287
Naši dopisi.
Od Krke 5. sept. — Po daljnem času ponudila se mi je zopet prilika, obiskati en del Dolenjske, pa utisi, katere sem prejel pri tem malem potovanji, bili so večinoma neugodni. Ako memogrede omenjam Litije, moram pač priznati, da tukaj kaže lep napredek: rudniki in pa pridelovanje svinca in živega srebra dajejo kraja uže mnogo življenja; prebivalcem pa tudi primernega zaslužka; sedaj je dodelano malo nad kolodvorom večje poslopje, mnogo večje, kakor se čuje, namenjeno za tovarno pa se je pričelo zidati tik železnice.
Kmalu po tem prišedsi na Krško čul sem milo tožbo, da se je uže tudi v tamošnjih vinogradih zase-jala t rt na uš, katera uže hudo uničuje, edini vir prihodkov za Dolenjsko: vinsko trto. Kaj dela komisija zoper trtno uš, se je poprašavalo. Jaz se ve da, o njenem delovanji tudi nisem vedel povedati več, kakor je tamošnjim vinorejcem samim znano.
Nekateri nameravajo poskusiti gnojenje izključno s pepelom, drugi poskušajo živo apno in še drugi se še tolažijo z amerikansko trto, pa eno je za vse slučaje gotovo, kdor si bo hotel vinograde svoje rešiti, moral jih bo še enkrat plačati, dolenjski ubogi vinorejci pa takega novega bremena ne bo mogel prenašati, temveč se ne da tajiti, da  trtna  uš pomenja za Dolenjsko go-
spodarski pogin, ako ji ne doide vnanja, izdatna pomoč. Letošnja letina kaže se v obče silno slaba: žita se je pridelalo prav malo, kjer ga ni toča popolnoma vničila; krompir je slab in gnjije, enako malovredna je koruza, ovsa se v ravnini malo seje, proso prav slabo kaže, edina ajda toraj ostaja, katera bi znala nekaj boljša biti. Za grozdje je sicer ugodno vreme, pa vina se ven-dar-le ne more pridelati, ker je spomladanski mraz ali pa kasneje toča trto skoraj uničila, vrh tega pa še Pe-ronospora brani, da tu in tam nahajajoče se grozdje ne more dozoreti. V obče je tedaj gospodarski položaj Dolenjske silno žalosten.
Tri reči so vendar, ki so pri vsi veliki bedi tolaž-ljive: pred vsem lepo vreme zadnjih 14 dni, to stori, da se otava spravlja z malimi stroški in lepa, dalje pričenja se vendar čutiti uoanja pomoč, ker cesta čez Gorijance je preložena in priprave, da se preloži cesta z Novega mesta proti Šentjerneju, so baje dognane, ko-nečno pa tudi priprave za premeščenje kmetijske šole v Grmu veselo napredujejo. Vse to tolaži Dolenjca, ker vidi, da ni zapuščen. Tretja vesela novica z Dolenjske pa je ta, da se raki v Krki zopet prikazujejo, da jih, kakor se mi je pripovedovalo, tu in tam uže zopet love, na pr. v Kostanjevici.
V onih krajih,^ kjer je toča meseca julija vse uničila, namreč od Šentjerneja proti Novemu mestu je revščina, kakor se mi je trdilo, velika; ljudje stradajo uže sedaj, ako tudi pridelajo sedaj nekaj ajde in prosa, bo to minulo v malih tednih in v Vseh svetih, ne bodo imeli ničesar več, ako jim ne dojde unanja pomoč.
Še nekaj: V petek bil je somenj na Veseli Gori; tak večji somenj je delavcem in poslom vse velike okolice praznik, ne dela nihče, — kramarskega blaga se proda mnogo, gotovo tudi živine kolikor toliko, največ pa vina.
To je žalostna prednost Dolenjske, da somanji dan praznujeta tudi delavec in posel, akoravno na somnji nima nikakoršnega posla.
Iz Ljubljane. — Ustanovna podpora za dolenjsko vinarsko šolo. C. kr. ministerstvo poljedelstva je za ustanovne stroške vinarske šole dolenjske privolilo državno podporo 20.000 gold. — S to izdatno podporo je enako ustreženo prošnji deželnega zbora kranjskega, kakor namenom šole.
—  Vincencij Seuuig, posestnik in trgovec, bivši predsednik kranjske hranilnice, eden najbolj čislanih meščanov ljubljanskih, v politično življenje ne segajoč, umrl je minulo nedeljo jutro po kratki bolezni v 79. letu svoje starosti. Sijajen pogreb njegov bil je v ponedeljek popoludne ob 6. uri. — Lahka mu bodi zemlja
—  Dvorni svetovalec Kromer. Kakor se poroča, umrl je v visoki starosti dvorni svetovalec, velikoletni deželni poslanec kranjski, vitez Leopoldovega reda, v torek minulega tedna v Modlingu poleg Dunaja, kjer je bival s svojo družino, odkar je vpokojen. Pokojni bil je strog sodnik, hud in nespravljiv nasprotnik slovenskega naroda in njegovih pravic in enako v svojih govorih, kakor v vedenji svojem v deželnem zboru brez-oziren. Nasprotna stranka volila ga je kot veščega" poročevalca in pa brezozirnega nasprotnika slovenščine z neko nedoslednostjo v deželni zbor, dokler ni bil premeščen k najvišji sodniji na Dunaji. Pokojni bil je sorodnik pokojnika kanonika Kramerja, toda bila sta si po vsem nasprotna značaja izrekoma čisto nasprotna v političnem mišljenji in delovanji. S Kromerjem umrje specijaliteta naših političnih nasprotnikov.
— Vreme ostalo je stanovitno lepo, kmetovalci so otavo do malega spravili v najugodnejšem vremenu. Čebele obetajo toliko in tako izvrstnega medli,  kakorš-
nega se stari možje komaj spominjajo.  Upamo tudi posebno dobrega ajdovega pridelka.
— Učiteljsko petindvajsetletnih praznovali so dne 2. septembra na Dobrovi naši narodni ljudski učitelji gg. Mat. Rant, Fr. Klinar, Fr. Praprot ni k, St. Francelj in Fr. Kavčič. —Slovesnost, katera se je vršila v izglednem narodnem in prijateljskem duhu počastilo je še veliko število zasluženih naših učiteljev, med njimi: gg. Andrej Praprotnik, Ivan Tomšič, Jos. Levic ni k. Razun učiteljskih krogov iz ljudskih šol pa je bil navzoč tudi gimn. profesor goriški gosp. Kožuh, domači gosp. župnik Babnik in kaplan gosp. Laz ni k. Gosp. dr. Poklukar prišel je tudi pozdravit lepo zbrano družbo, katera je po službi Božji v farni dobrovski cerkvi, obedovala v Mežnarjevi tamošnji gostilni, potem pa radovala se deloma v prosti naravi, deloma v Dolinarjevi gostilnici na Šujci. — Bil je v resnici vesel dan lepo zbrane družbe!
— Knez Alfred Lichtenstein odpove se — kakor „Vaterland" naznanja — državnemu in štajerskemu deželnemu poslanstvu. Videti je, da je to sad Lienba-cherjevega in Zallingerjevega rovanja. — Soditi je sicer, da knez Lichtenstein tega koraka še ni storil in da ga tudi ne bo storil brez pritrjenja svojih političnih somišljenikov, pa uže taka novica, objavljena v „Vaterlandu", dokazuje zadosti, da je razdirati ložje kot zidati, vidi se pa tudi, da taki desničarski pristaši, kakoršna sta Lienbacher in Zallinger, najvspešneje podpirata nasprotnike naše.
288