162 Evaluation of the reliability and sensitivity of teaching hurdles Abstract The aim of the study was to validate the rating scales for the shot put and hurdles and to compare students’ knowledge of these two tests and with their self-assessments of athletics knowledge. 76 students from the Faculty of Sport who are taking Athletics 1 were included. Their athletic knowledge was videotaped and then assessed using newly developed scales and descriptions. The shot put was assessed by three assessors and the hurdles by four assessors – athletics assistants and experienced athletics coaches. The students’ self-assessments of athletic knowledge and their self-reports of their previous experience of athletics were analysed using a questionnaire. To analyse the congruence of the assessments, we used Interclass Correlation Coefficients. The correlation between the different variables was calculated using the Spearman coefficient. We found a good agreement between different raters, which was even better for shot put (α=0.836 vs. α=0.744). We found that only 15% of students were familiarised with hurdling in primary or secondary school as it is not part of the curriculum. Nevertheless, their knowledge of hurdling was rated higher (2.57) than that of shot put (1.98). Hurdling is an interesting athletics discipline that should be included in the primary and secondary school curriculum. Keywords: objectivity, scales and descriptions, shot put, hurdling izvleček Namen študije je bil validirati ocenjevalni lestvici za sunek težke žoge in tek čez ovire, primerjati znanje študentov pri teh dveh te- stih ter ugotoviti morebitno povezanost med njihovim vrednotenjem lastnega atletskega znanja in objektivnimi ocenami. Vključili smo 76 študentov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki opravljajo predmet Atletika 1. Njihovo atletsko znanje smo posneli s kame- ro ter ga ocenili na podlagi na novo razvitih meril in opisnikov. Sunke so ocenjevali trije, tek čez ovire pa štirje ocenjevalci – asistenti za atletiko in izkušeni atletski trenerji. Samooce- ne atletskega znanja in študentove izkušnje z atletiko smo ugotavljali z anketnim vprašalni- kom. Za analizo skladnosti ocenjevanja smo uporabili koeficiente interklasne korelacije. Povezanost med različnimi spremenljivkami pa smo izračunali s Spearmanovim koeficien- tom. Ugotovili smo veliko medocenjevalsko skladnost, ta je bila še boljša pri sunku tež- ke žoge (α = 0,836 proti α = 0,744). Spoznali smo, da se je samo približno 15 % študentov v osnovni ali srednji šoli srečalo s tekom čez ovire, saj te vsebine v učnem načrtu ni. Kljub temu je bilo njihovo znanje teka čez ovire v povprečju ocenjeno bolje (2,57) kot znanje suvanja (1,98). Tek čez ovire je zanimiva atlet- ska disciplina, ki bi jo bilo smiselno vključiti v učni načrt za osnovne in srednje šole. Ključne besede: objektivnost, merila in opisniki, sunek težke žoge, tek čez ovire Lea Železnik Mežan Ocenjevanje in poučevanje nekaterih atletskih elementov https://www.reuters.com/sports/athletics/american-holloway-wins-third-consecutive-wor- ld-110m-hurdles-title-2023-08-21/ raziskovalna dejavnost 163 Uvod Za atletiko lahko rečemo, da je bazična športna panoga, saj obsega različna na- ravna gibanja ter s svojo pestrostjo in do- stopnostjo navdušuje ljudi po vsem svetu. Predstavlja tudi pomemben del obvezne- ga osnovnošolskega in srednješolskega programa. V