanicami je star vso večnost. Baje smo ga dobili od starih Rimljanov in je nastal iz poganskega svečenja. Njitn so pomenili rodovitnost, prinašali so srečo in veselje in jih varovali vremenskih nezgod. Nu, isti pomen so ohranili še danes, posebno na kmetih. Ponekod je ored petimi leti odlični naši strokovnjaki in poznavalci narodne ornameniike gg. Šantel, prof. Kregar, Grebene in ravnatelj B. Račič je bilo odlično. To zasluži pač le idealist narave in njenih barvnih lepot. Na sliki vidimo dve seriji iz zbirke marljivega razstavlialca. 99 KUVERTA" d. я o. z. Ljubljana, Vožarski pot át. 1 Tvorniea kuvert lit konfekcija papirja j! NuXoden [n p! Zahtevajte vzorce vseh vrst kuvert »Veste kaj? Po svoje častilce poj« Üem!« In je res odšla ter čez nekaj časa pri« peljala par zastavnih fantov, ki so pri* vlekli s seboj še voz. Nanj so polago; ma znosili pohištvo ter ga odpeljali v našo novo sobo. »Bože moj!« sem vzkliknil, »saj je res razlika med ljudmi in ljudmi!« Zapustili smo staro in se preselili v novo četrt. Služkinja je sedela na^ vr; hu voza, za njim pa sva korakala žena in jaz. Ona je nosila svetiljko, jaz pa dve ščetki za zobe. Vse se je dobro končalo. Delavci, ki so nas preselili, niso hoteli niti odškod« nine za trud, ki so ga imeli z našim pohištvom. Ponujal sem jim denarja, moja žena pa pijače. Odklonili so obo« je. Vljudno so se poslovili s pripom« bo, da so nam radi izkazali uslugo — zaradi služkinje. Henry Falk: Katero izmed obeh? »Ali bi končno lahko zvedel, kaj počenjala ves popoldne, od dveh do osmih?« »Imela sem opravke, potem sem šla v slaščičarno, da bi pojedla kos potiš ce,« je odgovorila Luiza. In je pričela molče srebati juho. Evs gen Crépitoc je hipoma za vpil: »Ali se boš nehala norčevati iz mc« ne?« Tisti bogati industrialcc, polnokrven, tolst, glasen, že blizu petdesetih let, je. imel grozen strah, da ga varajo; bil je samec, a njegova prijateljica, ki jo јл vzdrževal širokogrudno in v katero je bil zelo zaljubljen, je bila ta mlada Luiza, mična in rajši inteligentna nego ne. Njemu kot poslovnemu človeku, bi godilo, da bi postal po celodnevnem delu, zvečer, kakor pravijo, človek s srcem; rad bi imel Luizo na svojih ko; lenih in bi sprejemal vse nežne zau,)« nosti mlade ženske, ki so se jc pač do; taknile, a jc niso pokvarile vse skušnjave pariškega življenja. Ni se dal varati, da ne bi povsod, v Boisu, po trgovinah, na čajankah in po tistih okrutnih »dancingih«, ki so bili njegova groza, srečavala mlade in !e= pe moške. In tudi to je vedel, da bi ji neke prijateljice lahko dajale nevar» ne nasvete in jo seznanjale z nekimi, še bolj nevarnimi Brazilijanci. Ampak cb večerni uri, ko je vodila svojega »resnega prijatelja« v svoje koketno opremljeno stanovanje, je postala ta, sicer nežna in skrbna ženskica popolnoma nema, če jo jc izpraševal o tem, kaj je bila počela podnevi. Ta večer, ko jo je stisnil s svojimi vprašanji, sc je omejila na to, da je ponavljala: »Sai sem ti rekla, da sem imela opravke in da sem stopila potem v sla. ščičarno, da pojem kos potice, dragec moj.« »Da poješ kos potice, zadostuje mb nuta časa. Kakšne opravke si imela? Odgovori vendar! Hočem zvedeti.« Ponovila je nevoljno: »Bila sem pri modistki, potem sem si šla pcmerit novo obleko, potem sem šla na potico: evo vse!« »Evo vse! Evo vse! To pa je že pre® več! Vedno mi praviš isto!« »Prav nič. Včeraj sem šla na torto.« »Podrobnosti! Hočem podrobnosti!« »Pa dobro: na torto z jagodami.« »Ne delaj se neumno. Hočem po« drobnosti o tem, kar se godi med tvo» jimi... opravki.« »Med mojimi opravki? Nič.« »Tedaj si edina lepa ženska v Pari« zu, ki jc moški niti nc pogledajo, ki H ne sledijo, ki jc ne mamijo z vljud« riostmi?« »Bržkone že: sem edina lepa žeпг ska...« »Ti mala hinavka! Vse trgovine za« pro cb pol sedmih: zakaj tc ni nikoli domov pred osmo?« »Ker grem peš.« »In kadar dežuje?« »Čakam na voz.« »Kje?« »Kjer se vozovi ustavljajo.« »Ah!...« Crépitoc bi se malo da ne zadavil: vsak večer so se ponavljali slični pri« zori in Luiza je na vsa njegova vpra* šania odgovarjala z isto trmoglavo redkobesednostjo. Odločil se je, da jo bo dal zasledovati in manj nego tc den dni pozneje je že vedel, da jc pre? bijala svoje popoldneve skoraj brez izjeme, z avtomobilskimi vožnjami ali kakorkoli v družbi lepih mladeničev. Ko je imei dokaze v rokah, jo je na« podil in je mesec dni — počival. Možje, ki so nezvesti, imajo navado menjavati ljubice in smatrajo, da jim zadostuje ena sama stalna vez; samci, ki so prvotno prosti kakor ptič v zra« ku, nimajo miru, dokler niso uredili svojega čustvenega življenja. Ko se jc Evgcn Crépitoc utešil, se jc pomudil, da si poišče novo prijateljico in si ie izbral Mino Lambertinovo, ker ni na; šel v njej samo lepoto, temveč tudi vesel značaj in prostodušnost. In res se je pokazala Mina že prvi večer toliko prostodušno, kolikor je bila Luiza molčeča: »Dragi moj, evo kaj sem počela da; nes: pred vsem sem šla na sprehod; srečala sem Coco.ia R;goula, veš, sinu borznega agenta, lep deček je ... De« jal mi je, naj vstopim v njegov />His spano« in mi jih jc takšne pravil, tak; šne mi jih je predlagal, da sem kar zardevala — in prisegam ti. da jih je treba zame že dovolj krepkih... Po* tem, pozneje, vidiš, ti srečam Lopeza, konzula, ki me je prisilil, da sem obis skala njegovo stanovanje ...« »Kako? Kako? V njegovem stano® vanju si bila?« »Da, prav tam. Pomisli, dragi, tam ti ima takšno majhno kopalnico... ia« ko dražestno, da sem se v njej oko« pala...« »Prepovedujem ti. da bi se kopala v konzulovem stanovanju!« »Pa naj bo, dragi, ne jezi se! Niče; sar mi ne moreš očitati: saj ti povem vse!« Dan nato je prostodušna Mina pri; znala Crčpitocu, da jo je Tom Lam; bert, slikar v modi. zvabil v svoj ate; Ije in da mu po treh izvrstnih kozarč; kih ni mogla odreči, da bi mu ne stala za model: »Oh, samo do prsi!« Nasbd; njega dne ni utajila, da jo je dr. Folé počastil, kakor v ostalem še druďa de; kleta, in da ji je razkazal znamenite m skrivnostne gozdičke za svojo vilo. In vsak večer se je Mina, zgovorna m nasmejana, predstavljala kot prina; šalka isto takšnih radostnih vesti. Crč; pitoc ni hotel umreti, zadet od kapi in taKo se mu je zdelo potrebno, da. o.lo neobhodno potrebno, zahtevati točna pojasnila s strani agentovega sina. sli; karja v modi in doktorja ... spri se je z gospodi vseh mogočih starosti in na; rodov in ko se je bil dovolj nasprl, mu je postalo žal tistih časov, ko mu ie diskretnost inteligentne deklice pri; hranjevala toliko dogodivščin: »Z ono vsaj, kadar nisem hote! ni; česar zvedeti, visem zvedel ničesa*!« Odslovil je Mino, potem ko jo ie bogato nagradil, in se je presrečen vr; nil k Luizi. lz Slov. Bistrice - Ustanovitev podružnice Vinarskega društva. Za našo' vinorodno okolico je vinarska strokovna organizacija že davno nujno potrebna. Zategadelj sklicuje pripravljalni odbor za nedeljo 27. t. m. v tukajšnjo meščansko šolo ustanovni občni zbor podružnice Vinarskega društva. Vse zavedne vinogradnike pozivamo, da se zbora v čim večjem števi.u udeležijo. sb— Vodstvo tukajšnje meščanske šole je priredilo v nedeljo 6. t. m. roditeljski sestanek, ki ga je obiskalo nad 30 roditeljev. Ratnatelj g. Rismal je predaval o prepotrebnem sodelovanju šole in doma, nakar se je razvila živahna debata, v katero so posegali starši in učitel j-stvo. Obravnavala se je cela vrsta aktualnih problemov, ki se tičejo šole v zvezi s smo-treuo vzgojo. Šola je celota, ki sc mora obirati na dejanske življenske razmere, ne рд v naprej nekaj dekretirati, kar ostane potem probelmatično, ker nima tal v življenju. Zategadelj je razveseljivo, da baš meščanska šola, ki elementarni pouk naših kmečkih, obrtniških in trgovskih otrok poglablja, pričenja na ta način iskati stikov z roditelji, das i bi to tudi osnovni šoli ne škodovalo. sb— podružnica Slovenskega planinskega društva je po dveh letih imela 8. t. m. redni občni zbor. ki ga je poseti: tudi nadzornik SPD g. dr. Sen j от. Zbor je bil razmeroma dobro obiskan in je upati, da se bo delo podružnice v bodoče poživelo. Odboru načelu je dosedanji predsednik in ustanovitelj podružnice sodnik g. Št. Vodošek, na novo pa so bili iz\oljeni v odbor gg. Torr ažič, Kristan, Avguštin, Gal in Peče. Odbor si je zastavil odgovorno nalogo, skrbeti poleg markiranja zanemarjenih pohorskih poti za nabiranje sredstev, ki bi v doglednem času omogočila podružnici zgraditev pianinske koče pri zapuščenih Sv. Treh kraljih, ki so izmed najlepših, a na žalost najmanj znanih pohorskih postojank. sb— Kmetijska nadaljevalna šola, ki se jc ustanovila ziasti po prizadevanju načelnika podružnice Kmetijske družbe g. Vinka Gornjaka. je po treh mesecih uspešnega dela nedavno zaključila rcdr.i pouk. Šolo je obiskovalo nad 20 kmečkih gospodarjev in fantov iz bližnje okolice. Poučevali so gg. ravnatelj Rismal, veterinar Žemljic, učitelji Kristan. Janžekovič in Viher ter kap\in Soline. Vzporedno se je končal tudi 3 mesečni gospodinjski tečaj za kmečka dekleta, ki sta ga vodili strokovni učiteljici Lebnova in Vodenikova. Maribora. Enak napis je nosil zračni ptič tudi na spodnji strani kril. št— Obrtne vesti. Preteklo nedeljo so se vršile pri Zadrugi lesnh, kovinarskih in sorodnih strok pomočniške preizkušnje. S prav dobrim uspehom je napravil izpit Menih Martin, vajenec pri ključavničarju Totru Antonu in z dobrim uspehom Buser Jakob pri kolarju Gradišniku Rudolfu v Velenju. — Dne 5. t. m. zvečer jc imelo Obrtno društvo predavanje, združeno z odhodnico osmih k vojakom odhjajučih članov pomočniškega odseka. Od odhajajočih pomočnikov sta se poslovila z lepimi besedami predsednik društva g. Volk Jakob in slikarski mojster Novak Ivan. 1% Ljutomera ]j— Tombola. Priljubljena iu splošno znana velika tombola Sokolskega društva bo v nedeljo 18. maja na glavnem trgu. Uf &o ladgone gr— Osebna vest. Stalno je nameščen od predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani ter imenovan za jetničarja pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni v 11. skupini siužiteljev g. Janko Hanžel. gr— Prevoz pošte Gornja Radgona-Apače in obratno je za dobo enega leta izlici-tiral lastnik avtotakse g. Kauran za 8580 Din. Za prevoz pošte trg. Gor. Radgona-železn ska postaja in obratno se je licitacije udeležil samo en ponudnik, zaradi česar bo oblastna poštno-telegrafska uprava v kratkem razpisala ponovno licitacijo, na kar se opozarjajo interesenti. gr— Sokolsko društvo se je pričelo razveseljivo razvijati. Prijava članstva, posebno dece stalno narašča. Razvoj bi bil še lepši, če ne bi trpelo društvo na pomanjkanju najpotrebnejših lokalov. Prosvetni odbor bo v teku tega tedna premestil knjižnico v osnovno šolo ter nato pričel z rednim izposojanjem knjig. Ker je postalo \ reme že toplejše, se bo v bodoče vršila redna telovadba na gradu po naslednjem urniku: v torkih in petkih od 13. do 15. ure ženska deca, od 15. do 17. ure moška deca. v ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do 20. ure članice ter v torkih in petkih od 20. do 22. ure člani. gr— Zopet lep plen. V noči od 9. na 10. t. m. je četvorica tihotapcev prekoračila državno mejo med Gederovci in Petanjci. Da zaradi obilnega tovora ne bi bile stopinje pretrde in preglasne, so tihotapci se/uli čevlje in hodili bosi. Kljub temu pa jih je obmejna finančna straža iz Gede-rovcev zasačila ter jim preprečila namero. Tihotapci so odvrgli del svojega bremena ter zbežali v temni noči preko meje na avstrijsko ozemlje. Odvrženo tihotapsko bi igo ( ť> kg saharina, 22 paketov igralnih kart. 4000 komadov kamenčkov za vžigalnike. 1 klobuk. 1 par čevljev) so zaplenili finančni organi naše obmejne straže. — V času od 1. januarja do 1. t. m. je bilo v področju tukajšnje carinarnice zaplenjenega tihotapskega blaga: 620 kg sladkorja, 32.50 kg saharina, 34.50 ka tobaka, 580 škatlic vžigalic, 11.100 ovitkov cigaretnega papirja. 1500 stročnic. 38 litrov petroleja. 2 kolesi. 2 revolverja ter več cigaret in mamifakturnega blaga. Ujetih tihotapcev je bilo v navedenem času 75. Iz Šoštanja št— Osebna vest. Sin tukajšnjega zidarja Turka, absolvent učiteljišča g. Josip Türk,, je dobil nameščenje na šoli na Remšniku pri Marenbergu. št— Monopolsko veleprodajo soli za šo-šta.njski okraj je s 1. aprilom dobil tukajšnji trgovec g. Ivan Seniea. Dosedá j smo spadali v tem pogledu tudi Še pod Šlovenjgra-dec. Nova pridobitev je za naše trgovstvo gotovo praktičnega pomena. Zakupna doba traja 5 let. št— V sokolski telovadnici se je pričelo žnahno delo; vsi oddelki pridno telovadijo in se pripravljajo za župni izlet. Posebna agilnost se opaža pri naraščaju in deci. Tudi dramski odsek jc pričel z vajami, in s'eer sc pripravlja veseloigra s petjem, plesom in godbo »Njen korporal«. št— Moderna reklama. V sredo proti 14. uri se je pojavilo nad Šoštanjem letalo, ki je precej časa križarilo nad mestom. Ko so začeli frčati iz letala letaki, je priredila mladina in med njo tudi kak že odrasli radovednež pravi lov na nje. Bili so reklamni lističi tovarne mila »Zlatorog« "z h— Jubilej. Upokojen nadzornik kemične tovarne g. Ivan Kiier jc obhajal v krogu svoje družine svoj 70. rojstni dan. Jubilant ima več vrlih sinov, od katerih jc eden major kraljeve garde. Ob 70 letnici se pridružujemo tudi mi čestitkam številnih njegovih prijateljev in mu želimo še mnogo veselih dni. h— Odhod rekrutov. V lanskem letu je bilo v Hrastniku rekrutiranih 26 mladeni-čev, ki so bili sedaj vpoklicani na odslužitev kadrskega roka. Priznati se mora, da so mladeniči trezni in še dokaj dostojno odhajali v vojake. h— Renovirana krivnica. Brivski s аюп g. Lisca je popolnoma renoviran in kar najbolj higijenično urejen. Damski salon se od moškega po potrebi loči. G. Lisac si je nabavil tudi vse električne aparate, ki spadajo v obrt, tako aparat za umivanje in sušenje las ter za kodranje. Iz Trfe^velj t— Pri zadnjem zvočnem filmu »Bustcr jeve 24 karatne dlevojke« se je občinstvo izvrstno zabavalo in spremljalo dogodke na platnu s salvami smeha. V nedeljo 13. tega meseca bo kino Sokol predvajal velefilm berlinske Ufe »Žena na luni«. Ta film je genialni umotvor režiserja Fritza Langa. Film so snemali polni 2 leti in uživa svetovni sloves. Predvajan je bil v vseh največjih mestih z velikim uspehom. Tudi pri nas vlada zanj že sedai veliko zanimanje. t— Gradnja in popravila cest. Te dni se mude v Trbovljah nekateri inženjerji in se govori, da se bodo temeljito popravile nekatere ceste, posebno one proti Št. Pavlu v Savinjsko dolino. Za našo dolino bo to v elik ega pomena, ker bi se nam na ta način odprla nekoliko pot v svet. Dobro bi bilo, ao bi se ob tej priliki ventiliralo tudi vprašanje zasavske ceste, o kateri se je že svoj-čas razpravljalo. t— škrlatinka. Po naši dolini se jc zopet pričela širiti škrlatinka. Ta grda bolezen je razsajala posebno hudo med lanskimi šolskimi počitnicami. Kljub temu, da je bilo takrat veliko število otrok cepljenih proti Škrlatinki, se pojavlja ta nevarna otroška bolezen z malimi presledki skozi celo šolsko leto. ka— »Vdova Rošliňka«. V soboto 5. t. m. so čitalničarji igrali Golarjcvo komedijo »Vdovo Rošlinko«. Zanimanje za igro je bilo povprečno. Obisku je škodoval tudi kino, ki je imel v soboto svojo prvo predstavo. Nerazumljivo je dejstvo, da naše, sicer zavedno občinstvo ne poseča več tako rado iger. Mislimo, da oder s tem, da igra v tako dolgih presledkih, sam slabi zanimanje ljudi za igre. K igri sami naslednje: Na gledališkem vabilu ni imen igralcev, zato jih tudi mi izpuščamo. Vdova Rošlinka je bila nadvse dobra, samo eno ji je manjkalo: dobra maska. Dobra maska bi poleg njene res dobre igre znatno povečala uspeh, čestitamo igralki, ki je po daljšem času zopet nastopila. Mani-ca, Tončka in Tinčc so zadovoljili. Rožma-nov Janez se je kot začetnik dobro predstavil. Balantač me v vsem ni zadovoljil; boril se je z organom. Težka je ta vloga in se je igralec gotovo zelo potrudil, da bi jo zmagal. Oba ženina dobra, izvrsten starejši, čeprav začetnik. Ostala dva kmeta pristni korenini. Tempo v prvem dejanju slab, v d'rugem so se malo oživeli, v tretjem zopet zašli v prepočasen tempo. Moške maske so bile topot, z izjemo Balan-tača prav posrečene. V tretjem dejanju smo slišali suflerja v zadnji kotiček dvorane. Kakor čujemo, je bila to zadnja igra v tej sezoni. n— »Jutrova« podružnica ima v zalogi krasno vezane knjige »Jutrove« mladinske knjižnice, ki so zelo leno velikonočno darilo našim malčkom. Cena izvodu 13 Din. n— Osebna v^st. Iz Novega mesta je prestavljen po službeni potrebi v južno Srbiio orožni "ki podporučnik g. Branko Pil ja. G. Pilia se ie v kratkem času svojega službovanja zelo priljubil prebivalstvu. Na novem 'službenem mestu mu želimo obilo sreče in uspehov. n— Narcisen dan .Jadranske straže bo danes v Novem mestu. n— Občni zbor Jugoslovenske Matice se je vršil 7. t. m. zvečer v Sokolském domu. Predsednik gosp. Seidl je podal obširno poročilo, obeležujoč smernice in delovanje te važne obrambne družbe. Podružnica je lani priredila samo običajni cvetlični dan. ki je dokaj uspel. Namesto žalnili prireditev ob obletnici koroškega plebiscita in rapall-ske pogodbe je podružnica v jeseni proslavila 120 letnico Ilirije. Proslava je s skrbno sestavljenim sporedom, pri katerem je sodelovalo nad 70 oseb. izvrstno uspela. Po razmotrivanjih raznih zadev podružnice je bil izvoljen novi odbor, ki mu predseduje gosp. Martin Matico, odborniki pa so: gdč. Ahačičeva, lekarnar Andriianič, profesorja Kovač in Kratijo, vlakovodja Lapaine, gospa Marinček, gospa Picek, gospa Skalický, strojevodja Skuk, viš. pis. predstojnik So- iedest zabave in tsouka Уаш »udi e$ma il«s£r©vana tedenska revija »življenje in svet« dobite po vseh trafikah iu pri vseh kolporierjih. ban in viš. veterinarski svetnik Stupar. G. svetnik se je bil za izvolitev za predsednika zahvalil, ker mu zdravstveno stanje ne dopušča več izvrševanja odgovornih funkcij. n— K beležki o stanovanjski bedi v Novem mestu na:n še pišejo: Že lani je odbor Mestne hranilnice pripravil načrte in proračun za novo stanovanjsko hišo, ki bi obsegala štiri udobna stanovanja, vendar pa do realizacije tega načrta ni prišlo. Kakor se čuje, ie bi! načrt predmet ponovnih diskuzij na sejah zavoda, da pa m upanja na uresničenje. Naše mesto bi lahko oddalo še precej tako žvanili boljši',i stanovanj, ker jih primanikuje in se morajo ljudje stiskati po slabih in nehigienskih prostorih. Nova stanovanjska kolonija je sicer odpomogla vsaj delno najhujši stanovanjski mizeriji, vendar pa ne dovolj. Kako zelo primanjkuje primernih stanovanj, ne spričuje le slučaj g. Gro-zdaniča, marveč ie še več sličnih. Tako so uradniške družine ki že četrti mesec brezuspešno iščejo stanovanja (n. pr. davčni kontrolor Stare itd.). Priporočljivo bi bilo, da bi se Mestna hranilnica le odločila zidati nameravano stanovanjsko hišo, saj bi našla takoj stanovalce, ki so pripravljeni plačati primerno najemnino in bi se stavba, posebno če upoštevamo 10-letno davčno ugodnost, gotovo obrestovala in amortizirala. Cene nizke! Delo solidno! Viktor Tomazin slikar in pleskar Ljubljanska cesta št. 41 naznanja cenj. občinstvu, da izvršuje vsa v stroko spadajoča dela najkulant-neje in po najmodernejših vzorcih. 56S0 n— Napad na Viljem vrini. Na Vinjeni vrhu pri Beli cerkvi ie napadel posestnikov sin Jože Kastrevc iz OreÁia posestnika Janeza Mazniika. Udaril ga je s topim predmetom po tri a vi i11 s mu prizadejal nad desnim očesom občutno poškodbo. Maznik se .ie moral zateči v kandijsko bolnico, proti napadalcu pa i с uvedel državni tožilec kazensko postopanje. n— Tragična smrt voiaškesa obveznika. Na Ljubljanski cesti i с padel vojaška obveznik Ivan Zorko iz Grčcvja. občina Šent-peter. ko se .ie peljal s tovariši na kolodvor. da odpotuje k svoji vojaški edinici. tako nesrečno z voza na giavo. da si je zlomil tilnik. Tovariši so ga posadili na voz in ga odpeljali v kandijsko bolnico, kier pa so ugotovili, da je že izdihnil. Odpeljali so ga v šmihelsko mrtvašnico in obvestili o tragični smrti njegove starše. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Pri tukajšnji zadrugi lesnih pomočnikov sc bodo vršile pomočniške preizkušnje začetkom maja. Prizadeti naj vložijo prošnje na zadrugo, takso za izkušnjo je treba plačati naprej. Letošnje preizkušnje se bodo vršile tako, da bo vsak vajenec delal svoj po- večno veselje! Blag ji spomin! CERKNICA. Pred dnevi .ie prineslo iJutro« vest iz Dol. Logatca, da bo občina Dol. Logatec zidala novo uradno poslopje za sresko načelništvo. Koliko si je dolnjelogaška občina sigurna, da bo ostala sedež sreskega načelstva, ni znano, vendar pa ie vest tendencijozna za večino občin logaškega sreza. Posebno je presenetila Cerknico in Rakek, kj se potegujeta za sedež sreskega načelstva iu katerih vloge leže pri notranjem ministrstvu m pri banski upravi v Ljubljani. Zakon o notranji upravi z dne 19. junija 1929 pooblašča \ členu 190 notranjega ministra, da i more v določenem roku izvršiti izpre-I iiiJinhe območij, mej in sedežev posamez-! niii srezov. Večina sedežev srezov je osta-1 la po vojni na istem mestu kakor pred vojno, glede na to, da so bile oživotvor-iene oblastne samouprave in kasneje banovine, ki končno veljavno razdeljujejo vso državo na deset upravnih oblasti. Ne-p o bitno je dejstvo, da so osobito z ustanovitvijo banovin potrebne gotove korekture mej srezov in premestitve sreskih načclstev v kraje, ki ustrezajo po svor geegrafični in gospodarski strukturi vsem pogojem in zahtevam prebivalstva. Tudi v dravski banovini sami je mnogo krajev, ki se potegujejo za sedež sreskega poglavarstva in na vse mogoče načine argumentirajo to svojo upravičenost. Zahtevajo se spremembe območij srezov, odcepitev ene ali droge občine, ki .ie prcoddaljc--na in zopet dodelitev ene ali druge občine, ki je bližja. Veliko je pri vsem tem sporov, veliko truda, nepotrebnega dela in strošikov. Dobro bi bilo, da bi banska uprava napravila vsemu temu konec na način, da bi se sklicala anketa vseh občin v onih srezih, kjer ic več krajev, ki se potegujejo za sedež sreza: zaslišala nai bi se mnenja in želje županstev predložile in nato pa bi se kononoveliavno ukrenilo in ugodilo želj; in resnični potrebi prebivalstva. RADOVLJICA. V soboto in nedeljo smo ; imeli tu čarovnika Reto, ki jc imei dv? j predstavi v Ljudskem domu. Vs2 je bilo navdušeno, ker je menda plavala umetnica po zraku, drugi večer pa so jo prežagali. Prvi večer se je umetnik zaradi slabega obiska kregal, da Radovljica nima smisla za umetnost, zato pa mu je izbrano občinstvo povrnilo trud v nedeljo. Mož je bil zadovoljen, ko ie odnesel lepe dinarčke. — V Sokolském domu pa so igrali pasijon-sko legendo »Križaj ga!