PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 36 Maribor, petek 13.7.2018 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 631. Obvestilo O pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko sheme pomoči OBVESTILO O PRIDOBITVI POTRDILA EVROPSKE KOMISIJE O PREJEMU POVZETKA INFORMACIJ O DRŽAVNI POMOČI Z IDENTIFIKACIJSKO ŠTEVILKO SHEME POMOČI Shema državne pomoči » Pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Cerklje na Gorenjskem v obdobju 2018-2020« se vodi pod identifikacijsko številko: SA.51522(2018/XA). Številka: 007-005/2018-17 Datum: 10.07.2018 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA CIRKULANE 632. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane Na podlagi 54. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 18/18) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 24. seji, dne 9.7.2018, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI CIRKULANE 1. Splošne določbe ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Cirkulane (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) skladno z _. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov. 3. Frekvenco prevzemanja odpadkov. 4. Tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov. 5. Minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje. 6. Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. Podrobnejšo vsebino registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. 8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 9. Javne prireditve in čistilne akcije. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki. 12. Reklamacijski postopek. 13. Izterjava. 14. Nadzor na terenu. 15. Prehodne in končne določbe. (2) Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, ki se zbirajo v okviru te javne službe in so opredeljeni v tem tehničnem pravilniku (v nadaljevanju: javna služba). 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem tehničnem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. • Ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Sklepa Komisije 2014/955/EU uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov s čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja greznic. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. OPREDELITEV TEHNOLOGIJE RAVNANJA Z ODPADKI 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V občini Cirkulane (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08) • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja s specialnimi vozili za: • praznjenje zabojnikov volumnov od 80 do 1.100 l t.i. smetarska vozila in vozila za pranje zabojnikov, • nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, • kombi vozila za prevzem manjših količin odpadkov • druga namenska vozila za zbiranje in prevoz odpadkov.. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču) in na območju na skupnih površinah povzročiteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot tri (3) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oz. vreče, ki jih povzročitelji nabavijo od izvajalca javne službe in na katerih je logotip izvajalca javne službe. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. • V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku osem (8) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzročitelj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: Zbiranje po sistemu od vrat do vrat Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira: • mešane komunalne odpadke, • biološke odpadke, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, • odpadni papir. 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov v skladu z zahtevami vsakokratne veljavne zakonodaje, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z vrečko za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, s prostornino, ki ne sme biti manjša od 110 litrov. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Zbiranje BIO odpadkov je obvezno za vse povzročitelje BIO odpadkov iz gospodinjstva, ki sami te odpadke hišno ne kompostirajo. Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odstavka 11. člena tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1 -krat letno, na območju večstanovanjskih objektih 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1-krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno označene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim in zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov. • V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke. Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraževanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l, 550 l, 700 l in 1100 l, ter 5-7 m3 kontejner. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne sveče na center za ravnanje z odpadki ali pa to storitev opravi izvajalec javne službe. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 6. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Za večstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesenskem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan po datumu odvoza kosovnih odpadkov. V kolikor uporabnik storitev več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 7. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 8. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17; v nadaljevanju: Uredba) in njenih sprememb, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami • gradbeni odpadki. Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov. 9. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno do 0,5 m3gradbenih odpadkov. Brezplačno lahko gradbene odpadke oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem količin mešanega gradbenega materiala nad 0,5 m3 se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 10. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo ali volumen se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 3. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno MKO - večstanovanjske zgradbe 13-krat ali 26-krat letno BIO - individualna gospodinjstva in večstanovanjske zgradbe 42-krat letno (5 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 7 mesecev pa na teden) Ločene frakcije (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona - individualna gospodinjstva, vikendi in 13-krat letno Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 počitniške hiše) Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona -večstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - večstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno 2. Zbiralnice ločenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 17-krat letno Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov lahko prilagaja dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam. 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke. (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l , mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 110 l - vreča Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 110 l - vreča, 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 6. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreča za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 90 l Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno embalažo odpadka prozorne logotipom službe mešano s številko 15 01 06, barve z izvajalca javne in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vreče iz šeste točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne prozorne vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki BIO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE Rjave (240 l-stara posoda) črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve, črne barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« oz. »mešani komunalni odpadki«. Rjave (120 l, 240 l), zelene in rjave barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki«_ Večstanovanjski objekti in drugi uporabniki: Telo zabojnika zelene/črne barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali mrežasti zabojnik Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki: tipska namenska vreča prozorne barve (110 l) z napisom »odpadna embalaža« Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdeče barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreča z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« (drugi uporabniki) Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) -večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici ločenih frakcij, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (3) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega ali več od načinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • nalepka na sprednji strani za označitev vrste odpadka , • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB IZHODIŠČNI ZABOJNIK MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 1-2 osebi 80 l Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo 3-4 osebe 120 l Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost 5 oseb ali več zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO 240 l med enim in drugim praznjenjem. BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da Ne glede 120 l lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim na št. oseb praznjenjem LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1-2 120 l odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz osebe papirja in kartona Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz 3 ali več 240 l papirja in kartona Gospodinjstvo za ločeno 1-4 26x - 110 l - zbrane frakcije: odpadna osebe vreča embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 5 ali več 52x - 110 l (tipska namenska vreča, oseb vreča ki je prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«) 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz stekla) 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) tipske vreče 110 l, 120 l, 240 l, 1100 mrežasti zabojnik (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. (5) V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. (6) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (7) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za MKO, sive barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 90l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »papir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu z določili tega tehničnega pravilnika. (6) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. (7) Lastniki vikendov in počitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice ločenih frakcij. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna I.100 litrov ali uporabniki na podlagi določil osmega odstavka 14. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo prozornih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov, določenih v II. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Lokacije zbirnih mest za večstanovanjske stavbe določijo stanovalci ali upravnik večstanovanjske stavbe v soglasju z izvajalcem javne službe ter občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (3) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajočih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ tri (3) metre od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemnih mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (6) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z Občinsko upravo in povzročitelji odpadkov določi skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta določenih vrst komunalnih odpadkov uredi Občinska uprava tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. člen (minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov, v zbirnem centru prevzema proti plačilu po ceniku upravljavca zbirnega centra je: • nad 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • azbestni odpadki • drugi odpadki, ki se ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe, njihovo zbiranje v zbirnem centru pa je kljub temu omogočeno. (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (4) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko odpadke oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (7) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu ali ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list. 27. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe, 28. člen (obratovanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe za zbirne centre, ki jih upravlja, lokacijo zbirnega centra in delovni čas zbirnega centra objavi na letnem koledarju/urniku odvoza odpadkov, na svoji spletni strani in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način (npr. občinskem glasilu, oglasna deska občine, letaki po gospodinjstvih...). Delovni čas zbirnih centrov se za prihodnje leto objavi najkasneje do 31. decembra v tekočem letu. 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic ločenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vsebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski ...). (3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: • Številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij, • naziv zbiralnice ločenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 30. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave. 31. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe osem (8) dni pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Zbiranje in prevoz odpadkov izvajalec opravlja z zato namenjenimi in primernimi prevoznimi sredstvi in vozili za zbiranje in prevoz odpadkov. (2) Izvajalec glede na vrsto in količino odpadka ter druge okoliščine zbiranja in prevoza odpadkov izbere in uporabi najustreznejši ter najučinkovitejši način zbiranja in prevoza odpadka v skladu z veljavno zakonodajo. 9. Javne prireditve in čistilne akcije 35. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. (9) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu prevzema, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pravilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 37. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št._), • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. 12. Reklamacijski postopek 38. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih(8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 13. Izterjava 39. člen (izterjava) (1) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe ali zunanji izvajalec pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvajalec javne službe prične s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. 14. Nadzor na terenu 40. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih Občin št. 18/18). 15. Prehodne in končne določbe 41. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, drugih uporabnikih in Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 zbiralnicah ločenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. člen (prehodno obdobje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika ali najkasneje v skladu z določili Uredbe uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene. (2) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-56/2018 Datum: 9.7.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan 633. Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane -Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF) in na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin 32/17) je občinski svet občine Cirkulane dne 9.7.2018 na 24. redni seji sprejel naslednji: SKLEP O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV TER ZVIŠANJU NORMATIVA OTROK V ZAVODU OŠ CIRKULANE -ZAVRČ, OE VRTEC CIRKULANE IN CENE PROGRAMOV TER SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST 1. člen Cene programov vrtca Cirkulane znašajo mesečno • za program od 1-2 leta: 440,19 EUR • za program od 2-4 leta: 360,53 EUR • za program od 3 - 4 leta: 360,53 EUR • za program od 5-6 leta: 290,82 EUR. 2. člen Občinski svet občine Cirkulane podaja soglasje o številu in vrsti oddelkov: 1. Oddelek prvega starostnega obdobja - homogeni oddelek 1-2 let 12 otrok +2 otroka - povečanje; 2. Kombinirani oddelek 2-4 let 17 otrok +2 otroka -povečanje; 3. Oddelek drugega starostnega obdobja - heterogen oddelek 3-4 let 19 otrok; 4. Oddelek drugega starostnega obdobja - homogen oddelek 5-6 let 22 otrok +2 otroka - povečanje; 3. člen V kolikor starši ne pripeljejo otroka v vrtec na datum, ki je določen v pogodbi, ker ga ne nameravajo vključiti v vrtec in tega pisno ne sporočijo vrtcu najkasneje 15 dni pred dogovorjeno vključitvijo skladno s pogodbo, se staršem zaračunajo stroški programa brez živil za prvi mesec planirane vključenosti. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.8.2018. Številka: 007-55/2018 Datum: 9.7.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan OBČINA KIDRIČEVO 634. Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018 Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29.in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo ,110/11-ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314-A,101/13,101/13-ZIPRS1415,38/14-ZIPRS1415-A,14/15-ZIPRS1415-D, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS1617) in 24.člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16)je občinski svet Občine Kidričevo na 28. seji dne 5.7.2018 sprejel ODLOK O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2018 1.člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 57/17 in 5/18) in glasi: Občinski proračun za leto 2018 se določi v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.179.663 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.814.551 Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 70 DAVČNI PRIHODKI 4.785.451 700 Davki na dohodek in dobiček 3.652.075 703 Davki na premoženje 1.075.376 704 Domači davki na blago in storitve 58.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.029.100 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 563.820 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 10.900 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.000 714 Drugi nedavčni prihodki 447.380 72 KAPITALSKI PRIHODKI 247.622 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 247.622 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.117.490 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 394.519 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 722.971 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 7.220.938 40 TEKOČI ODHODKI 1.825.253 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 264.073 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 42.165 402 Izdatki za blago in storitve 1.431.757 403 Plačila domačih obresti 26.200 409 Rezerve 61.058 41 TEKOČI TRANSFERI 2.542.624 410 Subvencije 425.100 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.412.030 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 263.858 413 Drugi tekoči domači transferi 441.636 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.711.778 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.711.778 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 141.283 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 81.638 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 59.645 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -41.275 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 178.839 55 ODPLAČILA DOLGA 178.839 550 Odplačila domačega dolga 178.839 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -220.114 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -178.839 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 41.275 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 220.114 Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-9/2017 Datum: 6.7.2018 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA MARKOVCI 635. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO in 61/17- ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 8. izredni seji, dne 11.7.2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA P13-01/1 OBRTNA CONA NOVI JORK (OBMOČJE III) 1. člen V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/13, 3/13-popravek in 5/14), se spremeni 3. člen odloka tako, da glasi: »3. člen (sestava podrobnega načrta) Podrobni načrt sestavljajo: A. TEKSTUALNI DEL B. KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI: 1. Načrt namenske rabe prostora: list 01 Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Markovci se nadomesti z listom: • list 01 Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN - M 1:2500 • list 02 Situacija - vplivi na povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora - M 1:1000 2. Načrt območja z načrtom parcelacije: • list 03 Katastrski načrt s prikazom območja - M 1:1000 • list 04 Geodetski načrt s prikazom območja - M 1:1000 • list 05 Katastrski načrt s prikazom parcelacije se nadomesti z novim listom - M 1:1000 • list 06 Geodetski načrt s prikazom parcelacije - M 1:1000 • list 07 Katastrski načrt s prikazom javnih površin - M 1:1000 3. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev: • list 08 Ureditvena situacija se nadomesti z novim listom - M 1:1000 • list 09 Vzdolžni prerezi se nadomesti z novim listom - M 1: 500 • list 10 Zbirni načrt komunalne infrastrukture in okolja se nadomesti z novim listom - M 1: 1000 • list 11 Prometno tehnična situacija in požarna varnost se nadomesti z novim listom - M 1:1000 • List 12 Količbena situacija se nadomesti z novim listom - M 1:1000« 2. člen Spremeni se 5. člen odloka tako, da glasi: »5. člen (izdelovalec podrobnega načrta) (1) Podrobni načrt je izdelal TMD Invest d.o.o., Prešernova ulica 30, Ptuj, pod št. projekta 19066/12-OPPN/GK. (2) Spremembe in dopolnitve OPPN je izdelal TMD invest d.o.o., Prešernova 30, Ptuj, pod številko: 19066/12-OPPN/GK, januar 2014 - 1. spremembe in dopolnitve. (3)Spremembe in dopolnitve OPPN je izdelal UMARH d.o.o., Ulica 5. prekomorske 7, Ptuj, pod številko 24/17, julij 2018 - 2. spremembe in dopolnitve.« 3. člen (1) Za tretjim odstavkom 6. člena se doda nov četrti odstavek, ki glasi: »(4) Območje sprememb in dopolnitev - 2. spremembe in dopolnitve, obsega površine, ki jih tvorijo parcele z naslednjimi številkami: 289, 289/13, 270/3, vse k.o. Nova vas pri Markovcih).« (2) Naslednji odstavki se ustrezno oštevilčijo. 4. člen Spremeni se 10. člen odloka tako, da glasi: »10. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve: • gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno); • gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost; • maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez kleti; • FZ - faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja; • FIZ - faktor izrabe zemljišča je razmerje med bruto etažno površino objekta / velikost parcele; • namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni prozvodnim, poslovnim in storitvenim dejavnostim; (2) Namenska raba: • vrsta gradnje: proizvodni in poslovni objekti za potrebe proizvodnje in storitvene obrti, trgovina z gradbenim materialom, infrastrukturni objekti, • osnovna namenska raba prostora: proizvodne hale, poslovni prostori, skladišča, trgovina, infrastrukturni objekti, zbirni center kosovnih komunalnih odpadkov. (3) Velikost in zmogljivost objektov: • različne velikosti objektov (od 700,00 m2 do 3700,00 m2), • objekti morajo biti oddaljeni 2,00m ali več od sosednje posestne meje, Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • gradbene meje objektov so natančno določene v kartografskem delu načrta (list 08, Ureditvena situacija), • dovoljena etažnost je : (K) + P + 2N. (4) Oblikovanje zunanje podobe objektov: • podrejeno mora biti krajevnim značilnostim oziroma usklajeno z obstoječo pozidavo, • strehe so dvokapne ali ravne, • strešno sleme poteka v smeri daljše stranice posameznega objekta, • naklon strehe mora znašati med 8° - 25°, • velikost oziroma izbrani proporci oken, uporabljena kritina, uporaba vizualno izpostavljenih gradbenih materialov (les, kamen, železo, barve ipd.) morajo upoštevati krajevne značilnosti in tipologijo obstoječe obrtne cone, • garaža ali zunanjo nadkrito parkirno mesto, dostopno iz smeri uličnega dovoza; njen odmik od ceste ali pločnika je enak odmiku proizvodnih ali poslovnih objektov; streha nad garažo ali nadstrešnica je praviloma ravna ali izvedena v minimalnem naklonu, • izvedba kleti v objektu je možna pod pogojem, da takšno izvedbo dopušča nivo podtalnice in da se pri izvedbi uporabljajo ustrezne tehnične rešitve. (5) Lega objektov in odmiki na območju podrobnega načrta: • lega objektov na območju podrobnega načrta je prikazana v kartografskem delu podrobnega načrta (list 08, Ureditvena situacija), • objekti morajo biti na severovzhodni in severozahodni meji oddaljeni 10,00 m od gozdne meje, od ostalih negozdnih mej pa vsaj 2,00 m, razen objektov, ki jim lego določa prometna površina (garaža in nadstrešek), (6) Dostopi: • do vseh objektov so zagotovljeni dostopi s predvidenega cestnega omrežja, kot je določeno v kartografskem delu načrta, • pri ureditvi dostopov je potrebno upoštevati prometno varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe. (7) Zunanja ureditev: • urbanistične ureditve za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja podrobnega načrta so prikazane v kartografskem delu podrobnega načrta (list 08, Ureditvena situacija). (8) Zelenice: • nahajajo se v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih in predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih objektov, • za zasaditev zelenih površin se morajo uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranitev biodiverzitete. Izbor rastlin za ozelenitev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije drevesnih in grmovnih vrst, ki so odporne na klimatske in specifične rastne razmere. (9) Ograje: • lahko so polne, lesene, žičnate, obsajene z vzpenjalkami in najvišje višine 2,20 m, • ne smejo posegati v območju javnih prometnih površin v polje preglednosti. (10) Javna razsvetljava: • -je zgrajena izven obdelave območja podrobnega načrta. (11) Ulična oprema: • ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki in drugo) mora biti postavljeno tako, da ne zastira preglednosti prometnih površin, ne ovira gibanja funkcionalno oviranih oseb, ne ovira dostopov interventnim, komunalnim in drugim vozilom za vzdrževanje objektov javne gospodarske infrastrukture, • postavitev ulične opreme ne sme zmanjševati predpisanega uličnega profila prometnic; dovoljene izjeme morajo biti dodatno usklajene z veljavnimi prometno varnostnimi predpisi, • napisi, nadstrešnice in izveski morajo biti na višini najmanj 2,50m nad pločniki, • napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš, • utripajoče svetlobne reklame, izveski, napisi in reklamne table so nedopustne.« 5. člen Spremeni se 11. člen odloka tako, da glasi: »11. člen (pogoji za izgradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin. št. 29/2017) za namensko rabo IG (gospodarske cone).«. 6. člen (1) Spremeni se 3. točka šestega odstavka 12. člena odloka tako, da glasi: »(6) Površine gradbenih parcel so: 3. Gradbena parcela 3 in 4 - ključavničarstvo, montaža konstrukcij, kovinostrugarstvo, obdelava kovin: (parcele št.: 289/12, 289/13, 270/3, vse k.o. Nova vas pri Markovcih) • površina: 3999 m2, • površina projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče: 2078 m2, • tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče: 57,70 m x 43,10 m -skrajne mere, gradbena meja je nepravilne oblike, • višina objekta; 9,7 m, • streha: dvokapnica oziroma ravna.« (2) Črta se 4. točka šestega odstavka 12. člena, naslednje točke se ustrezno oštevilčijo. 7. člen Črta se sedmi odstavek 15. člena odloka. Naslednji odstavki se ustrezno oštevilčijo. 8. člen (1) Spremeni se prva alineja tretjega odstavka 22. člena odloka tako, da glasi: »- posamezni objekti se ogrevajo individualno na energente v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije,« (2) Za šestim odstavkom 22. člena odloka se doda se doda nov, sedmi odstavek, ki glasi: »(7) Ogrevanje Ogrevanje bo urejeno individualno in mora biti zasnovano v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, ki so lahko kombinirani z ostalimi viri energije. Možno je ogrevanje z alternativnimi okolju prijaznimi viri energije. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 rabo vode v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke navedenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.«. (3) Naslednji odstavki se ustrezno oštevilčijo. 9. člen Spremeni se 26. člen odloka tako, da glasi: »26. člen (varstvo pred požarom) Podrobni načrt zajema sedem gradbenih parcel, na katerih se zagotovi varstvo pred požarom. Zagotovijo se potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in viri vode za gašenje. Predvidena je izgradnja hidrantnega omrežja. 