5
obertnijske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
V Ljubljani v saboto 4. aprila 1857
Od kmetijske razstave na Dunaji,
Posebno za tište, ki mislijo takrat na Dunaj iti.
Dunajska razstava in ž njo eklenjene eloveenoeti, s kterimi hoče dunajska kmetijska družba 50letno obletnico svoje delavnosti praznovati, se bojo začelo 11. dan maja (v poudeljk) in bojo terpele celi teden do 16. maja (v saboto).
v petek in saboto pred) se bojo
Že 8. in 9. maja
vpričo posebne komisije poskusale imenitnisi in kmetijsko orodje na posebnem, za ta namen naje-tem polji blizo razstave, ki bo na velikem cesarskem vertu Augarten" imenovanem v predmestji Leopoldovem; izid
mašine
v
teh skušinj se bo potem na vsàko mašino zapisa!.
V nedeljo 10. maja je pervi shod deležnikov te sloves
55
nosti v dveh dvoranah tistega plesisa, kjer se pravi pri
Sperl-nu". Pa iz vseh dežel tu zbrani možje ne bojo plesali, ampak se bojo snidili le zato, da se bojo soznanili med sabo.
Pravi zacetek teh slovesnost je pa, kakor smo gori rekli, v pondeljk 11. maja z veliko sv. maso pri menihih škocijskih ob 9. dopoldne. Ob 10. uri je pervi veliki zbor v redutu, cesarskem poslopji.
v
n
Po končanem zboru gré vsa družba na ogled razstave Augarten", da bo le po večjem vse ogledala. Popoldne ob 6. je spet shod vseh deželnikov, ki bojo potem posamezne oddelke odločili, v kterih se bojo zbirali skoz celi teden v določenih urah deležniki kakor jim bo drago: eni v oddelku za poljodclstvo, drugi v od-
živino
delku za senožeštvo, spet drugi v oddelku za rejo, sadjo- in murvorejo, vinorejo, čbelorejo gojzdnarstvo, kmetijsko orodje.
V torek (12. maja) so od 9. do 11. ure zbori v po
samnih oddelkih, — o poldne je prav za prav pervi slo vesni ogled razstave;
i
zvečer pogovori pri ,5Sperl-nu
a
V	sredo (13. maja) se bo slo na dezelo, ogledavat
bližnje imenitne kmetije.
V	četertek (14. maja) so spet od 9. do 10. zbori v posameznih oddelkih; ob dveh je slovesno kosilo; zvečer pogovori pri Sperl-nu.
V	petek (15. maja) od 8. do 10. ure eo poslednjikrat
zbori v posameznih oddelkih,
ob 10. uri pa je posled
nji veliki zbor v reduti ; zvecer ob 8. pomenki pri Sperl-nu.
V saboto (16. maja) ob devetih ee bojo sloveeno
premije delile, žanje).
ob dveh popoldne je ereckanje (lo

*) Pri ti priliki omenimo. da ima ljubljanska kmetijska družba še nekoliko srečk (lozov) za to razstavo; ker pa mora neprodane že konec tega mesca na Dunaj nazaj poslati, naj se oglasi
kmali. kdor misli kaj kupiti.
Vred.
V saboto ee bo šio na deželo, pa v daljne kraje
mor bo za izhod treba 2 ali več dní.

ka
Gosp. predsednik tistega odbora, kteremu je razstava do'6 izročena, je v poslednjem vélikem zboru dunajské kmetijske družbe vse na drobno razložil, kaj ee bo ob času razstave na Dunaji godilo. Ker vemo, da bode tudi iz naših krajev takrat marsikteri na Dunaj šel, povzamemo iz omenjenega predsednikovega govora važniše reči, da jih zvejo tudi vsi
naši bravci.
Razstava v Augartenu bo vsaki dan od 9
zjutraj
vsakemu odperta proti temu, da plača postav
tarifo. Takrat pa, kadar boj
zborniki, tojj
deležniki
zbora obiskovali razstavo, bo vsem drugim ljudém tarifa
ogledovanje poviša na.
Kar se tiče tistih velikih in slavnih kmetijstev, ktere ee bojo
zadoeti
šle ogledavat, je 16 takih bližnjih, da bo en dan
2 in več dni jih bo pa tudi precej.
in
nazaj ; za
Kdaj se bo šio in kako; bo povedal poseben razglas. R
t
db
deležnikom
bo skerbel, da vsi t obenih stroškov
Vsi po m e nk
se boj
tudi se bo
9
i izhodi ne boj
prizadjali.
v natis dali berž drugi dan
k na svetio dal, v kterem bojo imenovani vsi deležniki zbora.
V spomin te slovesnosti se bo napravila veselodanska spomenica (kniga), ktero bojo vsi deležniki brez plačila dobili. Tudi bronasta medalja v spominek te slovesnosti ee bo napravila.
Da vsi kmetovavci ali pa prijatli kmetijstva, kteri bojo