«, ki jo je posebno zunanje občinstvo pošetilo v častnem številu. — Sedaj p;a dobimo v Ljudski dom kino, ki bo dajal baje sam izbran'program. Pravijo, da bo to podjetje v rokah invalidov, drugi pa trdijo, da bo operater Organist. Pred kratkim smo itak imeli tu kino Rdečega križa, ki pa nekaterim ni bil po volj«, ker so menda ženske na platnu premalo oblečene. — Prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m. popoldne se uprizori v Sokolském domu pasi'onska legenda »Križaj ga!« in sicer v prid popiavljencc n na Fran coskem. Dobrodelni namen bo gotovo privabil vsaj toliko občinstva, kakor ga je privabilo žaganje žive žene. posebno ke* je snov vzeta iz Svetega pisma. DOLENJSKE TOPLICE. V četrtek, 3. t. m. se јз vršila izredna seja občinskega odbora, ki jo je sklical sreski načelnik i;i sta k njej bila povabljena tudi topliški župnik g. Fr. Erzar ter zastopnik cerkvenega patrona Aue-rsperga ing. Zevnik. Na dnevnem re lu je bil razigevor o potrebi poprave farne cerkve ter o plači cerkovnika. Preteklo leto je bila vložena na sresko načelstvo anonimna vloga, v kateri se trdi, da j-e farna cerkev sv. Ane v Toplicah v tako slabem stanju, da se utegne zaradi velikih razpok v zidu porušiti in da je s leni varnost vernikov ogrožena. Zato se .je že lani vršil komisijo-nalni ogied, ter se je ugotovilo, eia ima pač cerkev več razpok, ki so jih povzročile у prvi vrsti vremenske prilike, vendar pa ni nikake neposredne nevarnosti. Cerkev ie pač treba na gotovih delili podbetonirati in napraviti nekaj vezi. V jeseni je ponovno ogledal cerkev ing. prof. Hrovat. ki j? določil potrebna dela. Po tej izjavi je bil narejen potreben načrt s stroškovnikom, ki izkazuje 54.000 Din. Sklicana seja naj bi torej določila kritje potrebnega zneska za popravo cerkve. Cerkev sama nuna nikakega imetja, ravnotako so tudi podružnice brez premoženja, tako prihajata v poštev za kritje stroškov cerkveni patron z eno petino, ostalo vsoto bi morala plačati občina. Ker pa ima cerkev veliko gozdno parcelo, v kateri je dokaj zrelih smrek, je občinski odbor sklenil, da naj se v prvi vrsti odprodajo zrele smreke in kar bo strokovnjak ing. Zevnik ugotovil, da je potrebno za poseko, ler sc izkupiček uporabi za popravo cerkve, primanjkljaj pa bi krila patron ln občin-». Tudi r^dna mesečna plača cerkovniku se je po daljšem razmotrivanju in prerekanju obojestransko povoljno rešila. — Ciganska tolpa, ki je osumljena, da je izvršila drzne tri vlome v Toplicah, o katerih je »Julro poročalo, je izvršila v okolici več tatvin in goljufij. Žato js žendarmerija aretirala več sumljivih ciganov, nekaterim pa se je posrečilo uiti. — Novo trgovino t mešanim blagom je otvoril v lastni hiši Šl. S v Toplicah g. Josip Lavrič. V prihodnjih dneh pa bo otvorjena tudi nova moder,io urejena briv-nica. PETROVCE. Občni zbor Ciril Metodove podružnice se je vršil v soboto 5. t. m. v gostilni g. Antona Vcdenika. Izvoljen ie Irl zopet stari odbor s predsednikom g. A. Vodenikom na čelu. Le namesto dosedanjega tajnika g. Lapajna je bil izvoljen g. Likar. Odbcr z žalostjo konstatira slalo udeležbo članstva. S tem večjo vnem i stopa odbor k delu iu jc njegova iskrena želja: »Več zanimanja za narodno stvar in za zatirane brate!« SENOVO pri RAJIIENIiURG LT. Zoj ot uss je povabilo pevsko društvo »Probuáa v nedeljo. G. t. m. v dverano nove šole ter nas iznenadilo s j, ret resi ii\-o rodbinsko dramo Kelih gorjá. Igra je delo nekega tukajšnjega avtorja ier zelo učinkovito. Grozo!.»jo prikazuje, kam dovede človeka sira--1 pijančevanja in kvar-tenia. Zas'rmelo se je občinstvo v razbeenelega | ijanca. ki je kol žrle v goljufivih kvarlopircev ros!.;! morilec in bolestno je odjeknilo v dvorani, ko je umrla blaga žena Olga. .Tako uini-^-o svetnic mučenic - , je dejal nekdo i:i io mora potrdili vs kdo, ki je pazno zasledoval po; igre. Diušivu ' P robu da čestitamo, da ima tako srečno roko pri izbiranju programa z i svoje prireditve. Kaiti s to igro je pokazalo, da je res kulturno društvo. Igralci so vloge rešili dobro, nekateri celo nadpovprečno. \ avtorju se pač ni treba skrivati ponosen i<-lahko na Svoje delo, ki naj bi se vprizorilo tudi marsikod drugod. SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL. Dne 6. t. m. sc je vršil v osnovni šoli slovesni zaključek gospodinj'sko-nadaljevalne šole. Pričakovali smo sicer dober obisk, a nismo se nadejali tolikšnega zanimanja. Razstava jestvin in ročnih del je bila od ranega jutra do večera neprestano dobro obiskana, pri popoldanski slavnosti pa je bila prvo-strana telovadnica do zadnjega kotička napolnjena. Nagovori, igra »Pri Brodniko-vih«, deklamaciie in petje, vse ie bilo podano z gotovostjo in popolnostjo. Po igri se se zbrale golenke, starši, šolski odbo? in učiteljstvo v razredu k skupnemu zákusku. Neprisiljeno veselo razpoloženje je pričalo, da smo bili s tem. kar smo slišali, videli in tudi okusili, vsi najbolj zadovoljni. K nad vse lepemu uspehu iskreno čestitamo voditeljici te šole ge. M-uršccovi. kakor tudi učiteljici gdč. Scbreinerievi, ki je poučevala ročna dela. Pokazali sta nam, da se z dobro voljo in požrtvovalnostjo tudi v kratkem času mnogo doseže. Upamo da se bo pr j nas vršila gospodinjsko-na-daljevalna š'cla odslej vsako leto ter se ;e bodo osobito naše bodoče kmečke gospodinje pridno udeleževale. LESKOVEC — SV. ANDRAŽ v Halozah. Za tukajšnje gasilno društvo so darovali: po 100 Din: Davorin Tombah (Maribor). Adalbert Gusel (žgan.iarna, Maribor), dr. Matej Senčar (Prui), Franc Le-nard (veletrgovec, Ptuj), Anton Fekonja (orožniški narednik, Prizren). Celloti (opekarna, Ptuj), Anton Brenčič (trgovina, Ptuj), Ivan Raš! trgovec. Sv. Vid pri Ptuju); po 50 Din: Josip Berlak (trgovec in posestnik, Rogatec). Flinka Francka sinovi (Zagreb), Kolínska tovarna (Ljubljana). Franc Nedog (trgovec. Ptuj), dr. Aleksander Kiiliar (primarij, Ptuj). Franc Urbane mesar in prekajevalec. Ptuj), R. Vračko (trgovec, Ptuj), Ptusko predujemno društva, Ivan Cvikl (trgovec, Ptuj), Alojzij Brenčič (trgovec, Ptuj); po 30 Din: Franc Potočnik (usnjar, Ptuj). Kazimir Bratko-vič (notar Ptuj): po 20 Din.: Fric Jerzečič (Središče ob Dravi), Miloš Bizjak (preglednik finančne kontrole. Bled). Rudolf Iiošek (Sv. Vid), Slavič & Heller (trgovina, Ptuj), Rudolf Košir (trgovec, Ptuj), Marija Zupančičeva (gostilna, Ptuj). Franc Plazofa (klobučar. Ptuj), dr. Franjo Sala-mon (Ptuj); po 10 Diu: Ulm (veleposest-vo. Zavrče), Janez Belšak (orožnik, Pod-lebnik). — Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. KAPLA NA KOZJAKU. Pred 14 dnevi so razsajale po naši vasi ošpice. En primer ie bil smrten. Umrl je namreč štiriletni Juiko, sin upokojenega finančnega stražnika g. Jezernika. — K zadnjemu počitku smo tudi spremili bivšega župana jn predsednika krajnega šolskega odbora gostilničarja g. Ludovika Rihlerja. Umrl je v na:-lepši dobi ,38 let ter zapustil petero nepreskrbljenih otrok, mamico in ženo. — Pohvalno naj omenim pošto, ki jo prenašajo gg. finančni stražniki iz Brezna na Kaplo. Lahko rečemo, da dobivamo pošto v redu in točno vsak teden trikrat. Morda bo poskrbela občina za pogodbeno pošto. Bil bi pač velik napredek za našo obmejno vas. — Finančni stražniki preeei napredujejo s ramburaškini zborom. Se vidi. da so se z veseljem oprijeli svojega dela. Ob toplih in solnčnih nedeljah se vadijo pred svojo samsko hišico, da se razlega lepa naša slovenska pesem daleč naokoli. Vsak. ki jih posluša, mora prizna .i. da so tamburaši že preeei izvežbani. Baje že mislii'o pri predstavah »Anarhisti« in »Dve teti« nastopiti z zborom. Gotovo bo zaradi glasbe mnogo več ljudi pri igrah. Vloge teh kmečkih iger bodo prevzeli tudi kmečki fantje in dekleta. Nastopite bo celo naša učitelica in soproga tukajšnjega učitelja ga. Mfheličeva. Mislimo, da bo gmoten in pa tudi naroden uspeh večji za našo obmejno vas. Pozor motociklisti! Angleško svetovnoznano motorno kolo najboljše kvalitete, idealno za vsake svrhe, najslabše ceste in hribovit teren. Cena samo Din 13.§00 Najcenejše motorno kolo 4 K. S., kompletno opremljeno z električno razsvetljavo, vrtilnim ročajem, 2 izpuha, najmodernejša konstruk-i cija okvirja! — Plačljivo tudi na obroka od 6—18 mesecev. — Vabimo na ogled! Zahtevajte brezplačne ponudbe! Generalno zastopstvo: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. KRALJESTVO MODE Spomladanska moda za deco Otrok vedno sega po stvareh, ki delujejo že po svoji barvi in ugotoviti bi se dalo, da ljubi deca zlasti one obleke, ki so enostavno ukrojene, a imajo zeio živahne barvne efekte. S takim oblačilom je tudi vstreženo praktičnim zahtevam matere, ki gleda v prvi vrsti na to, da se obleka malih lahko snaži. Zato je tudi moda to spomlad opustila vsakršno garniranje otroške obleke in prinaša zgolj enostavna in baš zaradi te enostavnosti mikavna oblačila, č-e je tu pa tam oblekca opremljena s kakšnim okrasom, je prvi pogoj, da je ta iz pralnega blaga. Za vsakdanjo otroško obleko je blago pač največje važnosti — takšno blago ne sme biti niti pretemno, niti svetle in jasne barve, ker se sicer takoj umaže. V to svrho najprimernejša so razna vzorčasta volnena blaga; zlasti stari »pepita« vzorec se jc iznova vdomačil v otroški garderobi. Tudi poglavje otroških plaščev je bilo letos podvrženo veliki spremembi. Prejšnja leta je otrok rabil dva plašča — enega za štrapac, drugega za praznične dneve. Sedaj se je to v toliko spremenilo, da se otr ku nabavi en sam plašček in sicer iz usnja, ki ga malček lahko vedno nosi in ki se izvrstno prilega na potovanjih in izletih. Tak plašč predstavlja naša druga slika: plašč ima tipično športno obliko, z vloženo gubo na hrbtu in ozkim pasom. Plašč te vrste nosijo deklice in dečki. Obleko za male deklice, ki se nosi za v šolo in tudi za izlete, prikazuje naša prva slika. Obleka je iz kariranega blaga, ki je Poletno shrambo kožuhovinastih plaščev Obenem najskrbnejše čiščenje, renoviranje in popravila istih med časom shrambe po znižanih cenah. Plačljivo šele pri prevzemu v jeseni. L. ROT, krznarstvo. LJUBLJANA, Mestni trg štev. 9. izdelano v dveh različnih smereh, kar deluje zelo apartno. Bela piqué garnitura okoli vratu in na rokavih je vedno okusna. Šolska in izletna obleka za malega dečka je izdelana navadno iz jadrovine, ki je nepremočljiva. Kratke hlače se kombinirajo z jadrovinasto jopico in pralno srajco, ki je speta s pentljo iz pisane svile. Praznična oblekica deklice je iz rožaste-ga markizeta in jo krasi bel, širok ovratnik, ki je ob vratu obrobljen s temnim trakom (slika 3). Za dečka pomenijo takozvane oxfordske hlače višek otroške elegance. Hlače so zelo široke in se končujejo v pasu z lično progo. K njim se izvrstno poda jopica iz istega, temnomodrega blaga. K temu en-sembleu pristoja najboljše bela srajca z odprtim ovratnikom. Ш Se na veCi&i cetxtek prinesene obleke v kemično čiščenje, plisi-ranje, barvanje in pranje perila izgotovi sigurno 5808 do prazuikOT tovarna JOS. REICH Nova linija vzbuja mnogo zanimanja, čeprav to pomlad ni pričakovati prevelikih izprememb v modni stroki. Omeniti je treba le, da so se tu- ďi dopoldanske obleke precej podaljšale in da spada visoko pomaknjeni pas med prve predpise nove mode. Različni kepi, široki ovratniki in boleri so se uveljavili v neštetih varijantah in jih prištevamo k karakteristiki pomladanske modne linije. Končno se je vendar ugotovilo . e • ali odgovarja mazanje modernih motornih vozil večji obremenitvi,, ki je nastala zaradi težjih delavnih pogojev. Te poizkuse o zanesljivosti smo izvršili £ večjim številom raznih avtomobilov, nabavljenih samo v ta namen. Tekom poizkusov v laboratorijih in vožnje na cestj in na dirkališču so delali avtomobili pri pogojih, ki jih v praktičnem pogonu nikdar nimamo; prevozili so več kakor 100.000 km, pri čemer so bili v pogonu vsak dan nepretrgoma po 18 ur. Preizkusili so tudi učinek pri trajni preobremenitvi, pomanjkljivem hlajenju, nizkih -zunanjih temperaturah, pogostem in hitrem poganjanju in ustavljanju itd. Pri vseh teh okolnostih je Gargoyle Mobiloil odli čno odgovarjal. Ali se bo po vseh teh dokazih našel strokovnjak, ki ne bi priznal nedosegljive kakovosti Gargoyle Mobiloil-a? VACUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB Kakor vrtne cvetice izgledajo nova vzorčasta blaga, ki jih veliki vrtnar, za gospo Modo goji in prideluje z neverjetno vnemo. Dasi se je lani govorilo, da bo mode vzorčastih svil sko-rajšen konec, se je baš letos izkazalo, kako neutemeljena so često ugibanja modnih prerokov. Tako vidimo letos nešteto pikčastih, pepita in kariranih vzorcev, ki zaradi svoje pestre svežosti izredno ugajajo. Gina Kaus: Koko Koko ima osem let. Vedno pravi, da fco postal pisatelj in sicer zato, da bo lahko ves božji dan pisal na pisalni stroj. Nedavno tega pa se je premislil in sklenil, da postane rajši slikar. Takoj je pričel in tudi dokončal svojo prvo sliko. »Ali veš, kaj slika pomeni?« me je vprašal in mi jo pomolil pod nos; pri tem pa ni odvrnil svojega občudujočega pogleda od slike. Slika: škrlatnordeča in temnomodra ploskev se ostro zlivata druga v drugo. Spredaj zelena lisa in na njej majhen, rumen možiček. »Morje?« sem ugibala. Koko je zmajal z glavo in pokazal s prstom na modro površino. »To je vendar nebo!« »Ali je morda travnik?« Koko je pomilovalno nategnil ustnice. »Možiček je vendar rumen!« je rekel važno, kakor da bi bila prav ta okolnost odločilna za razumevanje njegove slike. Naveličala sem se ugibati in rekla: »Povej mi že, jaz ne uganem.« Joj, s kakim omalovaževanjem me je tedaj pogledal Koko! Poln zanosa, držeč glavo nekoliko postrani, me je še enkrat ošinil s pogledom in dejal: »Vsak lahko spozna, da je to ,Solnem zahod na Kitajskem'.« V šoli sem vprašala Kokovega učitelja, kako napreduje z učenjem. Zvedela sem, kar sem pričakovala: izredno nadarjen in bister deček, samo — na žalost — silno len. Koko, ki je poslušal ta razgovor, je potihem zamrmral: »Pa sem vendarle najboljši v razredu.« Učitelj je to priznal, položil je Koku roko na glavo in ga prijazno poučil: »Vsak mora delati, Koko, zapomni si to. Kakršenkoli poklic si izbereš, zmerom boš moral biti priden, če boš hotel kaj doseči.« Koko, ki meni, da mora vedno njegova obveljati, je nejevoljno odkimal z glavo. Učitelj je vztrajal pri svoji trditvi. »Na vsak način je tako. Dokazal ti bom, da prav mislim. Povej mi torej, Koko, kaj nameravaš postati, ko boš velik ? Koko je trenutek pomislil; nato se mu je zasvetil obraz, vzdignil je glavo in vzkliknil: »Ribič, gospod učitelj!« Slučajno sem slišala, ko je Koko v sosednji sobi na vso moč zatrjeval in dopovedoval triletnemu Petru, da ni res, da bi otroke nosila voda in da jih dolgo-kraka štorklja prav gotovo ne pobira iz yode. Praiíil je; »Veš Petrček, ko si ti prišel na svet, je bila velika suša in reka, ki teče skozi mesto, je popolnoma usahnila.« Poklicala sem Кока k sebi in ga strogo posvarila zaradi njegovih čenčarij. Vzravnal se je bil pred menoj s tako svetskim izrazom v obrazu, da bi mu bila kmalu ponudila cigarete. Ko sem mu očitala, da se kaj takega ne spodobi pripovedovati malemu Petrčku, ni nič odgovoril. Nekoliko je pomislil in dejal: »Mama, ali mi nisi pravila, da ne smem lagati ?« »Da, ali ...« »In teta Flora, ta pa sme lagati?« »Ne, ali...« »Lansko leto je na primer teta Flora vprašala Petrčka, če mu je Miklavž kaj prinesel. Jaz pa dobro vem, da Miklavža ni...« »Ne, ali...« »Petrček mora pa vendar postati premeten deček, zato sem mu takrat kar precej povedal, da ni Miklavža.« »Da, ali...« »Nu, in zdaj sem mu pa še to povedal, da tudi štorklje ni.« Rada bi se bila na glas zasmejala, pa se nisem upala. Kaznovala sem ga pa zelo občutno in obljubiti mi je moral, da se bo poboljšal in ne bo več govoril takih neumnosti. Zaradi ljubezni - obsojen na smrt Po svetovni vojni, ko je bila cena človeškega življenja še globoko pod ničlo, razploženje k pustlovščinam nagnjenih mladih ljudi — ki so med vojno izgubili čut odgovornosti in smisel za pošteno delo — pa visoko nad ničlo, je našel bivši poročnik Prosper »službo« v vohunski organizaciji neke nove države. Ker je bil dovolj pogumen, mu je bila sreča mila. Čutil se je sigurnega in ni mislil na preteče nevarnosti. Ker pa je bil baš v letih, ko se človek smrtno zaljubi, ko vidi v ženski božanstvo, je napravil prvo neumnost: zaljubil se je v lepo damo, o kateri ni vedel, da je v službi vohunskega oddelka 17 'd. Sredi dozdevne sreče ga je lepa dama izdala in Prosper je bil Obsojen na smrt. Kako se je izvršila justifikacija in kako se je maščeval prevarani obsojenec nad lepo Marijo, ki se je po razgibani mladosti omožila z nekim bogatašem. pripoveduje pisatelj J. N. Barth v svoji povesti »Osveta živega mrtveca», ki jo priobčuje zadnja (15.) številka edine slovenske ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet«. Povest je ilustriral kipar Niko Pirnat. Zdravniška posvetovalnica G. Š. L. D. Pr. Ad 1, Opisano reakcijo kaže v večji ali manjši meri vsak človek, ker alkohol razširja periferno živ]je. Ta pre-plavitev kože s krvjo povzroči poiem norde-nje prve. Jakost tega pordenja je odvisna cd osebne reaktivne zmožnosti, nadalje od finoeti, prosojnost; itd. kože. Edino točno sredstvo zoper »nadlogo« je totalna abstinenca. Ad 2. Kri si dá interesent lahko preiskati v Ljubljani. Ce je reakcija še pozitivna, pa bodisi, da je bolezen tako aH drugače pridobljena, si pač na drugo vprašanje lahko odgovorite sami. — G. M. Z. v S. V. in V. p. M. V prvi vrsti bi hilo dognati, za kakšne vrste gliste gre. Čemu ne bi zapisani praški več dovolj uspešno učinkovali, za to ni vidnega vzroka. Bržčas ni več glist, ali vsaj ne toliko kot nekdaj. Menjajte morda prašku pridejano odvajalno sredstvo in dajte otroku po eno primerno pastilo za gliste, kot jih dobite v veaki lekarni, kateri pridružite morda še pol pa-stile ieticina ali kakega drugega aperitina. Če jé otrok češenj, naj ga ob kuri pozoblje kak kosec. Tudi mu lahko dajete »česnje-ver<% klistire s toplo vodo. v kateri se je namakal zmečkani češenj. — »Julka 37.« Mehki nohti se^zatrgavajo, trdi in krhki pa lomijo. Težko si torej predstavljamo vašo kombinacijo. Poskusite si nohle in njih okrožje masirati redno s kako mastno kremo; tako pa jemljite humagsolan, katerega vam lahko dobavi vsaka lekarna. — »San-tal Monal«. Edini svet, ki vam ga moremo dati, je: držite se svojega zdravnika, ali, če s tem niste zadovoljni, obrnite se na katerega drugega venerologa. Pri njem dobite vsa izčrpna pojasnila na vaša detajlna vprašanj, v katerih razpravljanje se iz umetnih razlogov ne moremo spuščati na tem mestu. _ »Elsa«. Odrgnite si na rahlo kožo z dobrim, v lekarni kupljenim bencinom. — pazite na' ogenj! — na »ogreei pa namesite kepice žveplenega mazila. — G. A D. т Š. Brinje-ve janrode uporablja kot diuretikum tudi še današnja medicina, ali same, ali kot primes k raznim vodo odvajalnim čajem. — »Štu- dent«. Naslikanih odnosov ne pregledamo. Stopite vendar h kakemu zdravniku, ki mora že kaj več vedeti o vas. če naj vam svetuje. — »Triperesna deteljica«. Vsa tri peresa takoj brez obotavljanja k zdravniku. — G. č. M. v P. p. K. Zajedavcev ne smete iz-rezavati, tudi ne, če so veliki. Velike lahko odstranite z iztiskačem za zajedavce (kome-done), kot jih dobite v vsaki trgovini za kirurške instrumente. Zvečer pred tem namažite lice rahlo na takih mestih z žve p lenim mazilom, ki ga dobite tudi v lekarni. Tako omehčanih zajedavcev nI potem težko iztisniti. — Z drobižem postopajte tako-le: Kožo si na lahko, a dobro otrite z apotekar-skim bencinom. Najbolje storite to kje pod milini nebom ali si daste odrgniti oď koga drugega, ki to lažje stori, kot vi sami. (Na klopčič bate žličko bencina. Čuvajte se ognja!) Kožo si namažite potem s sledečo mažo: žveplenega mleka 1 gr kafrinega špirita 2 gr, lavandulovega špirita 4 gr, Vode 50 gr. Pred uporabo mažo vedno dobro p;e-tresite in si jo nadevajte z drobnim čopičom na lice. Prisušeno mažo, v kolikor se ponoči r.i še sama odluščila in odpadla, otra-bite drugo^ jutro, se umijte in si namažite kožo z 2% vodenčevim superoksidom. — G. D. V. v K. Starejši ljudje, osobito arte-rijosklerotiki pogosto tožijo o mrzlih nogah. Starejši človek, ki se počuti sicer še dokaj dobro in ki ni prej nikdar trpel zaradi mrzlih rok in nog. je te bolezni vedno sumljiv, če v petem ali šestem desetletju življenja naenkrat prične tožiti o nadlegujočem ga pojavu. — V ostalem se pojavlja mrazotnost pri vse boleznih, ki konsumirajo, ali so kon-sumirale mnogo telesnih moči: pri vseh malo- in slabokrvnostih, kaheksijah, v re-konvalescenci. pri izčrpanstili, izstradano-stili itd. Nadalje je opažati ta pojav tudi pri raznih splošno slabotnih in oslabelih ljudeh, in končno še pri nekaterih, na katerih ni ugotoviti nobenega vzroka in kjer moramo misliti, da prihaja pojav iz ustroja (n. pr. temeljem prekomerne ožine ž i 1 ja). Kjer so »mrzle noge« posledica kake druge bolezni, preneha pojav, čim se temeljna bolezen boljša, odnosno kjer njen povzročajoč jo vzrok odpade. Za pojave, ki potekajo iz anomalij, seveda ni Iej 108.000.