Duhovno življenje BUENOS AIRES LETO 73 + + + 2/3 • FEBRUAR / MAREC 2006 ftm Blagor človeku, ki se ne ravna po nasvetu ImmMm ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, marveč se veseli Gospodove postave in jo premišljuje podnevi in ponoči.^^™ On je kot drevo, zasajeno ob potokih voda, ki daje ob svojem času svoj sad in njegovo listje ne ovene; karkoli dela, vse mu uspeva. J1IL ** ÜHIk \x Wm (Psalm 1, 1-3) Božični gala koncert v Teatru »El National« na aveniji Corrientes v Buenos Airesu. Nastop Mešanega pevskega zbora San Justo in 32 solistov, med njimi Marcelo Brula; Veronika Malovrh in Marko Štrubelj. Foto Marko Vombergar s UVODNIK POST 2006 LOJZE KUKOVIČA £ ^ pepelnično sredo Cerkev začenja 40 dnev-ni liturgični postni čas kot daljno pripravo L | na praznik Kristusove zmage nad grehom in smrtjo - na Veliko noč. V postnem času liturgija pogosto polaga v srce in usta vernikov besede kralja Davida iz 50. psalma: »Vrni mi veselje mojega zveličanja.« Tako moli Cerkev s psalmistom, ko na pepelnično sredo vstopa v postni čas. Da bi nam čim bolj živo približala resnico, Cerkev vernike na ta dan zaznamuje s pepelom z besedami: »Spominjaj se, človek, da si prah in da se v prah povrneš«, ali pa ono drugo: »Spreobrni se in veruj evangeliju.« Tako preproste so te besede, pa kljub temu in morda prav zato naredijo globok vtis na vernike. Mimo vseh iluzij, v katerih in od katerih pogosto človek živi, mimo vseh uspehov in razočaranj, ki jih doživi, ga spominja na zadnjo resnico, da je človekovo življenje tako kratko. In pa, da je Kristus edini, ki človeku more dati zadnji smisel njegovega življenja. V istem psalmu 50. David prosi tudi: »Vrni mi veselje nad tvojim zveličanjem.« David v tem psalmu izpoveduje svoje grehe in ker ve, da mu veselje zveličanja more priti samo od božjega odpuščanja, mu iz dna skesanega srca pride priznanje: »Priznam svojo krivdo in moj greh mi je vedno pred očmi.« Posebna božja milost je, da se človek zave svojih grehov in jih prizna. Greh prizadene človekovo srce kot globoka rana, ki je z nobenim človeškim sredstvom ni mogoče ozdraviti. Ljudje zaman iščejo zdravila od greha in notranjega miru drugje kot pri Bogu. Nekateri ga iščejo v aktivizmu, drugi pri psihiatrih in parapsihologih in še drugi drugod. V resnici je pa samo ena pot odprta, h kateri se je zatekel David in katera edina je odprta tudi nam. Zatekel se je k usmiljenemu Bogu, ki v Kristusu grešnikom ponuja odpuščanje. Zato je govoril: »Svojo krivdo priznam in moj greh mi je vedno pred očmi.« V nepremagljivem zaupanju se zato zateče k Bogu usmiljenja s prošnjo: »Zoper tebe samega sem grešil in kar je hudo pred teboj, sem storil. Popolnoma me operi moje krivde in mojega greha me očisti.« Dvoje je torej potrebno, da se grešniku izbriše njegov greh: ponižno priznavanje greha in zaupanje v Božje usmiljenje. Prvo je mogoče le, če se človek zave neskončne božje svetosti, ki greh nujno zavrača; drugo je pa mogoče, ker ista božja svetost ljubi grešnika in ga zato kliče k spreobrnjenju. S tem zaupanjem je zato David molil k Bogu: »Po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho.« Samo Bog, ki je bil z grehom žaljen, človeku lahko izbriše krivdo. Samo On lahko v njem »ustvari novo srce in mu vlije novega duha«, kot spet prosi David v istem psalmu. V postnem času nas Cerkev vabi, naj se zamislimo v te psalmistove besede. V njih se izpoveduje grešni človek Bogu in mu ta narekuje besede priznanja in prošnje za odpuščanje. To je bila vedno edina pot povratka k Bogu po grehu. Danes je to še posebej potrebno proglašati, ker se tudi v nekdaj tako krščanskem svetu zgublja smisel za neskončno božjo svetost. Skupaj z izgubljanjem vere v njegovo svetost, se naravno izgublja tudi smisel za greh in zato tudi potreba POST 2006 po spreobrnjenju in pokori. Pij XII. je že pred več kot 50 leti dejal, daje največja tragika sodobnega človeka, da izgublja smisel za greh. S tem pa človek izgublja tudi svojo lastno dostojanstvo, kajti človek je resnično to, kar mora biti, kadar se prizna za božjo stvar, kadar torej prizna Boga za svojega Stvarnika in Gospoda. V tem nenaravnem stanju ni čudno, če sodobni človek vedno bolj izgublja tudi veselje do življenja in veselje v življenju. In prav postni čas, če ga hočemo prav uporabiti, nam bo znova pokazal in odprl pot do resničnega veselja. V tem smislu je že sv. Pavel pred 20 stoletji opominjal svoje vernike: »Prosimo v imenu Kristusa: ‘Spravite se z Bogom. Njega, ki ni poznal greha, je Bog za nas storil nosilca greha, da bi mi po njem postali božja pravičnost’.« Naj bi bil letošnji postni čas za vsakega od nas nova priložnost, da se znova poglobimo v skrivnost Kristusa, kije skrivnost božje odrešujoče ljubezni. Tako naj bi na koncu postnega časa, ko bomo na Veliko noč proslavili Kristusovo zmago nad grehom in smrtjo, Bog izpolnil tudi na nas psalmistove besede. »Vrni mi, Gospod, veselje odrešenja.« MARIJINO VABILO ZA POSTNI ČAS Za pravilno umevanje tega članka je treba vedeti sledeče: Danes je med katoličani že precej znano neko duhovniško gibanje z imenom Duhovniško marijansko gibanje, ki ga je začela širiti v Cerkvi - tako verujemo - sama Mati božja. Za to se je poslužila italijanskega duhovnika Stefano Gobbi-ja, ki je zapisoval »notranjo govorico«, s katero mu je Marija, kot je sam prepričan, navdihovala misli, s katerim naj bi širil omenjeno gibanje. To je bilo najprej namenjeno duhovnikom, pozneje pa je bilo razširjeno na vse Marijine častilce. Gibanje je bilo ustanovljeno leta 1972 in je danes razširjeno med duhovniki in laiki po vseh kontinentih. Skoro edino sredstvo, kako se je gibanje širilo in se še širi, je knjiga omenjenih »notranjih govoric«, ki jih je p. Gobbi prejemal od 1972 do 1996. Gibanje je široko razširjeno po vsem svetu. Danes je vanj vpisanih nekaj kardinalov, nad 400 škofov in precej nad 100.000 škofijskih in redovnih duhovnikov. Pa bolj kot število vpisanih bi bilo važno vedeti, kako veliko duhovno dobro je to gibanje izvršilo v duhovniških in sploh vernih srcih in ga še vrši -kar pa bo seveda ostalo skrivnost na tem svetu. Za letošnji postni čas objavljamo iz omenjene knjige Marijino vabilo iz leta 1988, napisano v Braziliji, kako naj preživimo postni čas. Lojze Kukoviča Spreobrnite se in vrnite se h Gospodu T z te dežele, tako ogrožane v v I od mojega nasprotnika, '' X kjer seje zlasti v teh zadnjih dneh toliko mojih otrok spremenilo v orodje Satanovega gospostva, ki zapeljuje vse narode sveta z nečistostjo in pohotnostjo, naslavljam na vas svoje ponovno in zaskrbljeno povabilo k spreobrnjenju. Spreobrnite se in vrnite se h Gospodu z iskrenim kesanjem in z osebno spovedjo svojih grehov duhovnikom. Spreobrnite se in vrnite se h Gospodu z zavestnim in resnim dobrim sklepom, da boste bežali pred grehom in se oddaljili od vsake priložnosti, ki vas more zapeljati v greh. Spreobrnite se in vrnite se h Gospodu z mrtvičenjem čutov, s pokoro in postom. Danes se začne postni čas tega Marijinega leta: čas, v katerem Cerkev kliče vse k delom pokore in ljubezni. Vaša nebeška Mati vas danes vabi, da lepo preživite postni čas tega leta, ki je posebej posvečen meni. Blizu je čas, ko se bo končal rok, ki ga je Bog določil za spreobrnjenje človeštva. Podprite zatorej ta moj zaskrbljeni klic, s katerim vas prosim, da storite vse tisto, kar vam naročam za rešitev človeštva. Predvsem hočem, da se vsak od vas zaveže, da bo živel v milosti božji, da se bo odpovedal Satanu in hudobnim delom, svetu in njegovim številnim zapeljevanjem. Hodite vedno po poti čistosti, ljubezni in največje svetosti. Prosim vas tudi za dela mrtvičenja in spokornosti. Darujte mojemu prečistemu Srcu vsak dan venec narejen iz mnogih majhnih in skritih žrtvic, prinesenih za odrešenje vaših številnih bratov, ki navadno živijo v grehu in jih ima Satan v svojem suženjstvu. Končno vas prosim, da se oddaljite od vsega, kar bi moglo omadeževati čistost vašega srca in nedolžnost vašega življenja. Ne udeležujte se posvetnih gledaliških predstav. Ne zgubljajte časa pred televizijo, ki je najmočnejše orodje v rokah mojega nasprotnika, s katerim širi po svetu temo greha in nečistosti. Televizija je malik, o katerem se govori v Skrivnem razodetju, ki je bil zgrajen, da ga molijo vsi narodi sveta in kateremu daje hudobni duh obliko in gibanje, da se v njegovih rokah spremeni v strahotno orodje zapeljevanja in moralne sprijenosti. Če boste naredili, kar vas danes prosim, mi boste dali v roke mogočno sredstvo posredovanja in zadoščevanja pri Bogu. Tako bom lahko prišla pred Boga, pravičnega in svetega, prosit njegovo božje usmiljenje za vas: Odpusti, Gospod, hudobijo svojega ljudstva, ki si ga odkupil za ceno svoje predragocene krvi. In predno se konča čas, ki vam je dan za spreobrnjenje, boste že lahko videli znake zmagoslavja Jezusove usmiljene ljubezni v prvih izrednih posegih brezmadežnega Srca vaše nebeške Matere.