Učnem načrtu za športno vzgojo v osnovni šoli (Kovač idr., 2011) med vsebinami in standardi znanja za posame- zno triado najdemo teke, skoke in mete, ki spadajo med naravne oblike gibanja člove- ka. Čeprav slovi po tem, da temelji na narav- nih gibalnih vzorcih, atletiko določajo tudi zapletene tehnike, ki so se (v manjši meri se še vedno) razvijale skozi zgodovino in za katere velja, da omogočajo optimalno izvedbo posamezne atletske discipline ter izkoriščanje posameznikovih potenci- alov. Poznamo osnovni in specialni sklop atletskih disciplin, razlikujeta se po kom- pleksnosti tehničnih elementov. V osnov- nih (OŠ) in srednjih šolah (SŠ) je poudarek na osnovnem sklopu – ta obsega šprint s tehniko teka, skok v daljino z naravno teh- niko in v višino s prekoračno tehniko ter met žvižgača in sunek težke žoge (Železnik Mežan in Škof, 2022). Čeprav so našteti ele- menti v osnovi naravna gibanja in predsta- vljajo osnovni tehnični model, ne spadajo med temeljne gibalne spretnosti (angl. Fundamental Movement Skills; Gallahue idr., 2012), ampak med kompleksne špor- tne veščine (angl. Specialized Movement Skills). Če hočemo, da otroci dosežejo stan- darde znanja, jih je treba seznanjati s temi veščinami postopoma in poglobljeno ter kombinirati analitično in sintetično meto- do poučevanja. Da sploh lahko zastavimo konkretne učne cilje za posamezno učno skupino in sproti preverjamo napredek, je pomembno, da znanje objektivno ocenju- jemo. Za nekatera atletska praktična znanja iz UN (Kovač idr., 2011) so že razvite in va- lidirane ocenjevalne lestvice (Železnik in Škof, 2022a; Železnik Mežan in Škof, 2022), manjkajo pa za sunek težke žoge oz. kro- gle, ki se prav tako pojavlja med vsebinami in standardi znanja v UN, poleg tega pa se v tej disciplini tekmuje na šolskih atletskih tekmovanjih. Merila in opisniki še niso razviti niti za tek čez ovire. Ta atletska disciplina je izvzeta iz UN (Kovač idr., 2011). Omenjamo pa jo za- radi številnih koristi za izvajalca. Omogoča razvoj koordinacije, hitrosti in gibljivosti ter mobilnosti kolkov. Poleg tega gre za zanimivo vsebino, ki lahko popestri vadbo šprinta in teka (Železnik in Škof, 2022b). Tek je ciklično gibanje in je lahko (posebej na stadionu) zelo monoton. Kompleksnost prehoda ovire in teka med ovirami pa lah- ko vnese potrebno pestrost in zanimivost, ki pripomoreta, da vadeči ohranjajo višjo raven motivacije. Na Fakulteti za šport izobražujemo večin- sko prihodnje športne pedagoge, zato pri praktičnih predmetih (športih) izhajamo iz UN za OŠ in SŠ. Študentom predajamo zna- nje, ki ga bodo potrebovali za poučevanje učencev in dijakov ter udeležencev izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti, šolskih športnih tekmovanj in društvenih športnih dejavnosti. Ob prihodu študentov na fa- kulteto je njihovo atletsko znanje verjetno primerljivo z znanjem devetošolcev, saj pozneje sicer pridobivajo različne športne izkušnje, po drugi strani pa pozabljajo spe- cialna atletska tehnična gibanja (Železnik in Škof, 2022a). Da bi čim bolj objektivno oce- nili njihovo začetno stanje (pred začetkom praktičnih vaj pri predmetu Atletika 1) in končno znanje ter da bi na podlagi podro- čij opazovanja študentje lahko razvili boljše razumevanje atletskih disciplin, smo razvili še dve ocenjevalni lestvici – za sunek težke žoge z mesta in tek čez ovire v trikoračnem ritmu. Namen pričujoče študije je torej validacija omenjenih ocenjevalnih lestvic. Poleg tega smo želeli ugotoviti morebitno povezanost med študentovo oceno lastne- ga znanja suvanja in teka čez ovire ter na- šimi objektivnimi ocenami. Ne nazadnje je namen te študije tudi primerjati znanje štu- dentov v suvanju težke žoge (vsebina, ki je vključena v UN) in teku čez ovire (ni v UN). „ Metode Preizkušanci V vzorec je bilo vključenih 76 študentov 1. letnika dodiplomskega študija na Fakulte- ti za šport, ki so v študijskem letu 2023/24 redno opravljali predmet Atletika 1. Vklju- čeni so bili študenti iz osmih študijskih skupin – 3 skupine kineziologov, 2 skupini študijskega programa športno treniranje in 3 skupine študentov športne vzgoje. Od tega je bilo 41 moških in 35 žensk. Povpreč- na starost preizkušancev je bila 20,01 ± 3,23 leta (min. = 18 let; max. = 44 let). Merski instrumenti in postopek Začetno atletsko znanje študentov smo posneli s kamero pred začetkom izvajanja vaj pri predmetu Atletika 1. Za ocenjevanje sunka težke žoge z mesta in teka čez ovire smo razvili ocenjevalni lestvici z merili in opisniki. Pripravili smo protokol ocenjeva- nja, v katerem je bil opisan enotni posto- pek ocenjevanja atletskega znanja študen- tov. Posnetke so analizirali usposobljeni ocenjevalci, in sicer trije prikaze sunka tež- ke žoge ter štirje prikaze teka čez ovire. Dva ocenjevalca poučujeta atletiko na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, preostali trije pa so izkušeni atletski trenerji, specializirani za izbrani sklop atletskih disciplin. Študentje so pred začetkom izvajanja praktičnih vaj pri Atletiki 1 izpolnili spletni vprašalnik, ustvarjen z orodjem 1KA. Odgo- varjali so na tri sklope vprašanj: a) štiri de- mografska (spol, starost, študijska skupina, vpisna številka); b) samoocena atletskega znanja – splošna in posebej za posamezno atletsko disciplino (dve vprašanji); c) izku- šnje z atletiko – v okviru šole in zunajšolskih dejavnosti (dve vprašanji in dve podvpra- šanji). Analiza Študentom smo za zaščito njihove zaseb- nosti in zagotovitev čim večje objektivnosti dodelili šifre, s temi smo opremili tudi po- snetke. Ocene študentov na posameznem testu in njihove odgovore smo zbrali v Excelu. Za analizo smo uporabili program IBM SPSS Statistics 28. Naredili smo fre- kvenčno porazdelitev ocen atletskega zna- nja za posameznega ocenjevalca, s katero smo pridobili podatke o variabilnosti ocen in povprečni oceni posameznega ocenje- valca za posamezno testno nalogo. Na podlagi teh ocen smo izračunali skladnost med ocenjevalci z uporabo koeficientov interklasne korelacije (ICC). Naredili smo tudi frekvenčno porazdelitev študentovih odgovorov na anketni vprašalnik. Ustvari- li smo dve dodatni spremenljivki, in sicer povprečna ocena sunka ter povprečna ocena teka čez ovire (na podlagi ocen različnih ocenjevalcev). Nazadnje smo s Spearmanovim koeficientom izračunali ko- relacije med ocenjenim atletskim znanjem (na podlagi posnetkov) ter samooceno splošnega in področnega znanja ter med ocenjenim atletskim znanjem in leti treni- ranja atletike v klubu. „ Rezultati Variabilnost ocen Pri sunku težke žoge je bila variabilnost ocen skoraj maksimalna, saj so vsi ocenje- valci uporabili ocene od ena do štiri, peti- ce sta dodeljevala samo Ocenjevalca 2 in 3 (Tabela 1). Prvi in drugi ocenjevalec sta 164 podelila največ enic, medtem ko je Oce- njevalec 3 pogosteje uporabljal oceno tri. To