- Brougham » 123.000.- 7—Pass Sedan » 147.000.- 7—Pass Phaeton » 130.000,- Touring Sedan » 120.000.- Touring Sedan » 94.000.- Coupe » 82.000.- Sun Sedan — » 98.000,- Phaeton » 90.000,- Brougham » 92.000.- Glavuo zastopstvo za Slovenijo: ŽUŽEK, Lfublfana O. Tavčarjeva ulica II. Tavčarjeva ulica 11. Vargazon: Butara Janezek v hribu natrgal je rese, vrača čez krasno se trato domov: drenovih vejic in teloga nese — to radoval se bo bratec njegov! Že ga zagledal je, dvignil ročici in ga poklical na pragu vesel. Janezek vzklikne: »V vsej naši vasici butaro ti boš najlepšo imel!« K njemu hiti, ga ves srečen objame, sedeta skupaj pred hišo na panj — bratec vprašuje: »Kaj ne, da bo zame?« v delo zamaknjen ozira se vanj. NC» Mrak že prihaja po sivih stezicah, Janezek butaro je dokončal; bratec utrujen pri krasnih cvetlicah v vonju opojnem je sladko zaspal... Ä Jutro spet svet je iz spanja zbudilo, k cerkvici beli vaščani hite — mamica gleda na detece milo, v sreči brezmejni ji utripi je srce. Prvič v življenju ji sinček najmlajši z butaro pisano v cerkvico gre; zdi se, da dan je ta zanjo najslajši kar dosedaj doživela jih je. Bibine letne počitnice Ljubi papaček! Nemogoč-e ie, da bi uganil, kje sem bila jn kaj sem delala in kakšna sem po vsem telesu, prav taka, kakor da bi imela ošpice. Poslušaj me torej. Rekel si mi bil, da se lahko peljem do Langaa tam pa naj sedem v viborški vlak, potem do-spem tja, kjer drevje sadijo na goljavi, zato da postane goljava rodovitna. A popolnoma sem pozabila na to, da sem se hotela peljati tja, zakaj spotoma je bilo toliko močvirja in na njem toliko ljudi, ki so rezali šoto, in to sem si morala ogledati. Zato sem izstopila, a zdaj ne vem več, kako se ie imenovala postaja. Neka zelo prijazna žena, ime ji je Trina, mi je dejala, naj le grem pogledat kako režejo šoto iz močvirja, a pomagati ne bom smela, ker je prenevarno. Jn sem skakala čez jarke zdaj tu zdaj tam in na nekaterih krajih je rasla resa in voda v jarkih je bila ognjenordeča kak-or lisica. In vselej kadar sem padla v vodo in nisem mogla ven. sem jela kričati in vsakikrat je kdo prišel in me potegnil na suho. Povem ti, bilo je nebeško. A veš, močvirna voda je mrzla kakor led in videti bi moral moje stvari, kakšne so, luknje pa nisem naredila nobene, to se je zgodilo šele pozneje ko sem si pri peči zažgala obleko. Trina mi je povedala, da ie na koncu goljave, tam kjer se začenja gozd vse polno robid, veš, onih velikih, višnjevih, ki rasto na nizkem grmovju in ki tako dobro teknejo. In res jih ie bilo vse polno in jedla sem tako dolgo, da nisem mogla nič več. In potem sem postala zaspana, morda tudi od mrzle močvirne vode, pa sem šla v gozd in sem slekla vse razen obleke, ki je bila že precej suha. Ostalo pa sem razobesila na drevo, da se posuši. In bila sem tako zaspana, da nisem vedela, kam sem legla. Tam je bil namreč začetek mravljišča, tako visokega mravljišča, da bi ti seglo do brade. In vse je mrgolelo rdečih mravelj, veš tistih, ki tako pikajo. Toda zaspala sem in — o groza — kako sem kričala in cvilila ,zakaj peklo me je tako kakor tistega Adlerja, o katerem smo se učili pri zgodovinski uri, da so mu izrezali iz hrbta kos mesa in nasuli soli na rano. In veš kaj so storili delavci z menoj? Vzeli so me z obleko vred in me spustili v vodo in me spet privlekli na vrh in spet noter in spet ven iz reke, ki je majhen pritok reke üuden. In potem so me možje zavili v svoje jopiče in me posadili na voz s šoto in me peljali k Trini. In moje stvari so tudi vzeli s seboj. In potem so me položili v posteljo. A pomisli, papanček, posteljnih rjuh tukaj ne poznajo, samo debele pernate poste-lie s progastimi, volnenimi prevlekami. Uh, kako sem se potila in potem so mi dali lipovega čaja, zakaj Trina ie rekla, da je nevarno, če ima človek toliko mravljinčnega sirupa v svojem telesu. Potem mi je spekla špehovko na ognjišču. ki nima ni dimnika, kakor da bi bilo iz pradavnih časov in spodaj je sušila mojo obleko in pri tem so se naredile luknje. Toda zabavam se izvrstno, zakaj Trinina koča ni poslikana, ker nimajo denarja. Stene so iz dišeče šote, katero je prelepila s pisanimi slikami in te ogledujem med tem ko ležim. A jutri pridem domov. Tvoja ljubeča Bibi. In Bibi je prišla domov, kakor je bila obljubila. A že prihodnje dni je iznena-dila očeta z novim pismom. Ljubi papaček! Rada bi si svoio veliko častno besedo nazaj izposodila. Sarno za teden dni, Volčji roman Senzacija ni Bog ve kaj. Senzaci ja je samo hrup. Trobente trobijo, lepaki křiče. Vse dere tja. Nato — ničesar več. Druga senzacija je na vrsti. Druga senzacija je bil slaviti stradal-■ni umetnik Gobelini, ki je šest tednov stradal v stekleni omari. Tudi njega so pozabili. 25. poglavje V temi stoji konj. Tisti večer, ko so med vriskanjem množice spustili stradalca iz steklene omare, je tekel Sivko po ulicah in nihče ga ni spoznal. Bil je številka devetnajst na sporedu nekega cirkusa, a nihče se ni dosti zmenil zanj in posrečilo se mu je, da jo je med predstavo popihal. Deževalo je. Veliko luči se je zrcalilo na asfaltnem tlaku, ki se je svetil od mokrote. Na tisoče koles je drdralo svojo pot. Na tisoče škornjev je prihajalo naproti in odhajalo mimo. Ognjene oči so vzbliskavale in zaganjale divje krike. Solnčne poplave so udarjale iz sten in mnogo solne je viselo v zraku in vendar je bila noč. Sivko je gledal na škornje. Stiskal se je k zidu. Majhna roka se je približala in mu pobožala mokro dlako, a on je tekel dalje. Zagledal je votlino in se preril vanjo. Bila je kavarna, v kateri je igrala godba. Sivko se je spustil v beg, zakaj godba mu je trgala ušesa; a zdaj ni več našel izhoda, begal je okoli, dokler ga ni neki škorenj brcnil na ulico. Nato so prišle soteske, koder se je oglašal hrup samo od daleč. Zevale so, mrzle in temne. Nekaj kalnih luči je izgubljeno gledalo v noč. Sivko je tekel po mokrem kamenju. Lačen je bil; časih mu je zadišalo po užitnih stvareh, a povsod je bil samo kamen. Tedaj je zagledal v nekem oknu velike kose mesa; nos ga je bil pripeljal tjakaj. Hotel je hlastniti po njem, a smrček mu je vsakikrat zadel ob nekaj trdega in mrzlega, kar mu ni šlo v glavo. Meso je ležalo tam, le doseči ga ni mogel. Metla je s strani dregnila Sivka v kožuh, ko je še ves zmeden stal pred mesnico, in glas je zavreščal: »Ali se boš spravil ali ne, mrcina pasja!« In Sivko je stekel dalje. prosim, zakaj ne morem je držati, jeli, saj ie nisem prelomila s tem, če si jo samo izposodim? Skrivnost imam. Pozneje ti bom vse povedala, nič slabega ni, a vendar nekaj, česar ne smem. Toda ne morem se premagati. Dala sem ti veliko častno besedo, da te ne bom nikoli prosila za dovoljenje, da bi šla s teboj, kadar se pelješ vsako leto na določen dan, in da se ne bom nikoli sama tja peljala. Ali ljubi papaček, ne morem si kaj, ker tako strašno koprnim za tem, in ti se ne smeš jeziti. Vse svoje življenje bom držala svojo častno besedo, samo za ta kratki teden dni si jo izposodim. Ne smeš reči, da tisti, ki vzame nazaj, kar je komu dal, dobi črne otroke, zakaj potem bi bila strašno žalostna, in ti se ne smeš žalostiti zaradi tega kar storim, ker drugače se tudi jaz žalostim. Lahko se zgodi, da se ne vrnem tako kmalu domov, zakai pot je dolga. In zaradi tega ne smeš pozabiti na dan — saj veš kdaj? — da moj grob na vrtu lepo okrasiš in razobesiš vse zastave in boš pil na klopici čokolado in vzel vse moje punčke s seboj. In za mačko kupi pri mesarju ietrca, zakaj to je že obupno, kako suha je, in z Meto moraš iti na sprehod. Ne meni se za to, če se ti bodo ljudje smejali, ker Meta je strašno zadovoljna, če sme iti s pravim človekom na izprehod. In pazi. da ne bo štorklja sraki nagajala, in če želva pobegne, daj takoj oglas v časopis in obljubi najditelju veliko nagrado in jo potem tudi plačaj, ko jo prinese. In služkinji reci naj da ježu mleka s sladkorno sipo, potem bo že ubogala. Ce ji jaz pišem, bo rekla, da je to zapravljivost in ne bo storila. In mislim, da lahko pustiš štorkljo malo na trato, saj ne bo pobegnila, ker dobro ve kako strašno rada jo imam, leteti itak ne zna. Če jo prav nalahko pobožaš po hrbtu, ji yelo ugaja, a čisto nalahko, nikar ne premočno. Joj, papaček, kako se že veselim nečesa in tudi svojega povratka domov, ko ti bom vse, prav vse povedala. Tvoja Bibi. 135 letnica rcfstva slavnega danskega pisatelja 2. aprila t. 1. je poteklo 125 let, odkar se je rodil Hans Christian Andersen, veliki danski pisatelj. Rojen je bil v Odensee-u na Danskem. Spisal je okoli 30 knjig za mladino in še danes ga prištevamo med najbolje mladinske pisatelje. Njegove pravljice so znane vsakemu otroku in ostanejo bralcu v neizbrisnem spominu. Kako uporabim svoj prosti i • v cas PISANKE. Velika noč je pred durmi, velika noč s písankami. Mamica ima polne roke dela, zato ji ga naše mlade prijateljice in prijatelji vsaj nekaj prihranijo, če izgo^o-vijo pirhe sami. »Mlado Jutro« vam pove nekaj prav preprostih načinov izdelovanja pisank. Jajca skuhajte. Kuhana umijte z alkoholom. Vzemite tenak čopič in naslikajte na jajce z gostimi vodnimi barvami različne okraske, cvetice, jagnje, pi-šče, kar pač kdo zna. Lahko si prej s svinčnikom narišete okraske, da vam bo slikanje lažje. Če se barva jajca ne prime, je to znamenje, da je jajce mastno, morate ga še bolje umiti z alkoholom, lahko tudi z bencinom. Barva naj bo kar moči suha. (Gl. sliko I.) Za drugi način potrebujete nekaj posušenih pomladnih cvetic: zvončkov, tro-bentic, vijolic in drugih. Cvetice trdo privežite na jajce, da se bodo prilegale. Lahko jih tudi nalepite. Jajce položite v navadno barvo za pirhe, kateri ste primešali pest soli, in ga pustite v njej toliko časa, da dobi lepo barvo. Potem pustite, da se pisanka posuši, šele zdaj odstranite cvetice — če ste previdno delali, se poznajo na jajcu cvetice, ki so bele, ostalo jajce pa je pobarvano. (Gl. sliko II.) Tretji način je barvanje z v-зкот. Na jajce narišite z voskom različne narodne motive, cvetice, napise in drugo. V majhni skledici raztopite vosek, vanj poma-kajte debelo pero, lesen ošiljen klinček ali drugi trd in ošiljen predmet in z njim 3. rišite po jajcu. Tudi tu si lahko najprej narišete s svinčnikom. Ko je jajce porisano z voskom, ga položite v barvo za pisanke, barvi primešajte nekaj soli ali pa galuna, da se rajše prime. Ko je jajce lepo pobarvano, ga osušite, zdrgnite ga s cunjo, vosek odstranite, tam kjer je bil, so zdaj bele lise. (Gl. sliko III.) Pri vseh teh pisankah barvamo že kuhana jajca. Da bodo pisanke prav svetle, jih prav malo namažite z mastjo. Tako lahko vsak priden Jutrovček prevzame mamici precej dela, blagoslov bo pa na velikonočno jutro gotovo mnogo bolj teknil, če boste tudi sami kaj napravili. ^ Križaljka „Butara" Besede pomenijo: Vodoravno: 2. Kratica; 3. d vogla s-nik; 4. romanski spolnik; 5. irancoski zaimek; 7. vas pri LiubKiam; 8. kratica; 9. vezmik; 11. zunai (lokalizem); 12. srednjeveško ime za grški polotok; 16. oblika Slagola 'biti«; 17. slovanska reka; 19. grška črka; 20. eskimski čoln; 23. ribarska priprava; 24. bivša kratica; 25. lekar-narska kratica; 27. predlog; 28. kemični znak za element. Navpično: 1. Kraj ma Koroškem; 5, vas v Savinjski dolini; 6. turški mogotec; 10. mkalnica; 13. grški antični denar; 14. grški otok; 15. riževo žganje; 18. svo-jilni zaimek; 19. egiptovski bog: 20. jadranski otok; 21. rimski denar; 22. bolezen; 24. narodni ples; 26. ruska utež; 27. kratica. Križaljka „Ilirski spomenik" Pomen besed: Navpično: 1. Napis na ilirskem spomeniku (v bohoričici), 2. napis na ilirskem spomeniku. 14. ят:п=ко vi?a"je. 15. električna enota, 17. pesnik ;. Ilirije oživljen. . 18. drugo Napoleonovo ime, 20., 2tí., 35 ideje francoske revolucije, ki je našemu narodu prinesla svobodo, 21. gibka črka, 23. predlog (hrvatsko), 24. kazalni zaimek, 25. pogojni veznik, 31. maska (hrvatsko), 33. kvarta-ški izraz, 34. zemeljski bog iz grške mitologije, 43. egiptovski bog solnca, 44. med-> met, 47. žensko krstno ime, 49. srednje-afriško višavje. Vodoravno: 3. ladja, s katero je plul Jazon s tovariši v Cholhido po zlato runo. 4. prebivalci panonske nižine, 5. reka v Armeniji, 6. francoski osebni 7. grška pokrajina, 8. usek (nemško), 9. prebivalci Anglije, 10. ribji zarod, 11. rimski pojav, 12. sveta gora na Balkanskem polotoku, 13. vodoravnostna mera (francosko, fon.), 16. grška črka, 17. školjčna luskina (francosko, fon. bot.), 19. moško krstno ime, 20. pesnitev, 22. prebivalci Estonske, 23. igralna karta, 27. nikalnica, 28. kmečki izraz za nedelj, pop. cerkv. opravilo, 29. kratica za sekundni joule, 30. vernik, cerkv. opravilo, 32. arabska pokrajina v Mesopotamiji, 35. dva enaka soglasnika, 36. sibirska reka, 37. cesar Rimljanov (54-68), 38. grška črka, 39. kemijski znak za element, 40. do (latinsko), 41. kazalni zaimek, 42. petelin (hrvatsko), 45. isto kot 41, 46. zjutraj, 47. francosko mesto ob Rodanu. 48. množica vojakov, 50. veznik, 51. osebni zaimek, 52. reka v Švici, 53. mesto ob Krki v prim. ban., 54. draga kovina (francosko). V neki ulici, ki ni imela konca, je stal v svetlobi plinovke izvošček in pred njim bel konj. Čisto pozabljen je stal konj v temi. Glavo je pobešal globoko k tlom in se ni ganil. Bil je stara, na pol sestradana žival. V repu je imel le še malo redkih žim in njegovega telesa so bili sami ogli in luknje, ker se je bilo meso vdrlo med kosti. Dan za dnem in noč za nočjo je stal konj na cesti in čakal. Čakal ni pravzaprav ničesar, zakaj kdo se pa dandanes še vozi s konji! Tako ni zaslužil niti prgišča ovsa, ki mu ga je dajal gospodar. Truden je bil stari konj, tako truden, da ni več mogel vzdigniti glave. Vzdignil je ni niti zdaj, ko je sedel pred njim Sivko, ki je bil volk. Sivko je bil obstal nekaj korakov pred konjem in ga je gledal. Konji so navadno brcali proti njemu, a ta konj je mirno stal in uspal. Sivko se je približal, po-stavljaje šapo pred šapo. Zdaj je stal tik pred konjem. Konj pa ni spal. S svojimi žalostnimi očmi je gledal Sivka. Med živalmi je poseben jezik, jezik brez glasu; nemara da sta se izvoščkarjev konj in Sivko z očmi razgovarjala v tem jeziku. Sivkove oči so govorile: — Lačen sem. — Ali oči starega konja so pripovedovale o vsem njegovem dolgem, žalostnem življenju na kamenitem tlaku. In potem je bilo, kakor da bi prosile. Po ugrizu se je stari konj skoraj brez glasu zgrudil na tla. Lačni Sivko je popil tisto bore kri, ki jo je še imel, in se nasitil z mršavim mesom, ki je bilo od starosti trdo kakor konopec. Ko je stopil kočijaž iz pivnice, je Sivko odskočil, še trenutek in sence ob zidovih hiš so ga požrle. 26. POGLAVJE Volk se ne more dolgo preživljati s podganami. Proti jutru je dospel Sivko na polje, ki je bilo podobno preriji; ponekod je rasla trava in koprive. Bilo je odlagališče za smeti. Sivko je preplezal goro pepela, praznih konservnih škatel, steklenic čre-pinj in kuhinjskih odpadkov. Osladen duh je plaval nad to čudno prerijo. Sod je ležal tam, a je bil že oddan. Debel črn maček je pihal v Sivka in klatil po njem z okrempljano šapo. Sivko je zlezel pod žimnico, iz katere so štrlele zarjavele prožine. Tu je prespal dan. Zbudil ga je divji hrup. Steklene čre-pinje so žvenketale in prazne pločevinaste škatle so se trkljale vse navskriž. Črni maček je preganjal tekmeca. Ko ga je došel, sta z iskrečimi se očmi sedela drug drugemu nasproti. Arrrrauuuuu — je pel čmi — mauuuuuuuuuuuu. — (Dalje prihodnjič.) GOSPODARSTVO Boljši izgledi za izvoz lahkih prašičev v Češkoslovaško aR. - Praga, 11. aprila. Nedavno sklenjeni poljsko - nemški gospodarski dogovor, ki je zaključil petletno gospodarsko vojno med Poljsko in Nemčijo, je posredno važen tudi za nekatere druge države. Poljska je dovolila Nemčiji uvoz industrijskih izdelkov, zato pa je dobila dovoljenje za izvoz premoga in živine v Nemčijo. S tem je zadeto čsl. gospodarstvo v dveh pogledih. Nemška industrija ho lahko občutno konkurirala češkoslovaški na poljskem trgu. na drugi strani pa je z dovoljenjem uvoza svinj iz Poljske v Nemčijo prizadeta praška mesna in prekajevalska industrija. Na tej okolnosti je zainteresirana tudi Jugoslavija. Češkoslovaška mesna industrija ima le!no potrebo kakih '2.8 milijona svinj in svoje potrebe ne more pokriti z domačo živino. Csl. Svinjegojci rede in dajejo na trg po večini težite plašiče. mesna industrija pa ima potrebo večinoma le za lažje prašiče od 60 do 80 kg žive teže. Čsl. mesna industrija je tedaj navezana na uvoz potrebne surovine iz tujine, osobito iz Poljske. Zavoljo nove pogodbe med Poljsko in Nemčijo se je bati. da bo poljski uvoz svinj na Češkoslovaško znatno nazadoval. V ostalem se tak pojav opazuje že od 1. 1928. Tega leta je Češkoslovaška uvozila iz Poljske 523.711 prašičev v teži do SO kg in 126.174 komadov do teže 120 kg; naslednje leto je padel uvoz prvih na 243.771 komadov, uvoz težke vrste pa se-ie zvišal na 325-163 kosov. Lahkih prascev je bilo tedaj uvoženo nasproti letu 1928. le 46 odstotkov, množina težkih pa se je zvišala za 258%. Vsekakor je celoten uvoz 1. 1929. napram onemu iz 1. 1928. padel za preko 800.000 komadov. Ta úpadek je v zvezi e tem, da je na Poljskem padlo število prascev skoro za poldrugi milijon, kakor je dognalo štetje iz 1. 1929.7 ki je' naštelo le 4.8 milijonov prašičev nasproti 6.3 milijonom v prejšnjem letu. Ta úpadek je silen in ga pojasnjujejo s tem. da poljski izvozni sindikat nima interesa na ogromnem izvozu, ki bi potisnil cene globoko navzdol. Ta navedba je gotovo resnična kajti praška importna pariteta je danes za 0.30 clo 0.35 zlota nižja nego cena prascem v Poljski, kar znaša skoraj 12 do 15%. Ne samo okoliščina, da je v Poljski tako znatno padlo število prascev. zadeva izvoz na Češkoslovaško, marveč tudi to, da poljski svinjegojci rede sedaj le težje vrste. ki se v Angliji zelo dobro prodajo. Ta sprememba se opaža na ceni svinj v Práci. Januarja 1929. je bila povprečna cena za 1 kg žive teže še 11 do 12.50 Kč, letos pa že 13 do 15 Kč; za februar je bilo razmerje v cenah obeh let 10.50 do 12.50 Kč proti 13 do 14.50 Kč za marec pa celo 10.5 do 12.50 Кб proti 14 do 14.75 Kč. Ravno z ozirom na te cene je na Češkoslovaškem v teku akcija za ureditev cen živini tako za konsumenta, ka-jvor za producenta. Ako je tedaj položaj za čsl. mesno industrijo v celoti nepovoljen, pa na drugi strani proži pomoč čsl. kmetovalstvu, ki imajo sedai priliko, da izrabijo položaj in uvedejo rejo lažje prašičje vrste, po kateri je povpraševanje stalno močno in obeta dosego vistv kih cen. Manjša izvozna sposobnost Poljske, ki bo del svojega izvoza, kakih 200 do 300.000 kosov edajala Nemčiji, in ž njo zvezano jačje povpraševanje na Češkoslovaškem ni brez pomena za one kraje Jugoslavije, ki se ba-vijo z rejo prašičev lažje vrste do 80 kg. Pred vsem prihaja pri tem v poštev Srbija, ki bi na ta način lahko našla dobre odjemalce na Češkoslovaškem. Za izvoz v večji meri pa .je treba činitelja, ki bi se zavzemal za izvoz v isti meri, kakor poljski izvozni sindikat. Treba je tedaj organizirati in urediti izvoz svinj na Češkoslovaško. Občutno nazadovanje produkcije premoga 2e januarska statistika o produkciji premoga v Sloveniji je pokazala znatno nazadovanje oddaje, dočim je produkcija še ostala na rekordni višini 208.454 ton. V februarju pa je produkcija naglo padla in je znašala ie še 167.315 ton. Navzlic nazadovanju produkcije pa so bili premogovniki v februarju primorani oddati novih 16.423 ton premoga na zaloge, ki so se povzpele na 79.326 ton. kajti prodaja premoga je napram januarju nazadovala od 168.399 na 137.141 ton. Tekom februarja so premogovniki oddali železnicam 79.197 ton (v januarju 89.806 ton), od tega direkciji v Ljubljani 28.539 ton, dalje brodarstyu 550 ton (400), industriji 39.651 ton (52.685), od tega v dravski banovini 26.478 ton (31.720). za hišno porabi 5440 ton (8806) in raznim konsumentom 9602 tone (13.279). Poleg tega so izvozili 27<"»1 tono (3423) ter so torej skupaj oddali 137-141 ton (168.399). Od ostalih 30.174 tem odpade na lastno porabo 10.007 ton (10.526), na deputate 3719 ton (3770), na odpis propadlega premoga na zalogah 25 ton (24.043) in na povečanje zalog 16.423 ton (1716). Nazadovanje produkcije je bilo v marcu seveda še občutnejše, zlasti pa v tekočem mesecu, ko je obratovanje padlo na minimum. V februarju je bilo povprečno zaposlenih 10.352 delavcev, to je za 409 manj nego v januarju. Občutnejše pa je bilo nazadovanje števila izvršenih posadov (šihtov). ki je nazadovalo od 291.865 na 242.457. V ostalem je bilo zaposlenih 222 uradnikov in 300 paznikov. V prvih dveh mesecih tek. leta je znašala produkcija 375.769 ton napram 362.360 tonam v istem razdobju pret. leta, ko so za-radi ostre zime vladale težke produkcijske ovire Šumarsko-lovska razstava in naša domača industrija Šumarsko - lovska razstava, ki se pripravlja kot jesenska velesejmska prireditev, ne bo prikazala samo razvoj šumarstva, marveč preko najfinejšega mizarstva in težlkega bo v prvi vrsti skušala ustvariti jasno sliko, kako yažno je baš šumarstvo za našo industrijo. Razstavljeni bodo po možnosti vsi predmeti od lesenih žebljev in zobotrebcev preko najineišega mizarstva in težkega stavbnega tesarstva, lepenke in celoluse do izdelanega papirja. Poleg lesne Industrije bo na razstavi zainteresirana tudi vsa druga industrija, ki je v kakršnikoli zvezi, bod'si z lesno industrijo ali šumarstvom. Ker se precej orodja, posebnega za lesno industrijo, pri nas še ne izdeluje, bo treba pogledati v inozemstvo. V koliko bo to potrebno je pa največ odvisno od naših domačih industrijalcev. Čim več bo nudila naša domača industrija, tem manjša bodo naročila od zunaj. Razstavljalni odbor bo skušal razstaviti kolilor mogoče malo tujega blaga, vendar si bomo morali blago, ki ga ni mogoče dobiti pri nas, preskrbeti iz inozemstva. Drugače bi bila naša razstava, ki je zelo obširno zamišljena in že zasnovana, nepopolna. Da se zadeva kolikor mogoče ugodno reši, se obrača razstavljalni odbor na vso našo, posebno pa na železarsko industrijo s prošnjo. da se za stvar zanima ter stopi v zvezo z razstavljalnim odborom ki Ima svojo pisarno na ljubljanskem velesejmu in sporoči vsaj do srede maja, kaj vse lahko razstavi, kaj bi bila v stanu izdelati po naročilu. Le na ta nr.