Priznanja gojencem in pedagogom GM Kulturna dediščina med Gajbla - hiša ustvarjalnih zgodb Alpami in Krasom Komigo gostoval v novogoriškem gledališču
Primorski
Kdo slavi in kdo je drugi
Aljoša Fonda
Nedeljsko zmagoslavje Demokratske stranke je res zgodovinsko, saj po odstotku glasov zaostaja le za uspehom Fanfanijeve Krščanske demokracije davnega leta 1958. Debora Serracchiani je zasluge pripisala premierju Matteu Renziju; ona je njegova najtesnejša sodelavka in ga podpira že od nekdaj. Tega ni mogoče trditi za sedanje in donedavne predstavnike drugih struj, ki vsekakor upravičeno praznujejo strankin podvig.
Skoraj vsi vidnejši krajevni predstavniki DS, Italijani in Slovenci, so na predzadnjih primarnih volitvah pred poldrugim letom (in ne pred desetimi leti) podprli Pier Luigija Bersanija proti firenškemu županu, ko je bil ta še disident in je marsikdo nanj gledal z nezaupanjem. V Trstu je Renzijevo kampanjo vodil Walter Godina, le redki Slovenci pa so že takrat izrazili simpatijo do Toskanca. Na zadnjih strankarskih volitvah, ko se je Ren-ziju obetala jasna zmaga, pa se je zanj odločilo več krajevnih demokratov in tudi kak Slovenec. Prav slovenski predstavniki DS pa so bili še najbolj naklonjeni kontinuiteti, saj so v veliki meri podprli »tradicionalnega« Giannija Cuperla. Renzijeva moč tiči v dobri meri prav v prelomu s preteklostjo ter s strankarskim aparatom: to je bila nujna predpostavka na poti obnove in reform, s katero je bržkone pritegnil tudi več lanskih Grillovih volivcev.
Evropske volitve so pokazale še nekaj zanimivega. Sodeč po rezultatih v posameznih občinah je med Slovenci v Italiji druga stranka očitno še vedno Gibanje petih zvezd. »Ne-stranka«, ki kljub Gril-lovim izpadom le ni tako destruktivna, j e v primerjavi z lanskimi volitvami nazadovala, a je v skoraj vseh naših občinah trdno na drugem mestu. Tako je v Trstu in Gorici, a tudi v dolinski, devinsko-na-brežinski, sovodenjski in maloda-ne vseh ostalih obmejnih občinah, vključno z Beneško Slovenijo. Edini izjemi sta Števerjan in Repenta-bor, kjer je na drugi stopnički naveza SSk-SVP.
Bo že res, da Slovenska skupnost ni nastopila s svojim simbolom, a je v FJK v primerjavi z evropskimi volitvami izpred petih let izgubila četrtino glasov. Cipra-sova levica je medtem tudi na podeželju daleč zadaj. Odmislimo torej shemo, po kateri naj bi slovenski zamejski volivci izbirali med levo sredino, levico in slovensko stranko. Smo raznovrstni: marsikdo glasuje proti tradicionalnim strankam, drugi (v manjši meri) za desno sredino. Vprašljivo je, ali je načrt zbirne stranke v takih okoliščinah izvedljiv.
dnevnik
št. 14 (21.057) leto LXX._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
šepet ulice
Montecchi
/
18
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
PETEK, 30. MAJA 2014
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
RIM - Matteo Renzi na seji vodstva Demokratske stranke
Bitka za reforme doma in v Evropi
TRST - Primorske gledališke nagrade
Podelili Tantadruje
Za življenjsko delo ga je prejel Anton Petje - Nagrajena tudi Ana Facchini in Kristijan Guček
TRST - V Kulturnem domu so sinoči slavnostno podelili primorske gledališke nagrade Tantadruj (Foto Damj@n). Ob tisti za življenjsko delo, ki jo je prejel dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Anton
Petje, je žirija podelila še dve: Ani Facchini in Kristijanu Gučku (oba igralca v SNG Nova Gorica), najboljše predstave pa tokrat niso nagradili.
Občinstvo si je pred podelitvijo ogledalo predstavo Zlati zmaj, s kate-
ro je SSG osvojil Tantadruja leta 2012. Z uprizoritvijo so želeli počastiti takratnega in zdaj žal že pokojnega umetniškega vodjo Primoža Beblerja, kateremu se je dvorana poklonila z dolgim stoječim aplavzom.
RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je včeraj na srečanju vsedržavnega vodstva stranke v analizi volilnega razultata poudaril, da je zmagalo upanje. Demokratska stranka pa ne sme sededi na pridobljenih 40
odstotkih temveč mora s hitrim tempom
nadaljevati z delom. Rezultat je razveseljiv, a nalaga vsem tudi izredne odgovornosti, je še dejal Renzi. Premier je ob tem izpostavil, da mora Demokratska stranka uveljaviti svoje predloge za spremembo evropske politike, ki je bila kot odgovor na krizo nezadostna, pričakovanja evropskih državljanov niso bila izpolnjena.
Za Gibanje 5 zvezd je bil včeraj dan polemik, kajti na Beppeja Grilla in Roberta Ca-saleggia je letela vrsta kritik glede na napake, ki so bile narejene med volilno kampanjo. Mnogi pa tudi niso prebavili njegovega srečanja z britanskim nacionalistom Farageom.
Na 11. strani
Obtožnica vložena za 19 deželnih svetnikov
Na 2. strani
Giro: v Trstu omejitve za promet in koncerti
Na 4. strani
Uspešen projekt Radijskega odra
Na 8. strani
77-letni upokojenec podlegel poškodbam
Na 12. strani
V središču Tiare težave zaradi naliva
Na 13. strani
NABREŽINA
Clinijeve
»devinske
elegije«
DEVIN - Afera o milijonskih »nepravilnostih nekdanjega italijanskega ministra za okolje Corrada Clinija je pljusknila vse do devinsko-nabrežinske občine. V njej, v Devinu, ima namreč hišo njegova partnerka Martina Hauser, ki je bila tudi vpletena v sodno preiskavo. Rimsko javno tožilstvo jo je obtožilo združevanja v zločinske namene zaradi korupcije. Hauserjeva je bila občinska odbornica za okolje v Cosenzi v Kalabriji, a je po uvedbi preiskave odstopila.
Na 4. strani
TRST - STO
Svobodna
razklanost
TRST - Gibanje Svobodni Trst, ki se zavzema za obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja, se je razbilo. Jutri bo na vrsti izredna skupščina, ki je po mnenju predsednika nezakonita, po ocenah njegovih nasprotnikov pa pre-potrebna. Slednji so se v sredo zvečer sestali na javnem srečanju v Križu, kjer so obnovili burne dogodke zadnjih mesecev. Včeraj smo se pogovorili še s predsednikom Robertom Giurastantejem, ki pravi, da je žrtev udara in opozarja na mafijske lovke v Trstu.
Na 5. strani
GRADEŽ - Načrt Sacca dei Moreri
S turističnim kompleksom tudi 700 delovnih mest
9771124666007
2
Četrtek, 29. maja 2014
ALPE-JADRAN
/
VIDEM - Posvet v okviru standardnega evropskega projekta ZborZbirk
Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom
VIDEM - Pomen in potencial kulturne dediščine, zasebne in muzejske etnografske zbirke, kulturni in trajnostni turizem, sodelovanje med domačini, zbiratelji in raziskovalci, ustno izročilo in krajevna narečja so bile med glavnimi temami celodnevnega strokovnega posveta, ki je bil na sedežu videmske univerze v palači Antonini in so ga priredili v okviru standardnega evropskega projekta ZborZbirk - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom. Vodilni partner 30 mesecev trajajočega projekta je Znanstveno raziskovalni center SA-ZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica, pri njem pa sodelujejo tudi nekatere občinske uprave, Inštitut za slovensko kulturo iz Špe-tra ter Univerza v Vidmu s svojim Mednarodnim centrom za večjezičnost.
Srečanje, ki sta ga v jutranjem delu povezovala profesor Roberto Dapit in Mojca Ravnik, je bilo priložnost za številna razmišljanja o potencialu, ki ga ima za razvoj obrobnih krajev kulturna dediščina, in za predstavitev ter obračun že opravljenih projektnih dejavnosti. V okviru projekta ZborZbirk sta bila namreč že odprta muzeja v Bi-jačah in Ratečah, popisani so bili številni stari predmeti tudi iz zasebnih zbirk in posneti pogovori z informatorji. Intervjuji z njimi in popisi predmetov, ki sestavljajo zbirke (skupno jih je v projekt vključenih 35), pa nudijo tudi informacije o tem, kako so ljudje nekoč živeli v teh krajih, omogočajo pa tudi ohranitev narečnih izrazov, ki bi se sicer s časom izgubili. Med drugim je ozemlje, kjer se izvaja ta evropski projekt, z narečnega vidika še posebno pestro.
