O svinjereji. GoTor pcslanca Pišeka v poelanski zbomici dne 15. juoija 1910. Visoka zbornica! Vsled izrečne želje svojih volilcev si dovoljujem govoriti danes o svinjereji in o oepljenju svinj zoper rudečico, kar je za kmetijstvo gotovo velike važnosti. V okrajih Maribor in Konjice vladajo žalostne razmere vsled rudečice pri svinjah; toda tudi v drugih. okrajih južnili dežela ni veliko boljše. Najprvo konštatiram, da je po zadnjem Štetju živine leta 1900 znašalo število prašičev na Stajerskem 678.910. V politifinem okraju mariborskein je bilo koncem leta 1908 44.000 prašičev. Ako prištejemo k tem skoro ravno toliko spomladnih mladičev, potem vidimo, da je to pri tokratnih visokih cenah važen del kmečkega premoženja. Najbolj pa spravlja ta del kmečkega premoženja v nevarnost nalezljiva rudečica, Z mirno vestjo lahko trdimo, da vse druge kužne živalske bolezni v zadnjili letih niso napravile toliko škode, kakor rudečica pri svinjah. Mnogo posestnikov je bilo radi večkrat se ponavljajočih slučajev rudečice materielno popolnoma uničenih. Ravno ta bolezen in pa svinjska kuga ste v najve&ji meri povzročili draginjo slanine in mesa. Stevilk, ki bi govorile o ogromni škodi, žalibog ne moremo navesti, ker se skuša bolezen kolikor mogoče prikriti, ko se pojavi. Gotova je, da se na povzdigo svinjereje ne da inisliti v okrajih, kjer se ta bolezen vgnezdi. Te razmere so v prvi vrsti zakrivili svinjerejci sami. Zeljo, prikriti bolezen, si lahko tolmačimo iz sledečih razlogov: Prvič kmet ne verjame, da je bolezen nalezljiva, drugič se Ijudje boje uradnih organov, kojih prihod ima navadno neprijetne posledice, n. pr. takojšno osnaženjo in desinfekcijo hlevov,\ prepoved prostega gibanja okuženih prašičev, razne kazni in druge sitnosti pri kršenju teh določb, tretjič je velik del Ijudstva prepričan, da se mora pri pojavu svinjske bolezni zaklati tudi vse druge prašiče, in četrtič se marsikateri posestnik, celo občinski svetovalci, boje jeze svojih sovaščanov, ker z naznanilom bolezni stopi v veljavo tudi prepoved živinskih listov, ki onemogoči prodajo prašičev. Iz vseh teh razlogov se svinjskih bolezni ne naznanja druga5e, kakor sarao, ako pridejo v poštev Sele pred kratkim nakupljeni prašiči, ako kupec zahte- va lahko kako odškodnino, ali pa, ako se bolezen že ne more več prikriti. To prikrivanje pa bistveno pomaga Širiti bolezen, skoro Še bolj pa zak-lanje od rdečice okuženih prašičev v sili, katerih meso se v poletnem čašu težko drži. Brez ovinkov moramo priznati, da imajo svinjerejci sami dovolj prilike, omejiti razširjenje rudečice, ako vestno izpolnjujejo določbe glede naznanila glede separiranja. Upamo pa tudi, da bo v bodočnosti nova postava glede kužnih živinskih bolezni razmere izboljšala. Po drugi strani pa moramo računati z že obstoječimi razmerami, in brezdvomno je dolžnost vlar de, deželne uprave in drugih zastopov, storiti vse potrebne korake, da se ljudsko premoženje in vsa javnost po možnosti obvaruje pred težkimi izgubami. Ravno rudečica se lahko z velikim vspehom pobija s cepljenjem. To varnostno cepljenje obstoja v tem, da se v spomladi cepi vse prašifie s serumom, in se jih na ta način obvaruje pred rudečico za pet ali šest mesecev, to je za ravno najbolj nevarni čas, čez Doletje. Cepljenje zoper rudečico je v južnih deželali že več let sem v navadi. Hvalevredno je podpira deželni odbor, .ki plača, za vsakega cepljenega prašiča 40 vin. subvencije, in država, ki da na razpolago serum za cepljenje. Stroški, ki jih ima za cepljenje svinjerejec, znašajo pri teh razmer&h 40 do 60 vin., kar ne pride v poštev, ako pomislimo, da je vreden približno vsak prašič 70 K. (Poslapec dr. Korošec napravi medklic: Snov za cepljenje je Ła včasih za nič.) Poslanec Pišek nadaljujef Toie-ravno glavnanapaka, in radi tega so mnogi izgubili zaupanje do cepljenja. To je glavni vzrok. Po poročilih, ki jih imamo, je vspeh cepljenja izvrsten. Na 1000.2 dunajskiin serumom cepljenih prašičev pridejo približno trije prašifii, ki poginejo deloma vsled rudečice, deloma, ker so bili premalo zavarovani. Ako pa pogledamo ki necepljenim prašičem, pri katerih pogine najmanj 20 do 40 prašičev pri vsaki stotini, potem nas mora osupniti velika razlika in velika korist cepljenja nam mora biti očividna. Ne zavzemal bi se tako za vso stvar, ako bi ne vedel iz lastne skušnje, da je uspeh cepljenja zelo dober. Zelo čudno se mi tudi zdi in skoro neverjetno, ko vidim, da so celo nekateri žhTinozdravniki proti cepljenju. (Poslanec dr. Korošec: ,,Stara Šola".) Meni se tudi zdi. Drugi vzrok, ki zahteva, da se cepljenje zoper rudečico po možnosti podpira, so žalostne razmere, ki vladajo skoro povsod v naši svinjereji. Temeljita desinfekcija je navadno v največ slučajih pri najboljši volji posestnikov nemogofia. Ako pa se včasib. tudi kak hlev desinfekcira, pa se potem rudečica povrne, potem je posestnik prepričan, da je bila desinfckcija brezpotrebna sitnost, ki se ji izogne s tem, da novih slučajev bolezni ne naznani. Pri vsem tem pa moramo Še pomisliti, da ostane lahko najtemeljitejša desinfekcija hlevov brezvspešna, ako se nahaja okužena snov na dvoriščih, pašnikih in drugod. 'Ako zmanjšajno s cepljenjem Število slučajev rudečice, omejimo s tem tudi razne zalege in gnezdišča te bolezni in odvrnemo nevarnost, da bi se okužili necepljeni prašiči. Vsi ti razlogi odločno zahtevajo, da moramo cepljenje zoper rude&ico kolikor je le mogoče podpirati. Sedaj se to vrši, kakor sem žeomenil, na ta način, da se podpira zdravnike, ki cepijo, in se preskrbi dotični serum. Cepljenje zoper rudečico in njegovi vspehi so pa med kmečkim ljudstvom mnogo premalo znani. V političnem okraju mariborskem je bilo leta 1909 cepljenih samo 523 prašičev, in v konjiškem okraju leta 1906 661 in leta 1907 samo 600. Pri cepljenih prašičih se ni pojavila rudečica. Ali ni to znamenjo, da cepljenje pomaga? Ako hočemo vzbuditi med ljudstvom zaupanje do cepljenja zoper rudečico, bi morala v slučajih, ko prašiči niso bili dovolj zavarovani, ali ako navzlio cepljenju tekom šest mesecev po cepljenju dotični prašiči resnično na rudečici poginejo, dežela ali pa država posestnikorn povrniti Škodo, kakor to dela nižjeavstrijski deželui zbor. Kakor je razvidno iz ijradnih poročil, poginejo pri 100 cepljenih prašičih samo trije. Taka odškodnina bi radi tega gotovo ne obremenila dežele ravno prevefi. To bi bilo dobro tudi za zdravnika, ki cepi, ker bi lahko s popolno gotovostjo priporočal cepljenje in bi ne bil v nevarnosti, da izgubi zaupanje ljudstva, ako bi se resnično po cepljenju Še dogodil slučaj rudečice, ali ako bi cepljena žival ne bila dovolj zavarovana. Opozoriti moram še na dejstvo, da se sempatja pojavi tudi svinjska kuga, da pa Ijudstvo ne zna zadostno razločevati obeh bolezni. Vsporedno s to zadevo moram izraziti še neko željo. Na deželi, posebno v mojem, mariborskem okraju, vlada silno pomanjkanje živinozdravnikov. Toza- flevne tožbe sem že ponovno predložil vladi, in akoravno se mi je obliubilo, odpraviti te pomankljivosti, se vendar do danes ni še ni6 ukrenilo. Naše ljudstvo pa že željno čaka na zboljšanje razmer. Kako stoje namreč razmere sedaj ? Pridem na primer pri okrajnem glavarstvu v pisarno živinozdravnika. In kaj najdem tam? (Poslanec Korošec: -Razne stole.") Niti ne, ker je pisarna zaprta. Pa6 pa najdem kak listek, ki mi pove, da je živinozdravnik — recimo — danes v St. Ilju ali Št. Lenartu, samo doma ga ni skoro nikoli. Ako pa hipoma izbruhne kje kaka nalezljiva kužna bolezen, kaj naj potem napravi? Na dveh mestih obenem v resnici ne more biU, za to bi moral imeti stalnega asistenta. Z ozirom na vse to je končno stavil poslaneo Pišefc sledečo resolucijo:i Ker je pri pobijanju rudeSice, ki leto za letom občutno škoduje naSemu kmetu, cepljenje za obrambo ge vedno premalo znano, in ker bo zaupanje svinjerejcev v to sredstvo šele potem popolno, ako se bo cepljenje v gotovih mejah v. polni meri nadomestilo, stavi sledeči predlog: Visoka zbornica skleni: 1. V pospeševanje cepljenja zoper rudečico se iia vladi razun že dovoljenih svot, ki se jih uporabi za nabavo seruma in za podporo zdravnikom, na razpolago še 500.000 K. 2. Ta svota naj se deloma uporabi za brezplačno cepljenje svinj pri revnejSih. posestnikih, deloma pa naj se iz nje napravi iond, iz katerega se bo odškodovalo one posestnike, katerim navzlic cepljenju cepljeni praši6i tekom šest mesecev na rudečici poginejo. Vladi se naro6a, da sklep kakor hitro mogoče izpelje. 3. V smislu nove postave o kužnih živinskih boleznih! se naroSa vladi, da osnuje državne, oziroma fleželne zavarovalnice, iz katerih se bodo dobile odfckodnine za take živali, za katere državna blagajna n8 da nobene, ali vsaj ne zadostne odškodnine. Dohodki teh zavarovalnic naj obstajajo iz prispevkov idržave, dežele, okrajev in iz zavarovalnih premij. 4. Vladi se naroča, da skrbi za zadostno število okrajnih živinskih zdravnikov, oziroma asistentov. Prosim za sprejem te resolucije." Govoru je sledilo živahno pritrjevanje.