čin bo mogoče vse pregledati in na minimum skrčiti naročila od zunanjih firm, ki gotovo pri vsaki priliki' konkurirajo domačim podjetjem. Razstavljalni prostor je zastonj. Razstavljalec plača le običajne odstotke, če predmete proda. Za poletno seziijo so trajni kodri skoro za vsako damo neobhodno potrebni. Kodre Vam vestno in priznano dobro naredi damski česalfji salon LJUBLJANA __ KONGRESNI TRG ŠT. fi. V posebnem oddelku sta na razpolago dva najnovejša aparata. Kodranje je v dveh in pol urah izvršeno. = Dohodki in izdatki naših železnic. Generalna direkcija železnic je objavila statistiko poslovanja železnic za 1. 1928., iz katere je, med drugim razvidno naslednje gibanje železniških dohodkov in izdatkov (v milijonih Din): izdatki dohodki deficit 1925 2784 2441 — 343 1926 2776 2525 — 251 1927 2733 2391 _ 342 1928 2585 2456 — 129 Iz gornjih podatkov je videti, da se je deficit železnic ki je prejšnja leta obremenjeval naše državne finance za okrog 300 milijonov Din letno, v'1. 1928. že precej zmanjšal. To zmanjšanje gre predvsem na račun izdatkov, ki so znašali na 1 km eksploatacij-ske dolžine železnic 1. 1925. 5e 317.974 Din v 1. 1928. pa le še 284.959 Din. Dohodki na 1 km eksploatacijske dolžine, ki so leta 1927. padli na 266.996 Din, so se 1. 1928. zopet dvignili na 270.681 Din, vendar so še zaostajali za letom 1926., ko so znašali 287.673 Din. = Ponovno nazadovanje našega indeksa cen. Narodna banka je izračunala indeks cen v trgovini na debelo v marcu, ki kaže ponovno nazadovanje. Totalni indeks je v marcu znašal 91.1 točk (1. 1926. = 100). napram 92.1 v februarju in 93.6 v januarju. Indeks cen rastlinskih proizvodov je nazadoval za 4.8 točke na 95.9. indeks cen živalskih proizvodov za 5.4 točke na 102.5, indeks cen mineralnih proizvodov za 0.4 na 88.7 in indeks cen industrijskih izdelkov za 2.3 točke na 83.6. Če primerjamo letošnji indeks cen za maře z lanskim, dobimo naslednjo zanimivo sliko: indeks cen marc 1929 marc 1930 razlika rastlinski proizv. 137.6 95.9 —41.7 živalski proizv. 109.0 102.5 — 6.5 mineralni proizv. 83.3 88.7 + 5.4 industrijski proizv. 96.2 83.6 —12.6 totalni indeks 106.6 91.1 —15.5 Napram marcu pret. leta je torej povprečni nivo cen v trgovini na debelo nazadoval za 15.5 točke, napram povprečju 1. 1926. (= ] 00) pa za 8.9 točke. — Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote je sklican za ponedeljek 5. maja t. 1. ob 16. v borznih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg 9 (1. nadstropje), in sicer z nastopnim dnevnim redom: 1.) Pozdrav Predsednika, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev. 2.) Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1929. 3.) Poročilo finančnega odbora. 4.) Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu. 5.) Volitve: a) petih članov borznega syeta; b) petih članov finančnega odbora: c) trinajst članov borznega razsodišča. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor 12. maja t. 1. ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev. = Zaradi kršenja predpisov glede zbiranja naročil pri privatnih strankah je sresko načelstvo v Litiji obsodilo potnika neke ljubljanske tvrdke na 900 Din kazni ali 6 -dni zapora. Dotični potnik je v vaseh litijskega sreza ponujal in prodajal татш-iakturno blago od hiše do hiše. Takih potnikov še po deželi še mnogo in je pričakovati, da bodo obrtna ohlastva tudi v drugih srezih pričela ■strožje izvajati kontrolo riad trgovskimi potniki, ki kršijo predpise glede zbiranja naročil. = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da so devizne rezerve nekoliko nazadovale (za 15 milijonov), dočim so se posojila po večmesečnem nazadovanju prvič zopet povečala. Državno dobro imetje pri banki se je dvignilo za 79 na 525 milijonov Din, žirovne vloge pa so zna tne je nazadovale. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike naipraim stanju od SI. marca): aktiva: .kovinska podlaga 409.1 (+3.4). saldo Taz-nih računov (tečajna diferenca deviz) 1643.1 (—18.6). posojila na menice 1102.6 (+23.7). lom-bard 241.1 (+1.1); pasiva: obtok bankovcev 5386.0 (+23.9), obveznosti napram državi 525.3 (+79.3). žirovne obveznosti 1149.2 (—90.9), razne obveznosti 153.9 (—3.2). Lombard obveznic Blairovega posojila in dolarskih zastavnih listov Državne hipo tekamo banke. Poštna hranilnica objavlja, da lombardira poleg obveznic Blairovih posojil tudi dolarske zastavna liste Državne hipotekarne banke iz 1. 1927. (Seligmanovo posojilo), in sicer po 60 dolarjev za 100 dolarjev nominala ter po enakih pogojih, kakor veljajo za lonibard ostalih državnih papirjev. = »Isis« d. d. za indiistriíii i promet droga i kemikalija, Zagreb. Na seji ravnateljstva, ki se je vršila dne 6. t. m., je bila predložena in odobrena bilanca družbe za poslovno leto 1929., ki zaključuje po odpisu vseli v pravilih predpisanih amortizacij, ter vseh dubijoz z dobičkom od Din 756.090.67. Od tega se je porabilo Din 390.980.01 za poravnanje prenosa izgube iz poslovnega leta 1928., glede ostanka od Din 365.110.66 pa se bo predlagalo občnemu zboru, ki se bo vršil 28. aprila t; 1., izplačilo 6% dividende. 547 = Licenciranje bikov v novomeškem s rezu. Licenciranie bikov v novomeškem srezu ее je vršilo 31. marca v Novem mestu za novomeški sodni okraj, 1. aprila v Trebnjem za trebenjsdri in 2. aprila v Žužemberku za žužemberški sodni okraj- Licencirania je bilo v Novem mestu 32 bikov, od teh nepotrjenih 5, v Trebnjem 27, od teh nepotrjenih 3 ia v Žužemberku pa 15, nepotrjenih 2. Največ točk so dosegli v Novem mestu naslednji lastniki: bik kmetijske šole na Grmu najvišje število točk 30 drugi bik iste šole 29 točk, bik Ivana Žefrana iz Gotne vasi in bik Ivana Nardina iz Sel pri Toplicah po 29 točk: biki Neže Rodičeve iz Tomažje vasi, Jere Jakšetove iz Orehovice, Antona Pavlica iz Orehovice, Zagorca Franca iz ^mole-nje vasi pa so dosegli po 27 točk. V obče je bil materija! še dosti dober- V Trebnjem je dosegel bik Franca Kolenca iz Gor. Ponikve 27 točk. Tamošnji biki so bili primeroma najslabši, slabo negovani in krmljeni. V Žužemberku je dosegel bik župana Ivana Šinkovca iz Am brusa 30 točk in je to najtežji bik v okrajn ki tehta 820 k s. Biki Mihe Mirtiča iz Dvora, K a rola Gnidovca, dekana v Žužemberku in Ivana Šinkovca iz Ambru-sa so dosegli po 28 točk. Materijal je bil primeroma najboljši, izravnan v barvi in obliki. dobro negovan in krmljen. Občini Žužemberk manjka znatno število bikov. Župan Šinkovec iz Ambrusa ima še 4 bike monia-foncev v hlevu, ki so dobri za pleme in jih proda. V obče je Šinkovec najboljši in največji bikorejec v okraju. — Spremembe pri Bnnqiie dp Pa у s de Г Енгоре centrale, Pariz. Iz Pariza poročajo da je bil za podpredsednika Banque de Pays de 1' Europe Central (preje Länderbank) izvoljen g. Emil Freund, ravnatelj te banke in za glavnega ravnatelja g. Henry Reuter. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17- t. m. ponudbe glede dobave 300 kg suhih barv in 500 kg mavca, do 24. f. m. pa glede dobave 1600 m "trav bakrenih vrvi, 30 kg cinka in 10.000 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov kremenov za rudarske bencinske svetiljke. Direkcija držav, rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 komadov krajnikov in 250 kub. m jamskega lesa. Dne 15. t. m. se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani licitacija glede dobave 800 kg žebljev in 500 kg železa. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TO I). = Dobava mesa. Dne 15. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divi-ziijske oblasti v Ljubljani licitacija gl"de dnevne dobave mesa za čas od dneva odobritve pogodbe do 31. marca 1931^ (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi)._ KARL MAY — 5. zvezek, s katerim se začne knjiga: „Po divjem Kurdistanu" je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane Din 13.—. 5846 Položaj na naših borzah Ljubljana, 12. aprila. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet živahnejši; znašal je 22.3 milijona Din napram 22.2, 12.1, 19.9 in 20.8 milijona Din v pred hod,iih štirih tednih. Devizni tečaji so v drugi polovici tedna nekoliko popuščali; tako vidimo pri de» vizi London napram koncu zadnjega tedna nazadovanje od 275.32 na 275.07. pri devizi Dunaj od 7.9792 na 7-9694 in pri devizi Newyork od 56.485 na 56.425. Med efekti se ie Kranjska industrijska trgovala po višjem tečaju 288. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda še precej stabilna ter se je trgovala po 415 _ 416 (zadnji teden po 414 do 415). Ostali državni papirji pa so bili prav čvrsti. 7% Blairovo posojilo se je^ v početku tedna trgovalo po 86.25 — 86.5. včera j pa že po 86.75. dočim se je za _8% Blairovo posojilo nudil denar po 98. Spo-redno z Blairovim posojilom se je okrepilo tudi investicijsko posojilo, ki je včeraj no-tiralo že 86.75 — 88 (zadnji petek 85.125 den.). Na tržišču bančnih vrednot je bilo razpoloženje še precej prijazno. Zemaljska banka se je zadnje dni trgovala že po 150 (koncem zadnjega tedna je notirala 141 do* 145), Srpska banka pa se je okrepila od 160 na 165. Promet je bil dalje v Prašte-dioni po 900 — 905, v Jugobanki po 80 do 83, v Ljubljanski kreditni po 120, v Poljo-delski po 59 in v Union banki po 198. Med industrijskimi vrednotami se je okrepila Dubrovačka. ki se je včeraj trgovala že po 440 —- 442 napram 422 — 431 v početku tedna. Tudi Jadranska ployidba se je dvignila na 507.5 aklj., Trboveljska pa na 475 do 485 brez prometa. Promet ]e bil v Slavoniji po 200 v Tvornici vagonov po 115. v Isisu po 27 in v Pivovarni Sarajevo po 180. Ljubljana. (Prosti promet). Berlin 13.1975. Budimpešta 9.885, Curih 1095.9, Dunaj 7.9694. Newyork 56.425, London 275.07, Pariz 221.46. Trst 296.42. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2050 London 25.0975. Newyork 515.85, Bruselj 72.03. Milan 27.0450. Madrid 64.50, Amsterdam 207-25, Berlin 123.10, Dunaj 72.65, Sofija 3.74. Praga 15.2750. Varšava 57.85. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Žitni trg Ljubljana, 12. aprila. Na žitnem trgu je b'lo pretekli teden razpoloženje prav mirno. Na budimpeštanski borzi se ;e smer tendence tekom tedna precej 4Dremen'ia in je bil danes pri prijaznem razpoloženju za pšer;-co za maj zabeležen tečaj 20.74 (zadnjo soboto 21.02) in koruzo za maj 12.28 (zadnjo soboto 12.57). Na našem tržišču so bile navzlic rezerv'-ranosti konsuma cene pšenici v glavnem nespremenjene, le cene koruzi so za malenkost nazadovale. V splošnem ni opažati tiste običajne živahnosti kupčij, ki je bila dru.ga leta običajna pred velikonočnimi prazniki. Za izvoz koruize so izgledi zaenkrat slabi in je pričakovati razjasnjenja situacije v maju, ko se bo na trgu pojavila argentinska koruza. + Chicago (12. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica za maj 111, za iuiij 112 in ena četrtina centa. Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vag. pšenice, 38 yag. koruze, 10 vag. moke. 3 vag. otrobov in 1 vaff. ovsa. — Pšenica: baška, 77 kg 197.50-202.50 78 kg 202.50-207.50. gomjebaška in banaška. Tisa, šlep. 70 kg 205 — 210, sremska, 77 kg 180 _ 185: oves; baški in sremski 125 — 130: ječmen: baški in sremski 63/64 kg 110 — 112.5; когига: baška in sremska 100 — 105. ladja Du-nav 104 — 106. baška fn sremska za maj 102.50 — 107.50, banaška 92.50 — 95; moka: baška rOggc 335-345. »Ogt 330-340, ?>2z 295 do 306 »5« 240 — 250, »6« 175 — 180, >7« 130 — 135, »8c 90 — 95; otrobi: 75 — 80. + Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.). Tendenca prijazna; promet srednji. — Pšenica: za maj 20.71 — 20.72, za oktober 20.08 — 20.15; rž: za maj 11.10 — 11.15, za oktober 12.93 — 12.95; koruza: za maj 12.28 do 12.29, za julij 12.40 — 12.41 tranzitna za maj 11.30 — 11.32. 111 strešnike vseh vrst za zidavo biš, iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. 5S- Velika zaloga za gospode in po meri pri F. KRA SKO VK , Stari trg Velika izbera v dežnih plaščih! Solidne cene! 5504 Fozor! 5084 i*ozor • Sigurno še ni vsem cenjenim obrtnikom in gospodarjem znano, da se dobijo najboljše barve .firnež, laki, terpentin, strojno-prašno olje, zidarski in pleskarski čopiči, šablone in šablonski papir, ter vse v to stroko spadajoče predmete pri DRAGO FRANZ LJUBLJANA, Stari trg 24. po najnižjih cenah in točna postrežba. SITAR KAROL TAPETNIH IN DEKORATESt U4I3&JANA WOLFOVAtt. ^apetnilka deCa izdelujem točno po naročilu najceneje. Oto-mane na gurtah s 36 peresi Din 550.—, modrece zgornje Din 220, spodnje Din 290, klubske garniture do blaga ali usnja Din 3500, samo po naročilu. Specijalna izdelava sobnih zaves, najmodernejše, kakor tudi vsa druga tapetniška dela in popravila. KOLESARJI POZOR! Velika zaloga, novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu „Aigloit" Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti ft> lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: VIKTOR ВОНШЕС, Ljubljana, Dunajska cesta 21. Solnčno zdravilišče Stolzalpe Zgornje Štajersko, Avstrija. 1200 in 1305 m nadmorske višine, klimatič-110 enakovredno švicarskim gorskim zdraviliščem za bolne na kosteh, sklepih, žlezah in rekonvalescente. — Lastna ekonomija. Popolnoma oddeljeno zdravilišče za otroke s 150 posteljami in šolskim poukom. Lastno lečilišče za odrasle z 200 posteljami. Oddelki za sanatorij. — Obrat vse leto. Olroci 67 do 84 Din. Odrasli 100 do 210 Din. Prospekt štev. 32 na zahtevo. Kje pa hočemo naročiti, ako hočemo poceni kupiti? Madrace, otomane v različnih vzorcih, divane in salonske garniture dobite poceni edino le pri F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6. 5109 Ležalne stole ä Din 140.- po povzetju Din 150.— tIMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma Kurja očesa Najboljše sredstvo prit kurjim očesoiu »C LAVEN* je mast. Dobite t lekarnah, flToge« njab aH n3ravuost iz tvor-nice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — S i s a k Na obroke kupit« lahko vsakovrstno blage j> posredovanjem Kreditne ladruse detajlnih trgovcev, Cigale'ova ul. 1 — Posreduje hitro in diskretno. 9394 ojasnu o protinu, ishiasu, rev mi, želodčnih bolečinah. žolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo F. Toplak, Ljubljana, Gerfcičeva 19 pod »Radiumshema«. 108 (Prvovrstne 5812 ж za (Kranj ш S/etl sprejme taícoj stavbno podjetje Slavec, *߀raiif Spoštovani potniki ( sslec) Fes yeselo sporočilo. — Nikaka utrudljivi vožnja, niikako razburljivo tekanje! - Lahko zaslužite tam kjer stanujete in živite. — Pišite nam na naše vredno in zanesljivo zastopstvo. — Vaše zaupanje ohranite vedno za r-as. o/bo Oddamo prodafo SO predmetov, torej za vsakega nekaj. Od strank nobeuetn odrekanja. 50 para za katalog in poštnino. Pod šifro: »Končno, kar hočemo.« Sodna dražba. Dne 18. aprila 1930 se vrši v Pobrežju pri Mariboru, Zrkovska cesta št. 10, ob 3. uri popoldne dražba tovarne opremljene za barvarno in apreturo. Izklicna eena za nepremičnine s pritikli-nanii, kakor tudi za celotno ostalo opremo (nevzidani stroji, kadi, barve, pisarniška oprema itd.) znaša Din 323.929.20. Dražbeni pogoji kakor inventar je interesentom v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja med uradnimi urami (od 8. do 12. in od 3. do 6.) na vpogled, kjer se tudi dajo ustmena pojasnila. Dr. BUČAR EDUARD, advokat, Maribor, Aleksandrova cesta 12. pritličje. D.LANC0Š Pisarniške oprave Registrirne omare z roloom, hrastove, od Din 600.— naprej. Pisalne mize od Din 1300 naprej, mizice za pisalne stroje z roloom Din 500.—, brez rolooa Din 280.—, fotelji v usnju od Din 450.— naprej. Vse s petčetrt-letnim jamstvom. 5804 ■ Zahvala Za premnoge izkaze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi našega nepozabnega sina, brata, soproga, očeta, tasta in dedeka, gospoda Frana Toplaka izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Osobito se še zahvaljujemo velečasti-temu g. župniku Svetu in g. gimnazijskemu ravnatelju dr. Komljancu za prisrčne poslovilne besede, Sokolu, pevcem, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so prišli od blizu in, daleč pokojnika snremit na njegovi zadnji poti. Ptuj, dne 12. aprila 1930. Žalujoče rodbine: Toplakova. Sagadtnova. dr. Šalamunov a« )ice. rokavice, robce, pletenine, ročne torbice, aktovke, listnice i. t. d. pri F. M. Schmitt Ljubljana Pred Škofijo 2. Lingerjcva 4. 1>*ш k v a tedaj z nekoliko kapljicami Feilerje-T/Sl-t Vega prijetno diše- čega Elsafluida na močim košček bombaža in dam v piš-kav zob. a na lice položim obkladek z Klsariijiiiom. Upo-rahljam ga na zunaj za drgnjenje pri revr'atizmii, gibtu, preiilaienju, nervoznosti, za zaščito proti gripi — a pri kašljn. slabostih, krčih itd. vz3mem nekaj kapljic na sladkorju. D« s? e tudi Vi taMo — pomagalo b® luüi Vam! F+< >r)a Fluid, to ie 33 Vet znano na-roihi« tror'ctvo in kozmetikam Mane т lekarnah in podobnih trgovinah: poizktifna ste-kleniči-ca 6 Din, rirojna .«tekleuica U Din, epecijaJna ste'.Ie-nica Э> Pin. Го tv..?>I najmanj 7,a 62 Din nri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 245 (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C Pričeli smo proizvajati priznano sveži l?i?otski kaškavali iz ovčjega planinskega mleka. Masten je, okusen in zelo užiten. Pošiljamo po pošti od 5 do 20 kg, večje množine po železnici. 22 Din kg, po povzetju.? Jo vana S. Cekic i brat Pirot. — Telefon št. 15. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D no nadzorstvo stavbno vodstvo, cenitev hiš in zemljišč ter izdelavo načrtov prevzame strokovnjak s 301etno prakso. Dopisi na: Arhitekt líudolť Treo, Ljubljana, Gosposvetska 12, II. 5723 iiovo«! Rovoit! Zetezna služinska Brozovičc patent postelja zloi ijiva, s tapeciranim rna-dracotn. zelo praktična za v3ako hišo. hotöle. prenočišča, nočne službe in га potujoče osa» be stane Oin. 450.— Raspoäüjam oo postnem povzetlu. Lesena patent posteíla »ložliiva. s tapeciramm madracom. tete praK-učna stane Oin. 230.— F. SEVCIK í 3UBL3 AN A ŽIDOVSK« UJCA ŠT 8 Prodaja pištole za Mrašenje na 2- б :n l1"1 -trelov no znatno znižanih cenah — brez orožnega litta. >pe drug« orožje io »moicijo za lov. šport h obrambo v največji izbiri in po najnižjih cenah — Pri pismenih naročiiih poslati tretjino zneska naprej Za vt.:ki itrovair cenik poslali 6 Din v poštnih znamkah 5011 olra kartoteka izdelana po najmodernejših in najprak-tičnejših principih, nudi vsakovrstnemu podjetju, od malega trgovca do najobšir-nejših obratov in administracij nepre-segljive prednosti pri knjigovodstvu. Zahtevajte brezplačna pojasnila! SOFRA MARIBOR Sprejemajo se serijozni zastopniki! 5894 А. К I F F M A N N Maribor I36'a specijalist samn bolj-Щз ur Urarska popravila izvršuje najceneje in naj precizneje Franc Wülfing urar, Gosposvetska c. 12. 35 Moj mož Josip Sigulin, zavarovan na življenje pri zavarovalni družbi a Jugoslavija-v Ljubljani, se je meseca februarja t. 1. smrtno ponesrečil. Das.ravno premija ni bila plačana je гз-varova na družba »Jugoslavija« navzlic Kratkega dveletnega obstoja zavarovanja, izplačala celi zavarovani kapital. V prijetno dolžnost si štejem, da se družbi tem potom iavno zahvalim ter jo vsak:e-remu toplo priporočam Šoštanj, dme 10. aprila 1930. 576 SIGULIN CILKA. iáž^rasSNs Ss tel ютев шшштшшшшшшт V ШШш 1я№ИШУШ kom. fin DETEKTORSKIH APARATOV .kompletnih, s kristalom, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno za Din 60.— ter štirikratno mesečno plačilo po Din 45.—. Uom . TROELEKTRONSKIH APAR ATOV z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo PO Volt, angl. zvočnikom Amplion АС 11 ter materijalom za zunanjo anteno za Din 200.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 185.—. 50 V drugič stopamo s tem geslom pred cenj. občinstvo z namenom, da omogočimo VSAKOMUR BREZ IZJEME poslušati radio ter biti s tem deležen ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba. V želji, da postane VSAKDO NAS NAROČNIK, oddamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930. po sledečih senzacijonalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: kom. ENOELEKTRONSKIH APARATOV kompletnih, z 2mrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno za Din 90.— ter osemkratno mesečno plačilo po Din 72.—. kom. ŠTIRIELEKTRONSKIH APARATOV z visokofr. elektronko, avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angleškim zvočnikom Amplion АС 27 za Din 380.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 320.—. 