« Ljubezen do Boga m nas samih p. MIRKO PELICON lovek ljubi najbolj tisto, kar I ga zanima, torej tisto, kar ga najbolj privlači. Po navadi človeka privlačijo konkretne, vidne stvari, bolj kot nevidne. Evropejec je odpotoval v Los Angeles in se ni mogel načuditi lepoti mesta, ki je polno nebotičnikov, moderno mesto, prava arhitektonska mojstrovina. Tujec navadno primerja obiskano deželo s svojo rodno zemljo. Opazil je, kako se v Italiji za hišami dvigajo visoke katedrale, v Ameriki pa banke. Ali je mogoče reči, da je zato Italijanu bolj pri srcu Bog, kot pa je Američanu? Lepota in privlačnost vidnih stvari nas privlačita, Bog pa je neviden. Ob nedeljah slišimo gorečega kristjana razmišljati: »Šel bi v cerkev, a je vreme danes tako lepo, da...« Tak katoličan ni izjema. Tudi fant pred televizijo, ki gleda nogometno tekmo, je ves prevzet pred ekranom, igra ga tako prevzame, kot je gorečega katoličana prevzelo vreme. Je lahko tak človek 1WW kristjan? Učeni profesorji morale vse takšne primere med seboj razdelijo. Ljubezen do Boga imajo za vrednoto, ljubezen pa, ki se porodi v človekovi čustveni sferi, za globoko čustvo. Fant pred televizijo je potopljen v dogajanje. Ko bi mu kdo rekel: »Tvoja mama se slabo počuti, pokliči zdravnika!«, bi ji šel fant pomagat. Tako bi se čustvo navezanosti na nogomet umaknilo vrednoti, ki je v takojšnji pomoči rodni materi. Ko si na križišču, daš zmeraj prednost avtomobilu, ki pride z desne. Lahko bi rekli, da isto velja tudi v življenju. Vsi nekam hodimo, tekamo, vendar prihajajo interesi Boga z desne in mu je torej potrebno dati prednost. Aristotel piše, da lahko človek iskreno ljubi samo samega sebe. Ko so mu povedali, da mati naravno ljubi svojega otroka, je odgovoril: »To je zato, ker ga ima za del same sebe!« Ali lahko rečemo podobno za Boga? Cerkveni očetje nimajo dvoma o tem. Učijo namreč, da osebo sestavljajo trije deli, telo, duša in Sveti Duh. Bog je torej prisoten v nas po Svetem Duhu. Torej pomeni, da živi v našem srcu? On je povsod in na različne načine. V našem srcu je prisoten v moči naše svobodne privolitve. Če ga ljubimo, ljubimo same sebe, našo lastno identiteto in rastemo v trdno osebnost. Bolj ko iščemo njegovo voljo, bolj je naše dejanje človeško in Božje hkrati. In če ljubimo svoje delo, ljubimo Boga, ker le-ta daje delu vrednost, ki mu pripada. Ateisti nam pravijo, da Bog preusmerja interes človeka proč od sveta, v katerem živi, da je Bog opij ljudstva. Takšen bog sicer obstaja in takega pišemo z malo. Takšen bog ni svetopisemski. Naš Bog je Stvarnik vidnega in nevidnega in človek je bil ustvarjen, da sodeluje pri dejavnem vodenju in upravljanju stvarstva. V resnici tisti, ki Nanj pozabi, beži od sveta in si ustvarja svoj svet po meri ideologij, ki pa ga odtujujejo od pravega človeškega dostojanstva. Boga je potrebno slaviti. Kaj to pomeni? Matej nam lepo pove v evangeliju: »Vsakič, ko ste pomagali enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni pomagali« (prim. 25,40). Lahko zaključimo, da ljubezen do Boga pripada intimno naši identiteti. Brez te ljubezni se naša osebnost ne more razvijati v sorazmerju z drugimi ljudmi in s svetom. Zato je ljubezen do Boga temeljna zapoved. Ko je hotel Jezus Petru dati posebno oblast, ga je vprašal, ali ga ljubi bolj kakor vsi ostali. Iz tednika Novi glas Sedež apostola Petra Petrovo prvenstvo 22. februar A postoli so sestavljali po- /% seben zbor, ki ga Sveto pismo pogosto imenuje ■A. X ‘dvanajsteri’. Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu - Petru. Te njegove službe se Cerkev spominja z današnjim praznikom, ki nosi ime Sedež apostola Petra. Že tedaj, ko ga je poklical, je Jezus Petru spremenil ime, kar pomeni, da gaje izbral za pomembno poslanstvo. Uprl je pogled vanj, poroča evangelist Janez, in mu rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (to pomeni Peter). V evangelijih je Peter 114-krat omenjen na prav poseben način. Utemeljitev za Petrovo prednost je njegova izpoved vere pri Cezareji Filipovi: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus ga je najprej blagroval, potem pa mu je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva...« Oblast ključev je mnogo več kot nekakšna služba vratarja. Ključi kraljestva pomenijo oblast kra- ljevega namestnika v odsotnosti vladarja. - Jezus je torej Petru obljubil, da bo po njegovem odhodu s tega sveta postal njegov namestnik. Dal mu je tudi oblast ‘zavezovanja’ in ‘razvez ova-nja’, ki pomeni: kar bo Peter - v skladu s Kristusovo voljo - ukazal ali prepovedal, to bo ukazano ali prepovedano tudi v nebesih. Po vstajenju je Kristus to učiteljsko in vodstveno oblast zavezovanja in razvezovanja izročil vsem apostolom. Drugi vatikanski koncil pravi, daje Kristus apostole postavil kot zbor ali trdno skupnost; na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. »Gospod je Cerkev postavil na apostole in sezidal na svetega Petra, njihovega prvaka, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus.« Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu, potem je patriarh Zahoda, to se pravi latinskega dela Cerkve, končno pa mu pripada še tretja služba - nasledstvo apostola Petra in s tem od Gospoda postavljena služba prvenstva nad vso Cerkvijo. Že v 4. stoletju so marsikje slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega sedeža. Tako slavje se omenja že v 4. stoletju tudi v Rimu in sicer 22. februarja. Ob tej priložnosti so v Rimu naglašali posebno odliko Petrovega sedeža, ki je v tem, da je sam Kristus dal apostolu Petru najvišjo službo v Cerkvi. V frankovski državi so praznovali spomin na podelitev ključev nebeškega kraljestva apostolu Petru 18. januarja. Papež Pavel IV je leta 1558 določil, naj se 18. januarja praznuje spomin na sedež svetega Petra v Rimu, 22. januarja pa spomin na Petrov sedež v Antiohiji. Po novem koledarju je ostal samo današnji praznik z imenom Sedež apostola Petra brez omembe kraja. Ža verne ljudi je to dan molitve za papeža, vrhovnega pastirja božjega ljudstva. Ob današnjem datumu je v koledarju tudi spomin svete MARJETE Kortonske, ki je živela v drugi polovici 13. stoletja. Imenujejo jo ‘fran- čiškanska Magdalena’, ker je bila tej svetopisemski ženi podobna tako v lahkoživem in pregrešnem življenju, kakor tudi v resni in dosledni spokor-nosti, v kateri je vztrajala 29 let kot frančiškanska tretjerednica. SILVESTER ČUK SO MAR VSA VERSTVA ENAKA? TO MAŠ ŠPIDUK A M erski irenizem se v zadnjih % # časih naglo širi. Bog je eden - pravijo preprosti W ljudje - zakaj naj bi se torej verstva med seboj razlikovala? In če se zaradi različnega zgodovinskega razvoja razlikujejo, zakaj ne bi vseh enako cenili? V tej težnji so pozitivni vidiki. Tudi katoliški ekumenizem skuša najti v vseh verovanjih tisto, kar se sklada z našo vero ter lahko ustvarja temelj dialoga in delni element cerkvene edinosti. Obenem pa je pravi ekumenizem v nasprotju z versko brezbrižnostjo (indiferen-tizmom). Ceniti to, kar ima pri drugih vrednost, ne pomeni zanikati edinstvenosti lastne vere, ki je vsa osredotočena na osebo Jezusa Kristusa, Bogočloveka. Mogoče bo primerno, če ob tej priložnosti omenim svojo lastno izkušnjo. Po predavanjih na teološki fakulteti v Rimu me je nekega dne presenetil nepričakovan obisk. Neka gospa srednjih let, aziatskega videza, se mi je predstavila kot budistična menihinja, ki se je vračala iz Švice, kjer je študirala »religiozni pojav« na primerjalni način. Trenutno je bila v Rimu in se je želela z mano pogovoriti o vprašanju krščanske mistike v primerjavi z budistično. Tema je bila seveda zanimiva tudi zame. Začel sem pogovor in predstavil shemo vzpona na goro - Sinaj, Karmel ali katero koli goro - različne stopnje tega vzpenjanja, simbolično razložene v njihovem napredovanju vse do ljubeče ekstaze k Bogu. Bil sem presenečen, ko mi je sogovornica iz budističnega izročila predstavila zelo podobno shemo. Pojavilo se je torej vprašanje, če obstajajo še druge simbolične sheme. Ko sem predstavil Evagrijev nauk o tem, kako se osvoboditi delnih pojmov, da bi dojeli Boga kot čisto luč, se mi je menihinja z Vzhoda nasmehnila in rekla, da gre za prizadevanje, ki je dobro poznano v japonski duhovni literaturi. Nato je sama postavila temeljno vprašanje: »Kakšna je razlika med krščansko in budistično molitvijo?« Dodal sem še svoje vprašanje: »Ko molite, kakšen namen imate, kaj želite doseči?« Odgovorila mi je: »Združitev z Bogom.« Nisem mogel drugega, kot da se strinjam ter potrdim, da sva istega mnenja. Nato sem postavil še eno, tokrat natančneje zastavljeno vprašanje: »Ali je v tem zemeljskem življenju kdo le dosegel to tako zaželjeno polno združitev z Bogom?« Njen odgovor je bil zelo lep: »To je želja vseh ljudi, vendar v tem življenju ni še nikoli nihče dosegel popolne združitve z Bogom.« Tedaj pa sem ji rekel: »In vendar kristjani verjamemo, da sta se v osebi Jezusa Kristusa človek in Bog popolnoma združila, da je prepad med njima premagan. Da bi ga mogli premagati tudi mi, molimo ‘po’ našem Gospodu Jezusu Kristusu (z njegovim posredovanjem). To je bistvena razlika med krščanstvom in drugimi verstvi.« Budistična menihinja mi je obljubila, da bo o tem razmislila. O tem dejstvu bi moral razmišljati vsak. Krščanstvo ni zgolj neko verstvo, ki verjame v Boga in se skuša z njim združiti. Gre za razodetje Boga, ki je postal človek. Verujemo v Bogo-človeka in v vse posledice, ki jih to nosi s seboj: Bog je postal človek, da bi človek postal Božji. Gre za edinstveno verovanje, ki je nam lastno. Prav zato si kristjani lahko prilaščamo vse resnične človekove vrednote, ki jih imajo druga verstva, istočasno pa ostajamo prepričani v svojo edinstvenost zaradi tega enkratnega dogodka, ki je središče vse zgodovine: Bog se je utelesil in prišel prebivat med nas (Jn 1,14). Na nek način se vsa verstva zavedajo razdalje, ki loči človeški svet od Božjega ter si predstavljajo kakega posrednika, torej nekega človeka ali kako višje bitje, ki naj bi bilo vmes, med nami in nebom. Kristjani pa izpovedujemo enega samega srednika, Jezusa Kristusa (1 Tim 2,5), pa ne zato, ker bi bil »med Bogom in človekom«, marveč zato, ker pripada obema svetovoma, saj je obenem Bog in človek. Sv. Gregor Nacijanški se je spraševal, kako more vse, kar obstaja, biti skladno povezano, ko pa so različne ravni stvarnosti vendarle tako različne. Obstaja materija, snovni svet; obstaja pa tudi duh, duhovni svet. Končno verjamemo v Božji svet, ki se dviga nad vesolje (kozmos). In vendar je Stvarnik dosegel edinost na tako moder način: ustvaril je človeka, ki je snoven v telesu ter nesnoven v duši; tako je ustvaril most nad prvim prepadom: človek združuje snovni in nesnovni svet. Kristus pa je v svoji osebi kot Bogočlovek postavil še drugi most, ki združuje zemljo in nebo. On je torej - po besedah Maksima Spoznavalca - središče, v katerem se stikajo vsi žarki vesolja. Iz knjige »Poznaš Kristusa?« ŽIVITE SVOJO POKLICANOST Z VESELJEM »Če mladi ljudje doživljajo duhovnike kot izolirane, žalostne in utrujene, si mislijo: Če bo moja prihodnost tudi takšna, je ne želim živeti na tak način.« O poklicanosti duhovnikov je govoril papež Benedikt XVI. na svojem dopustu na srečanju duhovnikov v dolina Aosta. V prihodnosti se bo v sekularizirani družbi še več pričakovalo in zahtevalo od duhovnikov. Potrebovali bodo potrpežljivost in moč za vztrajanje, je poudaril. Duhovniki so danes manj priljubljeni in se jim izkazuje manj spoštovanja kot prej. Benedikt XVI. poziva duhovnike, naj bodo kljub lastnim težavam in omejenostim »služabniki za prihodnost sveta«. Zahodni svet je »utrujen zaradi svoje lastne kulture«, je še pojasnil. Za katoliški kler je ta hip največji izziv prinesti svetu vero, kajti ta svet jo obupano išče. Duhovniki naj živijo svojo poklicanost z veseljem, da bi pritegnili mlade, poziva papež. TUDI NA CESTI LAHKO MOLITE MICHEL QUOIST - Prevedla METKA MIZERIT o priložnosti, ko kristjan, ki se je zares predal Bogu, ne doživi le škušnjave, pade tudi v greh. To je ponižujoč padec, za katerega je mislil, daje daleč proč. Tako globoka, tako trdna se mu je zdela ljubezen do Boga. V nevarnosti je, da postane malodušen. Nikoli ni tako globoko občutil zla v vsej umazaniji. Sedaj veliko bolj spozna božjo Ljubezen. Vse je milost. Ta spodrsljaj mu bo pomagal razumeti, da ne more zaupati sam sebi in mu bo pokazal mesto, kamor spada. Ko dvomi v svojo moč, je potrebno, da se nauči popolne predanosti Bogu. Da se pa ne bi zaradi izrednih razodetij prevzel, mi je bil dan v telo trn, satanov angel, ki me tepe, da se ne bi prevzel. Zato sem trikrat prosil Gospoda, da bi ga odstranil od mene, a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se v težavah utrjuje.«... Zakaj močan sem tedaj, ko sem slaboten (2 Kor 12, 7-9). Povem vam: prav tako bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnenja (Lk 15, 7). Gospod, padel sem. Še enkrat. Jaz ne morem več. Nikoli ne bom zmagal. Sram me je in ne upam se te pogledati. Gospod, boril sem se, vedel sem, da si pri meni, pazljivo nad mano. Vendar skušnjava je zavela kot vihar, obrnil sem oči, zgrešil sem pot: medtem si bil ti tih in ranjen, kakor zavrnjeni ženin, ki vidi, da se njegova ljubezen oddaljuje na rokah tekmeca. Potem je veter utihnil, naenkrat, kot se je dvignil. Blesk je ugasnil, v trenutku, ko je pretrgal senco; ostal sem sam, osramočen, žalosten s svojim grehom na rokah. Greh, ki sem ga izbral kot kupec svoj nakup; greh, ki ga ne morem vrniti, ker je prodajalec odšel. Greh brez vonja, neokusen; greh, ki se mi gnusi, nepotreben predmet, ki bi ga rad kjerkoli odvrgel; ta greh, ki sem ga hotel, pa ga nočem več. Greh, ki sem ga sanjal, pazljivo iskal, vonjal, božal toliko časa. Ta greh, ki me je osvojil, ko sem se hladno oddaljil od tebe, Gospod. Plazil sem se po trebuhu, stegoval roke, prste, obraz, srce. Ta greh, ki sem ga osvojil in se je skušnjavec grabežljivo umaknil. Sedaj sem njegov in me ima v ujetništvu, padel sem vanj, kot muha v pajčevino. Moj je; lepi se mi na kožo, naselil se je v meni, pretaka se mi po žilah, zasedel je moje srce drsi povsod, kot noč, ki se vtihotapi v gozd in se neopazno polasti zadnjih kotičkov svetlobe. Sedaj se ga ne morem odkrižati. Tečem in mi sledi kot garjev pes, ki se ga hočeš znebiti. Vztrajen vedno dohiti gospodarja in se srečen drgne ob njegove noge. Mislim, da se mi ta greh pozna na obrazu. Sram me je iti na cesto, hotel bi ubežati pogledom. Bojim se, da bi se srečal s prijatelji; Gospod, sram me je, da bi se srečal s tabo, ker si me ti ljubil in jaz sem te pozabil. Pozabil sem te, ker sem mislil nase, ne morem misliti na dva gospoda obenem. Treba je izbrati in jaz sem izbral. Tvoj glas, tvoj pogled, tvoja ljubezen me danes ranijo. Na meni so, težki, še težji kot moj greh. Oh, Gospod, ne glej me tako. Gol sem in umazan, na tleh, uničen. Nimam več moči, ne upam ti obljubiti ničesar, skrušen sem pred teboj. Daj otrok, dvigni glavo. Ni tvoj ponos, ki te rani? Če bi me ljubil, bi bil zares žalosten, vendar bi zaupal. Ne veš, da je moja ljubezen brezmejna? Misliš, da sem te nehal ljubiti en sam trenutek? Sin, še vedno računaš sam s seboj? In vendar se ne moreš zanesti na nikogar, razen name. Ej, prosi odpuščanja in potem hitro vstani. Dobro premisli; ni najbolj nevarno pasti, ampak ostati na tleh in se plaziti po zemlji. Noe je amo slepi zaupa svojemu vodiču in se popolnoma prepusti njegovim rokam, kot otrok. Zato, da očisti kristjanovo delovanje, še preveč človeško, je Gospod prisiljen, da ga pusti v temi. Ta bo moral svoje zaupanje izročiti le Bogu. Človek je zaupal organizaciji; sedaj ne ve, kaj bi storil. Verjel je besedi, sedaj ne more nikogar prepričati. Mislil je na pomembnost sestankov; doživlja polom, čeprav jih je pripravil do podrobnosti. Kjer je prej doživljal odmevne uspehe, danes žanje polomije. Kadar kristjan osramočen in na robu obupa išče Kristusa, da bi mu potožil, ta ostane neviden. V noči ostane kristjan sam. Preizkušnja je trda. Ne more se ji izogniti, v njej se mora okrepiti. Kakor zapornica ustavi tok vode, da jo zajezi in pomnoži njeno moč, tako hoče Bog kristjanu pomagati, da se dvigne iz povprečnosti, ga še bolj očisti in popelje v globino njegove vere. Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Ob deveti uri je Jezus na ves glas zaklical: »Eioi, E/oz, läma sabaktäni?«, kar pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mr 15,33-35) Gospod, noč je. Si ti tukaj, v moji noči? Tvoja luč je ugasnila in njen odsev na ljudeh in vseh stvareh je izginil. Vse se mi zdi sivo in mračno, kot narava, kadar megla zagrne sonce in pokrije zemljo. Zdi se mi, da hodim v klanec, vse me teži, čutim se nerodnega in počasnega. Ko se zbudim, me jutro tlači, ker mi skriva dan. Mudi se mi, da bi zginil in želim smrti kot pozabljenja. Hotel bi odpotovati, ubežati, uiti; ne vem pred kom ubežati. Ubežati, pred kom? Pred tabo, Gospod; pred drugimi, pred samim seboj, ne vem pred kom. Vendar ubežati. Hodim kakor pijanec; iz navade, ne da bi vedel zakaj. Vsak dan ponovim iste kretnje, pa že naprej vem, da so nepotrebne. Hodim, pa vem, da moji koraki ne vodijo nikamor. Govorim, moje besede se mi zdijo strašno prazne, ker vem, da jih lahko slišijo le ušesa, ne duše, ker živijo previsoko, in predaleč. Oddaljene. Misli se mi skrivajo, težko premišljujem. Besede mi večkrat uidejo, upirajo se mi, da bi mi služile. Jecljam, zmedem se, zardim. Smešen sem. Sram meje, ker mislim, da so drugi na to pozorni. Gospod, bom znorel? Ti to hočeš? Vse skupaj ne bi bilo tako hudo, če ne bi bil sam. Sam sem. Gospod, ti si me privlekel daleč; zaupno sem ti sledil, ker si bil ti ob meni. Vendar si ti sredi puščave, v trdi noči, kar naenkrat izginil. Kličem in mi ne odgovoriš, iščem te in te ne najdem. Vse sem zapustil in sedaj sem sam. Tvoja odsotnost je moja bolečina. Gospod, noč je. Si tukaj v moji noči? Kje si? Si se me naveličal? Gospod, odgovori mi. Odgovori! Noč je. Predaleč sem se spustil... Žal mi je, ali je sedaj vse izgubljeno? T M a Boga ni nikoli nihče M preslab: ne more se M j odvrniti od nas in nas m A nehati ljubiti. »Ne bom te pozabil! Pometem tvoje prestopke kakor oblak in tvoje grehe kakor meglice. Vrni se k meni, ker te odkupim!« (Iz 44,21-22) • Gospod nam v Svetem pismu neštetokrat izreka besede ljubezni in odpuščanja. Toda niso mu zadostovale samo besede, s katerimi nam je povedal, da nas ljubi kljub našim grehom, da nam želi dati življenje po smrti: sam je prišel, on - Gospod Bog! Jezus, Sin vsemogočnega Očeta, je prišel med nas kot otrok v božični noči. In Jezus sam nam je pripovedoval priliko o izgubljenem sinu. Da bi nam do konca pokazal, kako je Bog usmiljen in kako odpušča, je izbral smrt: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« (Lk 23,34) • Prvi, ki mu je Jezus odprl nebesa, je bil grešnik, razbojnik, ki ga od takrat imenujemo desni razbojnik. Prvi! moreš odpustiti, obišči Jezusa v duhovniku. V imenu Božjega Sina ima moč in dolžnost, da ti da odpuščanje. »Pred njim bomo pomirili svoje srce. Čeprav bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar Bog večji od našega srca.« (1 Jn 3,19-20) r ^učeAjianfe/ ■\ Pred štirimi meseci sem naredila splav. Bilo je grozno. Vendar nisem vedela, na koga naj se obrnem. Bila sem sama, stara sedemnajst let in nisem vedela, kaj naj storim. Mama me je nagovarjala za splav. Življenje ni imelo zame nobenega smisla več. Dva meseca pozneje je bil v mojem mestu misijon. V naš šolski katehetski center so prišli mladi in pričevali o svojem srečanju z Bogom. Navzoči so bili tudi duhovniki, ki so bili na voljo za spoved, če bi želeli, toda jaz si nisem upala. Vsa v solzah sem vstala, da bi odšla iz dvorane. V tem je pristopil k meni duhovnik in me nagovoril. Povedala sem mu, kaj se mi je zgodilo. Molila sva in predlagal mi je, naj prosim Boga za odpuščanje. Spovedala sem se in takoj sem se čutila osvobojeno in razbremenjeno. Vem, daje veliko mladih deklet v enakem položaju zaradi podobne ali drugačne krivde. Hotela bi jim reči, da ni nikoli prepozno prositi Gospoda za odpuščanje. Zaupajte mu svojo težavo in osvobojene boste. Sedaj vem, da je moj otrok pri Bogu. Verujem, da mi je odpustil in da moli zame. Torej, če se sodiš sam, če si ne \ Nataša, Iz revije On živi J ISLAM IN MULTIKULTURNA DRUŽBA AMBROŽ KODELJA A JI ultikulturnosti ne pozna-1% ta mo samo pri posvetnih I \ t I zvrsteh kulture, ampak I * I jo pojmujemo tudi kot zbliževanje med verstvi. Zanimiva je raziskava, ki so jo naredili novembra 2003 v Nemčiji. 47 % Nemcev je prepričanih, da verujejo kristjani in muslimani v istega Boga. Različni sta samo imeni. Prav tako je velika večina Nemcev prepričana, da sta islam in krščanstvo dve poti do istega (!) Boga, kot je zapisano v 2. suri v Koranu. Po drugi strani pa imajo muslimani kristjane za nevernike, ker ne molijo istega Boga. To utemeljujejo z dejstvom, daje neurejeno moralno življenje pri mnogih kristjanih za muslimane zadosten razlog, da odklanjajo zahodno kulturo z njenimi vrednotami in tako tudi krščanstvo. Ta ugotovitev ni nepomembna. Dejstvo je, da pri marsikaterem Evropejcu so se krščanske vrednote skrčile na minimum in tako velikokrat pri marsikom, ki se ima za kristjana, skoraj ne moremo govoriti o krščanstvu ali krščanskih vrednotah. Po drugi strani pa predstavniki zahodnih vrednot vidijo v islamu nevarnost za demokracijo in človekove pravice. Ta dva pojma sta v islamu izenačena. Zastavlja se vprašanje: »Ali je konec multikulturne družbe?« Na to različno odgovarjajo in seveda tudi bodo! Odločilno spoznanje ob vsem tem je tudi to: »Če so islamske pravice moškega večje od državljanskih pravic, zapisanih v ustavi neke države, potem doživi demokracija polom, ali kot pravimo smrtno toleranco.« Ta smrtna toleranca je lepo vidna v muslimanski ureditvi, bodisi v družini, v odnosu med moškim in žensko, kot tudi v odnosu do vsega, kar ni muslimansko. Pa naj bo to hrana, obleka, ureditev stanovanja, pa če želite tudi medsebojni odnosi v okolju, kjer živijo pomešani med drugoverci. Važno je poudariti, da se mož in žena v tem primeru lahko zelo dobro razumeta med seboj, ne moreta pa se glede svojega nastopanja oziroma pojavljanja v javnem življenju. - Primer so nam mnoge izpovedi o tako imenovanem ‘kulturnem šoku’, pri parih, ki so živeli kje v svetu in se vrnili v rodno, pristno muslimansko okolje. Preostalo jim je; ali ločitev ali vrnitev, ali pa popolno shizofreno življenje -za zidovi en način življenja, v javnosti pa drug način, ki je zaukazan. Težko je za muslimana spoznanje, da današnji svet ni več svet Mohamedovih časov, zato bodo tudi muslimani morali krepko razmisliti sami o sebi in o svojem razmerju do današnjega sveta. Kristjan pa lahko verjame v uspešen dialog samo tedaj, ko je ta zaželjen, pa naj gre za odnos s katerokoli vero. Kadar pa gre za dve različni kulturi in dva različna svetova, kot je to med nami in muslimani, mora biti stvaren in previden. Kristjani skušamo razumeti bližnjega, ker ga ljubimo, spoštujemo in želimo njegovo dobro, saj s takimi dejanji posnemamo Boga! To vodilo bi nas moralo spremljati tudi v odnosu do muslimanov. Obenem pa bi se ne smeli sramovati naše identitete, iz katere izhajamo in so jo izoblikovali rodovi pred nami, oblikujemo pa jo tudi mi, če se ji ne izneverimo, kar pa je pri današnji družbi zelo lahko. Iz tednika Novi glas U© MÄW@®I11L Wk IWM)(liyiÄ- dm i.dicemira " Jožetova spominska podoba na dan vstopa v Fantovsko Marijino družbo kakšen način naj odslej preživlja družino? Začel je s prodajo hišnih aparatov, a jo kmalu zamenjal s trgovino za šolske potrebščine. S tem seje ukvarjal do leta 1988, ko seje bolniško upokojil. Medtem seje preselil z družino, ki se mu je povečala z rojstvom četrtega otroka, fantka, iz Lomas del Miradorja v Ramos Mejijo. Jože se je kljub bolezni redno udeleževal prireditev krajevne skupnosti v Slomškovem domu. Poleg fotografiranja je bil njegov konjiček tudi šah. V Slomškov dom je hodil šahirat ob petkih zvečer ali ob nedeljah po slovenski maši. Bil je tudi član KA mož in odbornik pripravljalnega odbora za letne tombole Duhovnega življenja, dokler so te obstajale. Slovenijo je obiskal trikrat. Prvič, leta 1968, jo je obiskal sam, da se je srečal z mamo in očetom, ki je kmalu potem umrl. Takrat je prvikrat videl sestro Anico, ki se je rodila že po njegovem odhodu od doma, in ji bil za poročno pričo. Leta 1986 je bil v Sloveniji z ženo na novi maši nečaka Tonija Bidovca, nazadnje pa še leta 1991, prav za osamosvojitev Slovenije. Ko ju je neka gospa vprašala, če bosta 26. junija v Sloveniji, staji odgovorila pritrdilno. Na vprašanje, če se nič ne bojita, sta odgovrila: »Če boste vi prestali, bova pa še midva!« Takrat seje Jože zadnjikrat srečal z bratom Poldetom, ki je prišel v Slovenijo iz ZDA. Leta 1988 mu je zdravnik odkril parkinsonovo bolezen. Z vso potrebno korajžo sejije zoperstavil. Spet je hodil k specialistom in se učil raznih telesnih vaj, s katerimi naj bi preprečeval razkrojevalni proces bolezni. Po desetih letih pa je bolezen njegov organizem tako oslabela, da mu je odpovedala leva stran. Pet let kasneje je padel in si zlomil desno nogo. Po operaciji je bil doma še tri mesece v postelji, a sije z močno voljo tako opomogel, da je s pomočjo drugih še prišel na voziček. Od julija 2004 naprej se je hranil po cevki skozi nos. Januarja 2005 pa je bolezen tako napredovala, da so ga hranili naravnost v želodec. Potrebna je bila tudi operacija trakeotomije in umetno dovajanje kisika, da je lahko dihal. Kljub temu je bil med boleznijo do zadnjega pri zavesti. Za očetovski dan - 19. junija 2005 - je poznal vnuke, ki so ga prišli pozdravit in je najmlajšo celo pobožal. Na kresni dan, 24. junija ob 7,30 zjutraj pa se je mera njegovega trpljenja na zemlji napolnila do vrha. Na Gospodov klic je prestopil prag večnega življenja. Pogreb je bil naslednji dan s sveto mašo v cerkvi Marije Pomočnice, kamor je prej, dokler je bil zdrav, rad zahajal. Pokopan je na pokopališču v San Justu. Eden Jožetovih prijateljev iz mladih let je ob njegovi smrti zapisal tele besede: Dragi Jože, že nekaj časa si se poslavljal od svojih sorodnikov in prijateljev. Sedaj si se dokončno poslovil, prav za god Janeza Krstnika. Za slovo bi ti rad izrekel trojno zahvalo. Hvala v imenu mladih delavcev, katerim si posvetil vso svojo mladost, zlasti v organizaciji Zveze mladih katoliških delavcev, za katero si živel in jo veliko časa tudi vodil. Druga zahvala velja za tvoj zgled, s kakšno potrpežljivostjo in vdanostjo je treba prenašati križ, ki nam je dan, da ga nosimo v tem življenju. Kako huda in dolga je bila tvoja bolezen, pa si jo prenašal tako vdano in junaško! Končno, Jože, hvala za tvoje prijateljstvo. Odkar smo se poznali, smo bili prijatelji. Ob tvoji ženi, hčerah in sinu se tudi prijatelji veselimo tvojega snidenja z Očetom. Počivaj v miru! KRSTI, POROKE in SMRTI v slovenski skupnosti v Argentini leta 2005 KRSTI: Juan Manuel Grošelj-^ Sj Reolön, Alejandro Nicoläs Grošelj-Reolön, Jan Kogovšek-Spittle, Kristjan Gabrijel Hafner-Klobovs, Julieta Romina Berčič-La Rosa, Natalia Soledad Disabato-Vidmar, Valentina Ines Zimmermann-Jereb, Rodrigo Ezeguiel Correa-Galjot, Gašper Markež-Leni, Nej ko Albin Magister-Zupanc, Cecilija Grilj-Vombergar, Martin Aleksander Cariddi-Možina, Ivanna Drev-Tellechea, Martin Santiago Roa-Malovrh, Franc Jože Močnik-Strle, Julieta Kinkel-Blanc, Zofija Marija Bordaguievich-Bohinc, Matej Modic-Golob, Tomaž Andrej Brula-Quadri, Matija Petkovšek-Grabnar, Viktorija Marija Nicastro-Tekavec. (21 krstov) POROKE: Hernän Nicosia in Julka Bellestero Razinger, Dani Vester in Olgi Bohinc, Guillermo Esteban Strachan in Andreja Ana Škrbec, Gabriel Sänchez in Kaja Mihelčič, Jorge Ariel Pedro in Erika Draksler, Alojzij Rudolf Trpin in Maria Grisel Villegas, Julio Manuel Reyes in Brenda Gornik, Marko Andrej Čop in Lučka Oblak, Diego Altini in Mirijam Kristina Mehle, Jože Danijel Žumer in Paula Andrea Giorgini, Domenik Lombardo in Sonja Benedičič, Nicoläs 2Suhcvnc življenje je objavile Petrocco in Marjana Jelenc, Roman Bajda in Maria Teresa Ferrari, Leonardo Martins in Tatjana Pugelj, Aleks Cestnik in Marjana Modic, Silvio E. Ledesma in Veronika Senovršnik, Ariel Avignone in Sandra Berlot, Miha Bajda in Angelca Čad, Nativo Mallmann Arenhardt in Helena Monika Žužek. (19 parov) JL SMRTI: Milan Vojnovič (84), Rudolf Živec (84), Rudi Žabec (80), Ana Demšar roj. Tavčar (82) , Alfredo Hvala (67), Karel Skvarča (56), Lojze Marušič (80) , Polde Golob (82), Stojan Sfiligoj (78), Iva Miklič roj. Papier (82), Ivan Jagodic (83), Štefan Kavčič (77), Marijan Šušteršič (82), Marija Bregar roj. Starc, Greta Pengov roj. Malgaj (83), Janko Filipič (81), Jožica Božič (55), Albert Žvan (79), Nerina Šušteršič roj. Tornada (82), Lojzka Truden roj. Škraba (85), Martin Povše (64), Dragica Mizerit roj. Repovž (76), Anton Zrimšek (81) , Miha Keš (89), Ludvik Hren (87), Marija Pilar Hribar (7 mesecev), Franc Remic (78), Saša Lescano roj. Križ (46), Jože Šeme (78), Tilka Kunčič roj. Marovt (92), Ana Jesenovec roj. Bastarda (94), Ratko Šušteršič (90), Franc Bitežnik (96), Marija llinčič roj. Drenšek (93), Majda Pokorn (56), Miha Novak (94), Miha Grošelj (82), Marjan Avgust Jambrovič (87), Andrej Koželnik (37), Franci Zarnik (58), Zvone Peršolja (87) , Štefan Vrečič (82), Jože Podobnik (76), Franc Zupanc (88) , Anton Prešiček (90), Jože Črnak (71), Vinko Aljančič (78), Jelica Stariha roj. Fajdiga (52), Miha Ferjanič (84), Marija Kristina Potočar roj. Avsec (83) , Ivanka Šmajd (95), Marjan Bogataj (77), Rafael Telič (85), Alojzija Čeč roj. Kunovar (98). (54 smrti) FEBRUAR - MAREC PRED 70 LETI (1936) "I\ /f ar-čno številko Duhovnega l\/l življenja (št. 103) je ure--l.V-Z.dil in večidel sam napisal nov slovenski izseljenski duhovnik Janez Hladnik. V članku z naslovom Prvi pozdrav svojim novim vernikom takole najavi svoj prihod: »V nedeljo, 1. marca, ob pol 8h zvečer je zaplul v tukajšnje pristanišče parnik francoske linije 'Massilia' in pol ure pozneje sem stopil na nova tla poln upanja, da se s tem trenutkom pričenja doba uspešnega delovanja za moje rojake na tem delu zemeljske oble. ( ) Z dobrim namenom sem semkaj čez lužo prišel. Z željo, da bi pomagal reševati vsem tisto, kar je človeku največje bogastvo in največja sreča, ki človeka bogatega in srečnega dela tudi tedaj, kadar denarja ni in kadar je življenje človekovo napolnjeno s številnimi skrbmi - da bi podpiral v Vas vero naših očetov. ( ) Želim, upam in hočem, da bo moje delo vsem: Božji nauk in božji mir.« Hladnik je prišel v pomoč duhovniku Josipu Kastelicu, ki pa se trenutno nahaja v Sloveniji, kjer išče podporo dušnemu pastirstvu med rojaki v Argentini. V članku Cerkveni vestnik rojaki zvedo, da je Hladnik doma iz Rovt nad Logatcem, daje doslej deloval kot kaplan v Metliki, potem kot duhovnik za Slovence v Zagrebu in nazadnje eno leto kot kaplan v Kostanjevici na Krki. Sedaj stanuje v duhovniški hiši (Hogar Sacerdotal) na Con-darco 545 v okraju Flores v Buenos Airesu. Pove, da bo imel slovensko sv. mašo vsako nedeljo in praznik ob 10. uri v cerkvi na Avenida del Čampo 1653, popoldanska služba božja pa bo na istem kraju ob 16. uri. Sporoča tudi urnik za velikonočno spoved. Vabi rojake, da se udeležijo sprejema buenosaireškega nadškofa Copella, ki se bo 14. marca po daljši odsotnosti vrnil iz Evrope kot kardinal in primas Argentine. Poleg omenjenih člankov, je Hladnik s svojim imenom v tej številki objavil še tele: Prinašam pozdravov nebroj, Po zemlji sem hodil domači in Pismo iz Lombardije. PRED 60 LETI (1946) UTRINKI S KONGRESA ■ 'V uhovnik Martin Maroša, I rojak izv Prekmurja, ki de- Z J luje v Čilu, je povabil Janeza Hladnika, da se v prvi polovici februarja udeleži Evharističnega kongresa v Punta Arenas, najbolj južnem mestu na svetu. V tem kraju živi okrog 10.000 Jugoslovanov, predvsem iz Dalmacije. Hladnik je tam obiskal slovenske usmiljenke, ki vodijo dve bolnišnici in otroško zavetišče. »Naši rojaki so bili zaposleni v mnogih pripravah, bili so pa tudi najbolj stanovitni udeleženci na vseh dejanjih kongresa.« IZ UREDNIŠTVA »Nekateri rojaki radi pozabljajo, kako hitro se časi menjavajo. Pred dvemi leti so peli slavo Mihajloviču, danes jih je že sram tega in danes pojejo slavo drugemu in ne upoštevajo, da se utegne kolo spet zasukati in bodo jutri pljuvali na tistega, katerega danes v zvezde kujejo... () Zato pa je strašno nesmiselno, kar vidimo v 'Pravici', katera menda misli, da je njena naloga v tem, da čim bolj grdi škofa Rožmana in še koga drugega... Se vidi, da sami sebi ne verjamejo ali pa jasno vidijo, da se drugi ne dajo prepričati, ker sicer bi ne smatrali za potrebno, da se vračajo vedno na isto. In bo res malo težko dopovedati pametnim ljudem, da je dr. Rožman izdajalec, ki je že kot drugošolec nezlomljivo prenašal klofute nemškega profesoija, zato ker je branil slovenski jezik; ki je bil eden najbolj agilnih pobornikov za majniško deklaracijo - na Koroškem leta 1917.( ) Tisti, ki ga nazivajo izdajalca, naj pa najpreje dobro razločijo med tem, kaj so zdravi slovenski ideali, kateri so našega naroda last in kaj so cilji komunistične revolucije. Pač jim verjamemo, da ga kot komunisti nimajo nič radi, toda kot Slovenci naj pa sodijo drugače, da ne bodo nekoč ostali globoko osramočeni. ..« VELIKONOČNA SPOVED »Vsaj enkrat na leto je dolžnost pod smrtnim grehom, opraviti spoved in prejeti sv. obhajilo. Kdor se za to zapoved ne meni, se postavlja v resno nevarnost, da bo zgubil pravico srečne smrti in bo prepozno spoznal svojo zablodo in nemarnost. Ni to samo farška pridiga, temveč je božji nauk in resnična potreba neumrljive duše. Naj se nikar nihče ne šali s svojo večno usodo. Življenje je kratko in negotovo, večnost je pa dolga in neizogibna.« ŠKOF ROŽMAN IZJAVLJA Škof Rožman je pisal kanoniku Omanu v ZDA pismo, v katerem pravi med drugim: »Po svoji vesti kot duhovnik in vse dni svojega življenja odločen in ponosen Slovenec, zavedajoč se svoje odgovornosti pred vsevednim Bogom, ki me bo nekoč sodil, izjavljam: Komunistična partija v Jugoslaviji je porabila željo, ki je živela v vseh naših srcih, osvoboditi se okupatorja in njegovega terorja, da bi izvedla politično in socialno revolucijo in prišla na oblast. V ta namen je organizirala Osvobodilno fronto. Napodlagi enciklike PijaXI. 'Divini Redemtoris' o brezbožnem komunizmu smo spoznali, da je to največja nevarnost, ki je kdaj grozila slovenskemu ljudstvu. Naša pastirska dolžnost je bila, da smo svarili pred to nevarnostjo in jo skušali preprečiti. Z vso gorečnostjo smo skušali poglobiti versko življenje ljudstva in moram reči, ne brez uspehov, hvala Bogu in Mariji Pomagaj! Da smo imeli prav, dokazuje sedanje stanje v domovini, kjer vlada čisti in pravi komunizem, kar jasno spričujejo težke razmere, o katerih govori skupno pastirsko pismo jugoslovanskih škofov. Boga prosim, da bi tam v Vaši veliki in svobodni domovini bili obvarovani pred zlom brezbožnega komunizma, ki ima sto krink, pod katerimi zna skrivati svoje zle namene in varati verne ljudi - tako pravi papež Pij XI. v imenovani encikliki.« IMÜIWÄ DAVID DOKTORIČ Pamet razsodna zahteva, da se resno obravnava resna zadeva! Ves svet danes govori proti veri. Mnogo se ji radi tega veri izneveri. Ali je naša vera zares nekaj nezdravega, ali nas naša vera uči zares kaj slabega? Par misli: premislite jih s preudarkom iskrenim, kakor vam jih povem z namenom poštenim. Več zla prepreči med nami iskrena pobožnost, nego sodobna bahaška brezbožnost. Nič ni boljši, kdor preklinja Boga, od njega, ki radi Boga se varuje zla. Kdor hodi k maši, menda le manj greši nego tisti, ki vse noči prenori. Kjer se red po družinah neguje, se tudi javna oblast bolj spoštuje in za svoje življenje si bolj brez skrbi, kjer Jezus nas s križa ljubezen uči. Nikar mi ne skušajte dopovedati, da se najde več plemenitosti, kjer vlada mesenost razbrzdanih strasti, nego kjer kraljuje duhovnost nedolžnosti. Niti ni bolje jemati, nego potrebnim dajati. In slednjič: koliko bi bilo na svetu več složnosti, če bi se ljudje manj opravljali? Vse to nas uči deset božjih zapovedi, o katerih nam sveta vera tako lepo govori. Kdor pa drugače uči, ali je nor, ali človeštvo slepi in temelje družbe izpodkopuje, največ pa sam sebi in svojim škoduje. PRED 50 LETI (1956) FEBRUAR h* : Družabna prireditev re-vije DŽ ima namen nuditi \~ß rojakom priložnost za pošteno družabnost in medsebojno povezanost, istočasno pa ustvariti tiskovni sklad, ki naj bi kril morebitne primanjkljaje, ki jih utegnejo povzročiti nestalne gospodarske razmere v Argentini. Kljub slabemu vremenu je prišlo skoraj 500 rojakov na slovensko Pristavo. Prireditelji so mogli ugotoviti, da reviji Duhovno življenje stoji ob strani nad vse zvest ka- der naročnikov in bralcev, ki se ne strašijo žrtev, če je treba revijo podpreti. Tako si upa revija še mnogo let izvrševati svoje ver-sko-prosvetno poslanstvo med Slovenci v Argentini in po svetu. Slovenska hiša, lasten osrednji dom, kjer bi se Slovenci neovirano zbirali in se versko, prosvetno in kulturno udejstvovali, postaja resničnost. Leta 1954 je bilo kupljeno zemljišče 1400 m2 v ulici Ramön L. Falcon 4158, Capital. Na tem zemljišču stoji hiša, ki jo bo treba podreti, ker je stara in ne služi namenu. Načrte za novi dom je naredil tržaški rojak arh. Viktor Sulčič. Trenutno slovenska skupnost v VBA potrebuje dvorano z odrom in sicer tako veliko, da more sprejeti do 800 rojakov ob večjih prireditvah. Letošnje mladinske duhovne vaje «so dokazale, da živi v naši skupnosti rod, ki je čist in veren in od katerega lahko še veliko pričakujemo«. V prostorih nadškofijskega semenišča so se zbrali 104 fanti, ki so opravili duhovne vaje pod vodstvom dr. Mirka Gogale. Deklet je bilo 141. Nje je vodil župnik France Novak. Vrhovni predstojnik salezijanske družbe Don Renato Ziggiotti je podelil v baziliki San Carlos duhovniško obleko sedmim slovenskim novincem salezijanske družbe. V odbor SDO v Mendozi so bile izvoljene Marija Božnar, Magdalena Božnar in Francka Trobec. MAREC -| : Osemdesetletnico življenja papeža Pi--L. -L ja XII. so proslavili Slovenci v Buenos Airesu v kapeli sv. Frančiška Šaleškega: ne kot človeka Evgena Pacellija, temveč zato, ker je papež vir edinosti med katoličani in središče, okoli katerega se zbira vsa Cerkev. »Prav ta trdna povezanost nas je Slovence rešila ne samo moralnega, temveč tudi fizičnega narodnega propada«. 11: SFZ si je izvolila nov odbor, kateremu predseduje Lovro Tomažin, ostali odborniki so pa Tone Bidovec, Jože Prijatelj, France Zurc in Jernej Tomazin. V širšem odboru so še Milan Magister, Lojze Rezelj, France Malovrh, Janez Kralj, Franc Vester in Jože Musar. Duhovni vodja bo odslej dr. Alojzij Starc. 16: Umrl je misijonar - lazarist Andrej Jerman, na posledicah operacije na pljučih, star še ne 34 let. 18: Slovenski srednješolci so se zbrali v prostorih slovenskega semenišča v Adrogueju. Po sv. maši, ki jo je imel rektor dr. Franc Gnidovec in po skupnem zajtrku, jim je govoril dr. Branko Rozman o tem, kakšen naj ho slovenski srednješolec v Argentini. Sledil je ustanovni občni zbor organizacije, ki se bo imenovala Zveza slovenskih srednješolcev v Argentini in katere namen je združevati študente, jim nuditi versko, narodno in kulturno vzgojo ter jim pomagati pri študiju. Duhovni vodja bo dr. Alojzij Starc. V odbor so bili izvoljeni Janez Amon kot predsednik, odborniki pa so Stanislav Bajželj, Jože Malovrh, Tomaž Kralj, Stane Snoj in Janko Sparhakl. Imajo namen izdajati glasilo z imenom Nova mladina. Nato jim je^ govoril Rudolf Smersu o temi: Življenje in delo slovenskih dijakov v zgodovini. Z litanijami in pesmijo so zaključili dan. 20: Bogoslovna fakulteta v Adrogue je začela zopet z rednim delom. Apostolska šola pa bo začela šele sredi aprila, ker je meseca marca še zelo divjala bolezen otroška paraliza. Obiskala je tudi nekaj slovenskih družin in dosedaj zahtevala eno smrtno žrtev v Gričarjevi družini. 24: Fara sv. Jožefa v Lanusu je slovesno sprejela skupino slovenskih šolskih sester, ki se bodo naselile v poslopju blizu farne cerkve, odprle otroški vrtec in pomagale v apostolatu. 25: V kolegiju Maria Mazza-rello v Moronu se je zbralo 32 de- klet na ustanovnem občnem zboru dekliškega Mladinskega doma. V prvi odbor so bile izvoljene: predsednica Julka Bohinc, tajnica Magda Gaser, blagajničarka Ivanka Tomaževič in referentka za petje in glasbo Tinca Glavan. V istem kolegiju, v katerem ima organizacije svoje prostore, so bili vsi nadaljni zbori in sestanki. Na desetih krajih Velikega Buenos Airesa so bili skozi mesec marec vzgojni sestanki z namenom, da starši dobijo potrebni pouk o tem, kako vzgajati otroka, da bo v veri poučen in rešen vpliva pokvarjenega okolja; kako vplivati nanj, da bo rad molil in hodil k zakramentom; kako mu približati verske resnice, o katerih v šoli ničesar ne sliši. Predavali so duhovniki Anton Orehar, Karel Škulj, Stanko Škrbe in France Novak. 31: Slovenski univerzitetni študentje so imeli prvi občni zbor, na katerem so dokončno ustanovili svoje društvo (tedaj je štelo 18 članov), odobrili pravilnik in izvolili odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Vladimir Voršič, tajnik Milan Magister, blagajnik Marko Martelanc, referent za kulturo Tine Debeljak ml, referent za slovensko narodno zavest Janez Peršuh in referentka za krščanski svetovni nazor Silva Žužek. Prej so se imenovali Zveza slovenskih akademikov v Argentini, sedaj pa Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD). »Zavedamo se, da smo dolžni kot svobodni slovenski akademiki pred narodom in zgodovino ohranjati ter nositi plamen tisočletne krščanske in slovenske zavesti do dneva, ko bomo lahko nedotaknjeno vrnili slovenskemu narodu - ‘pod svobodnim soncem’.« Borba za pouk verouka v državnih argentinskih šolah je bila v marcu zelo razgibana. Po vseh škofijah so organizirali podpisno akcijo, v kateri zahtevajo od začasne vlade, da spoštuje voljo staršev in dovoli pouk verouka vsem, ki si ga želijo. Tudi Slovenci so po farah, kjer živijo, podpisali to spomenico, saj so prišli v to deželo prav zato, da si ohranijo vero. Priprava za velikonočne praznike se je izrazila v duhovnih obnovah, ki so bile po slovenskih verskih središčih. Zaradi reforme velikega tedna ni bilo vstajenske procesije na veliko soboto popoldne. Za Slovence v Mendozi je vodil duhovno obnovo Stanko Kavalar, župnik v Merlo v provinci San Luis. Slovensko dušno pastirstvo (SDP) vabi rojake, da vstopijo v Apostolstvo molitve, pobožno zvezo, obdarovano s številnimi odpustki, da z molitvijo in žrtvijo sodelujejo pri širjenju božjega kraljestva na zemlji. »Člani naj dnevno darujejo Bogu svoje molitve in delo, radosti in težave.« V letu 1956 seje skoraj 600 Slovencev in Slovenk v Velikem Buenos Airesu vpisalo v to zvezo. KRATKE NOVICE LONDON - Londonska katedrala sv. Pavla je po štiri leta trajajočih restavratorskih delih 9. junija odprla vrata v prenovljeno notranjščino. Cerkev so v notranjščini očistili večstoletnega prahu, ponekod pa so bili potrebni tudi manjši popravki. Obnova cerkve naj bi bila končana leta 2008, ko bodo obeležili 300-letnico začetka gradnje, in bo stala 40 milijonov funtov (72 milijonov US$). Vse zlato za obnovo pozlate je darovala neka družina. (Ave Maria) PRIZREN - V tem mestu, ki je bilo prvi škofovski sedež svetniškega kandidata dr. Janeza Gnidovca, so po zaslugi nemške katoliške dobrodelne ustanove Renovabis, nemških in hrvaških jezuitov ter avstrijskih šolskih sester odprli prvo cerkveno gimnazijo z internatom. Šola in internat bosta odprta za učence vseh narodnosti in ver. (Ave Maria) % iz naše kronike METKA Ml ZERIT V MENDOZI so v nedeljo, 30. oktobra, ODKRILI SPOMENIK g. IVANU TOMAŽIČU, ki je deloval v župniji San Vicente Ferrer v Godoy Cruzu. Pokopan je pred vhodom v cerkev in tam so na marmornat podstavek namestili njegov doprsni kip. Pri slovesnosti je sodeloval slovenski Pevski zbor, ki je prepeval pod vodstvom Diega Bosqueta. Pri Društvu je odgovornost za kip prevzel g. Jernej Bajda, ki je delo zaupal znani kiparki Loreni Bru. Kip je vlit v bron in lepo predstavlja zunanjo in notranjo podobo g. Tomažiča. Slovenski rojaki v Mendozi so ponosno sodelovali pri slovesnosti odkritja, saj je bil g. Tomažič zgled gorečega, delavnega in pobožnega duhovnika, ki je opravil veliko delo na župniji, ki mu je bila zaupana. 19. in 20 novembra je bil V MENDOZI 36. MLADINSKI DAN. V soboto je bil glasbeni večer, na katerem so peli otroci slovenske šole, dekliški zbor Encijan, skupina Los Chanares in družina Zemljič. David Bajda je zaigral na kitaro. V nedeljo so mladi začeli svoj dan s sveto mašo, ki jo je daroval g. Jože Horn. Po maši so sledile nogometne tekme, ki so bile zaključek turnirja. Prvo mesto si je priborila »Želva«, drugo »Patula« in tretje »Gauda«. Popoldne so nastopili mladi in naraščajniki. Pozdravila sta predsednika mladinskih organizacij; Marta Grintal v slovenščini in Tomaž Bajda v španščini. Naraščajniki so nastopili z glasbenimi točkami. Dekleta in fantje so pripravili prizor »Nepremagljivi«. Povabljenci so morali odgovarjati o slovenski kulturi, zemljepisu in zgodovini. Program je bil zelo poučen. Sledila je skupna večerja in prosta zabava. Tudi ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA V MENDOZI je delavna. Gospe so se zbrale v Domu 11. septembra. Dosedanja predsednica ga. Marjana Žumer se je zahvalila vsem sodelavkam in se poslovila kot predsednica Zveze, ki jo je vodila 20 let. Postala je predsednica Društva in s tem prevzela nove odgovornosti. Na sestanku je predavala prof. Vera Ašič Bajuk o temi: Kako kakovostno preživeti tretje življenjsko obdobje. Po predavanju je sledil občni zbor, na katerem so gospe izvolile sledeči odbor: predsednica ga. Marta Pregelj; odbornice: ga Irena Nemanič Llanos; ga. Rezka Novak Nemanič; ga Ana Štirn Arrigoni in ga. Božena Nemanič Hirschegger. OBČNI ZBOR SD0 - SFZ je bil v nedeljo, 4. decembra, v Slovenski hiši. Začel se je s sveto mašo, ki jo je daroval g. Danijel Vrečar in pri kateri so se mladi zahvalili Bogu za ves blagoslov pri delu v preteklem letu. Po skupnem zajtrku se je začel občni zbor z molitvijo. Predsednik Danijel Kocmur je povedal nekaj misli o delovanju med letom. Tajnik Andrej Žnidar je podal poročilo o prireditvah, ki so bile med letom. Blagajnik Marjan Godec je prebral blagajniško poročilo. Odhajajoči odborniki so se zahvalili vsem za sodelovanje. Sledile so volitve; izvolili so sledeči odbor: predsednica Cecilija Kocmur; podpredsednik Matjaž Štrubelj; tajnik Kristjan Kopač; Slovo od učencev, ki so dokončali osnovnošolski pouk v Balantičevi šoli. Z zaključne prireditve: prizor življenja v morju. Foto: Marko Vombergar blagajnik Martin Pavlovčič; kulturna referentka Barbara Garcia in Tomaž Sušnik; športni referenti: Alenka Žnidar, Andrej Belec in Damijan Črnak; gospodarja: Andreja Boltežar in Tomaž Ahlin. SLOVENSKE ŠOLE SO ZAKLJUČILE POUK V BALANTIČEVI ŠOLI so končali s poukom v nedeljo, 4. septembra. Pri jutranji sv. maši, ki jo je daroval pater dr. Alojzij Kukoviča, so se zahvalili Bogu. Pri maši je prepeval šolski zbor. Popoldne so se zbrali v dvorani Našega doma otroci, učitelji, starši in vsi prijatelji šole. Program prireditve je povezovala ga. Alenka Belič Fantini. Najprej je spregovoril katehet g. Franci Cukjati. Sledil je govor voditeljice šole gospe Irene Urbančič Poglajen, ki je pozdravila vse navzoče in se zahvalila obema katehetoma in učiteljstvu, posebno še ustanoviteljici in dolgoletni učiteljici Balantičeve šole gdč. Angelci Klanšek. Zahvalila se je tudi odboru staršev gospe Andreji Lipušček Bo-nino in Lenči Štefe. Pokušanje vina »ZSMF« na Pristavi... Kuharski tečaj ZSMŽ na Pristavi... Foto: Matjaž Čeč i t-POKLICI url Na praznik Kristusa Kralja je 12 fantov s Pristave romalo s kolesi v Lujän. Originalna zamisel. Čestitamo! Gdč. Angelca Klanšek se je poslovila od dvanajstih učencev, ki so dokončali osnovno šolo. Sledil je nastop vseh učencev, od vrtca do osmega razreda. Predstavili so zanimiv prizor življenja v morju. Po predstavi so učiteljice razdelile spričevala. Po kratkem odmoru pa je PRIŠEL SV. MIKLAVŽ, ki je razdelil darove med pridne otroke. Prireditev je zaključila voditeljica šole, ki se je zahvalila Bogu za vse, kar je bilo dobrega v preteklem letu, pa tudi vsem zvestim sodelavcem Balantičeve šole. Tudi na Pristavi V PREŠERNOVI ŠOLI so zaključili pouk 3. decembra. Sv. mašo so darovali za pokojno učiteljico Jelico Stariha. Popoldne so se zbrali na prireditvi, ki jo je vodila Irenka Kočar. Učenci so pod vodstvom svojih učiteljic pripravili pesmi Mirka Kunčiča, ki so mu letos odkrili spomenik v rojstni vasi v Lescah. Nastopili so učenci vseh razredov. Nato je šolski zbor pod vodstvom Mojce Jelenc in ob spremljavi gospe Anke Gaser zapel pesmi: Jaz sem roža mala; Mi se imamo radi; Milostna Marija; Sveti Miklavž, Mi smo vsi prijatelji, Himno Prešernove šole in Matjaž šteje. Od učencev osmega razreda se je najprej poslovil Kristjan Vivod, potem pa še voditeljica šole gospa Magda Češarek. Vsak učenec je za spomin dobil slovensko knjigo. Gospa Magda se je zahvalila tudi režiserjema Dominiku Oblaku in Mihu Gaserju. Tanja Oblak se je zahvalila Irenki Kočar, ki se je poslovila od Prešernove šole. V imenu osmošolcev je spregovorila Danijela Selan. Zvečer je Pristavo obiskal SV. MIKLAVŽ, ki je obdaril pridne otroke. Lep prizor so pripravile mladenke pod vodstvom gospe Nadice Grohar. Zaključek pouka V ROŽMANOVI ŠOLI v San Martinu je bil v soboto, 3. decembra. Sv. mašo je daroval dr. Jure Rode v kapeli zavoda Srca Jezusovega. V pridigi je vzpodbujal otroke, naj tudi med počitnicami molijo. Pel je otroški pevski zbor pod vodstvom Marjete Žagar. Na orglah jih je spremljala prof. Lučka Kastelic. Prireditev je bila v Domu. Monika Zupanc je pozdravila vse navzoče otroke, starše, učitelje in prijatelje. Najprej je spregovorila voditeljica šole ga. Nina Pristovnik Diaz. Učenci so ponovili IGRO »OD KOD Sl KRUHEK?« v režiji inž. Miha Podržaja. Otroci so igrali sproščeno in veselo, šolo so dokončali štirje učenci. Od njih se je poslovila ga. Vera Podržaj. Učenci so recitirali pesem Moj ded, ki jo je napisala Berta Golob. Ob koncu so voditeljica, katehet in učiteljice prejeli šopke. Po kratkem odmoru in okrepčilu je prišel SV. MIKLAVŽ. Spremljali so ga angelčki, ki so zapeli in zarajali. Še parklji so nekaj zapeli. Sv. Miklavž je prijazno nagovoril vsakega otroka in ga tudi bogato obdaril. Tudi ŠOLA JOSIPA JURČIČA v Carapachayu je zaključila pouk v soboto, 3. decembra. Po prireditvi je otroke obiskal SV. MIKLAVŽ, ki je tudi razdelil darila. Tudi V BARAGOVI ŠOLI v Slovenski vasi so zaključili pouk. Otroke pa je obiskal SV. MIKLAVŽ. V SLOMŠKOVEM DOMU je SV. MIKLAVŽ obiskal otroke v soboto, 3. decembra. ŠOLO pa so ZAKLJUČILI v nedeljo, 4. decembra. Sv. mašo je daroval g. Franci Cukjati. Učenci so sodelovali z branjem beril in prošnjami. Pel je otroški pevski zbor pod vodstvom Marcela Brula. Po maši je bila sklepna prireditev, ki jo je napovedovala Aleksandra Omahna. Najprej je spregovorila voditeljica šole Helena Rode. Poročala je o delovanju v preteklem letu. Nato so nastopili vsi učenci od vrtca do osmega razreda. Vrstile so se deklamacije in pevske točke. Osmošolci so deklamirali Uvod h Krstu pri Savici. Razredničarka osmega razreda Veronika Grabnar Pregelj se je poslovila od učencev, ki zapuščajo tečaj ter jim izročila spričevala, sliko in slovensko knjigo za spomin. V imenu osmošolcev se je zahvalila Lucijana Seljak. V imenu staršev pa je spregovorila Miri Zakrajšek. S pesmijo Glejte že sonce zahaja so se otroci poslovili od šole. V nedeljo, 4. decembra, je bilo V ROŽMANOVEM DOMU TRADICIONALNO SREČANJE. Ob 11.30 je bila sv. maša, nato pa skupno kosilo. K angelski mizi prvikrat grem. Na praznik Brezmadežne, 6. decembra, je bilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj PRVO SVETO OBHAJILO. Dvaindvajset otrok je prejelo Jezusa v svoje srce. Pod vodstvom svojih razrednih učiteljic so vstopili v cerkev. Organizacijo je imela na skrbi gdč. Ani Klemen. Slavja so se udeležili starši, sorodniki in prijatelji prvoobhajancev. Sv. mašo je daroval delegat dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Pri pridigi je priporočal staršem krščansko vzgojo. Otrokom pa, naj ostanejo zvesti Jezusu in naj radi molijo. Med mašo je prepeval otroški zbor Balantičeve šole, ki ga vodijo Marija Štrubelj, Kristina Šenk in Anica Mehle. Po maši so se otroci slikali skupaj z dr. Rodetom. Dobili so tudi spominske podobe, ki jih bodo spremljale v življenju in jih spo- minjale na prvo srečanje z Jezusom. V obednici slovenske hiše so gospe za prvoobhajance pripravile zajtrk. Pogoščeni so bili tudi pevci Balantičeve šole. Slavje prvega svetega obhajila so otroci nadaljevali v družinskem krogu, saj je dogodek pomemben za vso družino. POLDNEVNA DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE je bila v nedeljo, 11. decembra, v Slovenski hiši. Vodil jo je g Franci Cukjati. Naslednjo nedeljo, 18. decembra, je bila duhovna obnova ZA MOŽE. Tudi to je vodil g. Franci Cukjati. ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA je imela svoj REDNI SESTANEK v četrtek, 13. decembra. Vodila ga je predsednica ga. Pavlina Dobovšek. Tudi družabni del smo imele in se poveselile ob božičnih dobrotah. ZSMŽ je pripravila 88 božičnih paketov. Flvaležne smo družini g. Hermana Zupana, ki je omogočila, da smo lahko obdarile rojake, ki potrebujejo naše pomoči. Nakup in organizacijo dela je vodila ga. Pavla Škraba. KONCERT MENDOŠKEGA OKTETA je bil v soboto, 17. decembra, v dvorani škofa Rožmana V SLOVENSKI HIŠI Oktet vodi Tone Štirn; sestavljajo ga poleg njega še: Ernest Bajda, Matjaž Grintal, Pavel Šmon, Jože Štirn. Tine Šmon, Andrej Šmon in Vladimir Triep. Glasbeni svetovalec je Diego Bosquet, vokalno tehniko pa jih uči Mariana Ruiz Diaz. V prvem delu koncerta so zapeli sledeče pesmi: Igraj kolo; Po jezeru; Pod oknom; Bratci veseli vsi; Barčica; Kolo; Teče mi, teče vodica; Sem zaljubljen bil; Stoji hartelc zagrajen in Na Vipavskem. V drugem delu: Rezijanka; Večerni Ave; Azabache; Dos palomitas; Mi vina de Chapahay; Kilometra 11; Vidala; Cueca de la viha nueva. Po burnem ploskanju so dodali še tri pesmi: Kaj narediš; Žabe in Tam, kjer pisana so polja. Oktet se je predstavil z ličnim programom. Stopnice so bile čudovito okrašene s spomladanskim cvetjem; vse je pripravil in razporedil g. Tone Oblak. Koncert so organizirali Mirjam Oblak, Erika Indihar in Gregor Modic. Čisti dobiček so Mendoščani namenili Rožmanovemu domu. G. Emil Cof se jim je lepo zahvalil, ko je skupno z nekaterimi stanovalci prisostvoval koncertu, ki je bil zelo lepo in umetniško izveden. KONCERT BOŽIČNIH PESMI V CARA-PACHAYU. V petek, 23. decembra, je Srečanje ob 25-letnici Rasti IX. v Slovenskem domu v San Martinu. Foto: Matjaž Čeč Dom obiskal Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Pripravili so lep koncert božičnih pesmi. Zapeli so: Ave Marija; Sveti Jožef in Marija; Nocoj je ena lepa noč; Villancico; Zveseli se žalostna zemlja; Spi Dete božje; Cancidn del tamborileo; Sveta noč; Zveličar nam je rojen; Tam daleč v jaslih; Dar svoj vzemite vsi; Huaino de Navidad; Pastirci ne spite in Gloria. Na orglah jih je spremljala ga. Anka Savelli Gaser. Ob pogrnjenih mizah se je razvilo lepo božično razpoloženje. POLNOČNICA V SLOVENSKI CERKVI MARIJE POMAGAJ. Praznik Jezusovega rojstva smo slavili na sveti večer pri slovenski polnočnici. Lepo število rojakov se je zbralo v cerkvi Marije Pomagaj na Rarnon Falconu. Udeležili smo se sv. maše, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode. Ob pristopu v cerkev je najprej blagoslovil jaslice in skupno smo zmolili desetko rožnega venca: ki si ga Devica rodila. Pri pridigi je dr. Rode želel blagoslovljene božične praznike vsem navzočim, pa tudi tistim, ki se polnočnice niso mogli udeležiti zaradi bolezni, starosti ali drugih vzrokov. Berili sta brala Pavel Grohar in Marjanka Oblak. V skrivnost božične noči nas je popeljal Mešani pevski zbor San Justo, ki je pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar zapel naše najlepše božične pesmi. Ob koncu smo vsi skupaj zapeli vedno lepo Sveta noč, blažena noč. Med mašo je bila priložnost za spoved. Po maši so si rojaki voščili srečne in blagoslovljene praznike. Na božični dan so bile po vseh slovenskih središčih slovesne sv. maše in v domovih skupni božični zajtrk. Preživeli smo lep božič. || ' DGOSiO® ss äsflsw, V tovarniški kantini se je mlad uslužbenec pritoževal nad preveč zapečenim zrezkom. »Dragi gospodič,« je rekel kuhar, »jaz sem zrezke pekel že, ko so vas še dojili.« »In zakaj jih servirate šele sedaj?« + »Imel sem pivo, zrezek, krompir in solato,« našteva gost natakarju, ki piše račun. »Solate vam ne bom računal. Tisto so bile rože.« + »Pri našem pevskem zboru je odlično,« se hvali Hostnik. »Popijemo svoj kozarček, vržemo karte, kdaj pa tudi zaplešemo.« »A tako? Kdaj pa pojete?« »Ko gremo domov!« + Konj in osel se prepirata, kateri od njiju je bolj pomemben. Konj je silno ponosen na svojo preteklost, osel pa pravi: »Konje bo prav kmalu spodrinila tehnika, osli pa bodo še vedno obstajali!« + Televizijska ekipa snema v živalskem vrtu. Posneli naj bi leva. »Nič se ne bojta,« skuša oskrbnik pomiriti snemalca, »levi so odraščali ob steklenici.« »Jaz tudi,« odvrne snemalec, »ampak zdaj jem zrezke!« + »Povejte mi, al poznate Beethovnovo deseto?« »Ne, nisem vedel, da je bil tolikokrat poročen!« + Operni pevec vadi pri odprtem oknu. Naenkrat prileti v sobo damski čevelj. »To pa je že višek!« se razjezi pevec. Tedaj pa se za njim oglasi žena: »Karlo, ne jezi se! Čevelj mi pristaja. Poj naprej!« uvoženo as msMMNm ■ Hotel sem se vpisati v Udbo; zavrnili so me, češ da do nadaljnega ne sprejemajo novih članov. ■ Hoteli so prevzgojiti svet, pa še lastnih otrok niso znali vzgojiti. ■ Hudič bi lahko bil zelo učinkovit revolucionar. ■ Ideologi umirajo, kot se spodobi, njihove ideje pa šele z ljudstvi, ki so jim nasedla. ■ Imam čisto glavo. Redno mi jo perejo. ■ Imam ekološke probleme: moja duša je onesnažena. ■ Imamo dve možnosti: iti nazaj v prihodnost ali naprej v preteklost. ■ Imamo objektivne medije, nimamo pa objektivnih bralcev. ■ Imamo spet vse pogoje, da bi vnovič začeli graditi socializem. ■ Imel je fenomenalen spomin: zapomnil si je samo to, kar so drugi pozabili. ■ Imel je svoje prepričanje, dokazoval ga je tako, da ga je prodajal. ■ Iščite meščansko desnico na levici. Post 2006 - Lojze Kukoviča ...... 33 Marijino vabilo za postni čas.... 34 Ljubezen do Boga in nas samih - p. Mirko Pelicon ............ 35 Sedež apostola Petra - Silvester Čuk....................36 So mar vsa verstva enaka? - Tomas Špidlik.................... 36 Živite svojo poklicanost z veseljem ...................... 37 Tudi na cesti lahko molite -Greh - Noč je - Michel Quoist - Prevedla Metka Mizerit...........38 Predaleč sem se spustil... Žal mi je, ali je sedaj vse izgubljeno? - Iz revije On živi............ 40 Islam in multikulturna družba - Ambrož Kodelja................... 40 10 navodil za evangelizacijo med muslimani........................ 41 Vprašujete-odgovarjamo - Lojze Kukoviča .................. 42 Misijonar Lovro Tomažin nam je pisal..................... 43 Priznanje dr. Milanu Komarju..... 44 Ob 20-letnici odhoda mons. Antona Oreharja - Zdomski duhovnik - France Papež .................... 45 Intervju o pozitivni strani tragične zgodovine - Bernard Nežmah ...... 46 Boris Pavšer (3)................. 49 O obrekovanju in opravljivosti - Jože Faganel................. 54 Prijatelja ...................... 54 Odšel je Jože Šeme .............. 55 Krsti, poroke in smrti v slovenski skupnosti v Argentini leta 2005 .................... 56 Duhovno življenje je objavilo ... 57 Iz naše kronike - Metka Mizerit .... 60 DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA - Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo Direktor: mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar - Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit - Tehnični urednik: Stane Snoj - Grafično oblikovanje: Rozka Snoj - Ramon L. Falcön 4158, C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel: +54-11-4636-0841 - Fax: +54-11-4636-2421 - E-mail: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar -Registro de la Propiedad Intelectual Ne 90.877 - Tisk: Talleres Gräficos VILKO S.R.L. - EE.UU. 425 - C1101AAI Buenos Aires, Argentina - Tel: +54-11-4362-7215 - E-mail: info@viIko.com.ar POVERJENIKI: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna. Ramon L. Falcön 4158, Buenos Aires. - ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA - KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell Ave, Toronto M6M, 1L5 Canada. - ITALIJA: Trst Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia - Gorica: Riva Piazzuta 18,34170 Gorizia, Italia. - AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA: ARGENTINA: po raznašalcih: $65; po pošti: $80 - OBMEJNE DRŽAVE: 90 dol; brez Stezic: 65 dol - AMERIKA: 110 dol; brez Stezic: 75 dol - EVROPA: €100; brez Stezic: €70 - OSTALE DRŽAVE: 120 dol; brez Stezic: 80 dol - Pošiljanje po več izvodov skupaj zniža poštne stroške - Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramon L. Falcön 4158 -C1407GSR Buenos Aires, Argentina rn'ar—mf—m Nastop Mendoškega okteta v Slovenski hiši v podporo Zavetišča Rožmanov dom - Foto: Saša Omahna Igra VELIKA PUNTARIJA v režiji Miha Gase rja na Slovenski pristavi v Castelarju (2. del) Foto: Marko Vombergar Igra VELIKA PUNTAR1JA v režiji Miha Gaseija na Slovenski pristavi v Castelarju. Foto: Marko Vombergar O 5 FRANQUEO PAGADO § iä Concesltin N° 6395 ih TARIFA REDUCIDA Concesiön N° 2560 L3 Vida ESpiritlial Revista mensual religiosa. Editor: Misiön Catölica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge Rode Ramön L. Falcön 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registre Nacional de la Propiedad Intelectual Ng 90-877 Impresiön: Talleres Gräficos VILKO S.R.L. - Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires - Argentina