10. člen Spremeni se drugi odstavek 29. člena odloka tako, da glasi: »(2) Za objekte in naprave, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so dopustna naslednja odstopanja od načrtovanih rešitev: • število gradbenih parcel je 6 (ni odstopanj), • tlorisni gabariti objekta: dolžina in širina teh objektov lahko odstopa od gradbene meje iz grafičnega dela do +20%, vendar le ob sočasni zagotovitvi vseh predpisanih pogojev, objekti so lahko manjši, • višina objektov: objekti so lahko nižji od predpisane višine, • višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemljišč): odstopanja so lahko do +/-0,50 m.«. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0002/2013 Datum: 11.7.2018 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAZARJE 636. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 247. člena Zakona o urejanju prostora -ZureP-2, Ur. l. RS, št. 61/2017) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (UG SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 29. redni seji dne 12.7.2018 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Nazarje je odločil, da se zemljišči s parcelno številko: • 1400/3, javno dobro, v izmeri 277 m2, vpisano v vložku 415, k.o. Šmartno ob Dreti in • 1400/2, javno dobro, v izmeri 67 m2, vpisano v vložku 415, k.o. Šmartno ob Dreti, izvzameta iz javnega dobra. 2. Na nepremičninah iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-0007/2014-29 Datum: 12.7.2018 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA ŠENČUR 637. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-41 - 1. faza Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1 B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUJFO in 61/2017 - ZureP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017 -ZureP-2) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 28. redni seji, dne 20.06.2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA ŠENČUR ŠE-41 -1. faza I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2017-UPB in 4/2018) (v nadaljevanju: OPN Šenčur) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja ŠE-41 (v nadaljevanju OPPN). (2) Ta odlok določa: • območje OPPN, • vplive in povezave s sosednjimi območji, • arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, • načrt parcelacije, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, • rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev, • dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev. (3) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P140660, v juniju 2018. 2. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) (1) S tem OPPN se načrtuje širitev obstoječe poslovne cone s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo. (2) Odlok določa celovito prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge infrastrukture. 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora: 1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Šenčur M 1:2000 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja: 2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:5000 3. Načrt območja z načrtom parcelacije: 3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500 3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra M 1:500 4. Načrt prostorske ureditve: 4.1 Zazidalna situacija - 1. etapa M 1:500 4.2 Zazidalna situacija - 2. etapa M 1:500 4.3 Prometno-tehnična situacija - 1. etapa M 1:500 4.4 Prometno-tehnična situacija - 2. etapa M 1:500 4.5 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500 (3) OPPN ima naslednje priloge: • izvleček iz OPN Šenčur, • prikaz stanja prostora, • strokovne podlage, • smernice in mnenja, • obrazložitev in utemeljitev OPPN, • povzetek za javnost. II. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora z oznako ŠE-40 in del enote urejanja prostora z oznako ŠE-41. (2) Območje OPPN obsega zemljišča oz. dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami (stanje GURS, januar 2018): • EUP ŠE-41: 1316/1, 1317/1, 1318/9, 1320, 1321, 1323/2, 1324/6, 1328/2, 1333/3, 1333/5, 1334/8, 1334/16, 1334/17, 1892/4, 1892/5, 1892/8, 1892/9, 1893/2, vse k.o. Šenčur (2119) • EUP ŠE-40: 1333/2, 1334/14, 1334/15, vse k.o. Šenčur (2119). (3) Površina območja OPPN meri cca. 1,8 ha. (4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg navedenih zemljišč v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno. (5) Območje OPPN je razdeljeno na pet funkcionalnih enot: • FE 1 je namenjena umeščanju novih stavb, • FE 2 je namenjena zunanjim ureditvam obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 1334/12, k.o. Šenčur, • FE 3 obsega traso občinske ceste Poslovna cona B (del že obstoječe ceste ter zemljišča za predvideno navezavo na južni krak križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik), • FE 4 predstavlja zemljišča, rezervirana za bodočo širitev glavne ceste G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik v štiripasovnico, • FE 5 predstavlja zemljišča, rezervirana za izvedbo navezave občinske ceste Poslovna cona B na dvopasovno spiralno krožno križišče K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik (južni krak križišča). (6) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega dela OPPN. III. Vplivi in povezave s sosednjimi območji 5. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN se nahaja na južnem robu naselja Šenčur in predstavlja severovzhodni del obstoječe Poslovne cone (PC Šenčur). V naravi območje predstavlja nepozidano in pretežno ravno zemljišče, ki je na severni strani omejeno z glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik, na vzhodni strani s kmetijskimi zemljišči, na južni in zahodni strani pa s površinami obstoječe PC Šenčur. (2) Območje OPPN predstavlja vzhodni rob obstoječe PC Šenčur in s tem mejo med urbanim delom naselja in kmetijskimi površinami. Zaradi navedenega je predvidena ozelenitev vzhodnega roba območja OPPN. (3) Območje OPPN je dostopno preko obstoječega cestnega omrežja znotraj PC Šenčur in sicer s ceste Poslovna cona B, ki se na glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik navezuje: • preko ceste Poslovna cona A in krožnega križišča K3 ter • preko ceste Poslovna cona B in južnega kraka križišča K6. (4) Predvidena je rekonstrukcija obstoječega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik in sicer se jo izvede v dveh etapah: • v prvi etapi (pred preureditvijo državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot enopasovno krožno križišče - začasna rešitev; • v drugi etapi (po preureditvi državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot dvopasovno spiralno krožno križišče - končna rešitev. (5) Za potrebe širitve državne ceste je v OPPN upoštevana rezervacija prostora za izvedbo dodatnih voznih pasov, kolesarske steze, hodnika za pešce ter avtobusnega postajališča. (6) Hkrati z rekonstrukcijo križišča K6 je predvidena tudi deviacija južnega kraka križišča K6 ter njegova navezava na cesto Poslovna cona B, ki poteka na južnem robu Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 območja OPPN. Tudi deviacija južnega kraka križišča K6 je predvidena v dveh etapah in sicer tako, da se potek trase ceste prilagaja lokaciji krožnega križišča K6. (7) Infrastrukturno se bo območje OPPN navezovalo na obstoječa omrežja komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture, ki potekajo v trasi občinske ceste Poslovna cona B. (8) Območje OPPN se delno prekriva z ureditvenim območjem državnega prostorskega načrta za predvideni prenosni plinovod R297B Šenčur - Cerklje na Gorenjskem (Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur - Cerklje na Gorenjskem, Uradni list RS, št. 66/2012). Z navedenim državnim prostorskim načrtom je preko območja OPPN (preko južnega kraka križišča K6) predviden dostop do obstoječega plinovodnega omrežja, ki poteka južno od območja OPPN. Dostop do obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja mora biti zagotovljen v vseh fazah izvajanja OPPN. (9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OPPN. IV. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 6. člen (vrste dopustnih gradenj) (1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: • gradnja novih objektov (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet in gabaritov), • rekonstrukcije objektov, • odstranitve objektov, • spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti), • vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, • gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin, • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, • gradnja, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter • utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč. 7. člen (dopustni objekti in dejavnosti) (1) Površina, namenjena gradnji stavb je določena le v funkcionalni enoti FE 1, preostale funkcionalne enote (FE 2, FE 3, FE 4 in FE 5) pa so namenjene zunanjim ureditvam ter površinam za urejanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture. (2) Primarno se na območje OPPN umešča naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 122 Poslovne in upravne stavbe, • 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, • 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, • 125 Industrijske stavbe in skladišča. (3) Poleg zgoraj naštetih se na območje kot spremljajoče dejavnosti lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 121 Gostinske stavbe, • 126 Stavbe splošnega družbenega pomena. (4) Spremljajoče dejavnosti lahko zasedejo največ 50% BTP posameznega objekta oz. največ 30 % površin na območju OPPN. (5) Na celotnem območju OPPN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI): • 211 Ceste, • 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja, • 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. 