223
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 2 8. junija t. 1. spominja se predsednik dr. S mol k a umrlega posl. dr. Herbsta, naučni minister dr. G a u t s c h odgovarja na dve interpelaciji, posl. dr. Kramar in dr. Fan-derlik pa interpelujeta vlado zaradi odstranitve čeških grbov raz hišo brnske „Besedea povodom cesarskih slavnostij v Brnu. Na to se nadaljuje razprava o stavbenih obrfcih. Poročevalec dr. Exner izjavlja, da prevzame vnovič odloženo poročanje. Posl. dr. Ebenhoch očita vladnemu zastopniku baronu Plappartu neopravičeno in nekonštitucijonalno izjavo, ker se je v odseku izrekel, da vlada zakona ne bo predložila v Najvišje potrjeDJe, ako se vsprejme Zallingerjev predlog. Govornik vpraša vladnega zastopnika, ako je bil od pristojnih ministrov pooblaščen izjaviti se tako, in ako ne, kako se hoče opravičiti. Pojasnila je treba takoj, da se bode vedel konservativni klub potem ravnati. Mej govorom posl. dr. Ebenhocha slišali so se večkrat pritrjevalni in odobrovalni klici njegovih somišljenikov. Predsednik da na to besedo posl. baronu Wid-mannu. Proti temu se odločno ugovarja in zahteva se, da vladni zastopnik takoj odgovori. Predsednik pravi, da vladnega zastopnika k temu ne more siliti. Zdaj govori posl. Widmann, znabiti oglasi se za tem vladni zastopnik. Nastal je velik nered in slišali so se klici: Vladni zastopnik mora prej govoriti! Vladni zastopnik baron Plappart izjavlja, da on ne more odgovoriti in da je to stvar ministrov, njegovih predstojnikov.   Velik nemir nastal je vsled teh besed   in slišali so se
v
klici: Škandal! Nečuveno! Kje so ministri! Kratko, zavladal je velik nered. Predsednik zvoni in pravi, da ima besedo posl. AVidmano, a temu se odločno ugovarja, rekoč: Prej ne sme govoriti, da pridejo ministri. Posl. dr. Lueger zahteva, da pridejo ministri in odgovarjajo. Posl. Plen.er predlaga konec seje. Temu se živahno ugovarja. Posl. dr. Pattai je proti Plenerjevemu predlogu in odobrava stališče Ebenhochovo. Posl. dr. Lueger zahteva, da razprave ni nadaljevati, predno se ministri ne izjavijo. Pokazati je treba ministrom, da so oni naše sluge, ne pa mi njih. Posl. Plenerjev predlog se ne vsprejme. Posl. Widmann se zaganja v Exnerjev predlog in pravi, da ni potreba pritrditve deželnega odbora za določitev izvzetih krajev, ampak zadostno je, če se deželni odbor le zasliši. Posl dr. Zucker in Zallinger se v vsem strinjata z Exnerjevim predlogom, le nasvetujeta nekatere premembe. Ko se izroči še nekaj interpelacij se seja zaključi.
V seji dne 2. julija naznani predsednikov namestnik baron Chlumecky da se je predsednik dr. Smolka šel zdravit v neko kopališče in da se bode komisija zaradi posvetovanja draginjskih priklad državnim uradnikom sešla dne 4. julija. Ko se na to izroči par nujnih predlogov in več interpelacij, izjavi ministerski predsednik grof Taaffe, da je bil vladni zastopnik pooblaščen izreči se v znanem smislu v obrtnem odseku. Ob ednem se izreka odločno proti izrazu, da bi bili ministri sluge poslancev, temveč sluge Nj. Veličanstva cesarja. Posl. dr. Pattai obžaluje, da je vlada postala strankarska in izreka nado, da v prihodnje ne bo več mešala cesarske sankcije v debate. Posl. dr. Lueger prijema minister-skega predsednika grofa Taaffeja, češ, da mu ta ni tako pohlevno odgovarjal kakor Ebenhochu, temveč ga kar oštel. Grof Taaffe temu odločno ugovarja in trdi, da je obema stvarno odgovarjal. Ko so govorili še posl. Engel, Pininski, poročevalec   in   vladni zastopnik,   vsprejel   se   je  Widmannov
224
predlog. Več drugih paragrafov rešilo se je brez debate. Posl. P i ni n s ki izjavlja v imenu poljskega kluba, da bodo Poljaki zaradi tega, ker je obveljal predlog Widmannov glasovali v tretjem branji proti zakonu. V istem smislu izjavil se je tudi posl. dr. Kaizl v imenu Mladočehov. Poročevalec obžaluje te izjave, ker zdaj ni gotovo, da bi zakon obveljal. Ko se izroči še nekaj interpelacij se seja na to zaključi.