5127 LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5. LJ U BJLJAN A MARIBOR GOSPOSKA ULICA 37- čevlji za dame, gospode in deco, se odlikujejo priznano po svojem plemenitem okusu, prvorazredni kvaliteti in najfinejši izdelavi. Bogata izbira v ševroju in tudi kuščarje vi koži. družba z От ж. 5128 tovarna m fubriieacifa cev IJev* Največja tovarna v državi! »WT^O* 57 Nedelja, 13. iT. 1>30 Pogreb vojnih žrtev po 12 letih Mesec dni pred koncem svetovne vojne je v do verskem pristanišču nastal na manjši ladji požar. Eksplozije so ogražale druge ladje, zato je angleško mornariško poveljstvo ukazalo torpéd i ra H ladjo. Večja nesreča je bila s tem sicer zabranjena, vendar pa je na potopljeni ladji izgubilo življenje 67 mornarjev. Nedavno so ladjo dvignili in v nie notranjosti našli okostja nesrečnikov. Slika nam prikazuje pokop zemeljskih ostankov žrtvovauih vojakov. Japonsko zahvalno odposlanstvo Iz Tokjja je na potu v Evropo odposlanstvo japonskega ženstva, da se zahvali raznim državam za pomoč o priliki zadnjega potresa v japonski prestolnici. Pozni potomci prazivali iz dobe zavri jcev Potovalci po Afriki zatrjujejo, da so odkrili neznano zver iz vrste izumrlih brontozavrov — Poročila domačinov in raziskovalcev milijoni let, tedaj v pravi zavrijski dobi, priljubljeno prebivališče praživali. Splošno ie razširjeno mnenje, da je naša zemlja glede živalstva že tako proučena, da bi bil naravnost čudež, ako bi kak raziskovalec našel kje v oddaljenih krajih še kake nove, doslej neznane živali. Pri tem seveda vsakdo misli le na večje sesavce ali ptice, kajti znano ie, da prirodoslovci med ribami, žuželkami, mehkužci in piazivci se vedno odkrijejo kako novo vrsto. Vendar živalstvo še ni tako podrobno preiskano, saj so ljudje šele nedavno odkrili na Sumatri novo vrsto nosoroga, na otočju Katnodo orjaško, doslej samo domačinom znano gaščerico, v Južni Ameriki pa celo neko vrsto antropoidnih opic. S temi odkritji so prirodoslovci za sedaj zaključili krog živečih živali na naši zemlji in ne dado dosti na besede lovcev in potovalcev, ki trdovratno vztrajajo na trditvi, da je na svetu še nekoliko živali, ki so dovolj orjaške, da bi jih morali poznati. Predvsem temelje te vesti na pripovedovanju domačinov tropičnih dežel, ki govore lovcem o velikanskih nestvořili v notranji Afriki. Nemški potovalec Schomburgh se je čudil, da v jezeru Bangveolo ne žive povodni konji, dasi je to jezero kakor nalašč pripravno zanje. Črnci pa so mu dejali, da se v to jezero povodni konji ne upajo, češ, da živi v njem neka velikanska zver, ki ne gre nikoli na suho in je osdbito povodnim konjem nevarna. Schomburgh je o tej neverjetni povesti poročal Ha-genbecku, ki je tudi z drugih strani že .slišal o podobni pošasti v drugih krajih Afrike. Po vsej verjetnosti gre za kakega zaposnelega zavriica, morda iz vrste brontozavrov. Da prouči stvar, je Ha-genbeck opremil opravo v kraje ob gornjem toku Konga, ki jo je vodil stotnik von Stein. Tudi temu so črnci opisovali tajinstveno žival, ki ji pravijo »mokele-mbembe«. Baje je velika kakor slon, ima dolg gibljiv vrat in silen krokodilov rep. Živi v reki Kongu zlasti pri brzicah, kjer rada napada čolne in pobije ljudi, pa jih ne požre, ker se hrani le z rastlinami. Isto je slišal Stein od črncev ob reki Benue. V tej reki baje živi neka ogromna zver, ki napada celo slone in jih ubija iz gole objestnosti. Stein je tudi videl plavati po reki trupla slonov, ni pa mogel ugotoviti, kdo bi jih bil pobil. Za obstoj zavrijcev govori tudi okoliščina, da je bila afriška celina pred Tudi se ni iz dobe krednih zavrijcev bistveno izpremeuila in ni bila nikoli popolnoma preplavljena, kakor Evropa takoj po kredni dobi. Vse to je geološko in paleontološko dovoljno dokazano. Ni tedaj nemogoče, da bi se bila ohranila v Osrednji Afriki kaka manjša vrsta davnih orjaških čudovišč. Tudi angleška poročila vedo v zadnjem času povedati o doživljajih dveh Belgijcev, ki sta baje neznano pošast celo videla v vzhodni kotlini Konga. Schomburgh sam je uverjen, da gre nedvomno za pošast iz vrste zavrijcev. Tudi znani afriški potovalec F. C. Law poroča iz Rhodezije. da je že srečal slično neznano zver. Seveda bo ostala stvar zagonetna in neverjetna, dokler se ne posreči ujeti ali ubiti eno izmed teh tajinstvenih zverin. Simbolično cbglavljenje V arabskem mestu Aden vlada v senci angleške sile nad svojimi podložniki sultan Lahedža. Ko se je ta nedavno tega mudil v Londonu, so njegovi knezi poskusili nasilno odstraniti svojega sultana, toda revolucija se je ponesrečila. ker se je sultan vrnil ravno še pravi čas, da je preprečil vse priprave. Vladar je dal zapreti nezveste kneze, na vrt svojega dvorca pa je skli-I cal vse svoje podanike na sodbo. Emi-ri so bili obsojeni na smrt, ker pa sultan nima pravice izvrševati smrtne kazni, je izročil svojim rabljem služabnike upornih emirov, da iim zdrobijo glave. Ko so rablji vzdignili meče nad nesrečne sluge, je sultan dal znamenje in kazen je bila prekinjena. Oprostil je služabnike, češ da so tako kazen zaslužili njihovi gospodarji, ki pa jih je s tem pomilostil. Nezvesti emiri so bili samo izgnani z ozemlja adenskega. Ljudstvo je slavilo modrost in usmiljenost svojega vladarja, zarotniki pa so odpotovali, veseli, da so jo odnesli tako poceni. ____ $a IPeCiŘe нос si nabavite najcenejše pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Podkarpatské vraže V založbi Slovanskega instituta v Parizu je izšlo zanimivo delo praškega etnologa P. Bogatireva o šegah in vražah prebivalstva Podkarpatské Rusije, ki je pripadla po versaiileski pogodbi kot posebno upravno telo češkoslovaški republiki. Avtor je opravil zaslužno delo, da je ohranil pod pritiskom novih razmer vedno bolj izumirajoče ostanke starega časa. Navade planinskih kmetov v okolici med svetovno vojno ponovno imenovanih krajev Už-goroda in Mukačeva nas spominjajo na davno izumrlo pravljično Ukrajino Gogoljevih božičnih povesti. Neki župnik se je n. pr. po zatrdilu vaščanov po smrti vedno znova vračal v cerkev, ker je umrl, preden je opravil vse njemu plačane maše. Pokojnik še vediir* roma na pokopališče v saneh in z vo-lovsko vprego, ki je najstarejša slovanska vprega. Lojtrnica na kolesih bi ga preveč tresla in bi ga potem zaradi slabega duha izprli iz raja, konj pa je »brez duše« in »ne veruje v Boga«, v nasprotju s »čistim« volom. Mrtvorojeni ali pred krstom umrli otrok sedem let uči svoje starše, da mu dado ime. Ponoči jim cvili. Položiti mu je treba v krsto leseno koso. cepec, brano in metlo, da bo zaposlen, ne da bi škodoval živim (kar bi lahko storil z železnim orodjem). Zanimivo je. da se družijo te vraže s popolno versko strpnostjo! Kristus je blagoslovil n. pr. vse žide s tem. da je na getzemanskem vrtu zacelil Malhovo uho, ki ga je odsekal Peter. Zato se domeni vsak »gaz-da« na Novo leto z znanim Židom, da mu bo za »polaznika«, prvega gosta v letu. Žida vabi na gostijo, ker prinaša srečo. Nasprotno pomeni prihod kristjana, posebno pa ženske kot novoletno ali božično »polaznico«, stalno nesrečo. Po avtorju zabeleženi zanimivi obredi kažejo veliko sličnosti s slovanskimi in sploh jugoslovenskimi šegami. Srečna in zadovoljna sem, da sem pravočasno spoznala vse vrline, ki jih vsebuje pravo terpentinovo milo Gazela. Je nepogrešljiv predmet vsakega pametnega in varčnega gospodarstva. miLo Mučno zdravljenje Neki Prevost, ki ima raka na obrazu, se je zdravil v državnem strokovnem zavodu za pobijanje raka v Rennesu na Francoskem. V odsotnosti zdravnikov in strežnikov je strgal bolnik nad rano pritrjeni voščeni aparat, s katerim so, ga zdravili. Z nožem je skrbno izluščil štiri cevke z radijevo snovjo in jih je vrgel v stranišče. Potem si je navezal aparat na prejšnje mesto in se vlegel spat. Šele zjutraj so pogrešili zdravniki dragocene cevke: vsebovale so 20 mgr radia v vrednosti 50.000 frankov aH 110 tisoč dinarjev. Vendar je ostalo iskanje brezuspešno in ima Zavod veliko škodo. Prevost je izjavil, da mu je radij povzročal nepopisne bolečine. Bil je besen od samega trpljenja in je hotel vsaj enkrat malo zaspati . . . Gluhonemi poslušajo koncert V neki gluhonemnici v Bouveretn (švicarski kanton Wallis) so preizkusili te dni v zvezi s sprejemnikom brezžič* nih valov posebne slušalke, ki omagoe čajo poslušanje — gluhonemnim oses bam. Poskus je uspel izborno in stirb deset gluhonemcev je na ta način pr« vikrat v življenju slišalo človeške gla« sove in muziko. Totalizator pri avtomobilskih dirkah Urad za sklepanje stav Je nastanjen v orjaškem avtu, ki vezi od tribune do tribune, da omogoči stave tudi najbolj oddaljenim gledalcem. To je ona britvica, bi jo vi potrebujete. Ona edina je izdelana iz prvovrstnega jekla KAYSER - ELLISON .SHEFFIELD, ki že po 8kratni uporabi dovršeno brije. Dobiva se povsod. Preprodajalcem pošlje tranzitno skladišče Gustav HUSSER & Sohn, Wien VIL, Richtergasse 10. Hollywoodská borza Razen stalno nastavljenih zvezdnikov in drugih igralcev biva v kinematografski prestolnici do 12.500 t. zv. »ekstrov« (med njimi 1500 otrok), ki so zabeleženi v pričakovanju enkratnega zaslužka na delavski borzi (Inquiry Office). Povprečno jih je zaposlenih dnevno do 788. To pomeni, da ima zaslužek samo eden izmed vsakih 16 brezposelnih. To je dovolj obupno stanje in seveda zavidajo »ekstri« stalnim nastavljencem. A tudi ekstri so pravi aristokrati v primeri z neštevilnim, neregistriranim »močvirjem;, ki tvori pretežno večino hollywoodskega prebivalstva. Vsak vlak pripelje nove mladeniče in mladenke z dežele, ki so prepričani, da bodo zasijali v filmu. Borza prejema dnevno vsaj po 100 prošenj za sprejem v listo brezposelnih in skoro vse te prošnje odbijejo. »Močvirje« živi v mrzličnem pričakovanju velikih posnetkov, ki bodo za nekoliko dni zaposlili tisočglavo množico. Ljudje ždijo mesece in mesece pri borznem telefonu, da ne zamude ugodnega obvestila, ki игл po navadi približno sledečo obliko: »Pošljite takoj 14 žeparjev, od njih naj bo eden brez nosa, 22 plesalcev z lepim nastopom za salon, 26 lepih deklet v večerni obleki, 1 majhno deklico za špansko ulogo, 10 natakarjev, izmed katerih naj bo plačilni debel in plešast itd.« A takšni pozivi so zelo redki. Kaj vleče vse te ljudi v Hollywood? še na borzi zabeleženi »ekstai« zaslužijo po 5—10 dolarjev samo po 2-3 krat na mesec. Večinoma so pa bre:i posla, čakajo pred borzo na »nabor« (Questing) in stradajo. »Močvirje« ima seveda še manj upanja in prilike za zslužek. In vendar hollywoodsko prebivalstvo stalno nai a- S Cd. • • • Samo natakarice z rdečimi lasmi Mnogo denarja in le malo okusa рог rabijo Američani za opremo svojih kas varn. Toda pošteni ameriški povprečs njak občuduje te strašne lokale in se daje, dobrodušno kakor jagnje, odirati od zvitih lastnikov. Ta:ko si je neki kavarnar v Newyorku pred nedavnim izmislil, da spadajo v njegov lokal, ki je tapeciran z rdečimi preprogami, sa^ mo natakarice z rdečimi lasmi. Sedaj streže njegovim gostom pet in petde* set takšnih deklet. Gostom ta domisli* ca baje silno ugaja. V Newyorku ima« jo tudi nemško pivnico, v kateri točijo po prohibicijskih zakonih dovoljeno lahko pivo in ki ima samo takšne na« takarice, kakršne ustrezajo naziranju povprečnega Američana o zunanjosti nemških Margaret. Nosijo dolge debe* le, plave kite in so rdečelične ter obib ne. V neki »španski« restavraciji so spet zaposlili samo dekleta s temnimi očmi in črnimi lasmi. Tako si lahko vsak izbere lokal, ki ustreza njegovemu okusu glede preprog, oprave in deklet. Pohod 1160 ženinov Iz Amerike je poseben pripeljal v Pirej 1160 ženitve željnih Grkov, ki čejo poiskati žene med dekleti. Naša slika nam kaže samski sprevod po atenskih ulicah v stolno cerkev. Parnik «nihaja v Ameriko čez dya teibia in v tem času mora biti gotov z ženitvijo, kdor se noře vrniti domov zopet kot žalosten Iz proletarske šele »Krasnaja Gazeta« navaja odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili ab,turi en tom petrograjskili meščanskih šol. S komunističnega stališča so posebno gorostasni sledeči izmed nMi: — Kdo je bil pred revolucijo' lastnik naših tovarn? — »Pred revolucijo so jih vodili tovarnarji v družbi z delavci.« — Katera je glavna razlika med Kmetom in delavcem? — »Delavec dela v tovarni, kmet pa na prostem.« — Kdo vodi Sevnarkom in CIK? (Svet. narod, komisarjev, t. j. ministrski svet, in Centralni izvrševalni Komite, t. i» vlado). — »Sevnarkom vodi po Leninovi smrti Trocki (!) CIK pa Stalin.« Pripomniti je, da so odgovarjali absolventi na ta vprašanja pri polaganju sprejemnih izpitov na tehnično visoko šolo! S komunističnega stališča manj pomembni, a za nas še bolj zanimivi so odgovori •na »splošna vprašanja«: — Na kateri reki v Leningrajski oblasti so zgradili pod Sovjeti največjo elektrarno? — »Na reki Donavi.« — Koliko ;e delov sveta? — »Dvanajst, a so različne velikosti.« Itd. Osovražena prohibicija Newyorská revija »Literary Digest« je priredila med svojimi bralci poskus® no glasovanje glede prohibicijskih zas konov. Prejela je 2,340.000 glasov, med temi jih je bilo 42 odstotkov za popolno odpravo prohibicije, 30 odst. za njeno omiljenje v tem zmislu, da bi država dovolila prodajo lahkih vin in piva, 28 odstotkov glasov pa je zahtes valo, naj ostanejo protialkoholni za« koni v polni veljavi. Čisti prohibicio« nisti so torej odločno v manjšini —-vsaj med čitatelji navedene revije. •I sigo -Radiator Projektiranje in izdelovanje centralnih kurjav, parnih kuhinj, pralnic ter sanitarnih in sušilnih naprav. Lastnik Friderik HERTLE LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18. Tel. 3é—82. Zoro vodo proti sivim lasem! -e- / Ne barva, * emveč vrača , i ч/ <■ sivim lasem prejšnjo na-1 * I 1 ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. KGÍ Ki'' AllTO DRUŽBA Ж O. Ж. LJIBLJ ZASTOPSTVO МАШИ PROIZVODOV Tovorni tj pi: «81. 081 KL «PA 85 € 10r 3O. 31. 34. najnovejši modeli 514 Osebni tjpis 500 A. 514, 58O, 581, 585, 585 S. ©tvori z dnem 15. t. m. stalit® razstav© avtomobilov za prodalo. Predno si nabavite osebni ali tovorni avtomobil, si oglejte pri priložnosti to razstavo in našli boste sigurno vozilo, ki Vam «gaja in odgovarja Vašim жгл^Ш^иП Ж * odprti in zaprti, to je izboljšani 501, v najmodernejši zahtevam, Äff ЈЛ wlFM^iti A obliki in izdelavi na razstavi v prostorih LJubljana VII, Medvedova cesta — zraven Gorenjskega kolodvora. Telefon 2444 Garaže in delavnice: Pisarna in skladišče rezervnih delov: CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 3S. — TELEFON 2663- DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 31. — TELEFON 2187. ./í ír>, v*>../>»'.-Ч- С • - '.»•. .i;««».V Pošetíte rafliotermaliio kopališče in zdravilišče! »f Л. .v -Г ÄS' ? pri Celju IBP" V predsezoni do 15. junija znižane cene — popolna oskrba dnevno Din 6/.—. Visoko radioaktivni termalni vrelci — temperatura vrelcev 38.5° C. — Kopanje v bazenu in kabinah. — Radio-terapija. — Zdravniško nadzorstvo. Zračne in solnčne kopeli. — Kopanje v Savinji (20—27° C poleti). Ugodna klima — 240 m nadmorske višine. — Krasni izleti v okolico. Zdravljenje: revmatizma. protina, ischiasa, bolezni sklepov, živčne bolezni, ženske bolezni, bolezni ožilja, rekonvalescenca. Postajališče vlakov in brzovlakov na progi Beograd —Zagreb—Maribor. — Avtogaraža — Lepa sprehajališča — Prvovrstna kuhinja. 5721 Slame In g*osgMMife! Veliko i л biro prvovrstnih izdelanih čevljev vseh vrst, dobite edino ie v zalogi pri tvrdki 5112 v A. ZII5ERT Prešernova ulica >i/.!v<' cene Dobro blago ♦ Prvorazredna kvaliteta gume in platna, prepariranega po lastnem patentu »Gum Dipped« jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar. Generalni zastopnik: Ivo Novakovic, ZAGREB, Žerjavičeva ulica 12. Za Dravsko banovino: Г osredoyalec druiba z o. z Ljubljana, Tavčarjeva 6. Telefon ЗЗ-77. isf m je, gledati na to, da je njeno oblačilo krojeno po obstoječi modi. Veletrgovina Ster-mecki v Celju Vas lahko posluži z najmo-iernejšo konfekcijo po zelo zmernih cenah. Zahtevajte takoj novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno. Damske obleke iz delena Din 80, 120, rips Din 130, etamin 160, iz svilenega popelina Din ISO, umetne svile 170, iz volnenega sukna 270, 370, bluze Din 34, 51, 62, suknje 85, 115, pomladanski plašči 200, 370, 500, oblekce za deklice od Din 39 dalje. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. Paketi preko Din 500 prosti poštnine. Trgovski dom K. STEKMECKI, Celje štev. 20. Dravska banovina. jvan jjizovičar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica 16. priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi vence, šopke in trakove. Dalje imam na razpolago še nekaj magnolij in klematis v raznih barvah ter dekoracijskih dreves za dvorane in balkone po nizki ceni. Imam tudi vsakovrstne sadike naj-žlahtnejših cvetlic in zele-njadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven nje se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana Cenj. falirilcantam sodne vode! Ekstrakt za proizvodnjo priznano najbolje Original - šampanjske limonade (marka zak. zaščitena), kakor tudi etikete in najefektnejši reklamni material in točna navodila pošlje Prva francosko - jugoslovenska fabrika Šampanjske Limonade, Beograd, Herce-govačka 6. 5646 čuvajte se imitacij! Trgovskega pomočnika manula kturista, ki bi imel veselje tudi do galanterije, sprejme tvrdka Ivan železni-kar, Ljubljana, Marijin trg. — Samo agilni, solidni, vojaščine prosti, po možnosti nemščine zmožni naj stavijo ponudbe. 5682 Vsakovrstne trgovSKe kniige, štrace, mape, noteze, herbari e, od emalne knji žice, bloke, zvezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah! IM DEBELO---NH DRÚBI1& Htitan Jane žic LJIlBLJHflH Florjanshaul 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knji ? Lepota očesa in SEVE AS1ATIQUE. L uporabo tega preparata dobimo Izvanredno bujne, goste in dolge obrvi in trepalnice, a e tem dobijo 061 tisti pikantni, dra-žestDi tn onvlačljivi pogled. Din 45. NOIR O' ORIENT ima isto evojstvo kakor »Séve A^iatiquac, samo da lfto-časno barva v temni barvi Din 55. KOPELJ ZA OC1 daje oftem ош zamamljivi lep! m blesteči pogled. Oči postanejo bistre, svetle, og-Djene a ráeíilo. tru.inost in motni pogled isgi-ne. Din SP. ORISOLDE nam daje po preteku ene noči naravne kodraste laee. Kodri «o dolgotrajni b dajo vsakemu obraxu draž»st in zamamljivo<=t. — Din 40. Sivi lasje eo v resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dame «EXCELSIOR - HENNE» od dr. Doraine & Cie., 1'a.riz, barva lase perfektno in enako v vseb niansah Samo barvanje je iako lahko in enostavno га vsakega posameznega Ne maž0 roke, glave niti perila Popolnoma neškodljivo za lase Ln za uspeh vsakemu jajučimo Garnitura 36 Din CENT1FOLIA. kozmetigkl zavod. Za«reb. Jurišičeva 8 — Zahtevajte brezplačne i lustrirano cenike! Ž36/a Izletnikom, turistom, potnikom in drugim obiskovalcem Vrlmi k e se priporoča novootvorjena, vsem higijen-skim predpisom odgovarjajoča in moderno opremljena restavracija in kavarna „Pii kolodvoru" Točijo se pristne alkoholne in brezalkoholne pijače. Dobijo se vedno sveža gorka in mrzla jedila. Na razpolago več lepih, moderno opremljenih tujskih sob. Za solidno in točno postrežbo jamčiva ČS07 A. & I. SELIGAR. Cenjenim odjemalcem vljudno sporočam, da imam v zalogi krasno izbiro klobukov od 40 Din dalje Priporočam se za cenjena naroČila ANICA BITENC SALON POMPADUR Florijanska ulica 3 5059 Samo 49 Din St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št. 106. ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. Št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko! H. SITTNER, Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 na protokolirana tovarna ur v Šviei REPR0GE-BANYAI S TO ZNAMKO SO GARANTIRANO VOZLANE TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO СЕМ PUCH NOVI 97a MODELI! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki: l(i\. VOK LJUBLJANA Knjigo veš k o Zahtevajte vzorce s cenikom platno i ii gradi dobiva se najugodneje pri Ш. MRBERGER I SIM, HI ZAGREB, Radišina 7 — Telefon 53-06 Generalni zastopniki in glavno skladišče za Jugoslavijo. — T vor nice M. G К А В - а I SIKOVI, Praga, Dunaj, Györ MODELI 1930 dospeli! Plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na zalogi. Zahtevajte cenike! •Vacf 3C let ixßustva v gradnji motociícíov, iPreGo ICC svetovnih t•eGordev v letu •bCesteti uspehi pri svetovnih GcnGurertcah v vseh deíih sveta dc/cazu/efo, da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mestu. Brezkonkurenčne cene! Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. сет Si -f í >> ■iT. o. V/A tMoŘavhe - nogavice iTi'pe D. triooi s štuJpo D» a 20 D. flor Din 11 1 D. rot. pral. ustij. Dni 69 D. svil. flor Din 19 D. rokavice glaoe Din 59 D. svilene pralne Diai 28 D. pasovi Iakasii Din 3 D. svil. sBembergi Dia 50 D. pas. S с miš imi-t. Diu tO D. sv. flor ,Kayser' Din 43 Bluz* Perilo sttr. svile Din 79 Svil tricot hiačice Din 23 a sv M a r barvah Din IS® Svil. tricot kombinéza Din dc chiite Din 395 Pyjama jap. crčpe 1 Din фз Dom. bafie ans. crčpe 138 Din ^g Bareti francoski Din 34 NANOVO VPELJANO: NANOVO VPELJANO: Damske obleke етереЙа volnena votoeoa tAveed volnena svilene toiiiar-d od Din od Din 33© od Dík § al ni. 149i.J Čevljar. pomočnika s hrano in stanovanjem sorejioe M k:avč;č. St. V-d št. 20 n," d Ljubljano. 15013 Síenotipisíko tu.H začetnico, ,po možnosti z znanjem jezikov .-prejme odvetniška pisarna. — Ponudbe. če mesoče s sliki» na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pridna«. 13633 Mašinista za hl a H'nico (Kühlanlage), od 2-5—J> iet starega, ki se event. spt*zna na mesarijo ter -.o možnosti nroženjene-ga. sprejmem s 1. majem ▼ Šestmesečno službo. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na podi-užnico :..Iutra« na Jeseni,-ah. 0 uren jsi o — pod šifro »Hladilnica«. 14178 Natakarico in služkinjo spre'mem takoj. Dopise na o.':a-. oddelek Jutra« p d s:i г o -Na Gorenjskem«. 15014 Klepar, vajenca spn -jino takoj Ivan Kavčič, ikleparstvo, škof;a Lcka 15015 Čevljar, vajenca «■>■*• 'me rak-.j Fr. Kurent. Pot t Rožno dolino št. 12. 