NOVE LJUBLJANSKE STAVBE J o z e Gregorič Osrčje Ljubljane se pred našimi očmi hitro spre minja. Stare, potrebam modernega časa ne več ustre zajoče hiše se umikajo novim modernim palačam. Zunanja slika Ljubljane se bo v doglednem času dodobra spremenila. Vzporedno stari baročni Ljub ljani od stolnice tja do Sv. Jakoba raste na drugi strani Ljubljanice nov, moderni del mesta. Tam arhi tektonsko zaključen trg s starimi baročnimi fasadami v sklenjenem sistemu zidanih hiš z rotovžem in Rob- bovim vodnjakom, tu široke ceste z večnadstropnimi modernimi stavbami, z velikimi izložbami in kričečo svetlobno reklamo. Bodočnost bo pokazala, če bo novi del imel tudi toliko intimne lepote, kot jo skriva baročna Ljubljana. V dveh letih so zrasle pri pošti tri nove stavbe: hotel Slon, »Dom službe« tvrdke Bafa in palača banke Slavije. S temi stavbami je dobil ta del mesta popol noma drugo lice. Mesto starih dvonadstropnih hiš so zgradili 6—7 nadstropne palače, tako da napravi okolje pri pošti sedaj res velikomesten vtis, saj stoje ob Tvrševi cesti najvišje ljubljanske stavbe. Z zidavo teh palač pa je rešeno tudi prometno vprašanje na križišču pri pošti, ki je iz leta v leto postajalo bolj aktualno spričo naglo naraščajočega prometa. Nova stavba tvrdke Bafa se je v šelenburgovi ulici umak nila za 9 m v regulacijsko črto, skoro na širino Tyr- ševe ceste ob kavarni Emoni. S palačo banke Slavije se bo na isto širino razmaknila tudi Tvrševa cesta in le nekaj majhnih poslopij še ovira, pa se bo cesta zlila v drugo važno križišče na Ajdovščini. Nova stavba tvrdke Bafa nosi naziv »Dom dela«. S tem je najbolje karakteriziran njen značaj. Naravno je, da je notranji ustroj stavbe urejen tako, da kar najbolje ustreza njenemu namenu. Stavbna parcela se je s tem, da se je moralo poslopje umakniti za 9 m za sedanjo zazidano črto, seveda izdatno zmanj šala. Zato pa je talna ploskev, ki je bila na razpolago, izrabljena stoodstotno, to se pravi, da stavba nima dvorišča in je vsa ploskev dosledno zazidana. Prostor je torej izrabljen skrajno ekonomično. V suterenu, pritličju in I. nadstropju znaša velikost zazidane ploskve 1122 m2. Dispozicija prostorov je naslednja: V suterenu je veliko higiensko kopališče z mrzlo in toplo vodo, prhami in sušilnico z vročim zrakom. Dalje bodo tu nameščene kleti, centralna kurjava in skladišča tvrdke. V pritličju bo trgovski lokal Bafe, ki bo gotovo največji v Ljubljani. Njegova kvadratura znaša 800 m2. Poleg tega sta še dva manjša lokala, čevljarska delavnica in kino čakalnica. V L, II., III. in IV. nadstropju so pisarniški prostori, katere bo tvrdka deloma oddajala v najem. V naslednjih dveh nadstropjih so stanovanja za uslužbence, hišnika, na jemnika kavarne in upravitelja. V zadnjem, VIL nad stropju pa je moderno urejena kavarna s teraso. Na dvorišču je kino dvorana s 500 sedeži. Iz pregleda je razvidno, da je največ prostora odmerjenega trgov skim in pisarniškim lokalom, kar daje stavbi značaj velike trgovske hiše, popolnoma v smislu naziva, ka terega nosi. Za ljubljanske prebivalce pa bo nedvom no najvažnejša pridobitev veliko kopališče, ki bo moglo naenkrat sprejeti do 60 kopalcev. Ko se je poravnal spor med mestno občino ljub ljansko in tvrdko Bafa, ki se je razvnel vsled konce sije za kavarno in dancing, je v maju 1. 1938. pričela tvrdka Dukič s podiranjem stavbe nekdanjega hotela 11* »Malic«, katero je tvrdka kupila 1. 