Poštnina plačana v gotovini. LETO XLVI. ŠTEV. 7.-8. Slovenski Pravnik Glasilo društva »Pravnika" v Ljubljani VSEBINA: 1. Univ. profesor Aleksander Maklecov: Očuvalne odredbe moder- nega prava (Dalje) 197 2. Dr. Metod Dolenc: O križanju predpisov različnih zakonov v našem kazenskem pravu 210 3. Konstantin H. Terzijev: Prikratba nad polovico 281 4. Dr. Pichler Franc: Novela h kaz. zakoniku z dne 9. oktobra 1931. in odvetniški pripravniki 236 5. Književna poročila 242 6. Razne vesti 255 PRDLOGA: Odločbe kasacijskega sodišča v civilnih stvareh II (štev. 297—311). V LJUBLJANI 1932 Urednik: Dr. Rudolf Sajovic Natisnila Narodna tiskarna — Predstavnik Franc Dezeršek kopisi naj se pošiljajo: Uredništvo »Slovenskega Pravnika« v Ljubljani, Bleivveisova cesta 16/1. Slovenski Pravnik Leto XLVI. Ljubljana, avgusta 1932. Št. 7. - 8. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. Univ. prof. Aleksander Maklecov. (Dalje.) § 5. A. Očuvalne odredbe pri steku več kazenskih zakonov in kaznivih dejanj. — B. Drugi primeri kumulacije očuvalnih odredb. — C. Očuvalne odredbe in povratek. A. Posebna narava očuvalnih odredb se očituje med drugim v tem, da velja zanje pri idealnem in realnem steku drugo načelo kot pri uporabi kazni v omenjenih primerih: namesto absorbcijskega in asperacijskega načela se glede očuvalnih odredb uporablja kumulacijsko načelo. Če je pre-kršenih z enim dejanjem več zakonskih predpisov ali večkrat isti zakonski predpis (idealni stek), se očuvalne odredbe morajo ali morejo izreči po tem, ali jih določa ali dopušča ta ali oni prekršeni zakon (§ 61., 2. odst. k. z.). Načelo kumulacije je treba uporabiti tudi v primerih realnega steka (§§ 62., odst. 4 in 64. k. z.). Naš k. z. sledi v tem pogledu zgledu drugih novejših kazenskih zakonikov in osnutkov. Načela kumulacije očuvalnih odredb pri steku vendar ni moči pojmovati povsem mehanično. Z osebnimi očuval-nimi odredbami se hoče država boriti zoper storilčevo nevarnost za družbo. Katera očuvalna odredba je najbolj prikladna v to svrho, odvisi od vseh okolnosti poedinega primera. (O kumulaciji pri stvarnih očuvalnih odredbah gl. pozneje.) Določitev očuvalnih odredb je večinoma fakultativna, pa tudi tedaj, kjer je formalno predpisana, odvisi navsezadnje od ugotovitve storilčeve nevarnosti in njenega značaja v danem primeru. Če sledi iz realnega ali idealnega steka možnost za uporabo več očuvalnih odredb, ne bi bilo vedno na mestu, da bi bile določene vse odredbe, ki so upoštevne. Saj gre za eno in isto osebo! Njeno specifično 14 198 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava, nevarnost mora sodišče presojati na podlagi vseh v steku storjenih dejanj ali prekršite v zakona. Če tiči recimo glavni vzrok storilčeve nevarnosti v bistveno zmanjšani vra-čunljivosti, potem izključuje oddaja storilca v zavod za zdravljenje ali čuvanje za nedoločeno dobo uporabo drugih očuvalnih odredb, ki so zvezane z odvzemom prostosti.20 Po našem pravu je sukcesivna izvršitev nekaterih očuvalnih odredb pri steku izključena že spričo tega, ker se morajo izvršiti neposredno po prestani ali odpuščeni kazni (§§ 51, 52, 54, 55 in 58 k. z.). Na to je že opozoril v Slovenskem Pravniku dr. Albin Juhart.21 Kumulacija očuvalnih odredb pri steku je možna le, če gre za zaščitni nadzor, izgon, trajno prepoved izvrševati poklic ali obrt in odvzem izvest-nih predmetov. Ker pa so vse pravkar omenjene očuvalne odredbe praviloma fakultativno dopuščene, njih kumulacija niti pri steku ni jus cogens. Pri uporabi osebnih očuvalnih odredb veljata kot osnovna kriterija specifični značaj storilčeve nevarnosti in pretežna potreba za uporabo te ali druge očuvalne odredbe. Ako se n. pr. izreče pri steku zoper tujca kot očuvalna odredba izgon iz države, potem je zaščitni nadzor, če tudi bi bil dopusten, po sebi izključen. B. Pogoji za uporabo več različnih očuvalnih odredb so podani ne le pri idealnem in realnem steku, marveč tudi v drugih primerih, za katere pa pogrešamo splošne pozitivne norme v našem k. z. Izrecni predpis imamo le glede zaščitnega nadzora. Da je odreditev več očuvalnih odredb mogoča tudi takrat, kjer gre za eno samo kaznivo dejanje, sledi že iz tega, da dopušča k. z. postaviti pod zaščitni nadzor (očuvalna odredba iz § 56) tudi osebe, ki so odpuščene iz zavoda za izvrševanje očuvalnih odredb. Zaščitni nad- 20 Zadevna resolucija Rimske konference za kodiftkacijo kazenskega prava 1. 1928 se glasi: »Si une personne a commis, mame a differentes 6poqiues, pliusieurs faits qui peuvent ou doivent donner lieu a 1' aipplica-tion de plusieurs mesures de surete, le juge, procede, dans le cas etablies par la loi, a une declaratian uiniiqaie de 1' etat de danger et a V application d' une mesure unique de surete.« Textes des resolutions. Str. 257. Primerjaj tudi čl. 209. italij. k. z. iz 1. 1930. 21 Dr. Albin Ju bar t. Odmera kazni pri steku kazenskih zakonov in kaznivih dejanj. »Slov. Pravnik« 1930, št. 5—8. Gl. Dr. Metod Dolenc. Tolmač, str. 130 in Prof. Graf G 1 e i s p a c h. Das Zu-samimentreffen von strafbaren Handlungen und Strafgesetzen. »Oesterr. Z. f. Strafrecht«. HI. Jg. 1912.. str. 55. — T h. R i 111 e r. Massregefa der Besserumg und Sicherung v zbirki: Der deutsche Strafgesetzentwurf, bgg. von Prof. Gleispach 1921, str. 108. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 199 zor je torej združljiv z vsako očuvalno odredbo, ki je zvezana z odvzemom prostosti (§§ 51, 52, 53, 54 k. z.). Prav tako je jasno, da se sme očuvalna odredba odvzema izvestnih predmetov (§ 58 k. z.) uporabiti v kombinaciji z vsakršno drugo očuvalno odredbo. V nekaterih primerih je dano sodišču na voljo, da izbere med očuvalno odredbo, zvezano z odvzemom prostosti, in zaščitnim nadzorom (§§ 53, odst. 3, 54. odst. 3. k. z.). Težave morejo nastati, če so podani pri enem in istem storilcu pogoji za uporabo več očuvalnih odredb, ki so zvezane z odvzemom prostosti n. pr. pogoji iz § 52 in obenem iz § 54, ali pa iz § 51 in hkrati iz § 53, v kolikor se tiče manj vračunljivih oseb. V slovstvu brani Rittler načelo, da mora sodišče določiti v takih primerih sredstvo, ki ustreza v največji meri individualnim nalogam očuvanja: »Lorsqu' on dispose de plusieurs mesures de surete pour supprimer 1' etat dangereux, il faut choisir celle qui menage le plus le con-damne.«22 S svoje strani pravi Freudenthal: »Passt ein Ver-brecher in die drei Gruppen des vermindert Zurechnungs-fahigen, des Trunksiichtigen und des gefahrlichen Ge-wohnheitsverbrechers, so sind die Massregeln aller drei Ka-tegorien gegen ihn zulassig. Der Richter wahlt unter ihnen.«23 Kakor smo že prej omenili, ni mogoča po našem pravu sukcesivna izvršitev dveh ali več očuvalnih odredb, zvezanih z odvzemom prostosti. Toda, kaj naj bo odločilno za izbero med njimi, če so namreč podani pogoji za uporabo več takih odredb? Tudi na to vprašanje smo že odgovorili: odločilni so specifični značaj storilčeve nevarnosti in oziri na glavni vzrok te nevarnosti. Uporabi naj se tista očuvalna odredba, ki je najbolj sposobna paralizirati storilčeva zločinska nagnjenja ter obvarovati družbo pred njegovimi novimi zločini. C. Stoos je ob drugi priliki oblikoval načelo: »le me-dical emporte le criminel.«'4 Mnenja smo, da je treba ravnati po tem načelu, če ima sodišče možnost alternativne izbere očuvalnih odredb ter če gre za storilca, ki je kroničen pijanec ali oseba z bistveno zmanjšano vračunljivostjo. Če je, recimo, oseba, pri kateri so podani pogoji za oddajo 22 Rittler. Poročilo X. kongresu za kazensko pravo v Pragi. Str. 5. 23 D t. B. Freudenthal. Massregeln der Besseru/ng uod Sicherung v abiriki: Reform des Strafreohts, bgg. vem Aschrott und Kohlrauch. 1936. Str. 158. 24 C. Stoos s. Die sichemden Massnahmen gegen Geimeiegefahr-liche. »Oesterr. Z. f. Strafrecht«. 1910. I. Jg. Str. 27. 14* 200 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. v prisilno delavnico, hkrati kronični pijanec, bi bila bolj na. mestu oddaja v zavod za zdravljenje pijancev kot v prisilno delavnico, če proti temu v konkretnem primeru ne govore interesi za zaščito javne varnosti. Ako je pa oseba izrazito psihopatična in manj vračunljiva, bi bilo treba dati prednost oddaji v zavod za zdravljenje po § 53 k. z. pred oddajo v prisilno delavnico. Naši praksi so znani nadalje primeri, kjer so pri istem storilcu podani pogoji za pridržbo po prestani kazni (§ 51 k. z.) in hkrati za oddajo v prisilno delavnico (§ 52 k. z.). Pri taki koliziji ustreza pridržba po prestani kazni v večji meri interesom zaščite družbe pred nevarnimi zločinci kot oddaja v prisilno delavnico. Po drugi strani ne bi smelo dejstvo, da je mnogokratni povratnik obenem potepuh ali prostitutka, zanj biti privilegij ali olajšava glede na krajšo dobo pridrževanja v prisilni delavnici. Zahtevi zakona po prisilni vzgoji k delu pa bi bilo prav tako ustreženo, ker se morajo tudi oni, ki so pridržani po prestani kazni, strogo držati na delu (§51, odst. 3. k. z.). Ne moremo tu izčrpati vseh mogočih kombinacij očuvalnih odredb. Posebno bistvena pa je vodilna ideja, ki naj bi bila merodajna pri izberi in združitvi očuvalnih odredb. Želeti bi bilo, da bi se pomanjkljive določbe našega k. z. o tem predmetu na podlagi dosedanjih izkušenj popolnile pri bodoči novelizaciji kazenske zakonodaje že zaradi enotnosti v sodni praksi. C. Naš k. z. šteje petletno zastaralno dobo pri povratku od dne, ko je storilec, obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na kazen na prostosti, to kazen čeloma ali deloma prestal ali, če je bil pridržan v zavodu za oču-valna sredstva, ko je bil odpuščen iz njega. Ne da bi se spuščali v podrobno analizo § 76 k. z., omenimo le to, kar je v direktni zvezi z očuvalnimi odredbami. Zavodi za očuvalna sredstva, o katerih govori § 76 k. z., so oni, ki so navedeni v §§ 51, 52, 53 in 54 k. z. Izjemo tvori oddaja osebe, oproščene vsled nevračunljivosti (§ 280, odst. 3 k. p.), v zavod za zdravljenje ali čuvanje (§ 53 k. z.), odnosno v zavod za zdravljenje pijancev (§ 54 k. z.). Tudi tedaj, ako bi taka oseba ozdravela in po odpustu iz zavoda v petih letih storila naklepno kaznivo dejanje ter bi bila obsojena na kazen na prostosti, ne bi bila v povratku, kjer je bila radi prejšnjega dejanja oproščena kot nevračunljiva. Isto velja za primer iz § 110 k. p. Če je bil očuvanec pogojno odpuščen iz zavoda za očuvalna sredstva, se računa zastaralna doba pri povratku od Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 201 dneva pogojnega odpusta. Za rigorozno razlago, po kateri naj bi se zastaralna doba pri povratku štela šele od dneva, ko je potekel rok za eventualni preklic pogojnega odpusta, ni zakonite podlage. Ako je manj vračunljiva oseba, izročena po § 53 k. z. v zavod za zdravljenje ali čuvanje, morala po odpustu iz zavoda prestati ostanek kazni v kazenskem zavodu, se računa zastaralna doba pri povratku od dneva prestane kazni. O kaznivih dejanjih oseb, ki jim je odvzeta prostost zbog izvrševanja kakšne očuvalne odredbe (§69 k. z.) gl. pozneje (IV. del naše razprave, ki bo posvečen izvrševanju očuvalnih odredb.) § 6. Institut zastaranja in očuvalne odredbe. Vprašanje o zastaranju je naš k. z. rešil s pozitivno normo le glede glavnih kazni (§§ 78—83 k. z.). O zastaranju glede na stranske kazni, očuvalne in vzgojne odredbe v k. z. ni izrecnih določb. Nas zanima v tej zvezi le problem zastaranja očuvalnih odredb. Naše strokovno slovstvo je že opozorilo na to, da imamo tu vrzel v našem pravu. »U pogledu zastarevanja mera bezbednosti k. z. nema razpoloženja, te če to pitanje morati rešiti sudska praksa«, pravi komentar Zganec-Zorž.25 Prof. T. Zivanovič se omejuje na splošno ugotovitev, da so »osnovi ništenja prava na meru bezbednosti u pozitivnom pravu još nepredvidjeni, sem naravno smrti kao faktičkog osnova te vrste.«26 Le komentar prof. Čubinskega daje pozitivne smernice za rešitev tega vprašanja na podlagi analize našega pozitivnega prava. Če upoštevamo to praznino v našem pravu, ne bo morda odveč, da označimo uvodoma vsaj na kratko stanje problema o zastaranju očuvalnih odredb v znanstvenem slovstvu in v novejših kazenskih zakonikih in osnutkih drugih držav. Kriminalisti, ki so se bavili s tem vprašanjem, soglašajo v tem, da se občna načela o zastaranju ne morejo enostavno prenesti na področje očuvalnih odredb. V teoriji je v začetku prevladovalo naziranje, da zločin sicer zastara, nevarno stanje pa ne, prav tako ne potreba po očuvanju. 23 Dir. 2iganec-Žorž, op. cit., str. 23. 26 Dr. T. Zivanovič. Osnovni problemi krivičmog prava. Beo-¦grad, 1930. Str. 197. 202 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. Zato o zastaranju v pogledu na očuvalne odredbe ne more. biti govora.27 Proti temu nazoru je že pred 20 leti nastopil Exner. Opozoril je na to, da ne gre za uporabo ali neuporabo p o j-ma zastaranja, pač pa le za to, ali velja ideja, ki jo vsebuje ta pojem, tudi za področje očuvalnih odredb. Exner brani namreč tezo, da uničuje čas tudi simptomatičen pomen zločina: »Die Zeit tilgt die svmptomatische Bedeutung des Verbrechens.«28 Če priznavamo zastaranje pri povratku, potem ne bi bilo dosledno, ako bi izključili uporabo istega načela glede simptomov nevarnega stanja (»die Verjahrbar-keit der Svmptome«). Proti trditvi, da zločin sicer zastara, nevarno storilčevo stanje pa ne, uveljavlja Exner v glavnem ta-le razlog: Tudi zločin kot zgodovinsko dejstvo se s potekom časa ne spravlja iz sveta. Z zastaranjem ugasne le potreba po kaznovanju in vprav to velja tudi za potrebo oču-vanja (Sicherungsbediirfnis). Exner pledira nadalje za uvedbo nekega surogata za zastaranje glede izvrševanja očuvalnih odredb. Izvršitev le-teh je utemeljena samo rebus sic stantibus ex nune, a ne ex tunc. Po preteku daljšega roka ni več sigurno, da traja nevarnost storilca še nadalje.29 Konferenca za kodifikacijo kazenskega prava v Rimu 1. 1928 se je postavila na stališče, da se mora uporaba očuvalne odredbe v primeru zastaranja kaznivega dejanja določati le po ugotovitvi sedanjega stanja nevarnosti. Sodišču pa naj se prepusti pravica nadomestiti očuvalno odredbo, določeno v zakonu, z drugo milejšo odredbo.30 Izmed novejših kazenskih zakonikov vsebuje italij. k. z. iz 1. 1930 spe-cijalno določbo o tem predmetu v čl. 210. Motivi nemško-avstr. k. z. iz 1. 1927 posebno utemeljujejo, da načelno ni dopustno avtomatično zastaranje izvrševanja že izrečenih očuvalnih odredb. Kot splošno načelo velja, da »auf Massregeln der Besserung und Sicherung finden die Vorschriften iiber Vollstreckungsverjahrung keine Anvvendung« (str. 45). Določitev poboljševalnih in 27 Gl. n. pr. Bel in g. Die Vtengeltuinigsidee und ihre Bedeutung fiir das Strafrecht. Leipzig 1908. Str. 112. C ari Stoss. Zur Natur der sichernden M a s sina hm e. »Monatsschrift f. Kriminalpsvohologie«. 8. Jg. 1912. Str. 373. 28 Exner, op. cit., str. 171. 29 Exner, op. cit, str. 176. Gl. tudi Dr. Fritz Flamdrak. Die personliohen Sicherungsimittel im Strafrecht und Strafprozess. Wien. 1932. Str. 49 im nasl. 30 Textes des resokitions ... str. 258. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 203 očuvalnih odredb se opravičuje s storilčevo nevarnostjo. Če so odredbe te vrste že izrečene, se lahko izvršujejo tudi tedaj, ako je kaznovalna pravica, utemeljena v dejanju, ugasnila, ker je zastaralo izvrševanje kazni. Vendar dopušča nemško-avstr. nkz. bistvene izjeme od tega striktnega načela glede na to, da utegne po preteku daljšega roka storilčeva nevarnost prenehati ali se vsaj zmanjšati. Vsled tega določa § 63 nemško-avstr. nkz., da se sme oddaja v zavode za zdravljenje ali čuvanje, v zavod za zdravljenje pijancev, v prisilno delavnico kakor tudi pridržba nevarnih povratnikov, po preteku treh let od trenutka, v katerem bi se te očuvalne odredbe morale izvršiti, uporabiti le takrat, če sodišče po ponovnem pretresu izrecno na to pristane (»wenn das Gericht nach erneuter Priifung ausdrucklich seine Zu-stimmung hierzu erteilt«). (Posebne odredbe so določene glede izgona v § 64 nemško-avstr. nkz.). Slično določbo vsebuje tudi češkosl. nkz. iz 1. 1926 (§ 35). Švic. nkz. iz 1. 1931 pa gre še dalje in določa, da po preteku nekega roka popolnoma zastara izvrševanje očuvalnih odredb (čl. 40, t. 8, čl. 41 t. 7, čl. 42 t. 5). Ker ni izrecnih določb o zastaranju glede na očuvalne odredbe v našem k. z., moramo de lege lata rešiti to vprašanje le s pomočjo interpretacije. Kakšen vpliv ima zastaranje pravice do preganjanja kaznivih dejanj na določitev očuvalnih odredb? Če je ta pravica zastarana, odpade hkrati eden izmed pogojev za odreditev očuvalnih sredstev, namreč kondemnatorna sodba, odnosno rešitev o uporabi očuvalne odredbe napram osebi, ki je oproščena zbog nevračunljivosti (§ 280, odst. 3 in § 110 k. p.).31 O učinku zastaranja pravice države glede izvršitve kazni na izvršitev že odrejenega očuvalnega sredstva, govori naš k. z. izrecno le v § 58. Doba o trajanju prepovedi, izvrševati poklic ali obrt, se šteje namreč od dne, ko je glavna kazen prestana, zastarana ali odpuščena. (§ 58, odst. 3 k. z.). Iz tega sledi, da zastaranje glavne kazni v tem primeru ne ovira izvršitve omenjene očuvalne odredbe in sicer ne samo v primeru, če je bila prepoved izvrševati poklic ali obrt izrečena za vselej, kakor trdi prof. Čubinski, temveč tudi, če je bila odrejena le začasno, a določena doba trajanja prepovedi še ni potekla. Prav tako zastaranje pravice glede izvršitve kazni ne ovira izvršitve očuvalne odredbe iz § 53 (odvzem izvestnih predmetov), 31 V istem smislu tudi prof. Čubinski. Komentar. Opšti deo. Str. 132. 204 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. ker ta odredba nima osebnega značaja ter ne stoji v odvisnosti od izvršitve kazni (§ 4^5, odst. 2 k. p.). V pogledu drugih očuvalnih odredb se da vprašanje rešiti le per interpretationem. Prof. Čubinski prihaja do nastopnega zaključka: »Uzimajuči u obzir 1. da su »poredne kazne svagda, a mere bezbednosti gotovo svagda (izuzev ako su u pitanju neuračunljiva i smanjeno neura-čunljiva lica) vezane sa glavnom kaznom, 2. da iste samo dopunjuju glavnu kaznu i sačinjavaju sa njom jednu celinu, koja odgovara pravednoj i celjishodnoj represiji, nalazimo da po pravilu, ako je dosudjena glavna kazna zastarela, zastarevaju kao sporedne dosudjene kazne, tako i dosudjene mere bezbednosti.«32 Izjemo tvorijo po Čubinskem le trajna izguba pravic, trajna prepoved izvrševanja poklica ali obrta in odvzem predmetov.33 Prof. Čubinski priznava sam, da očuvalne odredbe glede nevračunljivih oseb niso vezane na glavno kazen, ki tu vobče ne pride v poštev. Kaj sledi iz tega? Moramo pač upoštevati celoten sistem našega k. z. Načelno stališče k. z. je, da so očuvalne odredbe pod nekimi pogoji dopustne, naj si storilec ne bi bil obsojen na kazen (§ 2, odst. 2 k. z.). Oddaja nevračunljive osebe v zavod za zdravljenje ali čuvanje je poseben tip očuvalne odredbe, ki je vezana le na ustrezno rešitev sodišča. K. z. določa le zastaranje izvršitve kazni, ne pa zastaranje izvršitve očuvalnih odredb kot takih. Iz tega sklepamo, da zgolj s potekom časa že izrečena oddaja nevračunljive osebe v zavod za zdravljenje ali čuvanje ne more ugasniti. Prav to velja tudi za oddajo v zavod za zdravljenje pijancev (§ 54 k. z.), prepoved zahajati v krčmo (§ 55) in odreditev zaščitnega nadzora (§§ 53, odst. 3; 54, odst. 3), kolikor so te očuvalne odredbe izrečene napram nevračun-ljivim osebam. Z zastaranjem pravice do izvršitve kazni odpadejo po sebi vse one očuvalne odredbe, ki se izvršujejo po prestani kazni (§§ 51, 52, 54, 55, 56, 57 k. z.). Teoretska utemeljitev prof. Čubinskega, češ da očuvalne odredbe le dopolnjujejo glavno kazen in tvorijo z njo celoto, se nam zdi sporna, ker se ne ujema s svojevrstno pravno naravo očuvalnih odredb (gl. I. del naše razprave). Pač pa ima prof. Čubinski prav, ko se sklicuje na to, da so v omenjenih primerih očuvalne odredbe formalno 32 Ibid., str. 192. 193. 33 Ibid. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 205 zvezane z glavno kaznijo. Če je pravica glede izvrševanja kazni zastarana, ni več mogoča sukcesivna izvršitev kazni in očuvalne odredbe, ki jo predpisuje zakon. Posebne težave nastanejo pri oddaji manj vračunljive osebe v zavod za zdravljenje ali čuvanje (§ 53 k. z.). Vzemimo skrajni primer, kjer je bila bistveno manj vračun-ljiva, psihopatična in socijalno nevarna oseba obsojena na neznatno denarno kazen in hkrati na oddajo v zavod za zdravljenje ali čuvanje po § 53 k. z. Pravica do izvršitve denarne kazni zastara že čez dve leti (§ 81 k. z.) Ali ugasne vsled tega tudi pravica do izvršitve očuvalne odredbe? Mnenja smo, da bi bilo v kričečem nasprotju z relativnim pomenom malenkostne denarne kazni in očuvalne odredbe, katere maksimum trajanja vobče ni določen, ako bi priznali, da mora tudi tu zastaranju pravice do izvršitve kazni slediti spregled že izrečene očuvalne odredbe. V primerih, v katerih pa je bila manj vračunljiva oseba obsojena na kazen na prostosti in hkrati na oddajo v zavod za zdravljenje ali čuvanje, odpade vsled zastaranja pravice do izvršitve kazni v zakonu določena možnost, da prebije obsojena oseba ostanek kazni v kazenskem zavodu, če v trenutku, ko se odpusti iz zavoda za zdravljenje ali za čuvanje, doba izrečene kazni še ni potekla. Že iz tega kratkega pregleda je razvidno, da so določbe našega k. z. o očuvalnih odredbah zelo pomanjkljive, da potrebujejo temeljite revizije. Pogrešamo zlasti splošnih predpisov o »zastaranju« očuvalnih odredb, ki jih vsebujejo nekateri novejši kazenski zakoniki in osnutki. Interpretacija zakona ima svoje meje. Očividne vrzeli kazenske zakonodaje pa se dajo odstraniti le s temeljito noveliza-cijo! Kot vodilna ideja glede zastaranja očuvalnih odredb pa naj bo zahteva po ponovnem preizkusu, ali je očuvanje potrebno še nadalje in v kakšni meri. Kajti določitev očuvalnih odredb quand raeme prav tako nasprotuie njih pravni naravi in namenu, kakor njih spregled zgolj vsled zastaranja pravice do izvršitve kazni.34 § 7. Pomilostitev in amnestija ter očuvalne odredbe. Mnenja o tem, ali naj se glede očuvalnih odredb uporabljajo ista načela kot pri odpustu kazni (individualna po- 34 Vodilna ideja novejše doktrine je po Mezgerjiu »svsteimatische Ausbau eines durchaus alastischen Sicherungssystem'S. pravo«). Ne bo, upam, odveč, da za čitatelje »Pravnika« vsaj v glavnih 16* 248 iKinjiževiia poročila, obrisih navedem dela o meničnem in čekovnem pravu, ki so izSla ali s katerimi sem se seznanil pozneje. 1. Dr. č i m i č Eraest: »M j e n i č n i i čekovni zakon« (drugo popunjeno izdanje v zbirki »Zakoni Kraljevine Jugoslavije«, »Obnova«, Zagreb 1930), istr. XVI — 314, cena 80 Din). Brez dvoma je dobro priporočilo, da je (bila po preteku 15 mesecev potrebna nova izdaja, o kateri pisec ipreskromno pravi, da je saimo popumjena. K vsakemu zakcnu je pisec dodal uivoid, v katerem razlaga osnovne pojme meničnega in čekovnega prava, zgodovino menice in čeka in zakonodaje o njih in navaja najvažnejšo literaturo. S tem naj se knjiga usposobi tudi za učbenik. Dodani so zakoni in uredbe o praznikih, protestnem iregistru in določbe novega c. p. p. o meničnem (čekovnem) postopanju, nekaj obrazcev menic in čekov, protesta in povratnega računa, izčrpno stvarno kazalo k vsakemu obeh izakonov. Pisec ne navaja na poediinih mestih nasprotnih mnenj drugih avtorjev, pač pa so navedene sodbe stola sedmorice k prejšnjemu hrv. og. meničnemu zakonu (novih v času, ko je izšla druga iz-jaja, še ni bilo). Razlaga je vobče dobra, jako nazorna, jezik tudi za Slovenca prav lahko irazumljiv. V podrobnostih bi se dalo včasih kaj prigovarjati; škoda je, da niso popravljene nekatere trditve prve izdaje, glede katerih nepravilnosti skoro ne more ibditi dvoma, tako da treba misliti na redakcijske hibe; marsikaj je pa popravljeno napram prvi izdaji. 2. Dr. Deželic Stanko: »Menično pravo« (Beograd, Geca Kon, 1930, str. 127, cena 25 Din). Knjiga je namenjena trgovskim akademijam, za katere je pisec že 1. 1923 izdal učbenik meničnega prava. Merilo učbenika za trgovinske srednje šole z znanstvenega vidika ne more biti prestrogo, kritičnih raamatranj v njem ne pričakujemo, prav talko ne ožje zveze z občim državljanskim in trgovinskim pravom. Točnost v izražanju, lahka umljivost in zlasti čim večja zanesljivost glede skladnosti izvajanj z zakonskim besedilom je glavne. Kajti od praktikov nepravnikov, kakor se vzgajajo v trgovskih šolah, redno ni niti pričakovati niti zahtevati, da besedilo učbenika motre z zakonom v roki. Ne da bi hotel rešavati vprašanje, ali je spkh dobro, srednješolcem dati v roke komentar mesto sistema — dobre strani ima tudi to — moram žal ugotoviti, da knjiga v podrobnostih, izlasti glede skladnosti izvajanj, z besedilom zakona, izziva dokaj prigoverov. Naj opozorim samo na par stvari. Pisec (str. 9) trdi, s pozivom na § 115, da je novi menični zakon dobil obvezno moč s promulgacijo, pri § 115 pa priznava enoletno vacatio legis. »Mjenica ima biti napisana tintam« (str. 12). »Nevaljana je mjenica bez imena remitenta. (Takva se mjenica zove blanko-mjenica.)« (Pravilno na str. 42): »Jedini je slučaj, da je mjenica donositeljna isprava, kada je providjena iblanko indosamentem« (str. 16). »Dospječe. . . mora biti... tačno o d r e d j e n i m d a n o m ustanovljeno« (kaj pa vpoglednica ? etr. 17). Primer na strani 26 ne ustreza razlagi — vobče pa so primeri prav dobro sestavljeni. Klavzula »bez obveze može se staviti i u folanko indosament« (res je), »te če svaki indosant mjenice s ovakvim indosamen-tom biti oslobodjen svake mjenične obveze« (popolnoma krivo, str. 38). Na strani 52 trditev, da ima akceptant menično tožbo zoper trasanta, na strani 53 pa, pravilna, nasprotna. Da bi protest zbog neakceptiranja »imel mesta« samo pri menicah, ki se morajo predložiti radi sprejema, je povsem krivo (str. 64). Krivo je, da Ibi moral imetnik radi regresa pred Književna poročila. 249 dospetkom najprej pozvati naslovljenca za silo, naj menico sprejme (str. 78). Pri § 73 je rečeno, da se »isto činjenje zahteva od više lica: ako ima vi&e akceptanata, trasanaita, avalista, akceptanata na čast (str. 98, kdaj se pa protest dela pri trasantih in avalistih?) Pri § 77 odst. 1: Izjava (nadomestni protest) mož« Uriti stavljena na menicu. (str. 100, mora!). Z definicijo zastavne pravice na str. 105, pa -tudi z nekaterimi drugimi ekskurzi civilisti ne ibodo povsem zadovoljni. Izbral sem samo par primerov, nepravilnosti je mnogo več. Ako se knjiga rabi na trgovskih šolah -v naši banovini — in skcro gotovo se rabi, ker Kudrova dokaj boljša knjiga še ni predelana po novem zakonu — jo morajo predavatelji dobro primerjati z drugimi deli, tudi zato, ker ima precej, deloma prav motečih tiskovnih napak, ki niso vse popravljene. 3. Dr. Deželic Stanko: čekovno pravo (Beograd, Geca Kon, 1930; str. 105, cena 20 Din). Delo je urejeno kakor istega pisca »Menično pravo«, ni pa naglašeno, da je namenjeno trgovskim akademijam. Pisec daje zgodovino čeka in žirovnega prometa, razlaga njihov pomen in tolmači osnovne pojme, potem pa komentira besedilo zakona. Kar je rečeno o »Meničnem pravu«, velja več ali manj tudi za to delo, vendar je v njem manj pozitivnih napak. Opozorim naj samo na tolmačenje § 17., po katerem — namreč tolmačenju — ni jasno, ali se prekrižani ček more vnovčiti samo v kaki banki, ali ga more vnovčiti samo kaka banka (str. 38). »Avalist može jamčiti za trasanta, indoeanta kao što i za kojeg od ostalih čekovnih obveznika« (str. 57, kdo bi ti bili? K večjemu drug avalist!). , 4. Gospa vič Ob rad: »Osnovi menično g prava« (Beograd, Geca Kon, 1929; str. 168, cena 30 Din). Knjiga je odobrena kot učbenik na trgovskih akademijah in šolah, 'spisana je kot sistem. Sistemu samemu ni prigovarjati, dasi se čudno sliši, da ise menična sposobnost obravnava v delu o »aubjefetivnem meničnem pravu«, dikcija je lahko razumljiva, obrazcev je mnogo, vobče — pa ne vsi — so dobri. Brez znatnih napak v poedinostih tudi ta 'knjiga ni. Menica je razložena kot dokazna listina (str. 7), seveda to učenje ni vzdržano. Krivo je, da bi mogla aval dati samo oseba, ki še ni v menični zavezi (str. 28, (bolje str. 103, 104), prav tako krivo, da se mora indosament napisati na hrbtu menice (str. 31, 75, 76). Mešata se teorija enosbranega akta (sitr. 23) in pogodbena teorija (str. 31, 32, 33, 39), osnovno vprašanje je pa, koliko je teoretiziranje v učbeniku za srednje šole potrebno. Pasivne menične sposobnosti pisec ne priznava osebam, ki so na kazni robije ali zatočenja, gluhonemim, ki ne znajo pisati (str. 38, 39). V definiciji slepega indosa-menta (str. 77) je protislovje; prenos na podstavi slepega imdosamenta in izpolnitev takega imdosamenta je krivo razložena (str. 78). Da pisec pqpolni indosament veže s pojmom lastninske pravice na listini, je pač ostanek francoskega sistema prejšnjega srbskega meničnega (trg.) zakonika. Zgrešeno je, kar pisec uči o honoratu (str. 98, t. 336), o -intervencijskem protestu (str. 100, t. 344), o zavezi akceptanta za čast (str. 101 t. 349). Da »aval« na posebni listini ne bi imel nikakršnega pravnega pomena, je pač prestrogo. Da bi menica na 15 dni po vpogledu, ki se je datiral s 1. marcem, dospela 15. marca, ni res (str. 108), prav tako ne, da bi oddnevnica, na tri in pol meseca izdana dne 1. maja, tloapela 15. avgusta. Primeri krivega učenja bi se dali jako pomnožiti1. 250 Književna poročila. poleg tega je mnogo nejasnega, niti slog ni tako dober, kakor je sicer navadno v knjigah na srbskem jeziku, tiskovne greške niso popravljene, stvarnega kazala ni. Tudi ta knjiga bi ibila potrebna temeljitega popravila, preden bi smela služiti za učbenik na trgovskih šolah. 5. Gospavič Obrad: C e k c v n o pravo Kraljevino Jugoslavije (Beograd, Geca Kon, 1931, str. 135, cena 30 Din). Tudi ta knjiga je odobrena kot pomočni učbenik na srednjih trgovskih šolah in akademijah. Sistem je dober, slog lahek, obrazci s prav malimi izjemami dobri. V poedinostih ima knjiga sicer manj napak kakor »Osnovi menič-nog prava« istega pisatelja, vendar velja tudi zanjo, da ibi trebalo popravil, preden bi smela služiti kot učbenik. Naj opozorim samo na par važnejših, povsem jasnih. Trditev, da je ček, v katerem je dospelost določena drugače nego z vpogledom, plačljiv ob vpogledu (str. 10), nasprotuje 5 11 odst. 2; pravilno str. 75. Prav tako je trditev, da se nomi-nativni ček »po pravilu« ne more indosirati, v nasprotju s S 7 (str. 18, pravilno str. 55, 56). Preveč je pač rečeno, da mora biti čekovno pokritje baš ncvec (str. 36, 37); netočno je tudi, da more biti čekovni trasat samo banka ali nov&hi zavod, katerih firma je registrova-na pri sodišču (str. 38). Res ni, da bi se indosament smel napisat! samo na hrbtu (str. 57). Na str. 63 je kot povratni označen indosament osebi, ki je že bila v čekovni zavezi, kot talka oseba je naveden tudi trasat. Preveč je rečeno, da so črtani indosamenti nični (str. 64), premalo, da m zakonit imetnik čeka oni, ki ga je pridobil »nesavesnc«, »koji je zlonamerno hteo oštetiti nekog čekovnog povericca« (str. 65, kaj pa velika nemarnost?). Aval na hrbtu imetniškega čeka ni omenjen, prav tako ne 60-dnevni prezentacijslki rok, kakor tudi ne, koga treba pri imetniškem čeku obvestiti o nastopu višje sile. Kam naj se dene stavek: »Za sopstve-mka čeka smatra se svaki indosatar koji ima u svojim rukama ček, dok se protivno ne dokaže« (str. 79, na drugem mestu bolje). Imetniku čeka daje pisatelj na voljo, da plačilo potrdi na čeku ali s posebno pobotnico (str. 80). Precej zmeden je nauk o prečrtanem čeku (str. 81), o opo-zivu (str. 89, 90) in o toižbi zoper trasata, ki je dobil pokritje, »pa ni hc-tel plačati« (str. 103). Razmerje med tožibo iz osnovnega posla in obogati tveno tožbe ni dobro pojasnjeno (str. 114, 115). Stvarnega kazala ni. 6. Dr. Jankov i č Dragutin: Komentar Menično g zakona i zakona o čeku (Beograd, Geca Kon, 1930, str. IV+ 253, cena 80 Din). Pisec omenja v uvodu, da je posebno pažnjc posvetil zakonu o čeku. To se vidi tudi samemu delu, kajti komentar k čekovnemu zakonu je znatno boljši od komentarja k meničnemu zakonu. Razlog pač ni samo ta, 'da ga je pisec delal pazljiveje, kajti tudi iz komentarja k meničnemu zakonu se vidi, da si je pisec mnogo prizadeval, nego, po mojem mnenju, glavno to, da je bil pisec glede meničnega zakona, deloma zavestno, deloma podzavestno, pod vplivom in v sipinah prejšnjega srbskega meničnega prava. Saj se iz uvoda vidi, da pisec novi zakon kritiku je s stališča francoskega sistema meničnega prava, in povsem prlrodno je. da ga potem tudi razlaga raz to stališče. Ne da bi se spuščal v temeljno vprašanje, kateri sistem je b; ljši, zanimivo je vendar, 'da tudi ženevska konferenca ni bistveno odstopila od haškega reglemana, ki je po sistemu brez dvoma bližji germanskemu nego francoskemu sistemu. Morali se bomo torej vsi sprijazniti z mislijo, da na evropskem kontinentu prevla- Književna poročila. 251 duje germanski sistem, kake t je že iprej prevladoval v naši kraljevini in kakor se je že prej poznal v nekaterih določbah srbskega meničnega (trg.) zakonika. Ne ibomo se pa, dosledno, mogli sprijazniti s piščevo trditvijo, da unifikacija meničnega in čekovnega prava ne more postati in-ternacijonalizacija. Res je stvarna internacije nalizacija odvisna od mnogih činiteljev, ki se ne dajo urediti niti meddržavno mita z domačimi zakoni, tako da se bodo po vsebini enaki zakoni v vsaki državi — tudi zaradi ostalih neizenačenih zakonov — uporabljali različno, toda vendar bo ob vsebinsko enakih zakonih takih razlik neprimerno manj nego jih je sedaj, tako da je izenačevanje vsaj prometnih zakonov brez dvoma silno koristno, še več bi bilo seveda doseženo, ako bi se moglo za izenačene zakone ustanoviti meddržavne vrhovno »sodišče«, ki bi dajalo v spornih vprašanjih vsaj smernice za rešitev. To je pač ideal bodočnosti, ampak stremljenje za izenačenjem prometnih zakonov je danes že tako jasno, da bo pisec s svojim naziranjem ostal v manjšini. Saj niti dosleden ni, ko zagevarja unifikacijo v isti državi, dasi so gospodarske prilike v raznih predelih iste države v trenutku, ko zakon nastane, lahko različnejše negoli v raznih državah. Knjiga vsebuje celo vrsto jako dobrih, celo finih misli, vendar pa tudi nekaj očitih nepravilnosti. Nekatere, najvažnejše, naj omenim, ne spuščajoč se tu v sporna vprašanja. Sam menični zakon ne zahteva overjenega pooblastila za prevzemanje raieničmh zavez, razen po § 98., pisec to zahteva splošno (str. 3), nejasno str. 12. Ni res, da bi se menica, iz katere se ne more točno videti dospetek, smatrala za vpogledinico (str. 5). Povsem krivo je, da bi pri trati na lastni ukaz šele indosament proizvel »dejstvo menice« (str. 6). Netočna je razlaga domicila in plačilnega mesta (str. 8, 9), sicer je pa to res eno najslabših mest odredb haškega reglemana in našega zakona. Refleks francoskega prava je trditev, da indosament prenaša lastnino menice, naš zakon stvareopravnega vprašanja ne ureja (str. 15). Indosament na akceptanta pomeni ugasnitev vsled konfuzije pač šele o despetku, ne pa takoj (str. 16). todosiranje cele menične vsote več osebam ne pomeni delnega indosamenta, pisec trdi nasprotno (str. 17). Dokaj nerazumljivo in pomanjkljivo je tolmačenje § 16. odst. 2. Nabrajanje primerov, v katerih trasat more odbiti akcept, zavaja v zmoto, kakor da bi ne nastopile iste posledice, če se akcept odbije iz .drugih razlogov ali sploh brez razloga (str. 30. refleks francoske teorije o proviziji?). Krivo je, da menica vpoglednica ne more biti akceptirana (str. 31). Radoveden bi bil, kako bi pisec utemeljil svojo trditev (str. 50), da se menica radi plačila predloži — z istim učinkom — lahko akceptantu ali njegovemu avalistu! Da bi bila intervencija menična negotiorum gestio (str. 74), za pozvano intervencije gotovo ne velja, prav tako ne, da bi zadostoval akcept za čast, zapisan v protestu (str. 76), sploh je v nauku o intervenciji marsikaj netočnega. Zakaj bi se smeli delati prepisi samo, če je menica izdana v enem izvodu (str. 89) ? Kako je v skladu z zakonom trditev, da zastaranje prekinja >prebijanje duga, protivtražbina —« (str. 104), razen seveda če se uveljavlja s tožbo ali z vmesnim predlogom v pr3rvdi ? Da bi se na osnovi amortizacijskega odloka moglo zahtevati plačilo od hranitelja v akcept poslanega izvoda (str. 118)? Zakaj? Ne velja, da bi smel imetnik čeka po analogiji S 16. odst. 2 m. z. naznačiti plačilni kraj, ki ni razviden iz čeka, kajti S 23. 252 Književna poročila. št. 1 izključuje uporabo § 16. odst. 2 pri čeku. Z definicijo aktivne čekovne gposobncsti kot sposobnosti staviti podpis na ček se bo težko sprijazniti (Str. 148). Da kreditna zadruga ni trgovec, ne velja v vsej kraljevini (str. 153). Da imetnik čeka ni dolžan sprejeti delnega plačila, je res, toda dostavek »ali ček vredi za onoliko koliko je pokriven« pač ne velja. Trditev, da je »nominativni« ček (na ime) neprenosen (str. 159) se ne da vzdržati (i 7 čz), in prav tako ne, da so ček pc naredbi »ne glasi v korist označenog lica, več po naredbi njegovoj, a u korist lica, koje ono označi« (str. 159, drugače st. 164). Pisec trdi, da velja za nezapisan indosament, ki je zavisen od pogoja (str. 166), zaken določa, da velja za nezapisan pogoj! Nerazumljivo je, zakaj pisec imetniku čeka v regresu ne priznava obresti, pač pa indosantu (str. 188), in zakaj sploh ne priznava provizije; iz tega, da je v S 23. t. 7. č. z. citiran samo § 47. odst. 1 in 3 m. z., to pač ne sledi. Prav tako je na osnovi našega zakona — ne morda po francoskem pravu — krivo, da ima imetnik tožbo zoper trasata, če ta ima pokritje, pa brez zakonskega razloga odbije plačilo, že celo pa to ne more biti actio mandati direeta, kajti trasatu naloga ni dal imetnik nego trasant (str. 190, 191). Navzlic tem hibam, ki jih ni težko najti, treba Jovanovičevo knjigo toplo priporočati tudi pravnikom našega pravnega področja, posebno onim, ki imajc (posla pred sodišči v bivši kraljevini Srbiji, kajti verjetno je, da pisec očituje, kako nova zakona gledajo tudi drugi pravniki onega pravnega področja; poleg tega pa knjiga vsebuje, kakor že rečeno, mnoge jako dobrih misli. Dodano je izčrpno stvarno kazalo. 7. Dr. Mišic Dušan: čekovno pravo, praksa, teorija, zakonodavstvo (Ber grad, 1931, Geca Kon, str. 192, cena 40 Din). Knjiga je razdeljena na pet delov: 1. uvod u čekovne pravo (pojem, pravna priroda, zgodovina, gospodarska korist, oblike, čekovna sposobnost); 2. izdanije čeka (zakonska definicija, pokritje, sankcije, pristavki na čeku); 3. ipribavljanje in prenes čeka (način pribavljanja. pravni učinki indosamenta, odgovornost, opoziv, prenos lastnine na čekovnem pokritju); 4. plačilo čeka (rok, oblika, pravna veljavnost, odgovornost, neplačilo, izterjava po rednem civilnem postopku, zastavna in retencijska pravica); 5. prestanek čekovnih pravic in obvez. Knjiga je, kakor je pravilno naglasil Bartoš v »Arhivu« (1931/1, str. 86), pisana bij z gospodarskega kakor pravnega stališča, je jako dobro in kritično sestavljena in vsega priporočila vredna; hiba je, da se, kakor je naglasil že Bartoš, ozira skoro le na francoske in angleško, ne pa tudi na nemško literaturo. Ta enostranost je pač tudi vzrok včasih neupravičeno ostre kritike našega zakona. Ker moram vobče pritrditi Bartošu, naj omenim le par pogreškev zoper pozitivni zakon, ki jih Bartoš ni omenil. Pisec odreka osebam, obsojenim na kazen robije in zatočenja na osnovi § 17. kaz. zak., čekovno sposobnost, 1. 1931 pa je že veljal novi kaz. zakonik, ki te dcloobe nima (str. 48). Izvajanjem o sankcijah zoper izdajo nepokritega čeka (str. 77 si.) pač ne bo mogoče pritrditi, kritika zakona je neupravičeno stroga, zdi se, kakor da pisec ni 'pravilno razumel poedinih določb in zveze med njimi (gl. zlasti str. 83—85). Indosament se pač ne more dati samo s pečatom (str. 100). Nepravilno je, da naše pravo ne pozna (trgovinskih) listin po naredbi (str. 103), to 1. 1931. ni več veljalo niti za srbijansko pravno področje (skladiščnica!), in pristati ne bo mo- Književna poročila. 253 goče (str. 115), da trasant, čigar podpis je ponarejen, ostane v obvezi, če je ponareditev omogočil s svojo nemarnostjo itd.; odgovoren je za škodo (§ 23 t. 10 č. z.). Krivo je, da klavzuli »brez zaveze« in »ne na ukaz« imata isti pravni učinek (str. 113). Prav tako ni pravilno (str. 164), da bi moralo ime protestata pri čeku na ukaz biti istovetno z imenom katerega od indosanitov ali čekovnih dolžnikov; protest radi plačila se vendar dela zoper trasata, seveda se pa od njega ne sne re zahtevati regresnega p"ačila (str. 171), zdi se kakor da je piscu protestat isto kar regresni zavezanec. V kritiki § 22. je pisec prezrl zlasti, da ček more biti dan in sprejet namesto plačila (str. 176). Knjiga žal nima stvarnega kazala. 8. Nestorovič D. B.: Menično pravo za učenike trgovačkih š k o 1 a (Beograd, 1929, Beogradska trgovačka c mladina, 91 str., cena 30 Din). Knjiga je izšla v 4. izdaji na temelju novega meničnega zakona. Prirejena je za dva tečaja, ker se menično pravo v šolah Trgovačke omladine uči v dveh tečajih; v prvem se obravnavajo na kratko osnovni pojmi, v drugem je okvir širji, nauk globlji. Tako se seveda marsikaj ponavlja, kar didaktično brez dvema ni krivo, v knj:'gi pa je kolikor toliko opasiio abog mogočih nasprotij, zlasti navideznih, ki pa prav tako motijo učenca. Pisatelj je svojo nalogo ireSId sistematski in pedagoški jako debro. Knjiga je pisana izredno pregledno, nazorno, lahko umljivo. Predavateljem na naših trgovskih šolah bi zlasti priporočal, da prečitajo poslednje p. glavje: »kako treba predavati menično pravo u školama trgovačkih omladina«; mislim, da bi našli v njem precej koristnih misli. V podrobnostih knjiga žal ni brez hib. Predvsem mnogi vzorci ne ustrezajo, ker so prikrojeni po novem zakonu, datumi pa segajo v čas starega zakona, tako da bi marsikatera »menica« ne bila veljavna; poleg tega je precej tiskovnih napak nepcpravljenih. Od važnejših stvarnih napak naj omenim naslednje: Pojem domicila in plačilnega mesta nista Strogo ločena (str. 10). Trditev, da menična kopija zadostuje za protest, če je izgubljen izvirnik, je pač preširoka (str. 17, v. § 91 m. z.). Kar je na str. 18. rečeno o overavanju pooblastil, velja samo za pooblastila nepismenih oseb, ne pa splošno. Klavzula »po naredlbi« danes ni bistvena, bila je po prejšnjem srbskem pravu (str. 20). Podpisal ne bi trditve, da pri nas veljajo same menice na uradnih golicah (sitr. 31). Preširoka je trditev, da trasat pred akceptom ni niti civilnopravno zavezan (str. 39, komu?). Da bi bil »pravi ili svojiniski« indosa-menit samo oni, po katerem se menica prenese »pod jemstvom, da če menica biti o reku isplačena«, pač ne stoji (str. 43, kaj pa klavzula »brez zaveze«, prav str. 45), prav tako ni res, da bi po sedanjem zakonu indosament moral biti datiran (str. 44). Da bi bil akcept za čast mogoč brez protesta je preveč rečeno, samo intervencijskega protesta ni treiba (str. 48). Dvomim, da bi sam podpis avalista poleg imena drugega meničnega zavezanca zadostoval, da se obrezuspeši propis § 30., odst. 4. m. z. (str. 49); gotovo pa ne velja, da bi se mogel protest zbog odbitega akcepta dvigniti še prvi dan po preteku roka, ki je v menici določen za predložitev v akcept (str. 53, le v primeru § 23. m. z.), sploh je nauk o protestu precej netečan. Iz prejšnjih izdaj knljig je — poleg marsičesa drugega — ostala običajnica (str. 55). M. Škerlj. (Konec prih.) 254 žmavc Andrej: Vinski zakon in kletarski vedež. Samozaložba. Maribor. 1932. Str. 176. Cena 50 Din. Za praktične pravnike naj naznanimo to knjigo. V njej najdejo besedilo zakona o i»vinu« s pojasnili, ki opozarjajo zlasti na določbe pravilnika, ki je sledil zakonu, pa tudi še na druge strani te snovi. Slovenski komentar zakona o vinu bo nudil primerne opore za presojo določb tehnične narave. Določbe o kaznih in postopku pred sodiščem in pred občnim upravnim oblastvom prve stopnje niso komentirane, dasi bi bilo to zlasti za laike zelo priporočljivo. Morda bo kmalu druga izdaja potrebna, pa bi bilo dobro, da se tudi to delo opravi. Skoraj polovica knjige prinaša poljudno pisane razprave iz peresa istega pisatelja, ki jih je že drugod priobčil. Spričo slovesa, ki ga uživa Andrej žmavc v strokovnjaških krogih, bo tudi »kletarski vedež« marsikateremu pravniku zanimivo štivo. Dr. M. D. Dr. Markovič živan: Sreske bolnice. Zagreb. 1932. Str. 55. Dr. Dolenc Metod: Die neuesten Anderungen in den strafrechtlichen Gesetzen Jugoslaviens. Posebni odtisk iz »Zeitschrift fiir Ostrecht«. Berlin. 1932. Str. 427—432. članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv za pravne i društvene nauke. XII. št. 5.: Peric Ž.: O stečenim pravima invalida; Bilimio-vlč A.: Veza izmedu žetvenog prinosa i izvoza pšenice i kukuruza; Solov-jev A.: O Karadordevom zakoniku; Jovanovič A.: Problem dizanja cena na nivo iz 1929 godine. — Arhiv, XLI. št. 6.: Jovanovič n.: Iz nemačkog činovničkog i izbornog prava; Bilimovič A.: Veza izmedu žetvenog prinosa i izvoza pšenice i kukuruza; Danic O.: O pojmu sudske vlasti; Mi-lanovič M.: Istovremena ubistva i samoubistva; Ankič B.: Tutba kao pri-premna procesna radnja po Jug. grad. parn. post.; Pržič I.: Grčko-bugarski dugovi pred Stalnim sudom medunarodne pravde; Jovanovič A.: Razvoj agrarne krize u 1930/31 god. — Branič št. 5.: Popovič D.: Sudska funkcija u državi i u medunarodnim odnosima; Tauber L.: Govori stranaka u krivičnom postupku; Gajič N.: Popis po zabrani. — Branič št. 6.: Živa-dinovič ž.: Pitanje smeštaja sudova u prestonici; Vukčevič R.: Prava privat-nog učesnika na glavnom pretresu; Gajič N.: Popis po zabrani; čulinovič P.: O poništanju tapija; Dosič F.: Dali so opštinski sudovi s obzirom na § 5 tač. 8 zak. o ustanovljenju sreskih i okružnih sudova, nadležni za dono-šenje odluka po zabranama za sume do 500 dinara? — Mjesečnik št. 5.: Werk H.: O Francu Kleinu — O jeziku i duhu zakona; Stefanovič J.: Dvodomni sistem u modernim ustavima; Andrassv J.: Japonsko-kineški sukob; Ivšič M.: Socijalizam Karla Marksa. — Mjesečnik št. 6.: Milobar F.: Samo dva origarna tipa demokracije; Stefanovič J.: Dvodomni sistem u modernim ustavima; Maurovič I.: Nekoliko napomena k II. osnovi čeho-slovačkoga opčega gradanskoga zakonika; Krmpotič J.: Nadležnost redovnih sudova za rješavanje sporova o vlastništvu i posjedu nekretnina zem-ljišnih zajednica. — Policija št. 9, 10.: Kostič L.: Savetodavna Uprava; Jankovič K.: Policijska prinuda; Markovič T.: Vrednost pravosnažnih odluka nenadležnog suda; Klarič: § 166 kriv. zak.; Petrovič B.: Sudija; Gajič N.: O rešenju spora oko prioriteta založnog prava izmedu zakupodavca s jedne i poverioca po rešenju o zabrani, ili po izvršenoj presudi, s druge strane; Jakovljevič A.: Izvršenje krivičnih presuda po gradanskoj časti; Mitič P.: § 4 tač. 5 zak. o prinudnom poravnanju van stečaja; Popovič S.: Razne vesti. 255 Nekoliko reči o promeni kaznenih narečtenja zak. o šumama; Terzijev K.: 0 zavičajnosti; Stankovič S.: Osnovna načela novog zakona o lovu. — Policija št. 11., 12.: Katurič J.: O pritvoru odreclenom od strane sreskog sudije; Arandelovič Dr.: Rad na zbliženju balkanskih naroda; Kostič L.: Savetodavna uprava; Jankovič K.: Policijska prinuda; Subotič I.: Prvi kongres pravnika slovenskih država. — Pravosude št. 5.: Peric Z.: Sudska praksa (jurisprudencija) kao izvor objektivnoga prava; Uroševič L.: Pijanstvo i krivična odgovornost — § 160 k. z.; Peič D.: O položaju držav-nog tužioca; šumanovič A.: Pravna narav krivokletstva iz § 144 K. z.; Munišič M.: O utvrdivanju činjenica u sudskom krivičnom postupku; Maric K.: Može li privatni učesnik kao oštečeni govoriti i o krivici na glav-nom pretresu? Petrovič B.: O največjoj kazni pokušaja dela iz I i II odeljka § 167 K. z.; Bajič St.: Kolektivni ugovor prema novom zakonu o radnjama; Markovič T.: Brižljivost čuvara kod besplatne ostave u srp-skom pravu; Vukovič M.: Može li se bračno izdržavanje u slučaju prekida bračne zajednice osnovati kao solidarna obaveza ex lege; Goršič F.: Socialna zaštita u izvršnom postupku; Lesič I.: Nešto o protestu i isplati prilikom protesta; Stanoš I.: Nešto o pobožnim zapisima. — Pravosude št. 6.: Arandelovič Dr.: Dokaz uvidajem; Vragovič A.: Realna podsudnost 1 zakon o unutarnjem uredenju, osnivanju i ispravljanju zemljišnih knjiga; Tauber L.: Nadležnost za otvaranje stečaja; Goršič F.: Socijalna zaštita u izvršnom, postupku; Blagojevič V.: Automobilsko zakonodavstvo i obavezno osiguranje; Vukčevič R.: Pretvaranje pribeleške u hipoteku; Kiršner SI.: Pravo glasa o postupku za prinudno poravnanje; Uroše-vič D.: Pijanstvo i krivična odgovornost — § 166 K. z.; Peič D.: Prava naslednika umrlog »privatnog učesnika«; Boremovič A.: Odrediva-nje trajanja mera bezbednosti; Brankovič S.: Krivična sudska zabrana i izvršenje za obezbedenje; Jovanovič St.: Može li privatni učesnik kao oštečeni govoriti i o krivici na glavnom pretresu? Petrovič B.: Do koga momenta ima mesta odustanku od privatne tužbe s obzirom na § 89 K. z. u vezi § 51 K. s. p. Razne vesti. Osebne vesti. Postavljeni so: za sreskega načelnika v Šmarju pri Jelšah dr. M a r a ž Dioniz, za sreska podnačelnika Znidaršič Franc (Dolnja Lendava) in dr. O r ožim Josip (Laško), za politično-upravna sekretarja dr. Brolih Mirko (banska uprava v Ljubljani) in šink Fran (srez Ljubljana); za policijskega inšpektorja pri upravi mesta Beograda Acimovič Milan. — Odvetniško pisarno sta otvorila T r o š t Josip v Novem mestu in dr. R u t a r Ignac na Vrhniki. Začasno se je odpovedal izvrševanju odvetništva dr. Koderman Kari v Mariboru. — Upokojeni so: banski svetniki dr. Loger Franc, Grasselli Leon, dr. F i š e r Bronislav, Poljanec Ivo, sreski načelnik dr. K a r t i n Herbert in policijski svetnik Del Lin z Avgust. — Umrli so: sodnik okrožnega sodišča Z d o 1 š e k Josip, upok. sodnik dr. š r i b a r Martin in upok. predsednik okrožnega sodišča in odvetnik Garzarolli Fran. Pravniško društvo v Zagrebu si je na letošnji glavni skupščini izbralo ta-le upravni odbor: predsednik univ. prof. dr. Lovrič Fdo, I pod- 256 Razne vesti. predsednik advokat dr. W e r k Hugo, II. podpredsednik kas. sodnik dr. Honigsberg Lav, tajnik in blagajnik advokat dr. P o 1 i t e o Ivo. Peti kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil letos meseca oktobra v Dubrovniku. Obravnavala se bodo ta-le vprašanja: 1.) Vprašanje ustnega testamenta, referenti univ. prof. dr. Dr. Arandelovič (Beograd), advokat dr. I. Pavlas (Novi Sad), apel. sodnik dr. R. Saj o vi c (Ljubljana), kas. sodnik S. šapčanin (Beograd), advokat in kas. sodnik v p. I. Vukovič (Zagreb); 2.) Vloga preiskovalnega sodnika v sodnem kazenskem postopku: prvi drž. tožilec dr. I. Jančič (Maribor), advokat dr. T. Janči kovic (Zagreb) in apel. sodnik B. Prokič (Beograd); 3.) Hipoteka na morskih ladjah: advokat in priv. doc. dr. J. M o ga n (Zagreb), advokat in priv. doc. dr. B. Furlan (Ljubljana), univ. asis. I. Pržič (Beograd) in advokat dr. V. škarica (Split); 4.) Trošarina kot vir dohodkov v proračunih države, banovin in občin: državni podtajnik v p. dr. D. Le ti ca (Beograd), višji fin. svetnik dr. I. Ditz (Ljubljana) in zborn. tajnik dr. V. Lumaček (Zagreb). — Referati bodo izdani tekom meseca avgusta v posebni knjigi. Prijave za kongres sprejemajo tajništva pravniških društev, pri katerih so pravniki včlanjeni, upoštevajo se samo člani, ki s članarino niso v zaostanku, članarina znaša 100 Din, za rodbinske člane 80 Din, za državne in samoupravne uradnike 60 Din oziroma 50 Din. Uprava je že podvzela potrebne korake, da se dovolijo običajni popusti na železnicah in morskih linijah. Balkanska pravniška nedelja v Beogradu. Vseobčna težnja po čim tesnejšem zbližanju med državami izzvala je podobno gibanje tudi med balkanskimi narodi, češ da so pri njih pogoji za takšno zbližanje in vzajemno sodelovanje zbog istovetnih gospodarskih in socijalnih interesov teh narodov prav posebno podani in da obetajo tudi uspeh. Med sredstvi, ki naj pripeljejo k temu cilju, je seveda tudi delo na zenačenju prava balkanskih držav. V tem pravcu deluje medbalkanska pravniška konferenca, ki sestoji iz nacijonalnih skupin posameznih balkanskih držav in ki je sklicala že kongresa v Atenah in Carigradu, letos pa na 11. do 13. junija priredila v Beogradu balkansko pravniško nedeljo. Na tej so sodelovali zastopniki jugoslovenskih, grških in turških pravnikov, albanski in rumunski so poslali »opazovalce«, Bolgari se konference zaradi miaterijalnih težkoč niso udeležili. Konferenca, ki ji je predsedoval dr. Dr. Arandelovič, je delovala v dveh komisijah in je sprejela resolucijo, naj se prične proučavanje naslednjih vprašanj: 1.) brak, državljanstvo, dedovanje, občna načela obveznega prava; 2.) menica in ček, trgovske družbe, trgovinska prodaja in trgovinske obveze; 3.) izročanje zločincev, zenačenje kazenskega prava, trgovina z belim blagom. Za prihodnji sestanek, ki se bo vršil v Bukarešti, je bil sprejet naslednji dnevni red: 1.) izročanje zločincev (referent dr. zivanovič), 2.) vprašanje braka (ref. A lune t Salim-bej), 3.) vprašanje menice in čeka (ref. Kasma-t i s). — Poleg tega je izrazila komisija želje, da bi se objavili skoro čim popolnejši pregledi pozitivnih prav balkanskih držav na francoskem jeziku, da bi si usvojile balkanske države zaključke mednarodnih konferenc o zenačenju nekih prav, da bi se iste države udeleževale mednarodnih konferenc za zenačenje prava in nastopale tamkaj sporazumno, končno glede izmenjavanja univerzitetnih profesorjev in drugih pravnikov. Dr. K. S. Naročnina za ..Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čimprej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na »Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe: Spomenica na drugi Kongres pravnika in letniki ..Slovenskega Pravnika" od I. 1909. naprej. Cena s poštnino vred za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za ..Slovenski Pravnik" letniki od 1923 do 1931 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din. Posamezni snopiči (dvojne številke) po 12 Din. Dr. E. Pajnič: Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju — cena 15 Din.