15031 Vajenca •prejmem za strojno klju-ě.ivii čarstvo. Treba se je o-elmo predstavi*1. — Fran Lor-ar. Ljubljana. Vošna-kcvii 16 15036 Samostojnega ključavničarja zmožnega ilo 10.000 Din kavcije -prejme prva avtomatična delavnica. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 15037 Vajenca га medičarsko obrt, s hrano In stanovanjem v hiši orejme R- Pet-chnis. Sv. Petra cesto 59. " 14!99 Več dobrih čevljar, pomočnikov 7.Я. zbita in šivana dela so-ejme v trajno delo Ivan Goetiša, terljar. Sinja ddele.; »Jutra«. 14499 Zobotehnika sprejmem. Na.s;ov v oglas, oddelku »Jutra« 14510 Šoferja treznega m dobrega vozača, ki bi prevzel tudi dru-sa dela v gospodarstvu — r prejme takoj Frie Žemljic v Ljutomeru Samo pismene oonudbe na omenjeni naslov. 145S3 Periektno kuharico 7, večletno hotelsko prakso. 7.a sezonsko restavracijo sprejmem od 15. mn-ja do 30. septembra. — Ponudbe z zahtevkom p'ače in spr:Sevalom na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezona«, 14SS8 2 slaščičarska pomočnika sprejme takoj Karel Mantel. slaščičar v Celju. Gosposka ulica 14 145ЭТ Več čevljarskih pomočnikov spretnih in sposobnih za boljša šivana dola sprejme v t-ajno delo Mijo Čolnar. Novo mesto. 14592 Učenko si ima veselje do trgovine, pošteno, pridno in pripravno za vsa k trgovin; spadajoča dela. kmečkih ali železničarskih staršev imajo orednost. s-preime takoj Milan Turna. trs. z mešan, b'asom v Krškem. 1459S Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta štev. 28, telefon interurban 3109. rabi gostilniške, privatne kuharice. natakarica, služkinje z» letovišča in Ljubljano. Za odgovor je priložiti dvo-linarsko znamko. 14019 Vzgojiteljico za takojšen nastop k 9-letnemu dečku in 13ietm deklici, z znanjem nemščine in francoščine sprejmem Ponudbe s fotografijo na poštni pretinac 53. Brod na Savi. • 14830 Praktikanta za carinsko posredništvo iščem. Predpogoj: realka, srbohrvaščina in nemščina. Pismene oferte na naslov: A. Cingerli. carinsko posredništvo. Maribor. Zrinj-ski trs 5. 14006 G. Th. Rottnan: Potovanja in čudovite nwode Tomiia Podkinsa 39. A glejte, prebrisani Jaka Majjnik je г vrvjo pritekel na pomoč. »Brž pejjite tjale k železniškemu mostu in spustite vrv dol, da jjo bo mogel gospod ujeti!« — »Imenitno!« je rekel stric Štefic in naglo pognal avtomobil proti železniškem« mostu. Strojnik marljiv, trezen m priden ,-trokovnjak dobi mesto na večji r.arni žagi k »Lan z« iokomobili. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 14085 Soier - mehanik trezen in pošten, vsaj г dveletno pra-.eo. dob: služ-bo Zglasiti se je fakoj pri Avto podjetju Brezje pri Radovljici. 14584 3 slikar, pomočnike Fran« Jem с na 1408!) s p r e j m Bledu. Vajenca za soboslikars ■ o in pleskarsko obrt. 14—10 let star. in pomočnika dobro izurjenega v sobosli-karstv-u in pleskarstvu, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Urbor Viktor, sobosli arski in pleskarski mojster, Jesenice — Gorensjko. 14091 Praktikantinio za pisarniška dela. zmožno slov in nemščine, mlajšo moč sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prakti kantinja«. 14090 Iščemo vodjo za. večje industrijsko podjetje v Italiji. Predpogoj je znanje italijanskega jezika. popolna samostojnost v vodstvu in organizaciji podjetja ter izredna izvež-iianost v prodaji. Plača po dogovoru in participacija na dobičku. Prednost- imajo interesenti s kapitalom. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika 730* 14730 Dekle dobi službo v pomoč go-spodirjstvu in trgovini na deželi — brez trgovske na-obrazbe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10—IS let« 14731 Točaj (šankburš) ki ima večletno prakso v kletarstvu, dobi službo pri T. Mencinger. Sv. Petra cesta. 1474"» Izvežbano frizerko sprejme salon Tautz & Za-hradnik. Maribor, Trg svobode. 14771 Dva boljša gospoda aH gospodični sprejmem e popolno oskrbe v lepo, zračno in separi-rano sobo. — Naslov peve oglasni oddelek »Jutra« 14787 Učenko z dobrim glasom. 7.a tamburašsko godbo, za potovanje po naši državi, lepo in mlado, staro 15—16 let sprejmem takoj proti mesečni plači 300 Din. hrani, stanovanju in brez.plačnem potovanju. Za obleko dajem predujem — Kapelník Strašek, Zagret), Ilica 211. 1478S Pekovskega vajenca močnega, z oskrbo v hiši sprejme Julij Katzia-ner. Siovenjgradec. 14792 Več pečarskih pomočnikov s hrano in stanovanjem v hiši t-er plačo pc. dogovoru sprejme Ivan Zaplot.nik, per ar ski mo'ster v Radovljici. " 14794 Modistin.io samostojno sprejmem takoj Naslov pove oglas, oddelek .Jutra'. 14810 Več pletilj dobro iztirjenih sprejmem v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14S13 Boljše dekle izobraženo ljubiteljico otrok pridno in 7,načajno. sprejmem takoj ali -po praznikih kot varuhinjo k otrokom. Prednost, tistim, 'ki so že -služile v enaki službi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana-, pod šifro »Ljubiteljica dece*. 14908 Več dobrih mizarjev sprejme A. Amann, tovar- na pohištva, Tržič. 141*20 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v šiva-nem in zbit-em dein, &р"е.ј-me takoj ~r stalno službo Janez Peternelj, Radovljica 29. 14935 Za sezijski čas potrebujem 1 periektno hotelsko kuharico. Nastop službe 1. julija, t-er 1 sobarico in 1 natakarico, nastop 15 junija 1930. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14923 Gospodinjo pridno in pošteno, vajeno v.-eh gospodinjskih del. išč vdovec brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14947 Učenke sprejmem za vezenje in šivanje perila — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Natančna«. 14954 Kroi vajenca .sprejme tal- o j Jernej Grošelj. Ljubljana VII, Celovška ces ta 89. 14*78 Mlado delavko nekoliko veščo šivanja, sprejmem takoj v knjigoveznico- — Ponudbe pod »Spretna 100« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 14955 Vrtnarskega učenca zdravega. pri Inega ta oj sprejme F. Herzman-kv. Ljubljana. 14901 V pomoč gospodinji iščem mlado, č dno in puštěno dekle, ki Ы se morale privaditi gospodirtjstvu. Lahko je tuli začetnica. Marija Belec. Novi trg 19. Kamnik. 14700 Poslovodjo ki je zmožen stavbnega ključavničarstva.. mehanik za kolesa in šiva,lne stroje, po možnosti tndi vešč poplavila avtomobilov, iščem. Plača po dogovoru; služba stalna Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.-. 14505 Učenko s primerno šolsko izobrazbo. z vso oskrbo v hiši sprejme takoj Roza Gabrovšek, trgovina z meš. blagom, Prevoje p. Luko-vica. 14807 Samostojen šofer se išče 7,a avtobus na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Avtobus«. 14797 Čevljar, pomočnika veščega vseh v stroko »padajočih del sprejmem takoj Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Samostojen 88«. 14819 Vrtnar, učenca sprejme J. Pančinr. vrtnarstvo, M e-kii n j e-K a m n ik 14834 Učenko za strojne pletenje sprejmem takoj. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 14810 Mizar, pomočnika za fino spera-no pohištvo sprejme Hreščak. Škofljica. 14854 2 vajenca za črkoslikarstv-o. s hrano in stanovanjem v hiši takoj sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« pod »črk oslík ar«. 14853 Onduler.ia sprejme L. Srder, Kamnik. Otkrba v hiši. 14S78 Strugaria za les in vajenca «prejme Fr. Rojina. Kolo- dvorsika ulica 8. 14870 Učenko mesno, zdravo, pridno 'm pošteno, ki lima resn-ičuo veselje do trgovine na «leželi. sprejme Hinko Humer. Sv, Kriz pri Litiji. 14803 Pisarniško moč gospodično ali vdovo, ki na imeJa otrok, г dežele, popolnoma neodvisno, zanesljivo v ptsoJTti, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »K.v or gos-podinia«. 15026 V večjo trgovino z mešanim blagom na- de-ž.eli sprejmem kot učenca pridnega in krepkega dečka s prim-erno šolsko izobrazbo. poštenih staršev, ki :ma veselje do trgovine. — Ponudbe na- ogla,s. oddelek »Jutra« pod »Trgovina na deželi«. 14964 Starejšo kuharico za gostilno sprejme F. Nerad. Rožna dolina, cesta IX št. 3. 15063 2 kroji, pomočnika sprejme Josip Ambrož, modno ItTojaátíK) v Kranju št. 140 1ЛЛ70 Zobotehnik mlajši, zmožen vsega dela v kavčuku in zlatu, dobi mesto v Ljubljani, Ponudbe z navedbo piače pod šifre »Vesten zobotehnik« na osi. oddelek »Jutra«. 15(>89 Učenko pridno, čisto in pošteno -sprejme takoj delikatesna trgovina v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddele »Jutra«. " 15086 Učenca (ko) dobrega računarja sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom. — Istotam sprejmem tudi blagajničarko z znanjem knjigovodstva. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mesto na deželi«. 15073 2 potnika manufa.kturi.-ta, za otii-k privatnih strank sprejmem pol ugodnimi pogoji v stalno nameščenje — Ponudbe pod značko »Potnik 2000« na pod u/.nico Jutra v Mariboru. 11318 Provizijske potnike sprejmemo — Ponudbe na družbo »Zacherl.in«, Ljubljana. Beethovnova nI. 16. 13872 Potnika za prodajo čevljev, z garancijo za kolekcijo sprejmem- takoj za stalno. Dobra plača. Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja pod »Industrijsko podjetje« na oirlasni oddelek »Jutra«. 14502 Iščejo se potniki Zaslužek dober. Javiti se pri J Radej, Sevnica. 14907 Potnika za Ljubljano in okolico, ki obiskuje špecerijske in galanterijske tvrdke sprejmem za dobro idoč galanterijski predmet. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »20% provizija-. 14781 Potnike zanesljive, in poštene zastopnike in a g e n t ь sprejme proti dobri proviziji tvorniea pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28« na ogiasni oddelek »Jutra« 1.5025 Dober predmet nudim gospodom in gospo-dičr«-m, kateri obiskujejo privatne stranke. Prospekt Din 3. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ood šifro »Predmet«. 14473 Fina šivilja za izdelavo oblek, se sprejme na dom. Naslov v oa a-_ril-ne sodelavce. ki bi bili pripravljeni p svojo vztrajnostjo zasigurati sebi stalno »ksistenco. Ponudbe pod »Tekstilni koncem« na oglasni oddelek »Jutra--. 14943 Inteligentna gospa (г-ovoreča periektno nemščino. želi voditi otroke dopoldne ali popoldne na sprehod. — Pcnulbe pod »Skromna« na oglasni od-«lelek »Jutra«. 14945 Krznarski pomočnik kateri bi v svojem prostem času izdelal nekaj uniforms :ih čepic, naj s_e javi pod »Stalno in zanesljivo« na ogasni oddo-ek »Jutra«. 14956 Perica išče zaposlitve. Ponuďbe na oglas, oddelek »Jii*ra« pod šifro »Perica« 14306 Spoštovani potniki in potnice! Res veselo sporočilo Ni-kaka utrudljiva vožnja, ni-kako razburljivo tekanje! Lah o zaslužite tain. kjer stanujete in živite. Pišite nam na naše vredno in zanesljivo zastopstvo. Vaše zaupanje ohranite vedno za na?. — Oddamo prodajo 30 predmetov, torej za vsa-kecra nekaj. Od strank nobenega odrekanja. 50 para za katalog in poštnino na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Končno kar hočemo« 148» Akviziteria ki obis. uje trgovine 7. že-leznino in ključavničarje, za nekaj dodatnih predmetov iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Provizija 232«. 14738 Pletilje dobijo delo n a dom za stroj št. .10. Naslov pove ogla?ni odde'e:k »Jutra«. 14979 Jecljanje popolnoma odstranite pri Pavli Kovač, Kijučavnica.r->.i ulica 2-11. Najbo jše reference. 14944 Nemške korespondence si želi mlada dama z inteligentnim »tarej-:m go«- rodom v svrho razvedrila potom prijetne korespondence — Zenitev ali tudi samo osebno poznanstvo izključeno. Dopise v nemš-em jeziku na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maria«. 15001 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik. bivši komisar za š jfej*- e izpite. Ljubljana. Blehveisova cesta št. 52 Prihodnji redni tečaj prične 1. maja. 15021 l 9 i I * щ g 1 v Г: Mlada gospodična brez staršev želi mesta k boljši rodbini kot vzgojiteljica otrok. Izučena inoJi-stinja. vajena gospodinjstva ter vseh drugih domačih del. Naslov v podružnici »Jutra« v Mariboru. 14192 Kontoristka pri elektrotehničnem podjetju. želi premeniti mesto. Cenjene dopise ia ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro«. 14525 Mesarski pomočnik išče službo, event. tu ii na deželi. Anton Ganter. Trzin Habbach. 14528 Pisarniška moč Gospodična z enoletno prakso pri lesni trgovini, zmožna pisarniških del. kubira-n.ia, ekspedicije ter strojepisja. žeii premeniti službo pri lesni trgovini ali drugem podjetju Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lesna«. 14540 Učenka ki je dovršila 2 razreda meščanske šole z dobrim uspehom, slava 15 let, žeii vstopiti v trgovino. — Po-nuehe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine«. 15003 L i I ! V У ygi Milili številka JI' bo izšla, kakor vedno, že v soboto mimi M /ato odpade nedeljska številka Opozarjamo na to vse inserente ter naročnike ma'ih ogiasov in jih prosimo, da naroče male oglase že v prvih dneh velikega tedna [Jj Oglasni oddeleic u {Jutra* M Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno 200—300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. — Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 34 Zastopstvo slov. tovarne za STbijo in Bosno, event. Vojvodino prevzame Slovenec s sedežem v Boogradm. vpeljan v teil pokrajin-xh. Dopise na oglasni oddelek »•Jutra« pod »Po-večan promet«. 14403 Za učitelje, učiteljice in gozdarje ki stanujejo v bližini gozda in žele dobei in lahek postraneki zaslužek — naj ее obrnejo glede navodil na tovarno Oajiret, Zemun. Pasi dev trod šifro »Spretna živil «я-». 14791 Mesto zobotehnice ;ščem. PerfeMtna v opera-tivu in tehniki. Naslov v ogla-nem oddelku -Jutra«. 14892 Prodajalka začetnica, mešane stroke, išče službo v mestu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena prodajalka«.' 14897 Gaterist z večletno prakso, zmožen vse-h žagarskih del in malih popravil, dober bru^ač ter vešč vseh lesnih manipulacij. išče v l-užibo. Ponudbe pod »Trezen« na-podr. »Jut i a« v Mariboru. 14922 Trgovski pomočnik želi premeniti mesto v že-leznini ali z mešanim blagom. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 14919 Lesni manipulant z večletne prakso, in an cm italijanščine in vseh k lesni stroki spadajočih manipulacij išče službo za 1. maj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15051 Absolvent trg. šole iščo mesta ali udeležbe. — X:i željo položi 2^.000 kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sodelovanje«. 15077 Upokojen žandar. podčastnik išče službo skladiščnika, vratarja, paznika, iuka-a-n-ta ali ..ako drugo primerno službo. Vajen tudi vseh pisarniških poslov. Ponudbe na oglasni -oddelek »Jutra« pod »Mesto skladiščnika«. 15078 Mizar, pomočnik išč.- primernega za»posIenja v večjih obratih, prvovrstna moč za. pohištvena dela. Cenj. -ponudbe pod »Prvovrstna moč« n» podr. »Jutra« Maribor. 14946 Kuharica perfektna. zmožna včje kulie, z večletnimi dobrimi spričevali, želi službo privatno v Ljubljani ali izven, event. bi šla tudi na se-zi-jo. Ozira se le na boljše hiše. Ponudbe na ogiasni oddeleik »Jutra« pod »Dobra kuharica«. 14933 Hotelska sobarica boljša, išče službo v kopališču za sezono. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hotel«. 14037 Gaterist dobre izvežban. želi premeniti si užbo. Vešč je v rezanju vsakovrstnega lesa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14871 Poslovodja podr. mešan, blaga z večletno trg. prakso, želi z julijem t. L premeniti službo radi spremembe zraika. Reflektira predvsem na stalno nameščenje na deželi kot vodja podružnice ali slično. Kavcija na raz-polaso. Event, vzamem manjšo trgovino v najem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Organizirati prodajo«. 14872 Gospodinja samostojna, želi službe v pošteni hiši. Stanuje: Maribor. Čopova 31Д 14760 Vrtnar samski, «možen vseh del vrtnarstva., z večletno prakso. želi službe. Cenjene ponudbe pod »Vrtnar«- na oglasni wWelek »Jutra«. 14902 Kateri dobrosrčni človek bi pomagal mladem« človrf- u do kruha — kot pisarniška moč aTi skladiščnik. Ponudb« na podružnico Jutra v Novem mostu pod šifro »Zmeren». Ш98 Upokojenec finančne kontrole išče mesta v pisarni, kot sluga.. skladiščnik ali ako d*u_'0 zaposlitev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod »R s pošten«. 14650 Železničar samski, 33 let star. želi stalne službe dnevno od 2. ure naprej, najraje na vrtu. kleti, trgovskem skladišču ali kaj podobnega. Če mogoče stanovanje in hrana v hiši za plačilo. Prosi za te dopise na naslov, ki era pove oglasni oddelek »Jirra-14686 Natakarica zmožna vsega dela. tudi kuhanja, in ki bi pomagala tu>di pri gospodinjstvu — išče službo na Gorenjskem. Sprejme službo tudi v zaj-trkovalnici ali gre kot gospodinja. Ponudbe prosi na oslas. oddelek »Jutra- oo.i »КагкоЧ«. 14795 Mlad fant z dežele, kavcije zmožen, išče mesto sluge ali skh-diščnika. Naslov -pove osi. oddelek »Jutra<. 14779 Kolarski pomočnik ki je napravi! skušnjo z odliko, vojaščine prost, išče službo pri dobrem moj-tru. Ponudbe na. oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjen Kolars. ' 14725 Pekovski pomočnik star 23 let. vajen vsega dela. želj takoj premeniti službo. Ivun Kaplan, Mirna peč. 14886 Mesto skladiščnika ali kako drugo službo išče absolvent Zadružne šole, z znanjem sten --grafi j« in strojepisja, vešč lesne in deloma tudi usnjarske stroke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14783 Inteligentna gdč. iz ugledne rodbine, perfektna v nemškem in slovenskem jeziku, vešč» vseh gospodinjskih in tudi pisarniških poslov, želi z majem ali pozneje primerno službo v boljši hiši — najraje pri samostojnem gospodu z otroci. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Plemenita«. 149S6 Službo sluge v kakem trgovskem ali drugem podjetju iščem. — Na«-lov v ogla-iüeiil oddelku »Jutra«. 14984 Šofer-avtomehanik išče mesta. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«\ 14995 Boljša kuharica z--večletno prakso, išče za takoj letoviško službo. Gre tudi k privatni stranki. — Ponudbe na. oglas, oddelek »Jutra« pod »Kuharica«. 15000 Uradnik zanesljiv in pošten, i vrlo dobrimi referencami, ki govori in piše slov., srbohrv. in nemško, srednjih let, zmožen do 10.000 Din kavcije, išče stalno službo. — Gre tudi za in1 asanta, skladiščnika ali kaj «Učnega. Cenjene ponudbe pod »Sposoben 33« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko. 14987 Službo sluge nočnosa ali čuvaja iščem. Perfekten sem tudi v nemščini. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Vesten 1930«. 15017 Šofer - mehanik s štiriletno prakso v vožnji želi namestitve pri kakem boljšem vozu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen in dober vozač«. 151132 Plačilna natakarica boljša moč. čedne zunanjosti. išče službo za s-ezijo. Cenj. ponudite na oglasni oddelek »Jutrju pod šifro »Bled«. 15034 Barve, lake, firnež in drugo nudi najboljše in najceneje »Lustra« V. Laznik Gosposvetska cesta štev. 12 — poleg restavracije »Novi 6vet«. 36 Puhasto perje kg po 38 Din raz.pošiljam po povzet ju najmanj 5 kg. Poiem čist/" beio gosje kg po 130 Din in čist beli ouli kg pa 300 Din L. B ozovič Zagreb. Ilica šte>v 82 — Kemična čistilnica perja. Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat 200 Najcenejši koks po 85 para kg le v mestni plinarni ljubljanski. 84 Kovane kotle za karbi-dno razsvetljavo usodno proda hot-ei Be.lie-vue v Ljubljani. 15011 Žeiezje za levi zidan štedilnik, malo r a bij on. poceni prodam. Naslov T*rve oglasni oddelek »Jutra«. Ш23 Trgovsko opravo kom;, ., .no ug .s,s> [.ro'.aiü. Ponudbe na ogla-, о 1<1е1<.»£ »Ju ra« pod macko ^Špecerijska oprava«. 14 0SÜ Tapetniki in trgovci, pozor Afrik nnvlim po reklamni ceni. —■ Zahtevajte vzorec in cenik. Anton Me-rhar, Ljubljana, SV. petra cest» 22. j 1994 400 m kabla za električni uiotor (lo.-r je žo malo rablji :i) po Din 30 m proda Belčič Ciril, ko-vaški m-r.-te-. Srednje Bitnje pri Kranju. 14990 Pez^r sejmarii in šivilje! Veliko množine ženskih gumbov pa zelo ugodni ce. ni prodam. — Ogleda se lanko ln izve natančneje pri tvrdki Drago Schwab. 14958 Voz s sodom za gnoji;-ico, ugodno pro ij* hotei »Belk-vue« v Ljubljani. läUlJ Otroška vozička lepa. zelo močna — eden športni, eden za ležati, poceni naprodaj. Naslov ]ц>те oglasni oddelek »Jutra«. 150&) Blagajno skoraj po polinoma novo. sistem »Werth o-im-t uigodiio proda »Slograd«, Dur,a's a. ce.sta št. SI. 150;И Elektromotorje transformatorje, razne stroje, elektrodna torijal, aparate, popolnoma tovarni; o nove, iz zaloge bivše firme »Transformator« prodaja. p-> znatno znižani ceni Vojn -vič & Cie., skladišče L tvi -Ijana-Glmce. 146'-3 Stensko ogledalo *n sobno kreden«io pro i a íInk. Rimska cesia 18II.— Ogledati xu-od 13. in 10. uro 13(48 Kočijo г gumi - kolesi, líttidstrer. lo\>ki voz in konjsko opremo poceni proda gradbeno poíljetje G. Tönnies, Dunajska eesta. 15045 2 okni dobro ohranjeni, široki 2-j cm. visoki 340cm in 2 o "t široki 285 cm in visoki 2ii cm. po nizki ceni proda Fran Erjavec. Wolfova 12. 15083 Jajca za valjenje italijanskih jerebičark, . likovanih, čistokrvnih, najboljših jajčaric oddaja t-u-ca> po 50 Din Skol, Ouš.;ht< — Dolenjsko. 15078 Modroce Ia. afrik, močno Ыаго, 240 Din, spodnje modr о ее, mreže. posteljne odeje, najceneje kupite pri Bt-dolf St-ver, Marijin tr-j; štev. 3. — Zahtevajte vzorce! 6S a Cepljene trte prvovrstne in sicer: šipon, laški graševina. drolJLa graševina in muškatni sii-vanee ima naprodaj Frie Zemljič v Ljutomeru. 145в2 Želite lepih rož? Nizke vrtnice najnovejštJl vrst in barv nudi vrtnarstvo Ivan Jomc-e, Ma-*il>cr. Zahtevajte cenik! SSStj Cvetlični med 5 kg po poeti Din 105 fra«, ko. Ajdov med za potico, ceno pismeno. A. Mačuk, čebelar.-tvo, Vrhnika. öCJ'j Steklen papir v pola.h tn pasovih, za ts i industrije ima аз-јееш .'e Feliks Toman mL, Ljubljana, lieeljeva ee;ta štev. 30. 14640 Terazzo se najbolje brusi s »Sitici-nm-Carbid« drsalci, ki i li razpošilja. Feliks Toman m '. Ljubljana, Resljeva с. Ж1. 14041 60 kom. stopnjic iz pravega brusnega kamna v zelo dobrem stanju. 