kaže na manjšo strogost Ocenjevalca 3 v primerjavi z drugima dvema. Ugotovitev potrjuje tudi njegova povprečna ocena sunka težke žoge – ta je bila za približno 0,80 višja od povprečnih ocen preostalih dveh ocenjevalcev. Pri teku čez ovire sta Ocenjevalca 1 in 3 dosegla maksimalno variabilnost ocen, medtem ko preostala dva nista podeljeva- la niti enic niti petic (Tabela 2). Slednjo so si nasploh prislužili samo štirje študentje. Oceno ena pa sta Ocenjevalca 1 in 3 izbrala v približno 15 %. Frekvenčne porazdelitve ocen se med ocenjevalci torej precej raz- likujejo, a se to ne odraža v tolikšni meri na povprečnih ocenah. Najnižjo smo sicer izračunali pri Ocenjevalcu 1, najvišjo pa pri Ocenjevalcu 4. Medocenjevalska skladnost Pri ocenjevanju tako sunka težke žoge kot tudi teka čez ovire so ocenjevalci dosegli veliko medocenjevalsko skladnost, ki smo jo izračunali s Cronbachovim koeficientom alfa. Še bolj skladni so bili pri ocenjevanju suvanja, saj je znašala α = 0,836, medtem ko je bila pri teku čez ovire α = 0,744. Če smo natančni, nam ta dva podatka govo- rita o dobri konsistentnosti ocenjevanja. Z interklasnimi koeficienti korelacije pa smo preverili še popolno ujemanje (angl. abso- lute agreement) ocen med ocenjevalci: ICC (sunek) = 0,778; ICC (ovire) = 0,730. Precej večje odstopanje v primerjavi z alfo se je pokazalo pri sunku težke žoge. To potrjuje ugotovitev, da so bili ocenjevalci sicer zelo konsistentni, a Ocenjevalec 3 je ocenjeval konsistentno bolj blago od preostalih dveh. Frekvenčna porazdelitev odgo- vorov V Tabeli 3 je prikazana opisna statistika od- govorov, ki smo jih zbrali na podlagi anke- tnega vprašalnika za študente. Svoje atlet- sko znanje so v povprečju ocenili kot dobro (povprečna ocena 2,96), medtem ko sta bili povprečni oceni za sunek težke žoge in tek čez ovire nižji. Študentje so se precej slabše ocenili pri teku čez ovire. Iz Slike 1 pa je razvidno, kako so študentje opredelili svoje izkušnje z atletiko iz OŠ in SŠ. Polovica (50 %) študentov je označila, da so se v šoli učili suvati težko žogo, medtem ko se jih je samo 14,50 % spoznalo s tekom čez ovire. Slaba polovica študentov (46,10 %) se je z atletiko srečala tudi drugje, torej ne v okviru obvezne šolske športne vzgoje Tabela 1 Opisna statistika za sunek težke žoge Sunek težke žoge OC1 OC2 OC3 Povprečje Veljavni 76 75 76 75 Manjkajoči 0 1 0 1 Povprečje 1,7 1,77 2,49 1,98 Standardni odklon 0,833 1,073 1,172 0,902 Minimum 1 1 1 1 Maksimum 4 5 5 4,67 Frekvenčna porazdelitev Št. % Št. % Št. % 1 38 50,00 43 56,60 21 27, 6 0 2 26 34,20 15 19,70 15 19,70 3 9 11, 8 0 9 11, 8 0 25 32,90 4 3 3,90 7 9,20 12 15,80 5 0 0,00 1 1,30 3 3,90 Tabela 2 Opisna statistika za tek čez ovire Tek čez ovire OC1 OC2 OC3 OC4 Povprečje Veljavni 75 75 75 75 75 Manjkajoči 1 1 1 1 1 Povprečje 2,37 2,61 2,49 2,81 2,57 Standardni odklon 1,024 0,655 0,876 0,672 0,618 Minimum 1 2 1 2 1,50 Maksimum 5 4 5 4 4,25 Frekvenčna porazdelitev Št. % Št. % Št. % Št. % 1 13 17,10 0 0,00 10 13,20 0 0,00 2 35 46,10 36 47,4 0 26 34,20 25 32,90 3 16 21,10 32 42,10 32 42,10 39 51,30 4 8 10,50 7 9,20 6 7,9 0 11 14,50 5 3 3,90 0 0,00 1 1,30 0 0,00 Tabela 3 Frekvenčna porazdelitev odgovorov v anketnem vprašalniku Atletsko znanje Sunek težke žoge Tek čez ovire Veljavni 76 76 76 Manjkajoči 0 0 0 Povprečje 2,96 2,70 2,29 Standardni odklon 0,738 1, 211 1,294 Minimum 1 0 0 Maksimum 5 5 5 Frekvenčna porazdelitev Št. % Št. % Št. % 0 0 0,00 5 6,60 5 6,60 1 1 1,30 6 7,9 0 13 17,10 2 17 22,40 19 25,00 34 44,70 3 44 57,9 0 26 34,20 9 11, 8 0 4 12 15,80 17 22,40 9 11, 8 0 5 2 2,60 3 3,90 6 7,9 0 (šolska atletska tekmovanja, interesne de- javnosti, klubska atletika) – Tabela 4. Trinajst od 76 vprašanih je atletiko treniralo v klu- bu; od teh se trije z njo še vedno aktivno ukvarjajo. Povezanost različnih spremen- ljivk Zanimala nas je morebitna povezanost med samoocenami študentov in našimi objektivnimi ocenami, ki smo jih podelili na raziskovalna dejavnost 165 podlagi na novo razvite ocenjevalne liste. Ugotovili smo, da so statistično značilno povezane naslednje spremenljivke (Tabela 5): a) samoocena študentovega splošnega atletskega znanja in naša povprečna ocena tako za sunek kot tudi za ovire; b) samoo- cena suvanja in naša povprečna ocena za sunek; c) klubske izkušnje in povprečna ocena sunka, povprečna ocena teka čez ovire ter študentova samoocena atletske- ga znanja. „ Razprava validacija ocenjevalne liste Statistična analiza je pokazala, da sta raz- viti ocenjevalni lestvici z merili in opisniki za ocenjevanje sunka težke žoge z mesta in teka čez ovire v trikoračnem ritmu zane- sljivi. Poleg tega, da je dobljena variabilnost ocen razmeroma dobra (Tabeli 1 in 2), smo dokazali tudi dobro medocenjevalsko skla- dnost, posebej pri sunku težke žoge. Opazili smo, da je bila variabilnost ocen slabša pri teku čez ovire (Tabeli 1 in 2). Ob tem, da sta dva ocenjevalca uporabila vse razpoložljive ocene, medtem ko preostala dva nista dodeljevala niti enic niti petic, razlogov ne bi iskali v opisnikih za posa- mezno oceno. Ugotavljamo, da bi bilo treba predvsem ta dva ocenjevalca doda- tno usposobiti za ocenjevanje z uporabo razvite liste. Njuna povprečna ocena je na- mreč odstopala od povprečnih ocen dru- gih dveh ocenjevalcev, in sicer v pozitivno smer. Ocenjevalec 4 je dodelil približno 65 % trojk in štiric, kar je veliko v primerjavi s preostalimi ocenjevalci in glede na to, da gre za začetno znanje (pred izvedbo vaj pri predmetu Atletika 1). Čeprav ocenjevalci niso bili povsem skladni, pa so bili konsi- stentni, na kar kaže Cronbachova alfa (α = 0,744). Povezanost med samoocenami in objektivnimi ocenami atlet- skega znanja Rezultati so pokazali, da so študentje zelo realno ocenili svoje atletsko znanje, saj so njihove splošne samoocene statistično značilno povezane z ocenami ocenjevalcev na podlagi razvite ocenjevalne liste (Tabela 5). To velja tako za tek čez ovire kot za su- nek. Pri slednjem smo odkrili pomembno povezavo tudi med samooceno znanja suvanja in našo objektivno oceno te testne naloge. Študentje so se sicer ocenili z višjo povprečno oceno (2,70; Tabela 3), medtem ko je povprečna ocena treh ocenjevalcev znašala 1,98 (Tabela 1). Potrdili smo tudi pozitivno povezanost med treniranjem atletike v klubu in splošno samooceno ter našimi ocenami tako za sunek kot za tek čez ovire. Čeprav se zdi ta ugotovitev pri- čakovana, je atletika tako zelo široka špor- tna panoga, da še zdaleč ni nujno, da na primer tekmovalec v suvanju krogle zna dobro teči čez ovire. Čeprav skoki in meti od atleta zahtevajo podobne funkcional- ne sposobnosti (Stanojević in Milenković, 2014), so tehnike tako specialne in nujne za izkoriščanje teh sposobnosti. Primerjava znanja sunka težke žoge in teka čez ovire V uvodu smo predstavili, da se sunek tež- ke žoge pojavlja v UN za športno vzgojo (Kovač idr. 2011) tako v drugi kot v tretji triadi OŠ, medtem ko teka čez ovire v UN ne zasledimo. Dejstvo, da se je samo 50 % preizkušancev po lastnih navedbah učilo suvati težko žogo, nas zato preseneča. Teka čez ovire ne najdemo med vsebinami in standardi znanja za pouk športne vzgoje niti v OŠ niti v SŠ, zato je rezultat v desnem stolpcu Slike 1 pričakovan. Je pa po drugi strani zelo zanimivo, da je povprečna oce- na vseh treh oz. štirih ocenjevalcev za tek čez ovire (2,57; Tabela 2) občutno višja od skupne ocene za sunek težke žoge (1,98; Tabela 1). Razloge za ta rezultat lahko išče- mo na različnih področjih. Najprej mora- mo podvomiti o ustreznosti naših meril in opisnikov – ti morda niso primerljivi med disciplinama po »strogosti« oz. zahtevnosti. Razlika je tudi v ocenjevalcih, saj so tek čez ovire ocenili štirje (od tega dva trenerja), medtem ko so sunek ocenili trije – od tega ena trenerka in dva asistenta za atletiko na Tabela 4 Atletske izkušnje, pridobljene zunaj šole Izkušnje_izven Izkušnje_klub Klub* Veljavni 76 76 76 Manjkajoči 0 0 0 Minimum 0 0 0 Maksimum 1 1 5 Frekvenčna porazdelitev Št. % Št. % Št. % NE 41 53,90 63 82,90 63 82,90 DA / do 2 leti* 35 46,10 13 17,10 2 2,60 2–5 let 3 3,90 5–10 let 3 3,90 Več kot 10 let 2 2,60 Še vedno 3 3,90 50 85,5 50 14,5 0 20 40 60 80 100 120 Sunek Tek čez ovire Odstotek Atletska disciplina Izkušnje v šoli NE DA Slika 1. Atletske izkušnje, pridobljene v šoli 166 Fakulteti za šport. Pri teku čez ovire so oce- ne trenerjev precej odstopale od ocen pre- ostalih dveh ocenjevalcev, slednja sta bila namreč v povprečju strožja. Ne nazadnje pa lahko razpravljamo tudi o kompleksnosti posameznega tehničnega elementa. Čeprav gre tako pri metih kot tudi pri teku čez različne prepreke za na- ravna gibanja, ima vsaka atletska disciplina svojo optimalno tehniko, s katero je mogo- če doseči najboljši rezultat (v tem primeru najdaljši met oz. najhitrejši tek). Če primer- jamo met žogice ali vorteksa in sunek težke žoge, velja prva tehnika za enostavnejšo in bolj naravno. Ker otroci tudi v vsakdanjem življenju pogosto mečejo različne predme- te (kamne, kepe, žoge ipd.), utrjujejo tehni- ko metanja. Prav met namesto sunka težke žoge pa je ena od največjih tehničnih na- pak, ki po naših merilih in opisnikih prinaša oceno ena. Tek čez ovire je prav tako izredno »tehnič- na« atletska disciplina. Nižje ovire in prila- gojene (močno skrajšane) razdalje med njimi so študentom omogočale tek v tri- koračnem ritmu, četudi niso poznali pravil- nega dela zamašne in odrivne noge. Ker so bile ovire primerno nizke, niso razvili strahu pred njimi, zato so le redki skakali, namesto da bi prek ovir tekli. Na tem mestu apelira- mo na stroko: zelo dobrodošlo bi bilo, da bi se tudi tek čez ovire vključil v program športne vzgoje tako za OŠ kot tudi za SŠ. V uvodu smo pojasnili, zakaj je ta atletska disciplina lahko zelo koristna za otroke in mladostnike (Železnik in Škof, 2022b), po- leg tega pa lahko z njo popestrimo atletsko vadbo, v osnovi morda nagnjeno k mono- toniji. „ Zaključek Uspešno smo validirali ocenjevalni lestvi- ci za ocenjevanje študentov pri izvajanju dveh atletskih tehničnih elementov, in si- cer sunka težke žoge z mesta ter teka čez ovire v trikoračnem ritmu. Obenem smo objektivne ocene posnetkov, ustvarjenih pred začetkom vaj pri Atletiki 1, primerjali z odgovori študentov v anketnem vprašal- niku, ki so ga prav tako izpolnili pred pe- dagoškim procesom. Ugotovili smo veliko povezanost med njihovimi samoocenami in našimi ocenami na podlagi posnetkov. Presenetilo pa nas je dejstvo, da smo oce- njevalci bolje ocenili tek čez ovire kot su- vanje, čeprav ovir približno 85 % študentov ni spoznalo v času šolanja na primarni in sekundarni ravni. Uporabno vrednost te študije za pedago- ško prakso vidimo na več ravneh. Na novo razvita merila in opisniki (dostopni pri av- torici članka) so primerni za uporabo tako v šolskem okolju (šport oz. športna vzgoja) kot tudi v klubski atletiki. Na podlagi rezul- tatov študije ugotavljamo, da se v osnovni in srednji šoli premalo pozornosti namenja suvanju težke žoge, ki spada med osnovne sklope atletskih disciplin. Področja opazo- vanja, opredeljena v okviru študije, so špor- tnim pedagogom in atletskim trenerjem lahko v pomoč kot izhodišče za poučeva- nje izbranih atletskih elementov. S študijo smo želeli poudariti pomen poučevanja teka čez ovire ter priporočiti uvrstitev tega elementa v učni načrt za športno vzgojo v osnovni in srednji šoli. Za ugotavljanje notranje konsistentnosti bi bilo dobro ocenjevanje čez čas ponoviti. Za doseganje še večje skladnosti pri ocenje- vanju bi bilo koristno, da bi se ocenjevalci pogovorili o merilih in opisnikih ter o do- deljevanju ocen. Po potrebi bi posamezen opisnik lahko prilagodili, če ocenjevalcem morebiti ni bil razumljiv oziroma če so za- znali, da kakorkoli odstopa. „ Literatura 1. Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. in Goodway, J. D. (2012). Understanding motor development. Infants, children, adolescents, adults (Seventh edition). The McGraw Hill Companies. 2. Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., No- vak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport – Zavod RS za šolstvo. 3. Stanojević, I. in Milenković, D. (2014). Connec- tion of functional abilities with jumping and throwing athletic disciplines. International Journal of Cognitive Research in Science, En- gineering and Education, 2(1), 37–42. https:// www.ijcrsee.com/index.php/ijcrsee/article/ view/118/124 4. Železnik, L. in Škof, B. (2022a). Atletsko znanje študentov ob vpisu na Fakulteto za šport. Šport: revija za teoretična in praktična vpra- šanja športa, 70(1/2), 195–202. 5. Železnik, L. in Škof, B. (2022b). Zakaj je tek čez ovire zelo primerna atletska vsebina za otroke in kako jo poučevati? Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 70(1/2), 15–18. 6. Železnik Mežan, L. in Škof, B. (2022). Ugotav- ljanje merskih značilnosti lestvic za ocenje- vanje atletskega znanja otrok. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 70(3/4). dr. Lea Železnik Mežan, asist. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport lea.zeleznikmezan@fsp.uni-lj.si Tabela 5 Povezanost različnih spremenljivk     Sunek_ povp. Ovire_ povp. Samooc. znanja Samooc._ sunek Samooc._ ovire Ovire_povp. Spearmanov rho 0,216   Stat. pomembnost 0,065   N 74 Samoocena znanja Spearmanov rho 0,263 0,348   Stat. pomembnost 0,023 0,002   N 75 75 Samoocena_ sunek Spearmanov rho 0,352 –0,012 0,248   Stat. pomembnost 0,002 0,918 0,031   N 75 75 76 Samoocena_ ovire Spearmanov rho 0,048 0,122 0,313 0,046   Stat. pomembnost 0,682 0,298 0,006 0,693   N 75 75 76 76 Izkušnje_ klub Spearmanov rho 0,372 0,296 0,582 0,199 0,225   Stat. pomembnost 0,001 0,010 0,000 0,084 0,050 N 75 75 76 76 76