V seji dne 4. julija predlaga posl. Plener, da je ranjkemu Herbstu postaviti v poslopji državne zbornice na državne stroške spomenik in sicer doprsni kip njegov. Predlog izroči se budgetnemu odseku. — Da bi pa predlog tudi prodrl in bi se Herbstu res napravil spomenik, to se bode težko zgodilo. — Na to se je nadaljevala razprava o stavbenih obrtih. Govorilo je več poslancev. Zakon vsprejel se je z nekaterimi premembami v drugem branji.
Komisija za določitev draginjskih priklad državnim uradnikom imela je svojo sejo dne 4. t. m. in se je z večino glasov izrekla za podporo v znesku 500.000 gid.
Moravsko. — Poslanec Fanderlik je v nedeljo svojim voliicem razkladal sedanji politični položaj. On želi, da bi se Cehi zjedinili. To zjedinjenje pa ni mogoče na tisti podlagi, kakor hočejo Mladočehi. Moravci ne morejo tebi nič meni nič iti v opozicijo, ker bi s tem le utrdili moč zjedinjene levice. Odrinili bi od sebe Jugoslovane, češke veleposestnike, nemške konservativce in Poljake, brez katerih pomoči ničesa ne opravijo. Vedno se bodo pa moravski češki poslanci prizadevali, da uničijo nemško gospodstvo v tej deželi.
Hrvatsko. — Kakor znano, je vlada razpustila zagrebški mestni zastop. Vlada sedaj sestavlja nov seznam volilcev. Opozicija pa po svojih glasilih temu ugovarja, ker po obstoječih postavah se morajo volitve vršiti po prejšnjem seznamu volilcev.
Ogersko. — Na Ogerskem je že precej časa prepir mej cerkvijo in državo zaradi vpisovanja in naznanjanja krstov otrok iz mešanih zakonov. Po ogerski postavi iz 1868. leta se morajo sinovi iz mešanih zakonov odgojevati v očetovi in hčere v materni veri. Ta zakon se pa ne vjema z načeli katoliške cerkve, pa tudi sicer ni posebno umesten, ker se ž njim v rodbinah napravljajo kaj neznosne razmere. Zaradi tega se pa katoliška duhovščina upira temu zakonu. Ko je učni minister zaukazal, da mora katoliški duhovnik, ki krsti otroka, ki se po državni postavi mora odgojiti v drugi veri, to naznaniti dušnemu pastirju dotične vere, so se vsi katoliški duhovniki temu ustavili. Več katoliških duhovnikov je že bilo kaznovanih, ker niso hoteli ravnati se po ministrovem ukazu. Mej ogersko vlado in cerkvijo so se potem vršila o tej stvari pogajanja, ki pa niso privela do sporazumljenja. Te dni je v gospodski zbornici ogerski predlagal ostrogonski nadškof ogeiski knez primas Vaezarv, da naj se gori omenjena državna postava premeni, ali pa tako tolmači, da se sinovi iz mešanih zakonov imajo odgojiti v očetovem, hčere pa v maternem jeziku le tedaj, če se stariši o veri otrok ne morejo sporazumeti. Učni minister se je pa izrekel proti temu predlogu, ker bi se ž njim državna postava tako rekoč razveljavila. Eekel je pa, da se hoče ozirati po možnosti na želje škofov pri kodifiko-vanji (postavnem vrejenji) rodbinskega prava. Da pa duhovščina ne bode imela prilike vedno upirati se državni postavi, hoče vvesti za otroke iz mešanih zakonov civilne matrike, to je občinam zaukazati, da bodo vpisavale rojstva otrok iz mešanih zakonov. S takim odgovorom seveda duhovščina ne more biti zadovoljna in bodo odslej vse sile napenjale, da se premeni zakon iz 1868. o mej verskih razmerah. Pričakovati je hude borbe mej vlado in cerkvijo, posebno ker ministerstvo namerava tudi vvesti civilni zakon.
Bismarck. — Kakor znano, je knez Bismarck velik nasprotnik sedanje nemške vlade in še posebej nemškega cesarja samega.    To  pokazal je  zopet prav jasno na svojem
potovanji na Dunaj. Pri tej priliki izrazil se je v nekem pogovora, ki ga je imel z urednikom „N. Fr. Presse", da je nemška politika zašla na kriva pota, odkar je on ne vodi, da so sedanji voditelji nesposobni in da so se odnošaji mej Nemčijo in Rusijo, odkar ni več on državni kancelar očividno shujšali. Jednako kakor pri tem pogovoru izrazil se je tudi pri drugih. Nemška vlada seveda na vse ta Bismarkova besedičenja ni mogla molčati, temveč odgovorila je v nekem nemškem listu na dolgo in široko na vsa ta očitanja Bismarkova,
V  dotičnem članku se Bismarcku očita, da njegova kritika ni naperjena samo proti vladi, ampak naravnost zoper cesarja, da govori vedoma in hotoma neresnico in v članku se mu tudi naznanja, da se bode odslej naprej vlada ne oziraje se na njegovo osebo z vso odločnostjo uprla njegovemu počenjaaju. Ta vladin odgovor na Bismarckove izjave našel je odmev po vseh nemških listih. Pruski listi obsojajo strogo Bismarcka in nekateri listi celo trdijo, da ga je posaditi na zatožno klop, vnanji nemški časniki pa mu pojejo slavo kot ustanovitelju nemške države in najpopularnejšemu državniku. Tudi ruski listi bavijo se z izjavami Bismarkovimi, ter vsi vprek trdijo, da so se odnošaji mej Nemčijo in Rusijo še za časa Bismarcka shujšali, nikakor pa ne pod sedanjo nemško vlado. ,.Novosti" celo pravijo, da je to velika drznost Bismarckova, ako se sedaj laska Rusiji, ko vender vsakdo ve, koliko zalega jej je storil svoje dni in dostavljajo, da se Bismarck s tem samega sebe obsoja.
Nemčija in Francija. — Koliko nasprotje je mej Nemčijo in Francijo, kaže se tudi prav jasno v naslednjem dogodku. Nemška vlada sklenila je napraviti v Berolinu razstavo. Ko so v Franciji to zvedeli, pričelo s? je takoj agitirati, da naj hkratu tudi Francozi v Parizu prirede razstavo in tako nemški škodujejo.    In skoro ta agitacija ne bode brez vspeha.
V  Berolinu pa itak niso vsi za razstavo in brž ko ne bodo jo za enkrat še opustili.
Bolgarija, — V Sofiji pred vojaškim sodiščem vrši se sedaj obravnava proti sokrivcem umora ministra Belčeva. Mej zatoženci je tudi bivši minister Karavelov.
Srbija. — Kralj Aleksander bo tekom poletja obiskal svojo mater kraljico Natalijo. Napačna je vest, da Ristič v ta obisk drugače ne dovoli, kakor če on sam spremi kralja, kajti izmej regentov ne bo nihče spremljal kralja, temveč bo ta potoval v navadnem spremstvu. Kraj, kjer se kralj in kraljica snideta ni še določen Tudi svojega očeta, bivšega kralja Milana bo Aleksander še letos obiskal — Radikalna stranka jela je v Srbiji propadati in vedno bolj se oživlja napredna stranka. Na nekem shodu so napredujaki ostro obsojali sedanjo vlado, posebno pa iztiranje kraljice. Mej radikalci samimi je razpor, in s Pašičem niso nič več kaj zadovoljni. Lahko se v kratkem primeri, da pade radikalna stranka popolnoma in pride na krmilo napredna.