V
ce
prišli iz raznih krajev našega cesarstva, bojo mogli, ravno niso udje €. k. dunajské kmetijske družbe, se vdele-
od 11. do 16.
reči
žiti razstave in vseh drugih maja, se bojo za-nje napravile poeebne karte, za ktere se
Kdor ima tako karto, ee emé brez veega
bo plaćalo 10.
drugega plačila udeležiti vseh zborov, emé obiskavati
kadar hoće razstavo, smé pricujoč biti pri délit vi pre-mij, ee bo peljal na deželo kmetije ogledavat, in prejme spominčno knigo in medaljo. Pred 11. majem se bojo dobivale te karte v pisarnici kmetijske družbe (Stadt, Herrngasee Nr. 30), od 11. maja naprej pa v raz-etavni pisarnici v Augarten-u.
Kmetijske skušnje

(Skerb za čbele). Zima, čeravno merzla pa da je
etanovitnega vremena, ni moćnim panjevom tako nevarna, kakor spomlad, ako je vreme zlo spremenljivo, to je, da je danes toplo in eončno, jutri pa epet merzlo in oblačno. Toplo vreme oterpnjene in pozimi v kepah miruvajoče čbe-
lice oživi in jih vabi pod milo nebo k delu. Ko pa ee vreme epet hitro epremeni in mraz pritiene, premrč mnogo
Cbele, ki eo ee
pridnih zivalic, da ne pridejo vec nazaj. prebudile iz zimskega spanja, potrebujejo več živeža

ee
lotijo večkrat zaloge in jo povžijejo, če je ni obilo, in tako slabijo evoje goepodaretvo; tudi jih eila ropat zene. V takih okoljšinah je tedaj treba, da čbeljar večkrat evojo dru
žinico ogleda in za-njo ekerbi, da je goljufna pomladaneka toplota prezgodaj na noge ne epravi, kar ee poeebno rado zgodi, ako poldaneko eonce pripeka načbeljnjak; tudi
da oživljenemu Ijudetvu živeža ne manjka;
mora ekerbeti,
kadar ee začne čediti in s tem svoje letno delo pričenja, naj mu je na pomoč v tem opravilu kakor sploh v vsem,
čeear je pridni živalici v tem čaeu treba.
(Da pomladanski mraz ne škoduje sadnemu drevj u), naj ee s konopno vervco (štrikom) ovijejo véje
10tí
od verha do tal; spodnji konec vervce pa naj se položí v
posódo
i
ki je z vodo napolnj
in zraven drev
v eno posódo se morejo vervce od več bližnjih di
stoji polo
9
Spet drugod terdijo, da se živina, kadar je vročljiva, mora opahati. Opahanje se pa tako delà, da kdo vzame klobuk ali pa kako cunjo, ter se živini okrog nog, okrog
žiti. Na Francozkem so to večkrat poskusili in drevesa zmer- glave in tudi drugod s klobukom maha, z cunjo pa najraje zline obvarovali. Zapazili so pri tem, da je voda v tistih ženske okoli vročljive živine svoje burke uganjajo. Ali ni posódah, kamor so bile z dreves vervce napeljane verhu zmerznila, čeravno v drugih posódah ni bilo nic viditi.
po vse to bosa? Ako je živina bolna in če bolezen sčasoma ledu sama po sebi ne preide, se bo javalne s klobukom ozdra-
ali cvetja in perja tako obvarovanih dreves ni
vila
9
in tudi cunja, če je tudi kdaj draga in v časti bila.
elana celo nič zasmodila. Kakor železne na koncu pozlaćene živini ne bo smerti odpodila.
ětange na hisah in stolpih vlecejo strelo na-se, da brez škode po njjh švigne v nopna vervca
zemljo, tako vleče slano na-se.
pravijo
tudi ko
Morda je tudi ta pomoč zoper vrok, s ktero se po vražni šegi pris ad izgovarja, takole: „Prisad pojdi iz mesa
Prodamo kakor smo pod kožico; spod kožice na dlako: iz dlačice na travico
kupili
?
poskušnja bi ne bila ne tezka ne draga
Obertnijske reci
«
(M armor in mar m orni izdelki v cerkvah ali
v
ce
so za
druzih poslopjih se dajo lepo očediti), volj starosti ali druzih vzrokov že zlo vmazani, če se ne koliko živega apna zmeša z gosto žajfnico tako
?
da
je ta zmes smetani podobna, in se potem z njo namaze marmor. Skozi 24 do 30 ur naj ostane marmor tako nama-
zan
9
potem pa naj se o mije z žajfnico
i
in čeden
bo in ličen kakor noví —Tako svetuje, kakor „Neue Erf."
• v
pisejo
?
55
amerikanski časnik „Scientific American".
iz travice na lištiček; iz lištička na skalnato ost, kjer zvo
. V
9
poje; tam bo
za te dobro
9
novi ne zvonijo, kjer petelin ne tam bos prebival !" Vsako besedo pri „izgovarjanji" je treba dvakrat ponoviti in dvakrat „amen" pristaviti, da pomaga.
Tako pravi stara vraza semtertje se današnje!
plod neumnosti nekdanje pa tudi
Po nekterih izgledih mije znano, da je marsikrat živini
55
vrok prisadi", žalostna
osoda odločena, zakaj
9
ne
kteri Ijudje se za druge zdravila več ne starajo, ako tisti,
ki
so v tistem kraji zoper to nadlogo navadni,
precej ne
pomagajo
Naj vam bodo ljube „Novice"
vrok v potres izročen ! Ve
mu zamorete bolj v serce pogledati in spoznati: ali je tudi menda v kaki zvezi z živalskim magnetizmom?
Križnogorski.
Ali se res bolezen