40 'i 16 X 105 prodam. Pomtdl>e pod -Kamnite stopnjice« r-a oglasni odde4ek »Jutra - 144^3 Slamo v snopih več vagonov ugodno n««H Ciril Dular. Novo mesto. 144SÍ Črni koleselj enovprežni. v popolnoma do-'orem stanju proda graščina Brežice. 14497 Zobotehniško opremo in različno pohištvo, rabljeno. a v dobrem stjrnjn takoj poceni oropam. Dopise na oslasni oddelek »Jtura« po.i šifro »Z. I.« 14023 Vrtnice v najnovejših različnih barvah ima nniprodaj Iv.i.n Brecelnik. Velika čolnarska ul. 21. 11403 2 palmi (pahljači) (Fächerpa'men) naprodaj na Dolenjski cest. 68. 14778 Svilene klobuke in slamnike nud velUi izberi salon »La i .'mme Chic«, Selen-burr a 0/1. Preoblikovanje 28 fin. 1473:; Fotoaparat Vo;t-äuait ti1,2 X 9 1. 4. 5 »Va?с se ьо ngodn; ceni prod". Naslov v oglasnem odd -ku -Jutra». 14Ö9Ü Blagajno e e "jalcic kakor tudi pisalni stroj prolaii. Aleksandrova c. et. 17. 14808 Fotoaparat 9X1-. povečevalni aparat ter ws fotografski pribor ceno prodam. Nasiev v ogl. oddeik. »Jutra* 149:54 Jajca za valjenje pristnih štajerskih kokoš; odda Л. Jeglič, Lesce. 14814 25 kom. rogovja krasnega .jelenovega, gamsovega iii srninega. pristno in na г-czl.'amb deščicah pritr.eno. pripravno za lov-tka društva ali vile. rad: «d potovanja prodam Na-f'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1477:1 Stajo /a otrobe (Geb-cbule). nov okvir za otomario. žen«ki plašč, поте njošlvfc spodnje h ačje. */,' nošene moške obieke. in drugo radi pomanjkanja prosto-a ugodno proda Angelina (Jor'anc. Sevnica o t» Savi. 14693 Razglas Enkrat za vselej -poročam, da bom odslej v«aüo prvo in tretjo sredo vsakega meseca, to ie na dan živinskih sejmov prodajal na stojnici ob cesti, prav nasproti živinskega sejma orodje la-tnega izdelka — kakor f;ne * vsakovrstno «•■•ki-c. uriti e. železne in jeklene, nava ine in vrtne lopate, dalje v.-e vrste icmežev za pluge, krampe in rovnice V popravilo bom prevzemi! stare izrabljene sekire itd. — Stojnica nosi napis Frane. Klemene Za mnogo-Ьго.Чп obi>k se priporočam z zagotovile™ najsolnlncj č» post- žbe Frane Klemene kovač (fužina), vas Smarca p Kamnik. 14828 Vreče za oglje proda 1' iTuevšr . Ljubljana. Ižanska cesta (nasieot mitnice). 14792 Velik namizni prt 12 velikih. 12 malih servi-ietov iz litima damasta. z шопоггашою A. S. prodam Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Novo prima*. 14973 Radio »Überlagerer« petcevni iz redno ugodne naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14977 Trocevni radio izvrsten zvočni'.;, mrežna anoda 220 voit, zamenjam za beljši kovčeg-gramofon. event. ga prodam za polovično rcno. Zui-ančič. Hra niiniška 4. ' 1308:1 Tovorni avto dobre ohranjen. 1—1У» ton kupim Pismene ponudbe na og'asni o'de!"k »Jutra« pod šifro »Tovorni avto* 14850 Motorno kolo F. N. 350 ccm stane še vedno samo 13.800 D:n Zastopstvo H Kenda. Ljubljana Pnreimemo tudi podzastoo-nike." 107.70 Osebni avtomobil štirisedežen znamke Не r.ault. 6 CV. dobro ohra njen. Z' lo pripraven zla ti za t-govske posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa zi leto 19:50 plačana Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 11065 Motorno kolo ma'o voženo kupim. Najnižje ponudbe na podružnico s,lutra* v Celju pod šifro »Motor«. 15084 Motorno kolo novejše tipe, v po. varjenem stanju, ali samo motor tudi starejše tipe kupim po primerni cenk Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* nod šifro ■ Moto*. 11726 Avto »Itala« šesteedežen, z električno lučjo, v prav dobrem stanju za 16.000 Oin naprodaj v Celju, Levstikova ul. 2. 14663 Tovorni avto Fiat dvotonslu, enotonski Uup. proda vnehanik Kotnel. Maribor, Aleksandrova 160. 14915 Ford avto iporttipo kupim. Ponudbe na L. Brozovič. Zagreb. Ilica S2. 14909 Avto za potovanje dobro ohranjen, na odplačila kupi trg. zastopms. — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Jamstvo plačila*. 14095 Motorno kolo s priUoliío ali brez kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Velika noče. 14S17 2 Harley-Davidson motocikla. s prikolico iii električno razsvetljavo, v lobrem stanju za 15 000 ■n 17.000 D n naprodaj pri tdi O žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 14S79 Fiat 503 dvosedežer. v brezhibnem stanju poerni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku -..Jutra--. 15009 Limuzino ne tsedežno šestcilinderski motor, voženo 12 000 im. proda Žirovnik. Ljubljana. Tavčarjeva 6. 15018 Avto •lobro ohranjen pripraven za potovanje kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra* pol šifro »Dober avto*. . 15040 Damsko kolo lobro ohranjeno, kurim. — Naslov pove oglasni odde lek »Jutra*. 1489; Kolesa 4 moška in 2 žen-ki. rabljena. dobro ohranjena pro-ia P Škafar, vulkanizira nje gumija in mehan de-.avni.-a. Ljubljana. Rimska cesta 11. 14974 Dirkalno kolo dobr" ohranjeno prodam za 120ft Din. Nas! с v pove ogl oddelek - Jutra*. 15042 Vsakovrstno zlato iupuje M najvišjih cenati Cerne — juvelir /fjubljana. Wolfova ulica 3. Srebrne krone zlatnike in razUčno zlato kupuje F. Čuden. Prešer nova 1. 73 Lepe spalnice 3000 Din. kuhinje 1200 Din proda a Villmar, Zg. Šiška št. 2. 14957 Spalnico iz črešnjevega le-a novo, masivno, politirano. prodam za 5200 Din Naslov pove oglasni oddelek >Jutra* 14985 Postelje in omare po r eni p; ••dam. Naslov pove osi as ni oddelek »Jutrac. 14971 Nekaj pohištva -larega naprodaj v Vrhov-čevi "ulici 12. 14997 Prodam pohištvo S omare, umivalnik, oisa.-no mizo in nočno omarico, vse iz trdega lesa. za Din 1200. Nas'ov pove oglasn; oddelek »Jutra< 15035 17 150 Steyr Grand prix avto najbolj.?! motor Steyr tovarne. n ! modernejša Weý-jnan karoserija, v izvrstnem sanj u oddam takoj in zelo ngo-dno. — Dopise ria naslov: A. Gassner. Tržič. 14682 Elektr. luč z Dynamo in prestave za motorno kolo kupim Ceni. ponndbe na oglas oddelek »Jutra« pod »F. C R.* 14727 Bianchi avto 24 k. s O H. V., 4 sedežen. odprt. 2 kompl. zervra kolesa. stanju •kater nov. ugodno na prodaj. Pojasnila daje Ca-mernik. Ljubljana, Dunai-fka e. 36. ' 14960 Spalnico že rabljeno, dobro ohranjeno in п'-ka..j raznega pohištva prodam. Naslov v oglasnem eddelku »Jutra«. 15059 Novo spalnico iz mehkega ali trdega lesa kupim na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro --Takoj 68« 15068 777 Siv površnik nov. ceno naprodaj pri Leop. Kveder. Slomškova ulica 12. 14036 Damskj plašč malo rabljen, svetle b^rve. za srednjo postavo naprodaj za 450 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 15091 Krušno moko krmilno ii. otrobe Vam nudi v v-akj množini, po zmerni dnevni cenj F. Ju-van. va!jčn: mlin. Srednje Gameljne pri Ljubljani. 263 Zastoin čebuljček dobite vsako množino — ugodno tudi več vagonov semenskega krompirja. Jože Grom & Co.. trgovina z mešanim blagom. Vrhnika. 14612 Otroka boljših ljudi sprejmem v dobro in zanesljivo oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zanes luva oskrba*. 15046 Otroka na rejo vzame starejša gosim prct-i primerni odškodnini. Naslov nove oglasni od-lclek Jutra 15U95 Hrastove deske 5 let stare, raznih debelin proda družba Ilirija. Ljubljana. Dunajska cesta 46 — telefon 2S2U. 14963 Več vagonov hlodov lepih bukovih in hrastovih naprodaj Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« poj šifro »A. В.* 15006 Orehov les okrogel, od 35 cm navzgor kunuje R Schenk. Sušak 15074 Jazbeševe in lisici г kože ter vseli drugih divjiib ži-vah kupuje stalno siozi celo leto D Zdravič trg usnja v Ljubljani. Flcnjan ska ulica 9 1SSU a Aspidistre kupim. Na-lov pove oglasni oddelek Jutra*. 11551 Poitovorni avto majhen, viu.-ke transportne sode od 1—4 hl in Pianino vse' v dobrem stanju kupim. Ponudbe z natančnim opisom in zadnjo eeiio na naslov: Anton Slik. trgovec, florn.ia líalgoua. 14500 Češpljeva debla iio možnosti suhi kupi vsako množino »Veha« — Ljubljana. Gosposvctska S. 11775 Fotoaparat na plošči;, kupim. Na-lov z opisom aparata in cene na: T. Doba; Duplica 27. pos'a Kamnik. 1-171«! Industrijski tir 40 m. z enim vozičkom га les rab'ni — Naj-nižje po nudbe na naslov: M Pan aerc. Bled II. vila Mira -4686 Kopalno banjo Dečka ?, mesece starega o d d a m dobrim ljudem za svojega. Naslov pove cglas. oddelek »Jutra*. 15069 znotraj emajiirano Naslov r rovu oglas. »Jutra*. k u Iv m 15064 Hladilno omaro majhno, 'kupim Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra* r>od šifro »Tlladno«. 15067 Ш. »t Družabnieo z ost-bno pravico, v svrho izvrševanja gostiln cbrti sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 148G8 Kdor mi posodi 20.000 Din proti garanciji in dobrim obrestim. debi za usluso kra-en kompleten radio-a parat Ponudbe pod »Radiola« na ogla-ni oddelek »Jutra« 1487G Kot družabnik bi vstopil v obstoječe ali osr.ovajoče se podjetje, z ali brez aktivnega sodelo van'a in kapitalom cd 100 do 300 000 l)in Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Organizator« 148S7 Družabnika sprejme podjetje: umetni mlin. žaga. stiskalnica za olje. pozneje pekari:a in trgovina z mešan blagom, na zelo ugodnem prostoru, na severni meji Slovenije Potrebna je trg. naobrazba. kei je pogoj sodelovanje in zadostno visok prispevek k obratni glavnici. Le reflektantje s trg. naobraz-bo in gotovino naj pošljejo ponudbe z ž'votooisom in navedbo razpoložljive glavnice na ogla-n: oddelek -Jutra« pod »Mliža« do 25 aprila t. 1.. na kar bodo dobili nadal'na pojasnila. 14390 Družabnika verziranega v manufakturní in galanterij, stroki sprejme takoj pod ugodnimi pogoji trgovec in posestnik, s krasni novimi lokali v lastni hiši. v večjem industrijskem mestu Slovenije Tozadevne ponudbe nod šifro »Stari trgovski dom« na oglasni oddelek »Jutra* 14715 Dosmrtno stanovanje oddam mirni stranki, ki bi založila 15—20.000 Din. — Nahaja se v prijaznem kraju gorenjske ljublj. okolice Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Dosmrtno«. 14615 Hipotek, posojila Din 500.000—1,000.000 iščem. Razen obresti tudi udeležba na dobičku Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna naložitev7*. 14707 Telefon •»!•>•»•.» Strojne tovarne in Kvarne «I. Telefon a»»« ßfubljana Vrtne kiopi mt$e in óto£i na železnih stojalih lično pleskané Cena: MIZE .... 340 klopi . . . гво STOLI . . . 230 Vedno v zalogi Kredit! Razdolžitev! Posojilo za zidanje, gospodarske petrebe. razdolžitev vknj.iženih bremen, nsebnp--žice —Bi zel js i o. se radi starosti lastnika proda. Potreben kapital 200— 300.0tK) Din. Ponudbe res-u.ih refl"ktanlov na podr. »Jutra«. Maribor, pod »Sa moidoča trgovina«. 14912 Smrekov gozd 207 hektarov, proda "eni primerno Zagor-i, Maribor. Tattenbahcva u'ica 1 OTI. 14891 Hiše, gostilne posestva. pekariie. mline proda Zag irski. Maribor. Tatcnbahova ulica 19,'II 14895 Trgovino manjšo, do-brcidočo, po možnosti 7. malim posestvom. želim ku.siti, vzeti v najem ali vstopiti kot družabni;. Ponudbe pod »Sta-ierc« из ogla-ni oddelek »Jutra«. " 14931 Gostilno s 5 orali zemlje, v prometnem kraju Din 93.000, Krasno posestvo 60 oralov blizu postaje Din 560.000. žaga in mlin z 2 orali zemlje blizu postaje 180.000 Din. kmečko posestvo б oralov Din 75.000. Ikmečko posestvo 4 orale Din 40.000 itd. prola Arzenšck, Celje, Kralja Petra 22. Se mnogo vsakovrstnih posestev. Za odgovor Din 2.— priložiti. 14833 Vila enonadstropna. 6 sob. kom fortna sol lična lega z veli kim urejenim sadnim in zelenja Inim vrtom vsled preselitve ugodno па-то daj. Nahaja so v bližini cestne železnice v vzhodnem delu mesta Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« " 14966 2 žagi venecijanki z vodno močjo 50 IIP. prodam v gozdnem l-.raju tik železnice za 130.000 Din. Primerno tudi га tovarno. Vzamemo pa tudi družabnika k lesni trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« " 14616 Stavbno parcelo kupim — najraje za Bežigradom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Parcela«. 14673 Na Bledu sredini vasi. 10 minut od kolodvora Bled - Jezero radi prenosa obrti poceni prodam novozidano hišo s 3 sobami in pritiklinami. z lepimi obrtnimi prostori — primernimi za vsako obrt, tudi na elektr pogon, г vrtom, elektriko in vodovodom v hiši. Pojasnila daje M. Jan. kovač. Bled 2. 14380 Hišo na Bledu majhno, enostarovanjsko. 10 minut od kolodvora, z vrtom pocen: proda M Jan. kovač. Bled 2. — Z malimi stroški so lahko nai.ravi še eno stanovanje Elektrika in vodovod v hiši Pripravno za vsakega majhnega obrtnika ali delavca. 14388 Mlin opremo za izdelovanje ječmenove kaše, oljarno, hišo z 2 stanovanji, (s.ladišča, h'ev. garaža in vrt prodam ali o i dam v najem. — Po-rebno ca. 200.000 Din. — Josip Flego. čakovec. 14796 Stavbno parcelo ca. ООО m5 kupim r Vod-matu. na Kodeljevem a'i Šiški Na-lov «Kjve oglasni oddelek »Jutra«. 14829 Stanovanje dvo- ali trisobno, i pritikLi-narnj iščem za 1. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p;d šifro »Kulturni delavec«. 14638 Stanovanje 2 sob in pritiklin. v centru mesta išče z majem aH pozneje mati in sin-inženjer. Ponudbe na og'as. cddeie-»Jufra« pod šifro »Mirna m tiha«. 1472S Stanovanje ! sobe 'n kuhinje. aH 2 sob in kuhinje išče za takoj uradnik 7. družino. — Blagohotne ponudbe pod »Drž. uradnik« na ogia-ni oddelek »Jutra« 147S6 Prosto stanovanje tik pri mestu dobi tisti, ki mi preskrbi 20.000 Din posojila. katero se vknjiži na hišo Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 14913 Stanovanje manzardno. solnčno. svetlo. dveh sob. kuhinje, pritiklin. se odla za maj na periferiji mirni stranki brez aii z odraslimi otroci Potrebno jc ne' oliko adaptacije. katero bole moral najenr.rk na iastne stroške napraviti. Ponudbe ood »Trnovo« na oglasni oddelek »Jutra«. 11937 Lepo posestvo enonadstropna hiša s 7 sobami. 2 kuhinjami in 2 kletmi: pripravne za vinskega trgovca — zraven veliko njiv in travnikov takoj prodam radi družinskih razmer Naslov v ogl. odde'Au -Jutra-. 14982 Njivo na Vodovodni cesti ugodno oddam v nai-m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14996 Stavbne parcele od 450—550 m2 velike, na periferiji mesta poceni naprodaj Vodovcd in elektrika п.. razpo'ago. Po:a--nila v Ljub'vani. Za'osi' a с. št. 21. 1.5016 Hišo v Novem mestu na zelo lepem kraju prodam Več on" lastniku v Novem mestu, okrož. sod. štev. 4. 15050 Tri majhne hiše pripravne za. trgovino, za 150.000 Din in 2 večji trgovski hiši v Ljubljani naprodaj. Pojasnila daje Marija J ал čar. Sv. Petra cesta 27. 15041 Stavbno parcelo vogalno, ся 900 ni2, na-pro-ti nove cerkve v Sp. Šiški prodam. Poizve se v Černe-tovi ulici 39. 15979 Stanovanje solnčno. 2 sob in kabineta, ali 3 sob i š č e ti za maj. Plačam dobro in točno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »333«. 15090 Stanovanje sobe in kuhinje isóem v bližini mesta. — Dopise na oglas, oddelek »Jntra« pod šilro »Delavec«. 15088 Stanovanje 2 aii 3 sob. s posebno sobico. Kuhinjo, predsobo in pritiklinami išče do skrajnosti snažen in miren mlad zakonski par. ne daleč od centra za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Red in snaga«. 15094 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin. po možnosti v bližini centra Ljubljane išče za junij aH julij zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t>od šifro »Junij ali julü«. 14837 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oddam s 1." junijem. ^ Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14S41 Solnčno stanovanje 3 večjih sob г vsemi pritiklinami. v sredini mesta, najraje v bližini Tivoli išče mirna stranka se takoj ali za julij. Ponudbe г navedbo lege in cene na oglas, odd. »Jutra« pod »Selitev«. 14199 V vili v Tivoliju oddam pritlično, solnčno stanovanje 2 velikih eob, poselske sobice, kuhinje in pritiklin. Elektrika, plin, parketi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10801 Vilo s 4 sobami. 3 kabinetoma. z verando in pritiklinami odda v najem Klaudia Hertl, Slov. Konjice. 144S5 Naznanilo Vinogradniško posestvo, eno uro od Ormož», ca. 7 cra-lov vsega skupaj: viničari-ja, gosposka hiša s 3 sobami, kuhinjo, podstrešno sobo. preša in vinska klet. z vsem inventarjem naprodaj. Vprašanja e priloženo znamko na naslov: F. Schef — Ormo-ž. 1-458C Enonadstropno hišo s trgovskim lokalom in stanovanjem 3 sob. kopalnice, kleti in ostalih pritiklin. elektriko in vodovodom, na zelo prometnem krajn v Kočpviu prodam. Dopise na naslov: Karol Braune, trgovec, Kočevje. 14006 Enosobno stanovanje s pritiklinami. zračno, v mestu ali bližini, za maj ali junij išče ves dan odsotna gospa. Naslov pove ogiaeni oddelek »Jutra« 14617 Dvosobno stanovanje га 1. tt&l išče eoiidna stranka dveh oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »1. V. 1930« 14037 Stanovanje komfortno, so'ncno. 3 sob. sobo za služkinjo, kopalnico. plin. elektrika, blizu opere, išče га maj ali avgust mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Komfortno«. 14909 Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otro' v Zeleni jami Naslov т oglasnem oddelku »Jutra-14930 Gospodično samostojno in značajno. ki je duševno ali telesno bolna, želim enoznati. Cenjene ponudbe n:- 'glas. oddelek -Jutra« uo i šilro iObožv-vana plemenitost« 15071 Stanovanje 2 sol, ii> kuhinje oddam na J-žici. Nas'ov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 14950 Poletno stanovanje v go-opotki vili. 10 minut cd Ptuja oddaljeno, z uporabo kuhinje, od maja do oktobra idilam. Park. teniško igrišče in. kopališče v največji hl:žini. — Naslov nove anonč.ia ek spedic i :a lia-teiger, Graz. Joanneum-ring 6 14482 Stanovanje 3 sob oddam s 1. majem odraslim, snažnim in točnim p'aenikom Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 1000«. 14803 Stanovanje solnčno. 3 sob. kopalnice in pritiklin. četrt ure od pošte, v novi vili pod Г, :ž-nikom oddam s 1. majem. Nasbov i>ovc Oglas, oddelek »Jutra:.' ' 14S27 Stanovanje 3 sob. ikaibineta in pritiklin iščem s 1. jukijem aH 1. avgustom — oziroma kur>:m hišo v Ljubljani v ceni dO 150.000 Din. Ponudbe na og'aod šifro »Celje«. 14716 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin, v mestu iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* ped »Zakonca«. 14S36 Stanovanje v mestu tri velike, lepe sobe in pritikline, zamenjam z malim dvosobnim. Reflektanti r.aj se zglasijo pismeno pod šifro »Zs maj« na oglasni oddelek »Jutra«. 14451 Stanovanje večje sobe. kuhinje in pritiklin išče za takoj ali maj tričlanska družina. Na-lov v oglasnem oddelku Juti-a. 14981 Stanovanje 2 sob, ku.hinje in pritiklin oddam v novi vili v bližini Stadiona s prvim julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14978 Stanovanje 1—2 sob in pritiklin, v centru išče za takoj ali pozneje mirna stranka brez otrok, ki je ves dan odsotna. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok*. 14722 Lepo stanovanje 2 sob. predsobe, kuhinje, "opalnice. tera=e in sobe za'služkinjo oddam za obresti tistemu, ki mi posodi za dobo 5 let večji znesek. Stanovanje obsega celo prvo nadstropje nove vile v mestnem delu Rožne doline Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 544«. Stanovanje 3 sob in kuhinje iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje šifro 222«. Io062 Gospodično sprejmem na stanovanje na Sv. Petra cesti 78. 15058 Opremljeno sobo leno, separirano. z razgledom na Stritarjevo ulico oddam s 15- apriiem boljšemu stalnemu gospodu — Naslov pove oglas, oddelel-».Jutra«. 15044 Sobo odda s 1. majem hišni gospodar samo bo'jsemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15047 Lepo sobo oddam »tirnemu go.-podu s 1. majem na Gruberjevem nabrežju št. 16. Eno ali dve sobi prazni ali opremljeni, event. s hrane oddani. Kopalnica in klavir na razpolago. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. " 15*103 Sobo s sep uhodoin in razgledom na ulico oddam gosjio-liu. Naslov pove cglasni oddelek »Jutra« 15092 Majhno sobico ali kabinet, v ceni do 200 Din išče soliden, čez dan odsoten gospo 1 Ponudbe r.a oglasni odde'ek »Jutra« pod »G Pi « 14S32 Opremljeno sobico majhno, »nažne m suho, v centru ali v bližini mesta išče solidna in mirna gospodična s 1. majem. Ima svojo posteljnino. Dopise pod šifro »Solnčna sobica« na oglasn' oddelek »Jutra« 14835 Opremljeno sobo lepo i:i solnčno. z razgledom v Zvezdo, elektriko :n parketom takoj oddam. Klavir na razpolago. Naslov pove cglasni oddelek »Jutra« 14867 2 prazni sobi veliki, parketirani. z ek-k triem- razsvetljavo ii! balkonom oddam s 1. majem I ali 2 osebama — najraje zakon, paru brez otrok — Poizve se- na Eeeljev: cesti 30 (pi.-arna). 11280 Prazno sobo iščeta zakonca v šentpeter-s k eni okraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cez dan odsotna*. 11671 Dve sobi oddam tao-:j v najem sredi mesta Potrebno je nekaj investicij. — Vprašanja na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Mansarda« 14704 Sostanovalca sprejmem s 15. aprilom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14901 Opremljeno sobo kra-no. s posebnim vhodom v vili oddam boljšemu gospodu v okolici -v. Petra. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. i407(i Na stanovanje sprejmem več gospodov Sv. Jerne'a с. ПО. So. Šiška. ' 14918 Sobo z eno 3'li d venia postel :ama oddam Na Kodeljevo 13 nasproti Leonišču. 14.835 Opremljeno sobo z v.-*i>skrbo. от; samostojni ««liliji išč« gos-pod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zelo soliden«. 14980 Opremljeno sobo s po-oi>3iiii vhodom m električno razsvetljavo takoj oddam solidnemu gospodu. N'aslov v oglasnem oddelku .-Jutra«. 15010 Sobo s štedilnikom išče mirna oseba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba«. 14983 Lepo sobo elegantno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15005 Na stanovanje event. s hrano sprejmem r ogl. 15028 Prazna soba se takoj odda. Istotam se sprejmejo abonenti na hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 14900 Sobico oddam gospodični, najraje šivilji proti temu, da bi opravlja'a malo hišnih del. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna«. 14889 Sobo separirano. dve postelji, oddam stalnim osebam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14924 Sobo v centru, separirano. snažno, s klavirjem, iščem za 22. april ali 1. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Zobotehnik*. 14940 gospodične. Na-lov o Ideltu »Jutra«. Separirano sobo centru mesta oddam gospodični Naslov v oglas, oddelku »Jutia« 15029 Sostanovalko ves dan odsotno sprejmem na Turjaškem trgu 2/11 — srednja vrata, desno. 15949 Sobo oddam Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 15060 Sobo oddam s 1 majem. Na razpolago je predsoba s štedilnikom. Podrožnik št. 1/1. 15033 Banjaluka 333 Ako niste bili Vi sami. je bil to kak šaijivec. Zadel je dobro. — Obžalujem, da zadnjič nisem ustregel. — Iskrene pozdrave. 15056 Dva uradnika izpod 30 let, želita znanja z dvema samostojnima damama. prijetne zunanjosti in modernih nazorov, v svrho iskrenega prijateljstva. Poklic postranska stvar. — Diskrecija častna zadeva. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Temperament« 15055 Opremljeno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom odd-inn takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 150S1 m Preprosto sobo išče gospodična po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pol šifro »Takoj 22« na oglasni oddelek »Jutra«. 14941 Mesečno sobo čedno, sveťo. z električno razsvetljavo, blizu univerze, oddam samo solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem odde'-'- n »Jutra-. " 14952 Sobo s štedilnikom aH sobo s kuhinjo išče za maj ali pozneje čez dan odsotna ženska. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odsotna«. 14953 V Celju ali okolici iščem sobo pri babici ali vdovi, event. grem kot sostanovalka, kjer bi imela za čas poroda tudi oskrbo. Docise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Celje«. 15085 Izjava Podpisani WaldhausiT Ivan, zavira« dr. železnic v Mariboru, izjavljam, da »o vso žaljivke, ki sem jih govoril čez nadzornika br-zojava drž. železnic gospoda Franca Šalamun v Ca-kovcu, neresnične in ga prosim odpuščanja ter se mu tem potom prav prisrčno zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 14911 Kateri starejši gospod bi dopisoval z 28 let г'.аго gospodično. Trgovsko izobraženi in gostilničarji imajo prednost. Dopise ->o-slati, ako mogoče s sliko, katera se na zahtevo vrne, pod »Visoka črnolaska« na oglasni oddelek »Jutra . 11896 Žrtvuj lj. urice dnevno zame. pa nrikličeva pomlad — vedno Tvoka. 14951 Katera gospodična od IS do 28 let, z znanjem nemščine in nekaj premoženja bi hotela dopi; ovati s strokovno naobražcniin profesijonistom v svrho olepsanja življenja in doma. Cenj. dopise na oglas, oddelek pod šifro »Frühling«. 14928 ZWCH\ GlAVOBO/ Vsi, ki trpite na živčnem glavobolu, migreni, nahodu, gripi itd. ter se radi tega počutite utrujene in nesposobne za vsako delo, nabavite si takoj Nosal" prašek za nosljanje Z uspehom boste zadivljeni! »NOSAL« prežene bolečine, Vam razbistri In osveži glavo da se prijetno počutite in se veselje skoro povrne. Pomnite! Nosal ne škodi želodcu, srcu, ledvicam Itd. ker se ne zauživa temveč vdihava ^————ШШШШm——a——ш^тт ■ (šnofa). Zahtevajte v lekarnah orig. omot »NOSAL«-Bahovec po Din 10.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Ba-hovec, Ljubljana. »1 BAHOVEC XI/ Damshe nogavice: Navadne.......ä Din 7'50, 9'—, 14—, 16—, 21'- Fine flor.......ä Din 30'—, 33—, 35'—, 40'- Svilene .......ä Din 20'—, 56—, 60—, 90'- Relfaiice: Navadne . á Din 16—, 20'—, 22-, 25'—, 28'—, 32—, 35-Svilene . á Din 55*—, 65'— Plošfte nogavice & Din 7*—, 8'—, 15-50, 20'-, 24 —, 28 - Ani Din 198'—• Din 198 — Din 198- Din 198 — Din 198 Din 204 — Din 25 — Din 116*— Din 138- Din 138- Din 143 — Din 186 — Din 160- Din 245 — Din 252 — Din 258 — Din 264 — Din 276 — Ploštíc srčíce: Tavadne . á Din 35'—, 45*— Bele ... á Din 65 —, 75'— Fine z dvema ovratnikoma á Din 70'—, 90—, 120 — Olrošhe ты. Kombineže Pompadurke ä Din 13*—, 16'— ä Din 11'—, 15 —, 17'—, 20"— Damshe Шће: Umetno usnje: Kombineže á Din 24'—, 32'—, 37'—, 40 —, 43'—, 46'—, 56'- , 85'— Pompadurke Plusin.....á Din 40'—, 44'—, 50'— Trapez Plusin.......á Din 40'—, 45'—, 47'—, 52 — Pravo usnje: Pompadurke Box......á Din 68'—, 74'—, 82'—, 88'— Trapez Box . .......á Din 68'—, 72'—, 75'— Trgovec lote®, SC let et-ar, marljiv ia simpatičen želi spoznati damo. kateri eo trdote življenja znane in katera po-eeduje slično samostojno obrt. Cenj. dopise pod »Nov dom« na oglasni oddelek »Jutra«. 14932 Pridem jaz v vaš kraj 31. IV. popoldne. Zdravo! Í1949 Šef žel. stanice oo let star. ki išče ženo pr-posredovalnici Sara M Deak v Budapešti, naj se izvoli javiti na naslov. 6i pa rove oglasni oddelek »Jutra«. 14942 Gospa !*fa in inteligentna, želi znanja s izobraženim starejšim. dobro situiranim gospodom Dopise 7 nemščini na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Wählerisch« 14882 Gospodična n-emoisns íd inteligentna, želi temperamentnega starejšega spremljevalca. Dopiše pod šifro »V maj-u je veselje« n a oglasni oddeleik »Jutrac. 15004 Starejši posestnik in industrijalec želi znanja г gospodično, vdovo ali ženo, ki ni imela otrok, s premoženjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubiteljica otrok« 15027 Upam da najdem sebi primerno inteligentno, značajno in simpatično damo erednjih let, z nekoliko dote, ki bi mi nadomestila izgubljeno srečo Sem 42 let star. ločen brez svoje krivde, brez o»rok. s sigurno eksistenco Resne ponudbe prosim na o.r!ae oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost zajamčena«. 15007 Ločena dama! Dvignite 1. maj! Kje pa. Vesela pomlad? 15038 Vdova etara 40 let. želi znanja « kakim vdovcem, storim do 50 let: e kako službo ali pokojnino. Samo resne ponudbe пз oglasni oddelek »Ји*та« pod »Pomladni <"a* llSiic. 14496 Iščem dušo ki me bo ljubila. Dopise na ocrlae. oddelek »Jutra« pod »Krasni maj«. 15061 Trgovec ▼ Ljubljani, se želi poročiti e orenmžno gospodično ali vdovo srednjih let Cenjene ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost zajamčena«. 14S77 Marsikateri zakon sa tazde-re. ker so sobe vedno polne dima! Pustite vendar kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! — Z eno steklenico ►Nikoprost«. ki stane samo 5tí Din. se lahko odvadite kajenja takoj! Neškodljivo, od t i s o č в v preizkušeno sredstvo! — Josip Lindič Ljubljana. Koinenskega ul št 17/b 72 Vodja trg. obrata пз deželi želi znanja s trgovsko ali elično naobra-ženo gospodično s primernim kapitalom v starosti ic 36 let v svrho ženitve in otvoritve lastne trgovine DopHe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost«. 14874 Radi ženitve žeři poznanstva drž uslužbenec F K . sta- 30 let. z gospodično čedne in prijazne zunanjosti. Prednost imajo debrt- gospodinje iz kmečkega stanu, šivilje — tudi služkinje i? dobre hiše niso izključene, ako imajo pridne roke in zvesto srce Diskrecija zajamčena. Cenjene ponudbe r>o možnosti e sliko nt oglasni oddelek »Jutrae pod šifro »Srečen dom«. 14859 Posestnik, trgovec in gostilničar želi takoj peročit-i gospodično ali vdovo brez otrok, trgovsko ali gostilniško na-obraženo, z nekaj premoženja. čedne zunanjosti, kremenitega značaja in dobrega srca Na anonimna pisma bre-z slike se ne ozira Ponudbe s sliko na ogla-ni odde'ek »Jutra« pod šifro »Srečno življenje 1100«. — Tajnost zajamčena. 14789 f IЙ' KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kopajte na obroke od Din 400.— prve svetevm fabrika te: Bösendorfer. Steinway, Fürster. Hölzl. Stingl original, ki «o nesporno naibol;ši! (Lahka, precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska izbira vseh glasbil in strun Najcenejša Izposojevalnica. 193 Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi. Oddajem zelo ugodno na mesečne obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš, Celje. 140OS Pianino posodi prot. majhni me-sečni odškodnini Fr. S i с b e r 1. Zalog. 1-1633 Kovčeg gramofon boljši, malo rabljen, tud: brez plošč, kupim takoj. Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra«. 1-1875 Harmonije od 3000 Din dalje; uglašuie in popravlja klavirje po nizki ceni Tramte Anton Žabnica. Škofja Loka 14701 Dolg klavir zelo dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za krajšega Posebno pripraven za telovadna ali pevska društva. Ogledati na Gospo-«vetskj cesti štev. 4. levo. 15087 Mladi jazbečarji črni in rujav; naprodaj v Mariboru, Radvanjaka cesta št. 7. 14767 Kokoš se je zatekla Janežičeva cesta št. 12/1 (4.—5. uro popoldne). 14S47 Lepa psica »Doga« z rodovnikom, dobra čuvajka in psica volčje pasme, lepa in res dobra čuvajka naprodaj na Rimski cesti št. 19 — dvorišče. 15019 Orpington kokoši in majhne turške pasme — kakor' tudi jajca za vale-nje naprodaj na ßiin&ki cesti 19. dvorišče. 15020 Damske rokavic® usnjene, rujave, so bile izgubljene včeraj od dramskega gledališča, po Blei-weisovi cesti do opere. — Pošten najditelj naj jih proti nagradi odda pri b'a-gajni v operi. 14866 Шь Mariborčani pridite vsi v vinotoč. ki se otvori v soboto, dne 12 t. m. ori slavnoznanih Sokovih goricah. Meljski hrib št. 4. Cene: 12, 14 in 16 Din. 14659 Gostilna »Vitez« Breg 18, toči pristna štajerska in dolenjska vina ter cviöök iz Gadove peči. Gorka in inrz'a jedila vedno na razpolago Primerno za ljubitelje glazbe. ker je klavir istotam — Prodajo «e istotam 3 lepi holandn zaradi pomanjkanja prostora, 14851 Pozor, izletniki! Hotel »Zakü«. po.-taja Bled-Jezero nudi izletnikom v grupah čez 10 oseb celodnevno prehrano (trikrat dnevno) in prenočišče za osebo 35—40 Din Hrana je prvovrstna Izletnike prosimo. da najavijo svoj prihod. Predsezonska kompletna penzija za osebo in dan 55—60 Din. mcl postrežba Vse informacije daje dra-gevolje uprava hotela. 106 Otvoritev vinotoča g Jos Su.-terič. Kamnica št 49 pri Mariboru bo v nedeljo. 13 aprila. 14568 Pečen koštrun na ražnju se dobi danes v nedeljo od 4. ure dalje v gostilni Türk. Strelišča ul. Vsaki dan čevabčiči i raž-njiči. 15008 Pozor dame in gospodje! Ce pošljete Vaš naslov na oglasni oddeleK »Jutra« pod »Zasiguran uspeli«, dobite preiskušeno sredstvo zoper solnčne pege. 14965 Vašim največjim skrbem v osebnih. gospodarskih, družinskih (tudi najtežjih) za on-skih vprašanjih nudi odrešenje ali vsaj olajšanje posvetovalnica »Marstan«, Maribor. Koroška 10. (Vpisnina iDn 10.— znamke.) 14931 Pisalni stroj rabljen kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Primerna cena«. 14080 Pristna vina dalmatinska, dolenjska in štajersika dobite po najnižjih cena.h Za Bežigradom v Zalokarjevem vinotoču. Se priporoča Birsa. 15057 Polno jarmenik 05—70 cm premera, novejše konstrukcije iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pol-nojarmenik 44«. 14427 Lokomobilo Lanz. 80 HP. skoro novo, s stopmjasto rešetko (Trep penrost) ugodno prodam — Vprašanja: Zagreb I, štanskd pretinao 17. Lokomobilo Lanz. 35—Ii' HP gradeno 1925. rali povečanja kompletno proda Mag. Zagreb. Vlaška 53. 14631 Priložnostni nakup! Singerjev krojaški šivalni stroj, poceni na proda;. — Na ogled v nedeljo od 11. —13. ure. Maribor. Sodna ul. 28. delavnica 11927 Woit-Lokomobila 50—73 PS. sikoraj nova. s spodnje stopničastim re-šetkoni. 29 ni iiannika. radi povečavt ugodno na prodaj Do nia;a v obratu na ogled. Cenj. vprašanja samo od reflektantov pod »W. L.« na oglasni odde'ek »Jutra«. 1-1929 Dva stroja za izdelovanje cementne opeke, tovarniško nova izredno ugodno naprodaj — Naslov v oglasnem oddellku »Jutra« 14S24 Dieselmotor 16—24 HP. v dobrem sta nju, pc možnosti že oprem ijen z generatorjem 220 volt (vrtilni tok 50 period 12—15 K V A) kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 14849 Poljsko kovačnico manjšo (Feldschmiede) in vrtalni stroj (Bohrmaschine) kupim. Ponudbe z označbo cene na oglas., oddelek »Jutra« pod šifro »Stroju. 14848 Bencin-motor 4 ПР, motor na sesalni plin 10 HP, okovje za i>ar mlinskih kamnov, ventilator 800 mm premera, namizna vrtalni pogonski stroj za kovino, vitel za 2500 kg. cirkular cs in krožna ležišča. žaga premer 400 mm. 2 noža za mizarslki skobelni stroj po najnižji ceni proda Lavrenčič in drug. Vir pri Domžalah. 14710 Elektromotor 220/380 Volt, 4—5 Щ», za krožni tok. v popolnoma dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor 101« 14991 Dieselmotor 30 ПР ugodno prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14684 Pletilni stroj znamke »M Wederman« št. 8. dobro hranjen poceni proda Marija Lapornik — Trbovlje T, Retjo štev 49. 15076 $AliM Šolskim izletnikom se priporoča za slikan • skupin fotografinja Be-ta Lergetporer. Cena razgled nicam po 3 Din. 11053 Ce nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuč. Ljubljana Wolfova ulica 12. 242 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšei fotograf Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 61 Špeciialna delavnica za previjanje elektromotorjev in avtodinamo strojev F Perčinlič. elektromelia-nik. Gosposvetska c. 16 — restavracija pri Levu. 14494 Bled! Fotcgrafinja Berta Lergetporer se priporoča šolskim izletnikom za slikanje skupin. Cona razglednici 3 Din 14053 Prodaja raznih vozov: Eno- in dvovprežni na vzmeti, za prevažanje gramoza lahek .»novprežen na lestve, lep koleselj Linške lipe. Močan plug. 20 кош. samokomiv. 25 komadov konipl. držajev z» vodnja (Brunnengeläute) — Vra v to stroko spadajoča dela izvršujem točno in ceneno. Maribor. Tržaška cesta 8. 14150 se vrši v četrtek, dne 17. aprila ob 9 uri dopoldne v Ljubljani. Židovska steza št. 6. H ud с vem i k 1. г., notar kot sodni komisar 14620 Nov voz in dobro ohranjen kompleten vitelj procia Ivan Zupan. Gora št. 27. Kranjska gora. 14590 Več različnih voz naprodaj pri Ant Oblaku. Ahaci jeva cesta štev. 15. 14823 7 Gasil, in čebelarski voz ter kočijo enovprežne proda Prek kovač na Vrhniki Prostovoljna javna dražba v zapuščino Jerneja Seíeka, branjevca v Ljubljani, spa-dajočih predmetov, kakor pohištva, obleke, obuvala, perila in raznih branjevskih predmetov (pasta trakovi 14027 za čevlje, glavniki i dr.) Dražba ribolova graščine Negova. razpisana za dan 16 aprila, se vsled pomanjkanja reflektantov ne bo vršila. Graščina Ncgova 15045 Ne obupajte! Vsi trpeči щ starši, katerim je stalo do sreče in krepkega telesnega m duševnega tazvoja nj.ih otrok — zahtevajte svet in vpošljite še danes Vaš rokopis in Vaših malih na naslov: Grofološki inštitut profesor I. Gutnik Ljubljana, Vegova ulica 5. V pismu naj se priloži 50 Din; za olrirci horoskop pa 100 Din Dovoljena so 3 vprašanja. Odgovori so pisani s strojem v slovenskem. srbskem nemškem, francoskem ali angleškem jeziku 15096 1 Torino Fiat 501 1 Steyr tipa 4 1 Renault 11CV 1 Peugeot 10CV 1 Studebaker 6 sedež. 1 Studebaker 5 sedež. Več Ford in Chevrolet tovor, avtomobilov in avtobusov od 16 do 20 sedežev. Vsi vozovi v najboljšem stanju deloma še nerabljeni. Posebno ugodno za taksametre. Plačilne olajšave! O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. QQQQQGG ш Ljubljana, Stari trg st. 30 in Tržaška 11 Za Velikonoč: čajno surovo maslo, kuhano iajno maslo, rozine, orehi ter sploh vsa špeeerija najugodneje. Zastopstvo in zaloga izdelkov dobro znanega mlina F. Majdic, Vir. 5830 Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg št. 7. Mjk Suha drva in jC premog # * nudi tvrdk» J. Pogačnik, Bohoričeva ul. 24( Telefon 2659 ' ,.,: ••••;/r .-t ■ v* Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča pretužno vest, 'da je njen občinski svetovalec, gospod Franc železn. prostorni mojster v pokoju in hišni posestnik včeraj zvečer po mukapolnem bolehanju preminul. Svojemu vestnemu in vnetemu sodelavcu bo občina trajno ohranila hvaležen spomin. v Ljubljani, dne 12. aprila 1930. Nikakor aii vseeno katero znamko vozite Adler ne štedi na račun svojih kupcev. • 0 kajti avtomobil je Vaša posetnica! Danes se predpostavlja, da ste s preudarkom izbrali znamko in tipo svojega automobila ter se sklepa od voza na lastnika. Strokovno znanje vzbudi zaupanje. Lastnina sama tega ne stori. Zavoljo tega ste pa svojemu ugledu dolžni, da pri nakupu ne pazite samo na ceno. Cenenost ne sme biti glavna, temveč protivrednost, ki jo prejmete za svoj denar. Ne odioča nakupna cena, pač pa stroški vzdrževanja! Izdatki za popravila, stroški nastali vsled izostalega obratovanja in končno zopetna prodajna vrednost, so tehtni razlogi, ki jih morate upoštevati pri izberi svojega automobila — to vse so pa faktorji, ki odločno govore za »Adler«-ja. Kajti »Adler« je voz veščaka! ADLE Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov Ing-, 1\ R< X, Ljubljana, Aliacljeva 1© ш W /fr-ßfiJ Odlična glasbila naravnost iz t vor nice. Zahtevajte brezplačen cenik od največje tvrdke za glasbila MEINEL & HEROLD tvornica glasbil gramofonov in harmonik, podružnica Maxibor št. В—101. Vijolin-e od Din 05 napr. c&mbure od ,. 08 „ mandoline od „ 136 „ trombe od .. 505 „ gramofoni od ,. 345 „ I in vse razne potrebščine za AVTOGENSKO VARENJE razpošilja najceneje 5687 ks Тошап ml. LJubljana, ResIJeva cesta št» F© n J m Vam nudi v veliki izbiri moške in damske nogavice, kravate, čepice, igrače in ostalo modno blago po najnižjih cenah hl. LJUBLJANA, Vodnikov trg štev. 5. >gl Novo f9I*UCMéé 250 cm3 motorno kolo Cena proti gotovini: Din 13.000.— Ugodni plačilni pogoji na 6-, 12-, 18 mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam. Zaloga vseh rezervnih delov. — Ilustrirani katalog brezplačen. Glavno zastopstvo: Viktor Robinec, Tjjnbljana. Dnnafska ©. 31 \айе 5714 tli! 411,' 1 ems >4,4 ШФ** ИМ 'Iii* M Ш: г^чй ecieiiice s patentirano konštrukcijo prepreča-jo padanje parne vode. to je rezultat našega 351etnega dela. Brača Goldner, tovarna omar za led, lesene opreme in kovinskega blaga. SUBOTICA, Jugoviceva 20. Telef. 134 Tovarna bonbonov išče 5815 pomočnika bonbonske stroke popolnoma perfektnega fourrista z znanjem dragiranja. Samci imajo prednost. Ponudbe s ločnimi navedbami znanja in dosedanjih služb na ogl. odd. .,Jutra" pod „Bonbon" 'arkctnc deščice Trstje za strope С I (leseno pletivo) /a strope _ in stene stresno lepenko in lesni cement dobavlja «Tos. R. Puli, ILfubljana ij ra (laška ulica št. 22 - Tel. in t. št. 2513 Hed. unlv. se je preselil v Celje in ordinira za bolezni srca, krčne žile, revmatizem, išias, venerične bolezni, dnevno od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure na Kralja Petra cesti štev. 11. 5741a DVOKOLESA — teža od n kf nanrei aajlažjega m najmodernejšega tipa oajboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. ЩШЖЩПЮ0 Kateri privatnik ali denarni zavod posodi gorenji znesek proti primernim obres ti m za povečanje zelo dobro idoče trgovine v velikem prometnem kraju. Letošnja bilanca, kakor tudi bilance za več let nazaj v pogled. Vknjižba na prvem mestu. Resne ponudbe pod »Tihi družabnik« na oglas. odd. »Jutra«. Restavracijo dam v najem s 1. aprilom t. 1. Ponudbe na Hotel Central, Karlovac -153 Za veliko prodajno organizaci o iščemo zastopnike proti proviziji, kateri bi morali stalno posečati kmetovalce gospodarje. Možnost zaslužka velika. Sposobne zastopnike se bo posebej iz-vežbalo v poslovanju. 5679 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Zaupljiv«. □ □ □ D П □ п Г] □ □ D □ П □ S Г] п п □ □ □ □ □ □ □ u □ □ □ п 11 □ □ □ □ g □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ О □ □ □ П □ □ □ □ □ □ □ с: □ □ □ □ □ и □ □ □ □ D cenjeni odjemalci, ki ste nas že obiskali, ste glasil© [1ПСС o izredno dobri kvaliteti in nizki ceni. Priče ste tudi, da se dobro in dolgo nosijo čevlji >STANDARD< ste, da je bila zadnje dneve prodajalna vedno polna in da je treba še državno varstvo naprositi, da dohod v prodajalno regulira ter smo tudi z njo že v dogovoru za Veliki petek i и soboto, za slučaj potrebe. 0 w ste tudi, kako se težko spravi danes denar za čevlje in kako ste bili zadovoljni, ko ste za težko zbrani denar dobili veliko vreden čevelj. da pomagamo vsem, ki se imajo boriti z denarnim vprašanjem za svojo lastno osebo, kakor tudi vsem ostalim, smo se odločili storiti „Veliko prodajo" vseh vrst čevljev wSTAADARDéé ki se vrši do Velikonočnih praznikov, po izredno nizki ceni, Zaloga se že zmanjšuje, zato □ □ □ □ □ □ □ □ n ü □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ П □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ G □ □ □ П n □ □ □ □ □ C □ n □ □ □ □ □ C C □ □ □ C □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ I □ IВ □ E □ □ n C □ E D -J с jlD C D C □ □ r lil ђ ker cene veljajo, dokler je zaloga. Otroški v raznih barvah in lak od Din 40-- do Ženski črni ali rjavi n ЮО-- Y) 14©*— %enski na špango, kombinirani v ?? 150e— V 19©*— v Ženski razni, moderna oblika v n 160-- ?? 200-- Moški polčevlji, črni ?5 V 140-- 5J 18©-- Moški polčevlji rujavi in kombinirani V 5? I50— » äoo- Moški razni, moderna oblika V 170-- J? 31©-- es: teh vrst razprodajamo še razno obutev po izredno nizki ceni, ker je v našem interesu, da se vsakdo posluži te naše koHoeiie prodaje in garantiramo, da dobi vsak, dasi ima majhno denarno sredstvo na razpolago, čevlje samo v znani tov. Carl Pollak d. d. Ljubljana Dunajska cesta štev. 23 na dvorišču 5722 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ G □ G □ □ □ G □ □ a G G G G G G G □ G G G G G G G G 0 G G G G G □ G □ G G G G G G G G G □ G □ G G G G G G □ G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G C G G G G G G G G G G G □ G G G G G G G G 1 Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli RibnLkar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dej je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljublsanju