Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIX. — Izdan in razposlan dne 4. septembra 1909.
Vsebina: (Št. 129 in 130.) 129. Razglas o dopusttlu več z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v mestnem okolišu budčjoviškcm. — 130. Dopustilnica za lokalno železnico od Sehönbrunn-Vitkovic v Tčšin z odcepkom v Fryštat.
189.
Razglas ministrstva za železnice z dne 24. avgusta 1909.1.
o dopustilu več z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v mestnem okolišu budčjoviškem.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz
I.	1895.) in zakona z dne 29. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 2G4) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, banki Union na Dunaju podelilo dopustilo za gradnjo in obrat nastopno imenovanih z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v mestnem okolišu budčjoviškcm, in sicer:
a)	od kolodvora c. kr. državnih železnic v Bu-dčjovicah k postajališču za osebe Budčjovice-Slaro mesto c. kr državnoželczniške proge Dunaj—Glich,
b)	od Radeckega trga k električni centrali blizu tvornice za cigare in
c)	od mesta, kjer sc steka Dunajska cesta v „Ringplatz“ k postajališču za osebe Linško predmestje c. kr. državnoželczniške proge lune— Rudčjovice.
§ I-
Za dopuščene železnične proge uživa koncesi-jonarka finančne ugodnosti, omenjene v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.).
Doba v členu V., lit. d) gorenjega zakona omenjenih oprostil od davka se ustanavlja na 15 let, računaje od današnjega dne.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončali gradnjo skraja oznamenjenih železničnih prog najpozneje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelane železnične proge izro'iti javnemu prometu ter po njih vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se ho držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, sc sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščene železnice, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
94
(Slovenlftch.)
§ 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih želez-ničnih prog rabile javne ceste, mora koncesijonarka dobiti privolilo listih, ki so dolžni vzdrževati le ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih želozničnih prog držati vsebine tega dopu-stilnega razglasa in tehniških dopustilnih pogojev, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, ter semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabljajo za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadč v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6-
Koncesijonarki se daje pravica s posebnim do-volilom državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarke gledé dopuščenih želez-ničnih prog.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične tor nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železničnih prog, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarnc obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda reskurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih stavci), ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožim obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžneru črležu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se iz-dadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ 7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblaslvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ ».
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščenih železničnih prog, tedaj mora koncesijonarka brez upora slušati dotične na-redbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§9. .
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukuzilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic’, ali pa v obrambi koristi države rabijo železnice vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi polrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§ 10.
Koncesijonarka je dolžna, pošlo 1er uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, sc smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ H.
Koncesijonarka je dolžna skrbeti za oskrbo svojih v železniškem obratu uporabljanih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za kon-cesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze. Oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonarka ali podjetje, ki stopi na njeno mesto, zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
§ 12.
Koncesijonarka je dolžna na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na petdeset (50) let, računaje od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 14.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.' št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja gledé dopuščenih železničnih prog.
§ 15.
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščenih železničnih prog prepustiti tretjim osebam.
§ 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železničnih prog ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 17.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnem razglasu, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih na-redeb ter po okolnostili izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wrba s. r.
130.
Dopustilnica z dne 28. avgusta 1909. 1.
za lokalno železnico od Schönbrunn-Vitkovic v Tešin z odcepkom v Fryštat.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „G. kr. privilegovana železnica Ostrava-Frydlant“ po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), ter zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 29. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 2G4) dopustilo za gradnjo in obrat lokomo-tivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Schönbrunn-Vitkovice c. kr. državnih železnic v Konzendorf k stiku s c. kr. privilegovano železnico Ostrava-Frydlant in od tod čez Sticho v Tčšin z zvezno krivino k postaji, ki sc naredi blizu postajališča Polanka c. kr. državnih železnic, ter z odcepkom od Suche v Fryštat.
§ 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonarka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Rokove za začetek gradbenih del na posameznih delnih kosih naj določi c. kr. ministrstvo za železnice. Koncesijonarka je dolžna gradnjo delnega kosa Kunzendorf— Sucha dopuščene železnice dovršiti najkasneje v enem letu, računaje od roka, ki ga je c. kr. ministrstvo za železnice določilo za začetek gradbenih del na tem delnem kosu.
Dobo gradbenega časa za delne kose Schön-brunn-Vitkovice, oziroma Polanka—Kunzendorf in Sucha—Tčšin, ter za odcepek v Frjštat določi c. kr. ministrstvo za železnice v poznejšem času in koncesijonarka se mora podvreči določilom, ki se izdadô gledé tega.
Dodelane železniške kose je. izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njih obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bode držala roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustil-nice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po c. kr. ministrstvu za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki sc morda dad<3 v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za
obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno c. kr. ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ c. kr. ministrstvo za železnice.
§5.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife za odpravljanje oseb in reči se bo v tem oziru ter gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsakčas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Koncesijonarka je dolžna pristopiti k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripoma-ganja z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, dalje pristopiti k vsakčas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojne ter k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojne zadobé za koncesijonarko moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa sc ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavnost tedaj, kadar se ji naznanijo uradno.
Te dolžnosti ima koncesijonarka samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj te proge in na olajšila, podeljena vsled tega gledé naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarka je dolžna, oddajajo službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. GO) nadoslužene podčastnike iz vojske, vojne marino in deželne hrambe.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§ 7.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na račun koncesijonarke država, in kon-cesijonarka bo morala upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo po tem obratovanju. Načini, kako je voditi ta obrat, se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med c. kr. državno upravo in koncesijonarko.
Pri tem se c. kr. državni upravi pridržuje, po svojem preudarku ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tičejo prevažanja tovorov, potem ustanavljati vse oprave železniškega podjetja za javne službene stroke, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se na vsakčas obstoječe prometne potrebe.
§ 8.
Koncesijonarka je dolžna, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njihovih družin po pravilih, ki v tem oziru veljajo pri c. kr. državnih železnicah.
§ 9.
Koncesijonarka ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakčas dopuščati c. kr. državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki sc šele napravijo v bodoče in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela c. kr. državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih delnih kosih.
§ 10.
Besedilo dolžne listine, ki se eventualno izdd, če se vzprejme zajem, ki se zagotovi železniško-
knjižno in ki ni razložen v delne zadolžnice, potrebuje odobrila državne uprave.
Koncesijonarki se daje pravica za prednostna posojila, ki jih eventualno najme, izdali delne zadolžnice po pogojih, ki jih določi državna uprava; obrazci prednostnih obligacij, ki se morda izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ il-
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo glavnične reserve, katero določi c. kr. državna uprava, in se prav izkažejo, pri-števši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih slaveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravili glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v poinnožbo obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
§ 12.
G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico odkupiti vsakčas po nastopnih določilih:
1.	Odškodnina, ki se plača, ako se železnica odkupi, bodi v tem, da država prevzame in namesto koncesijonarke sama plača za prvo nabavo glavnice za železnico, ki je predmet te dopustilnice, morda najeta posojila in kaka druga z odobriloin c. kr. državne uprave za poplačilo vštevnih napravnih stroškov te železnice najeta nadaljnja posojila v zneskih, še ne poplačanih ob času odkupa, in da povrne družbi v gotovini zneske, ki jih je eventualno dalje porabila iz svojih novcev za napravo in do-gradbo železnice, ki je predmet te dopustilnice.
2.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, pred-
pisano v št. 1, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odo-brilom c. kr. državne uprave najetih posojil obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarke, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljane z odobrilom c. kr. državne uprave.
3.	Sklep c. kr. državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki naj se zgodi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se odkupi železnica;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo naj plača država železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave odkupne cene (št. 1), ki jo je ovedeti začasno, z navedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
•
4.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, vročivši odkupno izjavo ob enem postaviti posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave počenši pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novili dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali povzročujejo trajno obremenitev.
5.	Koncesijonarka je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla c. kr. državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseli v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarka ne izpolnila te dolžnosti, ima c. kr. državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarke in brez sodnega posredovanja
prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarka je dolžna, c. kr. državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njene strani.
§ 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na čas do 31. dne decembra 1985. 1., termine po izteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme po pogojih, navedenih v § 17, izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka.
§ h.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarke, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljane z odobrilom c. kr. državne uprave.
§ 15.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§ 12), obdrži koncesijonarka last reserv-nega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov
podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih, oziroma pridobljenih iz lastne imovine, katera si je koncesijonarka sezidala ali pridobila sama po pooblastilu c. kr. državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§ 16.
G. kr. državna uprava ima pravico se prepričali, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
C. kr. državna uprava ima tudi pravico, po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo, in posebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških koncesijonarke, kakorkoli se ji zdi primemo, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
§ 17.
G. kr. državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v do-pustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Zlasti se sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred dotekom dopustilne dobe, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
Wrba s. r.