se
nuje,
po domače vrok
iffiin vceDlmie?
ime
očmí drugim veepljuje
Ta nadloga bi se skoraj smela národna imenovati, ker je berž ko ne po vsi deželi razširjena.
Kadar koga med kmečkimi ljudmí začne glava boleti,
Dostavek vredniètva. Težko uganjko ste nam
9
ca
štiti Gospod! dali s to zastavico, ktera zadeva neki prika-zek. o kterem nimamo popoinoma gotovih skušinj, toliko več pa navskriž misel. Eni verjamejo vse, drugi ne verjamejo nič. Naše lastne skušnje nas stavijo v sredo
55
zlato skledo". Da človek cloveka vroči
9
tega smo
mu nobena jéd ne sladi in so mu očí v tesnobi, kakor da tudi mi za svojo stran popoinoma prepričani,
111 si
bi premalo prostora v jamicah imele: takrat pravijo ljudjé, razlagamo to po tisti prečudni moči, ki se živalski mada se ga je „vrok" prijel, da je „vročen", ali kakor v gnetizem imenuje. Dozdeva se nam ta reč. kakor da bi
tej okolici pravijo
i
da
Je
55
v r o c 1 j i v

strela (elektrika) iz oči enega cloveka v
v t
o c i
rak bolnik se pa kmaio ozdravi z nekim domaćim pre- šinila, po očesni ču tni ci
pa
možgane zdražila
druzega
da
9
prostim zdravilom. Veržejo namreč nekoliko živih oglje v v skledico z vodo, ktero si bolnik sam ali inu je kdo drug
V r
cloveka, ko bi tren il, začne glava boleti ali vroćen po
stane. Tuui uaj le poskusita dva cloveka,
ki
enmalo časa na glavo derži, da soparica bolniku okrog skupej vstopita, delj časa si naravnost in serpó v očí
se blizo
fifle-
glave puhti; tudi bolnik nekoliko te vode popije kratkem jenja „vrok".
i
in v
dati ;
kmali ju bo glava bolela, ako sta le nekoliko občut
ljive nature. Da ima oko (pogled) prečudno moč, te^a ne Žalostneje nasledke ima pa, kakor Ijudje mislijo, ta nad- bo nihče tajil, kdor vé, da ravno s hudim pogledom
loga pri živini. Marsikrat je slišati, da komu kak lep krotijo ljudjé najdivjišo zveri no: leve, ri*e itd. Znano vol cepne, če ga je kdo, ki ima škodljive oči, preveč je dalje, da tudi živali do živali je ta moč lastna ; tako
ogledoval, da je potem vol vročljivosti naležel, ki se se doba zakasni, malokdaj ozdravi. Tako pravijo Ijudje.
i
ce
s hudim pogledom
rito
Od neke žene mi je znano
5
da,
ko je prascom v ko
jedí vsula, in je na to pritekla sosednja jih občudovaje
■■MMi BMHÉÉ Za-
postavimo, je znano, da nektere kače umertudijo nektere tiče tako, da jim nehoté v žrelo pa-dajo. Da ima hudo okó človeško do člověka, pa tudi do popolnejše (večje) živine, in žival do živali s svojim
gledat, so prasci hrano pustivši, začeli po hlevu riti.
pogledom čudno (magnetično) moč, tega smo tedaj popol
stran tega gre zena nemudoma dobro dalec v sodnijo so- noma prepričani. S tem pa je naše prepričanje tudi pri kraji, sednjo tožit. Sodnik v zadergi, ker ne najde nobene po- Da človek utegue živino vročiti, kakor smo ravno rekli, radi
stave zoper krivico vrok a, pošlje ženo k duhovnemu v verjamemo poseben poduk.
9
da bi pa po člověku vrcćena
ž i vi n a
kaj več
terpela kakor človek, kterega le glava
boli ali da se mu k
Ravno iz strahú, da bi se mu živina ne vročila
9
Je
nekteri kaj nerad v hlevu dovoli ogledovati, pa se tudi
večem včasih težko delà, o tem nimamo mi nobenih skušinj. Preprosti in vražni ljudjé, kteri so berž pripravljeni
marsikdo, ki se boji s svojimi očmí sosedovi živini škodo- to ali uno bolezen copernica m podtikaii, nam nemorejo vati, skerbno ogiblja, da je ne pogleda. Kar mene vtiče, zastran vro kov pri živini porok biti. Lahko je včasih deset
nisem te nadloge pri svoji živini nikdar zapazil.
Zoper živinsko vročljivost se mnogo mnogo pomočkov
rabi, ki so večidel vraže.
drugih vzrokov najti, da živina tako zboli, da pogine,
kar jim je druzega pred
vroki
ali nevedni Ijudje ne vidijo tega, nosom škodljivečra, in le copernice ali morebiti tudi
V nekterih krajih menijo, da začne živina, ako jo je morajo krivi biti; nemarnost se pa še raje skriva pod kak ptujec posebno gledal, se med seboj kar hudo čertiti, krilo copernic in vi okov, da odverne od sebe krivdo bolezni.
da ne porajta hrane, gerdo gleda, renči, ter z uogami gnoj
Drago nam je bilo, da ste častiti gosp. Križnogorski
razgreblja. Te znamnja razodevajo po njih mislih vrok. sprožili govor od vro kov, o kterih pri živini bi le radi
Ljudjé jo z žegnano vodo škropijo in pravijo, da vselej po- zvedili gotove znamenja po zanesljivih ljudéh, ki umejo masra.
skoz
V drusrih krajih pravij
ts>
da je treba vročlj
živino
k ob
prepeljati. Kaj čudeu lek
vse dobro preiskovati in razločevati. „Ne bodi v roc en" ali „vročna!" je tako navaden pregovor po vsem Slovenskem, kadar kdo pervikrat kakega otroka ali živino ogle-

107
duje
5
da se mora
národ en imenovati.
polnoma resnična beseda ućenega Haller-ja
__L_ __ M ^ ^ ^ ^v J /x M ív .Xl «y X 1ti «i rv\ CC n n rw wv Ali i i n
Čerav da
55
no je po-skrivnost
v hiši: „nesi že!" Ali zdaj je priletela skoz odperte duri v hišo narpred glava one ženske, ki je ua dilje šla
>
potem
nature ne predere človeški um", nas vendar ne smé plašiti, pa kost za kostjo. Torkla jo je ubila
. .	.... v . ..	<•••	-	«	•	v	1 • 1	v •	n	J	«____• •	______1_ J _ •
da bi očém
sledili čedalje bolj po tem, kar je se skntega našim
Ravno v tem kraji sem nekdaj pri pastirjih vidil, kak
in našemu umu.
Da bi v vodi ugašen
oglj
ali
so si kurili, kromp
>
repo
5
koruzo pekli in veseli okoli
žegnana voda zoper vroke po ma g
i
ne vémo ; le to je ognja skakali. Ce pa jim
je ogenj ugasniti hotel, so pihali
goto
i
d
ne škoduje. Zoper vroke
V •
k e rabljeni po- in da bi se jim
v »
ne kadilo, ter so kričali: „Dim ta idi
močki pa so gotovo neumne zer-ju bi mogel „mezmerizem" pomagati
vraže. Po Dr. Eri
al t
?
zdra
w
J J
dosihmal se tako nepopolno, da se ne ve
e pa se kvanta začne.
?
kje
ta idi, tam gospodje ribe jejo, sčm pa kosti mečej
a
bil
>
. »
5
Tedaj se najde tudi tukaj sled tište vere, da je ogenj kakor gosp. Terstenjak v 21. listu letošnjih „Novic" pri starih Slovencih požrešna, žereča, gladovna in
pise
nikdar sita žival
Koloman Mulec
Zdravilne drobtinice

Mi smo gotovo zadnji, da bi podpírali mazastvo ali pa-čuhstvo ; če tedaj oznanimo včasih kakošno zdravilsko drob-tinico, je taka, da ne more nikoli v škodo biti; včasih je pa v sili treba pomoci. Naj sledijo tedaj sledeče nedolžne zdravila, ktere so se že večkrat dobro poterdile.
Ce ti kri zlo iz nosa teče in ne pomaga merzle vode no8ljati ali merzlih okladkov na tilnik pokladati, derži si pod nos enmalo cufanja, ki si ga namočil v kopriv ne m soku, ki se napravi, če se sirove (frišne) stolčene koprive izžmejo. — Zoper zanohtnico pomaga, če vzameš belo čebulo, jo spečeš celo, še prav gorko přeřežeš in na bo-
Na lišaje pokladaj skoz en teden
leči perst položiš, trikrat na dan kosček frišne (ne osoljene) slanine ali
špeha.
Zoper kurje očeša vzemi bele cebule, na
moči jo dobro v kisu (jesihu) in vsaki večer
jo oveži
kurje okó ; v
malo dneh ga moreš potem izpraskati.
na Te
boli zob, kani na pavolo 2 ali 3 kapljice kloroforma, ki se v apoteki dobi, in vtakni jo v uho tište strani, kjer te zob boli; če ne jenja, stori še enkrat. — Ce imaš tisto terdovratno glavoboljo, ki se migréna imenuje, ktera ljudi včasih veliko let nadlegova, da jih cei dan cela glava boli ali le po eni strani in se člověku včasih želodec vzdiguje, vzemi enmalo kafre, v prah zmlete, zavij jo v kosček mušlina ali pavole, in vtakni jo v obé ušesi. Neki
je 15 let terpel za to boleznijo in mu je nobeden ni mogel pregnati, terdi, da tako rabljena
angležk mornarsk oficir, ki
kafra gotovo pomaga
Zoper oze blino je virtemberžka
vlada fajmoštru Wahlerju iz Kupferzella sledeče mazilo od kupila in potem očitno razglasila: 24 lotov koš trun ove
ga loja (Hammeltal
cr
24 lotov sala (Schweinschmalz)
in 4 lote tistega železnega praha, ki se „Englischroth" ali

Eiseuoxydk* imenuje (menda bi bila rija tudi dobra) se v železni posodi, z železnim količkom vedno mešaje,
tako
dolffo
kuha, da je maz popolnoma cerna; potem se pridene 4 lote benečan skega terpen ti na, 2 lota bergamot-nega olja in 2 lota z laški m olj em dobro vribanega armenskega bolusa (armeniseher Bolus). Ta maz se namaže na platno iu vsaki dan poklada na ozeblino, ktero ozdravi, če so noge ali roke po nji že tudi zlo razpokane.
Narodne stvari

Čertice iz starodavnih časov.
Kakor smo v 17. listu „Novic" brali, je bil pi
Franjo Jukić
t
Gotovo bo naše bravce mikalo brati nekoliko čertic iz življenja in delavnosti tega mučenca kristjanstva in rodo-
ljubnosti.
Jukič se je rodil 8. serpnja 1818 v Banja luk i. V
svojem 16. letu je stopil v frančiskanski red; v fojničkem samostanu si prisvoji naj potrebniše gimnazialne nauke, se
podá potem v Zagreb
?
» t uci
tukaj 1. red modroslovja
i
dru
zega in perva dva bogoslovja pa v Sabarii (Steinaman-ger) iu doverši poslednja dva v Vesprimu. Dopisaval je naj pervo v zagrebačko „Danico" v „Srbski narodni list"
v
Srbsko-dalmatinski magazin" in v „Kolo".
55
Knige
pa
?
ktere je sam izdal, so sledeče: a) Viciča F. Vice pesme duhovne za sve poglavite svetkovine" u Splitu 1844;
„Čuica F. Mihovila život Jsusakrsta po Kalmetu iz taljan-skoga priokreuuto." U Splitu 1848; c ) „Bosanski prijatelj"
časopis sadržavajući potrebite koristue i zabavne stvari,
svezak 1. i 2. u Zagrebu 1850 i 1851 (skoro bode 3. zvezek izdal) d) ; pod imenom Slavoljuba Bošnjaka „Zemljopis
i
povjestnica Bosne", u Zagrebu 1851
?
e)
menstva i napomena nauka krstjanskoga". treče izdanje u

Početak
pis
Zagrebu
1854
„Bogoljubni način mnogo koristau slišati svetu misu s drugim različitim molitvama na hvalu i slavu
božju",
u
Zagrebu
1855.
Jukič ima posebno veliko za dogodivščiuo in literaturo jugoslaveusko važnih rokopisov, ktere je večidel po Bosni
bi že davno natisnjeni bili, ako bi se nebil
gotovo
nabral ;
moral z vsemi protivuostimi življenja boriti iu od nemila do uedraga po svetu terkati. Od Omer paša v ječo veržen je celih šest mescov v Banjaluki in Serajevem pri suhem kruhu in merzli vodici nedolžen stradal naj večjega blagra
človeškega prostosti.
Sedaj
V • f
ZIVI
v Slavonii » prognan od
turške sile iz svoje domovine Bosne, za ktero si je toliko zaslug pridobil.
Franjo Jukič je 4ep izgled marljive delavnosti v vinogradu Gospodovem in narodnem. Zares se naše duhov-stvo za oblaživanje duševnih krepost naroda našega veliko trudi, in gotovo je to najplemeuitnejši namen na svetu. Po celi domovini naši so kakor varhi razpostavljeni ; na
slemena naših gor, na grebene naših planin, v najsamotnise kraje, v ktere le malokdaj ptuja noga stopi, pelje jih njih
dolžnost. V tem blagem pokliču se jim ponuja tudi lepa priložnost, nabirati narodne pesmice, pravlice
uzvišena
5
poslovice, zapisovati narodne običaje, maloznane besede, starine
doneski za naše narodopisje (Ethno-
starih itd., ker to so
V • •
ZIVI
?
Slovencih bogu Kurent-u posebno torek posvećen. V pes- graphie). Mnogo je se gradiva dragocenega v narodu
da torek je dajmo, da ga rešimo pozabljenja, in si zaslužimo zahvalo
meki dolini na Štajarskem pa se sliši p bil nekdaj posvećen boginji Tor kli.

1
boginja je bila svojih vnukov!
v
K. Z.
strasna; stanovala je na diljah pri dimniku, in ubila je
kega
kdor je ponoči na hram přišel. Ženske so ji torek
tako praznov
5
da se niso upale ta dan prati. Enkrat ste
j
dve ženski pri nekem hramu zvečer prele kodeljo in reče drugi: „idi mi po drugo kodelj ker pa dolgo ne prinese Na to se sliši z dil gla
a
i
jo pozove ona v hisi: „nesi
prede svoj
Tota gre
že!"
i
Etimologičnc drobtinice.
Nabral Davorin Terstenjak.
/. Kanderšica.
Že večkrat sem omenii, da za razlago izvirnega po
55
nai po8terzem
u
Ker ženska s mena lastni h in
buih im
nam lepo služi jezik
kodeljo le noče priti, ji ona v hiši zopet reče: „nesi že
u
!n spet se čuje
glas :
55
naj posterže
a
kritski; tako pri imenu rečice Kand
V •
ln tretjič rece ona
dika
slavni Valvasor
• V
5
pise
od
te rečice
55
N
Candersch
108
(Kanderschiza) wâssert sich aus lauter Brunuquellen
zwischen hohem Gebirge" itd. („Ehre des Herzogthums Krain" čakovalo — po gojzd
i	1 » J N	V	■	«V«	...	__
Iz Tersta smo zvedili, da to, kar se je dolgo pri
K
se je že pričelo
str. 151). In kandersica zares pomenuje to kar: stu- 30. dan p. in. so v občini Komenski in Nabrezinsk dencnica. V sanskritu najdem Kunďa „Brunnen, stude- slovesno zasadili perve drevesa. Drugi pot več od tega
nec
(glej Lassen „Indische Alterthumskunde."
179).
Iz Ljublj
Slisali srno te dni, da vsled najvišjega
Valvasor auch einen S
2. Belkla
(„Ehre des H. Kr
Beukla.
ukaza se ima vožnja za poskusnjo (Probefahrten) po želez
str. 150) pise: „Es gibt
nici
bljansko-terzask
15. dan prihodnjega mesca
zu Beukhl
9
dieser S
oder Pf u h
Boden" itd. V sanskritu dosadaj nisem
im
našel
1 e i m i g e n
sorodne besede, al v keltščini pomenila je beseda běl
mužo „Morast" (glej Adelung „Aelteste Gcsch. derDeutsch.
str. 247). — Zavoljo sufíixa primeri ženske imena: Cinkli
maja začeti. — Kolikor smo dosedaj iz raznih krajev Krajn skega zvedili, stoji ozimina večidel prav lepo; le poznej
>
9
v jeseni vsejane zita, ker se niso dovelj ukoreninile nekoliko medlijo, pa je upanje, da si bojo nektere še po
se
mogle. M
so pa hudo razsajale
od možkega Cinke, Mok
ime boginje vode, od
žkega Mok
itd
3. Bled.
Novičar iz raznih krajev

Nova postava, velj
za
deželske cesarstva
V arjanskih jezicih nahajamo mnogokrat, da poznamlo- lombardo-beneškega kraljestva, Dalmacije in vojaške Kra
se rabijo tudi za poznamlovanj
vanja za bi na primer:
(Graff „Althochdeutsch. Sprachschatz« I., 243), alb
d
9
jine
»
določuje, kako imajo sodnije razsojevati zadeve delež
latinski alb
starovisokonemški
ba, voda, nikov, ki so z drugimi skupaj vživali v rudarijske bukve