1934. od Jadranske podonavske banke. Projektant nove stavbe je tvrdkin stalni arhitekt ing. Lušičič, statik ing. Jeričevid, delo pa je prevzelo podjetje Dedek. Za izgraditev stavbe v surovem stanju je bilo pred videnih 250 delovnih dni s 30.000 delavskih dnin, kar predstavlja vrednost 1,200.000 din delavskih mezd. Delo pa je bilo končano še pred predpisanim termi nom v 214 dneh. Delalo je dnevno 80—90 delavcev. Gradnja stavbe je tehnično zelo zanimiva. Stavba je zgrajena dosledno na principu železobetonske ske letne konstrukcije, betonirana s tako zvanim visoko- vrednim betonom. Ta se doseže na ta način, da me šajo beton s posebnim strojem, ki avtomatično meša pesek, cement in vodo vedno v istem razmerju. Trd nost betona je tako izredno povečana in znaša na 1 cm2 povprečno najmanj 350 kg. Prvič pri nas je bil mesto ročnega tlačenja uporabljen vibrator na elek trični pogon. Tehnično predstavlja delo na stavbi Bate višek sodobne gradnje. Velikost te 7 nadstropne stavbe najbolj nazorno izkazujejo številke porablje nega materiala. Za skeletno konstrukcijo so porabili 830.000 kg cementa, 230.000 kg železa za armiranje betona in 3450 m:! gramoza. V vsem ogrodju je 2800 m3 betona. Stavba je bila konec aprila v surovem stanju go tova. Preko poletja bodo izvršena vsa notranja dela in v jeseni se bodo trgovine lahko vselile. Nato bodo podrli zadnji ostanek hiše ob Šelenburgovi ulici. Nova stavba je prva te vrste v Ljubljani, zato vzbu ja izredno zanimanje, kakšna bo njena zunanjščina in kako se bo prilagodila dani okolici. Na zunaj bo stavba zelo enostavna. Skeletna konstrukcija bo ma- skirana in za zunanji pogled nevidna in za estetski izraz stavbe indiferentna. Za izraz zunanjščine je od ločilno menjavanje pasov stene in stekla, ki so vodo ravno naloženi drug vrh drugega, torej popolnoma šablonska razdelitev fasad brez najmanjšega dekora tivnega arhitektonskega člena. Za nočni pogled bo odločilna svetlobna reklama v zeleni, modri, vijoli časti in rdeči barvi, ki bo v obliki neonskih cevi ob krožala nadstropja. Palača Bafe bo vpeljala v Ljub ljani nov, doslej neznan, strogo konstruktivističen tip stavb, ki odklanjajo vsako nagnjenje do monumental- nosti v klasičnem smislu in je s svojo zunanjščino le izraz njene praktične potrebe in bi s tako zunanjščino prav tako lahko bila tovarna za kar koli, kot je sedaj trgovska hiša. Vprašanje je, če se bo ta nov tip v Ljubljani uveljavil in kakšen bo estetski vtis in kon čno njena skladnost z okolico. Tega se bomo zavedli šele, ko bo stavba v dogotovljenem stanju stala pred nami. * * * Palača banke Slavije. Nasproti nebotičniku, na vo galu Tvrševc ceste in Gajeve ulice, se je v dveh letih dvignila monumentalna palača banke Slavije, na ka teri pravkar končujejo fasade. Z dograditvijo palače se bo razširila Tvrševa cesta za celih 12 m do črte nebotičnika, dalje se bo med novo palačo in Dukiče- vim blokom odprla nova ulica, ki bo nadaljevanje pa saže do ' Puharjeve ulice. Tako se bo izredno ozek, toda zelo prometen del Tvrševe ceste razširil, da se bo promet zlahka prelival iz prometnega križišča na Ajdovščini proti osrčju mesta. 12* Palača ima v talnem načrtu obliko črke U, katere spodnji krak leži ob Gajevi ulici, druga dva pa ob Tvrševi cesti in novo nastali ulici. Vsi trije kraki okle pajo v sredi prostorno dvorišče. Palača je 30 m visoka in ima 7 nadstropij in dvoje etaž pod talnim nivojem. Načrte za palačo je izvršil inž. Nedved, statik je inž. Dimnik, načrte za centralno kurjavo, vodo in plin je oskrbel inž. Likar, za elektrotehnične instalacije in dvigala inž. Horvat in Vajda. Gradnjo je prevzela ljub ljanska stavbna družba. Zavarovalna družba Slavij a gradi stavbo predvsem za svoje bančne in poslovne potrebe. Temu smotru ustreza razdelitev prostorov v notranjščini. Razen uradnih prostorov banke bodo v pritličju trgovski lo kali, v višjih nadstropjih pa stanovanja. Dispozicija prostorov je naslednja: v traktu ob novi ulici je pri tličje in troje nadstropij, rezerviranih za banko Sla vijo. V pritličju ostalih dveh traktov je 9 velikih trgovskih lokalov. Vse 1. nadstropje zavzemajo pisar niški lokali. V vseh ostalih nadstropjih do 6. so dvo- in trisobna stanovanja. Vseh stanovanj je 38. Zadnje, 7. nadstropje je prav za prav podstrešje. Tu so na strani Tvrševe ceste in Gajeve ulice stanovanja za sluge in služkinje, dalje shrambe, pralnice, sušilnice in slično. Na notranji strani proti dvorišču pa so velike terase s prhami. Navzven zaključuje stavbo odprt hodnik s stebriči. Pod srednjim traktom v Gajevi ulici je klet v 2 etažah. V spodnji je centralna kurjava, toplovodna instalacija in električna centrala. Glavni vhod v palačo je iz Gajeve ulice in ima 2 stopnišči. Tretje stopnišče je s Tvrševe ceste. Vsa tri stopnišča so opremljena z dvigali. Na zunanjščini bodo vse fasade do vrha obložene s ploščami naravnega kamna, in sicer bodo za pritličje rabili črn bosanski granit iz Jablanice, za nadstropja pa svetlorumen rimski travertin. Zaključni venec je iz umetnega belega kamna. Projektant se je pri gradnji palače poslužil najmo dernejših sredstev sodobne tehnike, ki so bili tokrat prvič v Ljubljani porabljeni. Predvsem je to izolacija proti tresljajem in zvoku. Izolacija proti tresljajem, ki jih povzročajo težka prometna vozila, je v obliki jarka nameščena ob Tvrševi cesti in Gajevi ulici. Okoli stavbe teče poseben zid, tako da je med njim in te melji stavbe jarek, ki ga prekrivajo pločniki. Ti zidovi prenašajo sunke na temeljne zidove, ti pa so od sten izolirani s plastjo svinca in klobučevine, ki sunke po polnoma oslabi. Ker je železobetonska zgradba izredno akustična, so potrebne izolacije proti zvoku. Zato so železobeton- ske konstrukcije ločene s plastjo klobučevine. Stropi so izolirani s plutovino, vmesne stene pa so dvojne, med nje je položena preproga iz klobučevine. Jasno je, da so stanovanja opremljena z vsem kon- fortom, toplo in mrzlo vodo, elektriko in plinom. Vse te instalacije so izpeljane v posebnih votlih stebrih, ki se nahajajo med dvema nosilnima stebroma. Zelo praktična novost so jaški za smeti. Palača Slavija je po razsežnosti in najmodernejši izvršitvi ena največjih in sodobnim zahtevam najbolj ustrezajočih stavb v Ljubljani. Nje zunanje lice bo učinkovalo izredno mirno, toda zelo monumentalno in plemenito. Primerjava s stavbo Bafe je že v načrtu zelo poučna. Bafova zgradba je izključno utilitarna stavba z neizrazito fasado zrno- derniziranega tovarniškega tipa. Nasprotno je palača banke Slavije kljub enostavni resnosti in nerazčle- njenosti fasad vendar monumentalna. že dragocena obloga s pravim kamnom nemalo pripomore do tega učinka. V pritličju je obloga črnega kamna, ki bo učinkoval kot masiven podstav, vrhnja, s svetlim kamnom obložena nadstropja so za oko brez teže. Na vrhu zaključuje stavbo izredno živahen venec eno stavnega stebrišča iz belega umetnega kamna. Pri tem delu bo estetsko učinkovala predvsem igra svetlobe in sence, ki se bo prelivala med stebričjem. Pri vsej fa sadi je to edini, rafinirano porabljen dekorativni mo ment, ki bo stavbo srečno zaključil navzgor. Palača Slavije je gotovo tudi estetsko med najlepšimi stav bami, ki so zadnja leta zrasle v Ljubljani. Trgovska palača J. C. Mayer na Marijinem trgu v Ljubljani. Osnovno in vodilno misel te palače sem moral obravnavati iz dveh važnih stališč, in sicer: 1. da je stavba trgovska, torej moderna in 2. da je stavba po svojem položaju in okolici estet sko tako rešena, da se dobro spaja z okolico v pro storni harmoniji. Stavba je trgovska, pomeni, da sem organiziral tlo rise in dispozicije tako, da je obstoj in uspeh trgovine z ozirom na tehnični moment zasiguran. Ker je po svojem terenskem položaju parcela zelo dolga in raz meroma ozka, sem težišče prometa naravno pritegnil proti Marijinem trgu, kjer je največ ljudi v pasant- nem stanju preko tromostovja. Grupiral sem izložbe in vitrine v glavnem na Marijnem trgu s prehodi, ter 13* še nadaljnje izložbe tako ob VVolfovi ulici kakor tudi ob nabrežju. S temi ustvarjenimi prehodi ob vogalih je za publiko lažji prehod iz nabrežja in Wolfove ulice na Marijin trg. Notranjost trgovine sem izdelal centralno z glavnim stopniščem in dvigalom, ki veže vse trgovske etaže do I., oziroma deloma do II. nadstropja. Ker sem projek tiral v konstrukciji skeletni sistem ravninskih okvirov s kontinuirno vrsto srednjih stebrov, ustvarjajo ti stebri istočasno disciplino prometa kupovalcev v lo kalu samem. Ker so stene trgovine izrabljene za blago takoj za izložbami, sem izrabil mednadstropno raz svetljavo za izdatno osvetlitev glavnega prodajnega Jokala, in sicer tako, da se svetlobni žarki križajo. To se pravi, da sem uporabil svetlobo iz Wolfove ulice za nabrežno stran lokala in obratno svetlobo nabrežja za osvetlitev lokala ob VVolfovi ulici. Sprejem blaga sem situiral na gornjem koncu stavbe ob VVolfovi ulici z uvozom, od koder se blago razdeli po svoji potrebi v gotove oddelke in etaže te trgovine. Poleg central nega trgovskega stopnišča je postavljeno tudi sekun darno stopnišče za interni promet osebja s tovornim dvigalom ter privatno stopnišče z dvigalom, ki veže vse etaže do strehe. Vsa tri stopnišča so po legi centra lizirana. Trgovina zavzema celotno pritličje s skladiščem in pisarno, galerijo z garderobami, I. nadstropje za engros in glavne pisarne, del II. nadstropja za engros in večino kleti za skladišča. Ostale etaže, to je del II. nadstropja, III. nadstropje in IV. nadstropje predstavljajo dvo- in trosobna stanovanja ter večje stanovanje lastnika, ki je v III. nadstropju. Teren stavbišča, kjer stoji danes palača, je slab, mehak in predstavlja ilovico mešano z mivko ter na dalje talno vodo. V to svrho so se morali široki, be tonski, fundamentni podolžni pasovi postaviti oziroma betonirati na lesene borove pilote, nekaj čez 500 ko madov po številu. Ti piloti, opremljeni z železnimi čevlji, so bili zabiti v povprečno globino 5 m pod fun- dament kletnih zidov oziroma stebrov. Ta globina je bila potrebna, da so isti stalno v vodi, da ne pride do gnitja istih. Obenem je bil s to kubaturo lesa, zabi tega v zemljo, teren tudi komprimiran in sposoben, da prevzame nase vse nadaljnje obtežbe te stavbe. Nadaljnje etaže so grajene v enostavni konstrukciji ravninskega skeleta v železobetonu, z železobetonskimi opečnimi stropovi. Streha je izvedena v leseni kon strukciji ter krita z bakreno pločevino, del strehe ima ravno teraso, izolirano s svincem, ki je izkoriščena za vrt. Kurjava cele stavbe je toplovodna, trgovina sama pa je kurjena s kurjavo na topli zrak z dodatno toplo vodno napravo. Fasada je izvedena v spodnjem delu do I. nadstropja v umetnem kamnu - travertinu, podnožje in glavni stebri so obloženi s pravim travertinom, gornji del fasade je izveden v žlahtnem ometu, okviri oken, profili, balkoni in loggia pa v umetnem kamnu. Vse izložbe so izvedene v železni konstrukciji z markizami. Sprednja fronta fasade na Marijinem trgu ima ši rino 16 m ter višino 21 m, povprečna dolžina palače ob Ljubljanici oziroma VVolfovi ulici pa je 45 m. Arhitekt S. Rohrman. 14*