8. člen (opis načrtovanih rešitev po posameznih ureditvenih enotah) (1) Na območju OPPN je predvidena širitev obstoječe PC Šenčur s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo. (2) Zazidalne zasnove in zasnove zunanjih ureditev po posameznih funkcionalnih enotah (FE): FE 1: • obsega osrednji del območja OPPN; • pozidava znotraj FE 1 je omejena z gradbenimi mejami (GM); • na vzhodni strani FE 1 sta določeni dve gradbeni meji (GM-1 in GM-2), ki določata zahtevane minimalne odmike od roba funkcionalne enote; gradbeni meji sta določeni glede na pozicijo južnega kraka križišča K6; • pogoj za razširitev površine za umeščanje stavb do GM-2 je poleg izvedbe končne deviacije južnega kraka križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik tudi enotno lastništvo zemljišč znotraj funkcionalne enote FE 1; • dostop do FE 1 je predviden preko rekonstruiranega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik; • pozicije ter število uvozov z občinske ceste se lahko prilagajajo predvideni pozidavi znotraj funkcionalne enote; • preko površine, znotraj katere se lahko umeščajo stavbe, poteka trasa obstoječe fekalne kanalizacije (zahtevan minimalni odmik novih objektov je 3,00 m na vsako stran od cevi kanalizacije, premer cevi je 350 mm); • dopustna je prestavitev obstoječe trase kanalizacije, v kolikor je pridobljeno soglasje lastnika in upravljavca. FE 2: • obsega skrajni jugozahodni del območja OPPN; • FE 2 je namenjena zunanjim ureditvam (zelenice, prometne, parkirne oz. manipulativne površine) obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 1334/12, k.o. Šenčur; • dostop do FE 2 je urejen preko obstoječega cestnega omrežja znotraj PC Šenčur. FE 3: • obsega skrajni južni del območja OPPN; • FE 3 obsega traso občinske ceste Poslovna cona B (del že obstoječe ceste ter zemljišča za predvideno navezavo na južni krak križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik). FE 4: • obsega skrajni severni del območja OPPN; • FE 4 predstavlja zemljišča, rezervirana za bodočo širitev glavne ceste G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik v štiripasovnico. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 FE 5: • obsega skrajni vzhodni del območja OPPN; • FE 5 predstavlja zemljišča, rezervirana za izvedbo navezave občinske ceste Poslovna cona B na južni krak dvopasovnega spiralnega krožnega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik. 9. člen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje celotnega območja mora biti usklajeno, hkrati je treba upoštevati tudi oblikovanje objektov na stičnih območjih. (2) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali (enostavnejše členitve fasad, dopustni so uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov). (3) Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju fasad objektov, ki so obrnjene proti glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik. (4) Prezračevalne in druge tehnološke naprave na fasadah in strehah objektov morajo biti oblikovno zastrte. (5) Dovoljena je masivna in montažna gradnja. (6) Strehe novih objektov naj bodo ravne oz. v minimalnih naklonih in praviloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad (dopustni so npr. napušči kot arhitekturni poudarki). (7) Dovoljujejo se poudarki in nadstreški, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe in okolice. (8) Izbor kritin in barva kritin morata biti načeloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni. Dopustna je izvedba ozelenjenih streh. (9) Na strehah objektov je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika), vendar naj bodo ti umeščeni zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo območja in širše okolice. (10) Vse stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo. (11) Za vse objekte v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta. 10. člen (lega objektov na zemljišču) (1) Površina, znotraj katere se lahko umešča eno ali več stavb je določena v Fe 1 in je omejena z gradbeno mejo. (2) Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišč. (3) Izven okvirov gradbenih mej je poleg zunanjih ureditev (površine za mirujoči promet, dostopi, krajinske ureditve, ipd.) možna podzemna izraba (gradnja kletnih etaž), vključno z uvoznimi klančinami v kletne etaže, in gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter nadstreškov in vratarnic, pod pogojem, da se ne posega v trase interventnih poti ter v trase komunalnih vodov in v druga območja varovanj oz. so za take primere pridobljena soglasja upravljavcev. (4) Znotraj funkcionalne enote FE 1 se lahko določi ena ali več parcel za gradnjo. Parcela, namenjena gradnji, mora biti določena tako, da poleg gradnje stavbe oz. objekta omogoča tudi njegovo nemoteno uporabo in vzdrževanje ter zagotavlja površine za manipulacijo, mirujoči promet in zelene površine. (5) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z zazidalno situacijo oz. v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom. (6) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. (7) Kjer odmiki od sosednjih zemljišč niso določeni z gradbenimi mejami, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. (8) Dovoljen faktor pozidanosti parcele za gradnjo je do 60% ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega z OPPN določenih gradbenih mej ter da se znotraj parcele za gradnjo zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu in s tem odlokom določen minimalni delež zelenih površin. (9) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. (10) V grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območja funkcionalne enote FE 1 in površine, znotraj katere se lahko umeščajo stavbe (omejena je z gradbenimi mejami, GM-1 in GM-2), prikazana tudi ena izmed možnih variant pozidave območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vključno z zunanjimi ureditvami) se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. 11. člen (gabariti objektov) (1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo funkcionalne enote FE 1, gradbenimi mejami, dopustnim faktorjem zazidanosti parcele, z zahtevanim deležem zelenih površin ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo. (2) Maksimalni višinski gabariti stavb in vseh drugih objektov na območju so omejeni na 12,5 m nad koto terena ob hkratnem pogoju, da ne posegajo v vodoravno omejitveno ravnino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se na območju OPPN nahaja na nadmorski višini 408 metrov (omejitev velja za vse dele objektov, tudi za klimatske naprave, antene in druga morebitna zvišanja osnovne višine objekta). (3) Znotraj dopustne višine stavb je dopustna izvedba poljubnega števila etaž. (4) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je dovoljena gradnja več kletnih etaž. 12. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Območje OPPN na vzhodni strani meji na odprte kmetijske površine, zato se za zmanjšanje vizualnega vpliva nove pozidave na obstoječo kulturno krajino vzhodni rob območja OPPN zasadi s pasom visokodebelne vegetacije. Za izvedbo predvidene zasaditve je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture. (2) Ureditev zelenega pasu v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa, in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Zasaditve se predvidi izven pregledne berme, preglednostnih trikotnikov ter izven prostora za postavitev prometne signalizacije in opreme. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 (3) V okviru posamezne parcele za gradnjo je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin. (4) Izbrane rastlinske vrste za urejanje zelenih površin znotraj območja OPPN morajo biti avtohtone in ne smejo biti prenašalke hruševega ožiga. Prepovedana je uporaba invazivnih tujerodnih vrst rastlin ter pri drevesnih vrstah uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce. (5) Višinske kote zunanjih ureditev objektov morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest v območju in kotam okoliškega terena. (6) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvedela v kaskadah. (7) Oporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno oblikovani in obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni. (8) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Odvajanje meteornih vod iz parkirnih površin mora biti urejeno preko lovilcev olj. (9) Parkirni prostori za potrebe objektov morajo biti zagotovljeni v sklopu parcel za gradnjo posameznih objektov, lahko se jih zagotavlja tudi pod nivojem terena (v kletnih etažah objektov). (10) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad kletnimi garažami. (11) Na celotnem območju OPPN je ob upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju dopustno umeščanje objektov za oglaševanje. Višina samostojnih objektov za oglaševanje ne sme presegati dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorske višine 408 m). (12) Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih enake barve. Višina ograj je lahko največ 2,00 m. (13) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. (14) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestnega sveta 0,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. (15) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (16) Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Na območjih uvozov na gradbene parcele morajo biti ograje odmaknjene od cestnega telesa minimalno 5,0 m. Odstopanje je dopustno ob soglasju upravljavca cest. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. (17) Morebitno postavitev ograj, zasaditev, objektov za oglaševanje, ipd. v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti njegovo soglasje. Pri načrtovanju je med drugim treba upoštevati, da morajo biti ograje, zasaditev, objekti za oglaševanje, ipd. ob državni cesti postavljene izven pasu za postavitev prometne signalizacije in opreme ter izven pregledne berme in preglednostnih trikotnikov. (18) Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Izvedena mora biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 13. člen (pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postavljati ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte: • pomožni objekt v javni rabi, • ograja in podporni zid, • rezervoar, • vodnjak in vodomet, • priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, • samostojno parkirišče, • kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, • športno igrišče na prostem, • vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, • objekt za oglaševanje, • pomožni komunalni objekt, • pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • objekti (tudi proizvodi), ki niso trajno povezani s tlemi. Ti objekti se lahko umeščajo le na parceli, namenjeni gradnji stavbe, h kateri pripadajo in sicer najdlje za čas njenega obstoja. (2) Za gradnjo in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati OPN Šenčur, vključno s Prilogo 1. V. Načrt parcelacije 14. člen (načrt parcelacije) (1) Območje OPPN je skladno z Zazidalno situacijo razdeljeno na (5) pet funkcionalnih enot. (2) Funkcionalna enota FE 1 se lahko deli na več parcel za gradnjo, vendar mora velikost in oblika posameznih parcel upoštevati oz. zagotoviti: • odmike od parcelnih mej, gradbenih črt in podobno, • namen, velikost in zmogljivost objektov, • možnost priključitve na javno prometno omrežje in na infrastrukturne vode, objekte in naprave, • lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča, • spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, • manipulativne površine), • predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila, • potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah. (3) Ne glede na določila tega člena je dopustna tudi parcelacija preostalih funkcionalnih enot, npr. za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture (ceste, transformatorske postaje, črpališča, zadrževalniki, ipd ...). (4) Mejne točke novih parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz grafičnega dela OPPN. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 15. člen (javne površine) (1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele namenjene javnim cestam in obsegajo zemljišča in dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami (vse k.o. Šenčur): • FE 1: 1317/1, 1318/9, 1320, 1321 in 1323/2 (po izvedbi dvopasovnega spiralnega krožnega križišča K6 ter prilagoditvi pozicije južnega kraka križišča K6 na končno stanje, se zemljišča, potrebna za začasno traso južnega kraka križišča K6 lahko priključijo k območju za umeščanje stavb, kot to določa potek GM -2 ter vzhodna meja funkcionalne enote FE 1); • FE 3: 1316/1, 1317/1, 1333/5 in 1893/2; • FE 4: 1320, 1321, 1323/2, 1324/6, 1328/2, 1334/15 in 1893/2; • FE 5: 1317/1, 1318/9 in 1320. • (2) Površine, namenjene javnemu dobru, so prikazane v grafičnem delu OPPN. VI. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. člen (pogoji za prometno urejanje) Ureditve na območju glavne ceste G2-104/1136 Kranj-Brnik: (1) Območje OPPN je dostopno preko obstoječega cestnega omrežja znotraj PC Šenčur in sicer s ceste Poslovna cona B, ki se na glavno cesto G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik navezuje: • preko ceste Poslovna cona A in krožnega križišča K3 ter • preko južnega kraka križišča K6. (2) Predvidena je rekonstrukcija obstoječega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik in sicer se jo izvede v dveh etapah: • v prvi etapi (pred preureditvijo državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot enopasovno krožno križišče - začasna rešitev; • v drugi etapi (po preureditvi državne ceste v štiripasovnico) se križišče K6 izvede kot dvopasovno spiralno krožno križišče - končna rešitev. (3) Začasna rešitev (1. etapa) rekonstrukcije križišča K6 (enopasovno krožno križišče) se izvede skladno z izdelano projektno dokumentacijo: Izvedbeni načrt za izvedbo - Ureditev enopasovnega montažnega krožnega križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj-Spodnji Brnik, v km 2+710 (cca), načrt križišča, št. projekta: P-542, Planing, d.o.o., maj 2016. (4) Končna rešitev (2. etapa) rekonstrukcije križišča K6 (dvopasovno spiralno krožno križišče) se izvede skladno z izdelano projektno dokumentacijo: IDP -Rekonstrukcija glavne ceste G2-104/1136, Kranj -Spodnji Brnik, od km 2+125 do km 3+150, št. projekta: 531, BPI - Biro za projektiranje in inženiring d.o.o., september 2017. (5) V OPPN je na osnovi navedenih projektov predvidena rezervacija prostora za bodočo ureditev državne ceste G2-104/1136 Kranj-Sp. Brnik na tangiranem odseku. Ureditve na območju OPPN: (6) Znotraj območja OPPN je predvidena deviacija južnega kraka križišča K6 ter njegova navezava na obstoječo občinsko cesto Poslovna cona B. (7) Deviacija južnega kraka križišča K6 se izvede v dveh etapah: • v prvi etapi se južni krak prilagodi poziciji začasnega enopasovnega krožnega križišča K6 ter poteka preko vzhodnega dela funkcionalnih enot FE 1 in FE 4 ter delno preko FE 5; • v drugi etapi se južni krak prilagodi poziciji dvopasovnega spiralnega krožnega križišča K6 ter poteka preko vzhodnega dela funkcionalne enote FE 4 in preko FE 5 ter delno izven območja OPPN. (8) Prečni profil južnega kraka križišča K6 mora biti: • v prvi etapi: cestišče širine najmanj 6,30 m, enostranski pločnik širine najmanj 1,60 m; • v drugi etapi: cestišče širine najmanj 6,50 m, enostranski pločnik širine najmanj 1,60 m ter obojestranska kolesarska steza širine najmanj 1,50 m. (9) Iz ceste Poslovna cona B je potrebno urediti priključek na obstoječo javno pot (JP 890731), ki poteka južno od območja OPPN. (10) Ob deviaciji občinske ceste je (v obeh etapah) potrebno urediti javno razsvetljavo, ki se jo naveže na obstoječi sistem javne razsvetljave ob cesti Poslovna cona B. (11) Do vseh objektov na območju morajo biti zagotovljene intervencijske poti in dostopi za komunalna vozila. (12) Za potrebe novogradenj je v okviru parcel za gradnjo potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z OPN Šenčur. (13) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. (14) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. (15) Poleg zahtevanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 parkirnih mest, potrebno zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila. (16) Prometne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OPPN. 17. člen (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) (1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (2) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sisteme komunalne in druge infrastrukture. (3) Nova infrastrukturna omrežja se praviloma umešča v koridorje javnih prometnic. Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse električne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. (4) Načrtovana komunalna oprema območja obsega: dovoze, elektriko, vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo, plin in telekomunikacijsko omrežje. (5) Vse stavbe je potrebno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse parcele, namenjene gradnji, pa morajo imeti zagotovljeno priključevanje na javno cestno omrežje. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 (6) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov. (7) Potrebno je upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. (8) Gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno. (9) Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi. 18. člen (vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje) (1) Za potrebe oskrbe objektov z vodo je potrebno izvesti povezavo obstoječega vodovoda (DN150), ki poteka v trasi ceste Poslovna cona B z obstoječim vodovodom (DN150), ki se nahaja na območju križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik. (2) Na javnem vodovodnem omrežju se predvidijo ustrezno razporejeni hidranti namenjeni požarni varnosti. Voda za požarno varnost se iz javnega vodovoda zagotavlja v količini 10 l/s. (3) Za povezavo vodovodnega omrežja ter izvedbo priključkov za predvidene objekte je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s predpisi s področja vodovoda in skladno s pogoji pristojnega upravljavca vodovoda. (4) Na obstoječem vodovodnem omrežju, v trasi ceste Poslovna cona B, je že pripravljen slepi priključni vod , ki se ga po potrebi prestavi na ustrezno lokacijo. Za potrebe drugih objektov se lahko izvede dodatne odcepe za hišne priključke. (5) Voda za gašenje se znotraj gradbenih parcel lahko zagotavlja le preko merilne naprave. 19. člen (odvajanje odpadnih in padavinskih vod) Odpadna kanalizacija: (1) Vsi objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega omrežja, morajo biti priključeni na omrežje javne fekalne kanalizacije, ki se zaključi s Centralno čistilno napravo Kranj. (2) Za potrebe priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje se znotraj območja OPPN predvidi gradnja novih priključkov z navezavo na fekalni kanal, ki poteka na južni strani območja v cesti Poslovna cona B. (3) Preko južnega in vzhodnega dela funkcionalne enote FE 1 poteka trasa obstoječe fekalne kanalizacije (zahtevan minimalni odmik novih objektov je 3,00 m na vsako stran od cevi kanalizacije, premer cevi je 350 mm). V primeru umeščanja objektov na območje obstoječega fekalnega kanala, je predhodno potrebna njegova prestavitev izven območja površin za umeščanje stavb (omejena so z GM). Prestavitev kanala je potrebno izvesti skladno s pogoji upravljavca. (4) Za priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje ter za morebitno prestavitev obstoječega kanala je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s predpisi s področja odpadnih vod in skladno s pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Padavinska kanalizacija: (5) Padavinske vode je potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico na zemljišču investitorja. (6) Padavinska voda z javnih površin se preko novo predvidene meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice. Tehnološke odpadne vode: (7) V primeru nastajanja tehnoloških odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj na svoji gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne vode. (8) Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska odpadna voda, mora pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. 20. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Zahodno od območja OPPN se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP 1264 PC Šenčur 4, od katere je za potrebe napajanja območja, v cesti Poslovna cona B, že zgrajena elektro-kabelska kanalizacija. (2) Za potrebe napajanja novih porabnikov na območju OPPN je potrebno zgraditi nove NN priključke iz obstoječe TP 1264 PC Šenčur 4 do priključno merilnih omaric na parcelah posameznih objektov. (3) Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelnih mejah posameznih objektov oziroma morajo biti dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. (4) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. (5) Za priključitev na elektroenergetsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s tehničnimi predpisi in standardi ter skladno s pogoji pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja. (6) Točen način priključitve bo podan v soglasju za priključitev, ko bodo poznane potrebe po električni moči. (7) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. (8) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. 21. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Na južni strani območja OPPN v cesti Poslovna cona B ter na severni strani območja OPPN ob državni cesti potekajo obstoječi TK vodi upravljavca Telekom Slovenije. (2) Na vzhodni strani območja OPPN se za zagotovitev redundantnih povezav predvidi povezava med obstoječimi TK vodi. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 (3) Iz obstoječe kabelske kanalizacije Telekoma so v cesti Poslovna cona B že izvedeni odcepi do območja OPPN. (4) V trasi ceste Poslovna cona B poteka tudi TK kabelska kanalizacija upravljavca T2 iz katere so že izvedeni odcepi do območja OPPN. (5) Za priklope objektov na telekomunikacijska omrežja je potrebno izdelati projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami. (6) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. (7) Morebitno potrebne prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca. Za prestavitev obstoječih telekomunikacijskih naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč. (8) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede upravljavec TK omrežja. 22. člen (plinovodno omrežje) Distribucijsko plinovodno omrežje: (1) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina na obravnavanem območju je PETROL, d.d., Ljubljana. (2) Za poseganja v varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina se upošteva Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/2014 in 81/2015). (3) Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. (4) V varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen. (5) Za vse posege in ureditve v varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina je potrebno pridobiti soglasje operaterja. (6) Plinovodne cevi obstoječega distribucijskega sistema zemeljskega plina potekajo ob južnem, severnem in zahodnem robu območja OPPN. (7) Za priključitev na obstoječ distribucijski sistem zemeljskega plina plinovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana skladno s pogoji operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. (8) Hišni plinovodni priključki se izvedejo iz obstoječega plinovoda v cesti Poslovna cona B. Prenosno plinovodno omrežje: (9) Obravnavano območje ne sega v varovalne pasove obstoječih prenosnih plinovodov, se pa območje OPPN delno prekriva z ureditvenim območjem državnega prostorskega načrta za predvideni prenosni plinovod R297B Šenčur - Cerklje na Gorenjskem (Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R297B Šenčur - Cerklje na Gorenjskem, Uradni list RS, št. 66/2012). Z navedenim državnim prostorskim načrtom je preko območja OPPN (preko južnega kraka križišča K6) predviden dostop do obstoječega plinovodnega omrežja, ki poteka južno od območja OPPN. Dostop do obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja mora biti zagotovljen v vseh fazah izvajanja OPPN. 23. člen (ravnanje z odpadki) (1) Na gradbenih parcelah objektov je treba zagotoviti prevzemna mesta za zbiranje komunalnih odpadkov, ki morajo biti primerne velikosti, asfaltirana ali tlakovana ter dostopna pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. (2) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir. (3) S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki. (4) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 24. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Obravnavano območje OPPN se nahaja v vplivnem območju enote kulturne dediščine Šenčur - Vas, EŠD 14469, naselbinska dediščina. (2) V kolikor predhodne arheološke raziskave ne bodo opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine zaradi varstva arheoloških ostalin, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (3) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del. (4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja tudi obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. (5) Za gradnjo in druge posege na podlagi tega odloka ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave 25. člen (varstvo narave) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje. 26. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč. (2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. 27. člen (varstvo voda) (1) Območje OPPN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. (2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in parkirnih površin preko lovilcev olj in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice. (3) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (4) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. 28. člen (varstvo tal) (1) Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in druge manipulativne površine. Čas in obseg gradnje je treba omejiti na za gradbišče določeno območje in za gradnjo določen čas. (2) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah. (3) Na nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna stopnja stabilnosti terena. (4) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. 29. člen (varstvo pred hrupom) (1) Obravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Za vse objekte oziroma varovane prostore v objektih, kjer bo treba zagotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom, mora biti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazana ustrezna zvočna zaščita objektov in predvidena ustrezna pasivna zaščita. (3) Izvedba vseh protihrupnih ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost investitorjev novih posegov. 30. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 31. člen (varstvo pred požarom in drugimi nesrečami) (1) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti: • pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja; • odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve; • neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila; • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi); • površine za potrebe evakuacije. (2) Za območje OPPN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem, d.o.o., št. 0021-02-18 SMPV, februar 2018, v katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte in ureditve na območju OPPN. (3) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti. (4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi. (5) Manipulacijske površine ob objektih morajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. (6) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte. (7) Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah ter z izbranimi materiali preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi. (8) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter omogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton. (9) Intervencijske poti morajo ohranjati predpisan svetli profil, drevesa, urbana oprema in druge grajene oziroma nepremične ovire ne smejo posegati vanj. (10) V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na območju OPPN. (11) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno projektni pospešek tal (0,225g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje. (12) Območje OPPN ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 X. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje prostorske ureditve 32. člen (etapnost izvedbe) (1) OPPN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme , da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov. (2) Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju. (3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. (4) Rekonstrukcija križišča K6 na glavni cesti G2-104/1136 Kranj - Sp. Brnik, deviacija ter navezava južnega kraka križišča K6 na cesto Poslovna cona B morajo biti izvedene najkasneje do pričetka uporabe objektov na območju OPPN. 33. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. (4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo. XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 34. člen (dopustna odstopanja) Odstopanja pri legi in velikosti objektov: (1) Toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo regulacijskih linij je D0,50 m. (2) Dopustna so odstopanja navzdol od dopustnega višinskega gabarita stavb (12,5 m nad koto terena ter nadmorska višina 408 m), odstopanje navzgor pa je dopustno le v primeru, če so novi objekti zakriti z drugimi enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Za tako preseganje mora biti pridobljeno soglasje Agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. (3) V grafičnem delu OPPN je poleg prikaza območja, znotraj katerega se lahko umeščajo stavbe (omejeno je z gradbenimi mejami), prikazana tudi ena izmed možnih variant pozidave območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov (vključno z zunanjimi ureditvami) se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi. (4) V kolikor je lastništvo zemljišč znotraj FE 1 enotno, se faktor pozidanosti lahko zagotavlja na območju celotne FE 1, enako velja za zagotavljanje površin za mirujoči promet ter za zagotavljanje zahtevanega deleža zelenih površin. Odstopanja od predvidene parcelacije: (5) Znotraj posameznih funkcionalnih enot je dovoljeno združevanje in delitev zemljišč. (6) Po izvedbi predvidenih prometnih ureditev se parcelacija lahko prilagodi izvedenemu stanju, tudi če to ni skladno z območji funkcionalnih enot. Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: (7) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevarstvenega vidika. Zaradi odstopanj ne sme biti ovirana izvedba z OPPN predvidenih ureditev, prav tako se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (8) Odstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na infrastrukturna omrežja zunaj območja OPpN so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. (9) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prometne, komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. (10) Ob soglasju upravljavcev cest je možno prilagajanje pozicij uvozov na posamezne gradbene parcele. XII. Končne določbe 35. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi: • odstranitev naprav in objektov, • vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč), • postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OPPN, • spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. 36. člen (vpogled) OPPN je na vpogled na Občini Šenčur in na Upravni enoti Kranj. 37. člen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Št. 35/10.7.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 38. člen (veljavnost) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Šenčur in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 350-00014/2017-13 Datum: 20.06.2018 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VOJNIK 638. Sklep o javni razgrnitvi osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN -Slemenšek Tomažak) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše -preselitev kmetije Slemenšek (Tomažak) Na podlagi 60. člena Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) v nadaljevanju besedila ZPNačrt, Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše - preselitev kmetije Slemenšek (Tomažak), Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016), je župan Občine Vojnik sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN - SLEMENŠEK TOMAŽAK) NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMBE NAMENSKE RABE ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV IN STANOVANJSKE HIŠE - PRESELITEV KMETIJE SLEMENŠEK (TOMAŽAK) I. Župan Občine Vojnik odreja javno razgrnitev osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono Vojnik (OPPN Slemenšek Tomažak), ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT Sevnica, št. 5/18. II. Območje izdelave OPPN bo namenjeno preselitve dela kmetije Tomažak. Kmetija se trenutno nahaja v vzhodnem delu naselja Razgor, kjer je prostorsko zelo omejena in nima možnosti širitve. Objekti kmetije na naslovu Razgor 16, so trenutno obdan s stanovanjskimi hišami in ni možnosti širitve v neposredni bližini. OPPN se nahaja na območju kmetijskih zemljišč v naselju Razgor cca 65m-1l0m od matičnega kmetijskega gospodarstva in zajema kmetijska zemljišča naslednjih parc. št.: 1358-del, 1357/1-del(javna cesta) 1347-del in 1350/2 vse k.o. Šmiklavž. Velikost območja OPPN znaša cca 5650,00m2 Na območju OPPN ni komunalnih vodov. Predvideni objekti bodo priključeni na vodovodno in električno omrežje. Območje se preko obstoječe dovozne ceste in že zgrajenega priključka priključuje na lokalno cesto. III. Javna razgrnitev osnutka OPPN, se začne naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem glasilu slovenskih občin, in sicer v prostorih Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik. Javna razgrnitev traja 30 dni. Javna obravnava bo v sredo 1.8.2018 ob 15.30 v sejni sobi Občine Vojnik (I.nadstropje), Keršova 8, Vojnik. Na tem naslovu je na vpogled tudi javno razgrnjeni osnutek. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. IV. V tridesetih dneh javne razgrnitve lahko pristojni organ KS posreduje pripombe in svoja stališča županu Občine Vojnik. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se KS strinja s predlogom. Pripombe in stališča iz prvega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošiljajo županu Občine Vojnik. Le-ta zavzame do njih stališče, ki jih posreduje v potrditev Občinskemu svetu Občine Vojnik. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0001/2018-4 Datum: 10.7.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan 639. Sklep o javni razgrnitvi osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Kotnik v Socki (del prostorske enote EUP SO-42) Na podlagi 60. člena Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 -ZUreP-2) v nadaljevanju besedila ZPNačrt, Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Kotnik v Socki (del prostorske enote EUP SO-42), Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016), je župan Občine Vojnik sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE KOTNIK V SOCKI (DEL PROSTORSKE ENOTE EUP SO-42) I. Župan Občine Vojnik odreja javno razgrnitev osnutka občinskega podrobnega prostorskega, ki ga je izdelalo podjetje Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p, Grudnova 6, 3000 Celje št. 157/2017. II. Občina Vojnik je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) pristopila k izdelavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Kotnik v Socki (del prostorske enote EUP SO-42) (v nadaljevanju: OPPN). Sklep o začetku postopka priprave OPPN je bil objavljen v uradnem glasilu slovenskih občin dne 8.12.2017 (št. 56/2017). Št. 35/10.7.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1571 Nadaljnji postopek priprave OPPN je potekal po naslednjem vrstnem redu (vsa dokazila se hranijo v spisu postopka v arhivu Občine Vojnik). Območje izdelave OPPN za del območja enote urejanja prostora ( EUP) SO-42 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 59/16, 6/17-spremembe in dopolnitve OPN) v nadaljevanju: OPN) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako SO-42. Območje OPPN meri 0,4 ha in obsega zemljiške parcele št. 161/2, 162/4, 199/2 k.o. Čreškova. Načrtovana je gradnja ene stanovanjske stavbe etažnosti do največ K+P+1+M. Območje je že komunalno opremljeno in prometno neposredno dostopno iz lokalne ceste. III. Javna razgrnitev osnutka OPPN, se začne naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem glasilu slovenskih občin, in sicer v prostorih Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik. Javna razgrnitev traja 30 dni. Javna obravnava bo v sredo 1.8.2018 ob 15.30 v sejni sobi Občine Vojnik (I.nadstropje), Keršova 8, Vojnik. Na tem naslovu je na vpogled tudi javno razgrnjeni osnutek. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. IV. V tridesetih dneh javne razgrnitve lahko pristojni organ KS posreduje pripombe in svoja stališča županu Občine Vojnik. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se KS strinja s predlogom. Pripombe in stališča iz prvega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošiljajo županu Občine Vojnik. Le-ta zavzame do njih stališče, ki jih posreduje v potrditev Občinskemu svetu Občine Vojnik. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0008/2017-3 Datum: 10.7.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 35/10.7.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1571 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 631. Obvestilo O pridobitvi potrdila 1578 Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko sheme pomoči OBČINA CIRKULANE Stran 632. Tehnični pravilnik o ravnanju s 1578 komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane 633. Sklep o številu in vrsti oddelkov ter 1593 zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest OBČINA KIDRIČEVO Stran 634. Odlok o rebalansu 2 proračuna 1593 Občine Kidričevo za leto 2018 OBČINA MARKOVCI Stran 635. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1595 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) OBČINA NAZARJE Stran 636. Sklep o izvzemu iz javnega dobra 1597 OBČINA ŠENČUR Stran 637. Odlok o občinskem podrobnem 1597 prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-41 - 1. faza OBČINA VOJNIK Stran 638. Sklep o javni razgrnitvi osnutka 1607 Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN -Slemenšek Tomažak) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše - preselitev kmetije Slemenšek (Tomažak) 639. Sklep o javni razgrnitvi osnutka 1607 Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Kotnik v Socki (del prostorske enote EUP SO-42)