lb
9
9
vpisane pravíce kakega
d n i k
P
h o č e j
topit
i z
beli ptić labud. Tako tudi v sanskritu izrazuje palit
d r u ž b
Obravnana in razsodba takih odstopkov gré ru
blassgrau" in iz te korenike je p
99
w
J
bnik. darijski soduíi 1. stopnj
Velika cesarska barka
(Benfey „Griech. Wurzellex
I
9
81)
ln čudovito! v slo- vara", ktera bo z mnogimi učenimi možmí jadrala okoli
99
No
v v t
nahajamo enake misii bled
55
blass
9
grau" in Bled sveta, bo odrinila iz Tersta o Veliki
noči.
ime jezera
tudi mnogoverstnega
blag
Vzela bo sabo in obertnijskih izdelkov našega
4. Kanomla, Samovica in Sura.
stva na ogled ptujim tergovcem p
m
Na Kranjskem tečejo rečice Kanom
9
Sam
in S
kan
Za
99
ire
«
zlago teh imen bi navedel sansk. koreniki
svetu,
kar bi utegnilo v velik dobiček biti domači kupčíi. — Barka z romarji v Jeruzalem je po prestanem silném viharji
m
m
9
„agitari".
Od S
S
rekel, da v sanskritu sura naravnost pomenuje
sem do
srečno dospéla v Korfu
o od
korenike su „stillare". Cerkvenoslovenščina je še ohranila besedo surov ..humidus".
razporu
tri j an sk
predsednik avstrijanskega ministerstva v Turin poročniku, da ga bere sardinskému ministru, se vidi
Iz druzega pisma, ki ga je o dins ke vlade ne davnej pisai
cesarskem u
da
Novičar iz avstrijanskih krajev
prizaneslj
vlada
ne more nobena vlada ravnati; avstrijanska
se bere v tem pismu
n e m
dovoliti
da br
0
Iz slovenograške doline 29
smo unidan v ..Novicah"
mai
b
Brali
nje poročnik še dalje ostal v deželi slišati in brati nespodobne zabavlji
9
er mora vsaki dan zoper svojo vlado
9-
23. listu), da
ribora na Koroško bi imela ..ne na levem
t •
55
9
prijaznem
pak na desnem osojnem in zimskem bregu Drave iti,
9
am
le
te
t
fs
9
d
S
memo Prevalj
:C4
Meni
Ma- ona mora tedaj pozvati svojega porocnika nazaj ; sardinskému poročniku pa ne brani,-da bi ne ostal na Dunaji, ako hoče ostati, pa on tudi lahko ostane, ker se pred njegovim!
nespodobe sardinski vladi
in t
ki
očmí ne godijo nobene takosne
9
štice pišem, je sicer vse eno, naj si
gre
železnica kakor v Turinu avstrijanski. Vladni list „Oest. Corr." piše
na levem ali desnem bregu ali pa po sredi Drave
po
o tem razporu sledeče: „casarska vlada bo cakala, kaj se
vedati pa le vendar moram, da modrim
edenim možem lw> dalj
godilo,
na Štajarskem, ki bivaj
b
Drave in poleg meje Koro- vladi mar za prijazniše obnašanje, ali pa jo je
in iz tega se bo vidilo: ali je sardinski
volja, sedanje
ške
9
in dotični svet in légo dobro poznajo, so čisto na- pritožbe pomnožiti še z novimi
Sliši
da edino to se
sprotnih misel in ji
menjene
verstice „Novic" merzijo
»»»
Na desnem bregu Drave bi imela zeleznica le zavolj vlada terj
overa konec
i 2
ajcarsko-pruske pravde
da
pruska
lij
frankov v povračilo tistih grajšinskih
Pre
jenje
iti, to je, pravijo, [nep
• v
in derzno govor- dohodkov, ki jih pruska po prekucii od
1848
N
Prevalj
naj izdatniše fuži
9
ki ne le v svoji in
burga
ni več přejela
Za Pal mer st
in njegovo
sosednih kronovinah, temuč po celem cesarstvu slovijo, si ministerstvo z železnico kaj veliko opomorejo, to jere«,
grejo
in vsak jim to v jamo padli, ktero so njemu kopal
nove volitve tako po volji, da bojo sami
VC
t?
se
srečo privošuje. Da bi pa imela zavolj Prevalj železnica pripravljajo hude prekucije ; gotovo je sedaj, da je dezela
na desnem bregu Drave iti, to ni res
>
temuč zato bi
mogla
v d v ni po
stranki razceplj
Cernogorcem st
svetni knez", oni hočej
99
vladik
k
a" imeti
imela tukaj iti, ker na unem (levem) bregu bi se vélika cesta večkrat prelagati, in to bi bilo silno težavno, niso zadovoljni, da je knez cerkvi vzel njene dohodke
9
10
9
v mnogem oziru nevarno in bi obilnih stroškov prizadjalo. knezova ali
Zavolj m
• v
težavnost
in
volj m a n j š i h s t
škov pojde železnica po desnem bregu, Prevalje pa so v tem nedolžne, ceravno se vé da tega vesele. Naj si pa
vočernogorska stranka pa je uni, se ve nasproti. Knezov brat in sedaj začasni oblast-k Mirko nek grozovito preganja nasprotno stranko. Ča-
da na vso moč
Pet
V
ze
d
po desnem ali levem kraji
gre
9
si niso
ti n s k
v i c
predsednik starasinstva in knezov stric Juri
zapustil z rodovino svojo Cetinje in rodovino pusti

V
9
Pliberg in drugi veči kraji
nič
enako daleč v Dravberg in v Vlek Slovengradec
v škodi, ker imajo Kotru se je podal na Dunaj, kjer je bil 28. p. m. o zadere c. Tudi prideluje vah svoje domovine pri miuistrih grofu Buol-u in baronu
in drugi kraji na desnem bregu obilno Bach
premoga (kaninenega

9
na levem bregu ga pa neki k
SI
a.
• V •
se
k
, da tudi knezovega tajnika gosp. Meda je ob svojo službo přišel, so, vsled telegraf
ni noter do Marburga nič, in to je tudi kaj. Iz tega se nega pisma iz Pariza, na Dunaj
v
por peljali
9
kaj
i 3
vidi
da tista
55
le
U P

je bosa, in da iz več Archimandrit iz Oštroga se je s pritozbo podal v Can
modrih ozirov in tehtnih uzrokov ima zeleznica na desnem kraji iti.; kar je po najnovejših novicah že gotovo.
grad.
deželici
Očitne
so po
vsem tem velike homatije v mah
*) Zatega voljo brez vse zaroere „audiatur et altera pars." Vred
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik