Politični ogled. D e ž e 1 b i z b o r i. 20. t. m. so se odprli vsi cislajtaaaki deželai zbori zvua českega, ki se bode še le odprl meseca septembra, ia dalmatiaskega, ki se bode odprl 25. t. m. Štajarski deželai zboraeje odprl 8 slovesao 8V. mešo, ktero je služil g. kaezoškof Zwerger, ia pri kteri ao bili aazoči skorej vsi poslaaci, c. k. namestuik baron EUbek, aovo imeaovaa deželai glavar g. M. dr. Eaiserfeld in Bjegov aaaieataik žl. Neapauer. Po meai 80 se vsi podali v dvorapo, ia taaio je Bajprej poalaace z kratkiai govorom pozdravil c. k. komisar ia Bameetaik g. žl. baroa Klibeck. Po govoru je predstavil g. Eaiaerfelda kot deželaega glavara ia g. žl. Neupaaerja kot Bjegovega name8taika, ia ker ata oba že obljubo atorila, je taki Eaiserfeld predaedaištvo v zboru prevzel ia poBlaace z precej dolgira govorom pozdravil. Oba imeaovaaagovora sta povdarjala poaebao to, kar je že tolikokrat rečeBo, aamreč, da ao ča8i prav reBBobai, ker je voJBka aied Praai ia Fraacozi, m da je zato treba pozoraoat ia delavBost. — Predsedaik je svoj govor s tem koačal, da je od poslaacev tirjal, da aaj rečejo nHoch! aa Njih Veličaastvo aašega premilostivnega cesarja." Poteai 8ta bila voljeaa gg. dr. Michel ia grof Atems za perovodja. Prvo besedo je dobil c. k. komi8ar, ki je prebral cesarsko pisoio (ozaaailo), ktero jeceaar poslal aa vse deželae zbore ia v kterem posebao povdarja to, da je potrebao, da se ko aajhitrej aaj volijo državai poslaaci, ker to ailao zabtevajo vezdajai osodopoloi časi. 0 tem cesarakem piamu bode se govorilo v aeki pribodaji seji. M. P>aak je potem predložil, paj ae voli odbor 7 udov, ki bi aaj pregledal delavai red ia postavodajaost okrajaih zastopov. Predlog pride tiskaa še le pribodnjič aa daevai red. Pribodaja seja 22. t. m. aa daevaem redu verifikacije, volitev ia obljuba poslaacev. 22. t. m. je bila druga aeja deželaega zbora v Gradcu, o kteri ioiaaio prav aialo važaega poročati. Predloženo je bilo: Poročilo deželaega odbora, da bi se aaj uataaovil poaebea čaaaik za dezelae zbore, da bi se aaj ustaaovila slnžba pomočnika (asisteata) pri zavodu gluho-aiatastib, dalje da se aaj aapravi mestjanska šola v Gradcu, da bi se postavili v eaako vrato redai učitelji ia profeaorji na staaovaib aredajih šolab z onimi sredajih deželaih šol; da se aaj postavi spomiaek aadvojvoda Jaaezu; načrt novega mestaega reda za meato Maribor, poatavai aačrt zaatraa uataaovljeaja zaklada, iz kterega bf aaj dobivali peazijo učitelji ia sporočilo zastraa poboljšaaja plačila asisteatom za teoretičae predmete aa viai tehaiki. Profeaor Maassea je oglasil iaterpelacijo do vlade zastran oskrunjeaja društveae postave po c. k. komisarju v zboru katol.-koaservativaega društva v Heag8bergu 15. maja. Po tem 80 bile verifikacije volitev ia bile so vse verificiraae. Sledela je obljaba. Voljeaa ata za perovodja Wachtler ia dr. Gemeiaer. Veljavaa postava zaatraa privilegij cestaine ia mostoviae aa privataib ceatab se spet dalje aa dve leti potrdi. V prejšaji sesiji aapravljeae postave zastran cestinega policijskega reda aa javaih ce8tab, ktere ceaar ni potrdil, se premeai ia dalje odobri. Hermaa ia tovarši aasvetajejo adre8o aa cesarja. Eosar in tovarši oglasijo iaterpelacijo zarad javae varaosti osebe ia imeaja. K sledajeaiu so bile volitve v razae atiri odseke v ktere ni voljea aobedea Slovenec. — V 3. seji 23. avgusta je g. profesor Maaasea bral svojo iaterpelacijo ia g. c. k. komiaar je obljubil aa ajo odgovoriti, ko bode pozvedel, kako rečeaa stvar atoji. G. dekaa Eosar bere svojo iaterpelacijo, na ktero deželni pbglavar taki odgovori to-le: Vlada je že meseca decembra pretl. leta 8reajskiai predatojaikom z aova zaukazala, da aaj bolj pazijo aa jarao varaost, dalje, da se oiorajo žaadarmi pomaožiti, taačaejše pa bo še keaaej odgovoril. M. Fraak podpira svoj predlog, da se aaj revidira sreajski red ia postava okrajaih zastopuv. Dr. Dorainkaš predlaga, ker je stvar zlo važaa, aaj se voli odaek 13 udov in sicer po razrueri iz zastopaikov obeh aarodov; zadaji predlog ae s'iorej soglasao odobri. Po tera so došle aa vrsto aeke finaačae stvari, ktere se oddajajo fiaaačaemu odaeku. Odobri se postava, po kteri sme še dalje 2 leti mariborska srenja pobirati najemaiaake krajcarje, ia aeke druge sreajske zadere; k sledajemu se je še volil odaek za učae stvari. Tudi v tega ni voljea aobedea Sloveaec. Eranjskega deželaega zbora predsedaik je deželni glavar Wurzbacb, ajegov nameataik P. Eozler. Predsedaik je v 8vojem prvem govoru povdarjal posebno vezdajne rea- nobae čase, iu je tudi z vročiiai besedami omeail rajaika dr. Tomaaa, poaebao njegovo Beatradijivo delavao8ti Tudi dr. BIeiwei8 je še govoril o zaslagah rajaika, ia predložil, da Baj se pošlje deputacija ajegovi udovi in jj naj izreče obžalovaaje od straai deželaega zbora. Predlog se soglasao 8prejme. V dragi seji je predložil dr. Bleiweis , da se aaj voli posebea odbor, ki naj aapravi adreso do cesarja. Se odobri. Pri verifikaciji je bil Gavster ovržea ia Muraik v zbor poklicaa. Eoaradova volitev pa se visi. Od dragib deželaih zborov nimatno aič za aas važaega poročati, če ae to, da bodo skorej vsi poslali adreso do cesarja, ia da je cesar v svojem pisma aa tirolski deželai zbor tudi rekel, da upa, da roa bodo še dalje tako verai ostali, kakor so že od aekdaj , ia v pisma aa gališki deželni zbor pravi cesar, da vlada hoče izpolaiti želje Poljakov, kolikor bode po sedajni astavi mogoče iu koiikor se bode ¦noglo ozirati aa aje v vezdajaih političaib resnobaib razrnerab ia kolikor ae bode šlo zoper celoto celega cesarstva. Poljaki, le še čakajte! Iz C e s k e se piše, da so českega aaroda zaapai možje razglasili volilai oklic aa Čebe, v ktereru pravijo, da se hočejo trdao držati deklaracije ia dozdajae svoje politike. Iz P a r i z a se piše, da se vse tamo zlo pripravlja aa boj do zadajega. Prasi hočejo mir delati samo v Pariza, tedaj ae bode tako lehko šlo , ker v Parizu aibče ne inisl; aa aiir. Prišli so Prasi lebko v Fraacosko, kako bodo spet vub prišli, to je drago vprašaoje. Geaeral Trochu, kteri je dobil aalogo storiti vse priprave za brambo Pariza, je izdal proklaniacijo, v kteri se pozivlje aa fraacosko domoljabje. Fraacoskavlada je zaukazala, da aiorajo vsi ptaji Nernci zapustiti deželo. Da je to med Neiuci veliko krika ia vika aapravilo, se saaio po sebi razameva. Pravi se, da jih je že više 3000 saaio iz Pariza odišlo. V Praski je še zmiroai vse veselo ia zaiiroai še streIjajo -Viktoria" t. j. zaiago. Eako dolgo pa bodo še streljali Eralj je rekel, da prej ko bode skleaol mir, se tnora Elsasko ia Lotriasko zdražiti s Prusko. Bavarski kralj je amaestiral vse politična hudo delaike, aieada od saaiega veselja, da je ajegovih vojakov že toliko padlo v boja. Raska vlada je izrekla, da ae bode aikakor dopnstila, da bi zaiagalec v sedajaem boja vzel drageraa kaki del dežele; vse moraostati kakor je bilo dozdaj; pod to pogodbo ostaae popolaonia nevtralaa, dragače ae. Ruska ima celo prav ia ajeaa politika gre v pribodaost. Nevtralae države, posebao Rusija, Aagleška ia Av strija, hočejo aapraviti ruir med bojujočima se straakama; te veadar aočete nič čati o aiira. Taljaaska je više 200.000 mož spravila aa aoge, ia čnje se, da bode obsela papeževe dežele zvna Rima, ktero oataae aevtralao. Geaeral Gordoaa bode to arrnado peljal v Rirnsko. Dva regimeata, ki sta biia postavljeaa aa tirolsko mejo, sta spet aazaj poklicaaa. V Ni ci je aazaaajea obsedai staa, ker prebiralci spet hočejo biti zdražeai z Italijo. Iz Turške so prišli ti zlo važai glasi, da se je tadi Turška začela zlo oboroževati, ia pravi se, da se bode spet postavila veiika armada aa Doaavo , ktere poveljaik bode Rnschdi-Paša, vezdajai vojai niinister. Iz Bakaresta se piše, da se je 20. t. m. v Ploještu hotela vezdajaa vlada ovreči ia proklamirati draga začaaoa vlada. Vlada je veadar še to ob času izvedela, ter bitro tje vojake poalala ia tako puat zadušila. Maogi velikaši so vjeti, med tetai tadi Bratiaao. Tedaj tudi v vzbodu vre.