Beseda je tekla tudi o glavnih razlikah med posameznimi narečji, ki se govorijo v teh krajih, zlasti na najbolj zahodnem delu slovenskega kulturnega prostora, pa tudi o že objavljenem in zlasti neobjavljenem gradivu, ki so ga od 18. stoletja dalje zbirali različni raziskovalci zlasti v Reziji, Kanalski dolini in v Terskih ter Nadiških dolinah. Kar zadeva Rezijo, so na posvetu tudi predstavili plodno izkušnjo na področju kulturnega turizma. V sklopu projekta Spoznati Rezijo je v nekaj več kot dvajsetih letih dolino pod Kaninom obiskalo približno 80 tisoč gostov, v desetih letih pa znaša ocenjeni zaslužek približno 30 tisoč evrov. Vključevanje domačinov v vodenje teh dejavnosti omogoča tudi večje možnosti za zaposlovanje v krajih, ki so sicer zapostavljeni in kjer med prioritete sodi tudi zaustavitev demografskega padca. Ob Reziji so bili omenjeni še nekateri drugi konkretni primeri, pri katerih sta krajevna dediščina in sodelovanje z domačini oziroma uresničevanje njihovih idej obrodilo odlične rezultate, kot je primer Kobariškega muzeja, pa tudi etnografskega muzeja v Bardu. Pri vsem tem pa je treba posvetiti pozornost pravilnemu odnosu do zgodovinskega spomina in tradicije ter običajev, da ne bi prišlo do njihovega izrabljanja in izkrivljanja.
Poudarjena je bila tudi čezmejna in povezovalna vloga običajev. Tradicionalna praznovanja in kultura pa sta povezovala ljudi, ki so jih ločevali politični sistemi, kot je primer Benečije in Posočja. Po vstopu Slovenije v EU in v schengenski prostor pa so se priložnosti za druženje še povečale. Bogata krajevna dediščina je tudi predmet številnih evropskih projektov, saj so se tudi na evropski ravni zavedli potenciala, ki ga ta ima oziroma da lahko prispeva k ponovnemu razvoju obrobnih krajev in podeželja, pa tudi k ponovnemu obujanju že opuščenih kmetijskih dejavnosti. Pri večini je sicer v ospredju vrednotenje tipičnih gastro-nomskih proizvodov.
Posvet se je nadaljeval še popoldne, ko so bili predstavljeni nekateri primeri zbirk, ki so jih popisali v okviru tega projekta, oziroma etnološke značilnosti nekaterih krajev.
T.G./NM
Prisotne raziskovalce je uvodoma pozdravil videmski župan Furio Honsell
nm
SEŽANA - Prireditve ob 110. obletnici pesnikovega rojstva
Pred Kosovelovim domov
zdaj stoji pesnikov spomenik
SEŽANA - Ob 110. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela so v Občini Sežana pripravili številne prireditve, združene v projekt Kosovelovo leto. Pred Kosovelovim domom so tako v torek odkrili spomenik Zlati čoln, posvečen spominu na pesnika Krasa, narejen po zamisli Simona Kastelica.
Zamisel o postavitvi spomenika Kosovelu je bila na Sežanskem prisotna že nekaj let, vendar doslej niso našli dovolj denarja, da bi jo uresničili. »Projekt smo lani prevrednotili in poiskali nove ponudbe za možno realizacijo, ob tem pa spoznali, da postavitev vendarle ne bi stala več kot 10.000 evrov. V prejšnjih letih je bila izvedba in postavitev spomenika ocenjena s tako visoko vsoto, da si ob pogledu nanjo kar izgubil voljo za realizacijo projekta,« je o ponovni obuditvi zamisli o spomeniku na predstavitvi dogodkov ob Kosovelovem letu povedala direktorica Kosovelovega doma Sežana Nina Ukmar. Ukmarjeva je ob tem poudarila še, da je spomenik nekaj, kar bo prostoru ostalo tudi v prihodnje.
Postavitev spomenika je podprla tudi Občina Sežana, vreden je okrog 13.000 evrov. Po besedah Ukmarjeve se vizualno ujema s Kosovelovim domom. Spomenik je narejen iz kamna, betona in nerjaveče jeklene cevi. Zamislil si ga je Kastelic, ki je podobo Kosovela z igro senc in sonca odslikal na kamnu in valju. Odkritje spomenika je zaokrožilo spomladanski del prireditev ob Kosovelovem letu, jeseni pa bodo sledili še nekateri manjši dogodki.
Novi spomenik Srečka Kosovela
foto damj@n
Slovenska pisateljska pot tokrat vodi v Velike Lašče
LJUBLJANA - V sklopu projekta Slovenska pisateljska pot (SPP) bo v soboto, 7. junija, v Velikih Laščah srečanje pod naslovom Trubarjev dan ali dom v jeziku. Dvanajsturna prireditev, ki jo pripravlja Društvo slovenskih pisateljev z Javnim zavodom Trubarjevi kraji in drugimi organizacijami, bo priložnost za refleksijo projekta SPP. Slovenska pisateljska pot je po besedah vodje projekta Igorja Likarja rastoči projekt Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki duhovno povezuje literate in ljubitelje literature z lokacijami, kjer so živeli in ustvarjali pisatelji. Kot je poudaril direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji Boris Zore, pa je SPP spomenik slovenstvu ter priložnost za združevanje na več ravneh. Prireditve se bo udeležila vrsta lite-ratov, med njimi člani DSP Ivo Svetina, Željko Kozinc, Marij Čuk, Vladimir Kovačič, Mirjam Drev, Jana Pu-trle Srdič, Vlado Žabot, Peter Rez-man, Marjan Strojan in Barbara Si-moniti, je povedala Nina Kokelj z DSP.
** v	** v	■ ■ • v • v
Gašpar Gašpar Mišič dobil službo v kabinetu župana Popoviča
KOPER - Koprski župan Boris Po-povič bo nekdanjega poslanca PS, državnega sekretarja in predsednika uprave Luke Koper Gašparja Ga-šparja Mišiča s 1. junijem kot svetovalca zaposlil v svojem kabinetu. Skrbel bo za velike projekte in sodeloval tudi pri reševanju Cimosa. Radio Slovenija je včeraj objavil izjavo Borisa Popoviča, ki je pred časom rekel, da Gašpar Mišiču ne bo ponudil službe, bi pa ga zelo rad imel ob sebi. Popovič bo tako z Mišičem imel kar šest svetovalcev. Za primerjavo povejmo, da na primer novogoriški ali kranjski župan nimata niti enega. Na Mestni občini Koper so pojasnili, da bo Gašpar Mišič z junijem zaposlen pri njih, in sicer na delovnem mestu Strokovni sodelavec VII/2 (II) - svetovalec župana za gospodarstvo in odnose z državnimi organi v Kabinetu župana. »Gre za delovno razmerje za določen čas, vezano na mandat župana Borisa Popoviča, za katerega je predviden izhodiščni plačni razred 33, kar pomeni osnovno plačo v višini 1527,2 evra. Razlog za njegovo zaposlitev so reference dosedanjega dela in številne izkušnje, še posebej na področju sodelovanja in koordinacije pri večjih državno pomembnih projektih s področja gospodarstva,« so zapisali.
FJK - Neupravičena poraba javnega denarja
Na zatožni klopi se bo znašlo devetnajst deželnih svetnikov
Na seznamu obtoženih ni nekdanjega predsednika FJK Renza Tonda
TRST - Od prvotno napovedanih 22 deželnih svetnikov jih bo na zatožno klop na koncu sedlo 19. Med obtoženimi namreč ni nekdanjega predsednika dežele Renza Tonda iz vrst bivšega Ljudstva svobode (LS), na seznamu pa ni niti Roberta Marina (LS) in Stefana Alunnija Barbarosse (Občani).
Med obtoženimi pa ostajajo Daniele Galasso, Massimo Blasoni, Maurizio Bucci, Piero Camber (zaradfi sodelovanja je obtožen tudi njegov sodelavec Everest Bertoli), Antonio Pedicini, Piero Tononi (in Gaetano Valenti (vsi LS). Iz njihovih vrst je med obtoženci tudi Elio De Anna, ki je še vedno deželni svetnik. Zaradi neupravičenega zapravljanja javnega denarja v privatne namene se bodo morali zagovarjati tudi člani Severne lige Danilo Narduzzi, Ugo De Mattia, Enore Picco, Federico Razzini, nekdanji li-gaški predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman (zaradi škandala z neupravičeno rabo službenega avtomobila je med mandatom sicer prestopil v mešano skupino) in sedanja načelnica svetniške skupine SL Mara Piccin. Štirje obtoženci so iz vrst Demokratske stranke. Gre za Gianfranca Morettona, Sandra Della Meo in Alessandra Tesinija, ki ne sedijo več v deželnem svetu, in za Danieleja Gerolina, ki je še vedno svetnik DS. Iz mešane skupine pa bodo poleg Ballamanu sodili še Robertu Asquiniju.
Očitajo jim neupravičeno porabo sredstev (posameznike bremenijo za zneske v višini več deset tisoč evrov), ki so jih za »institucionalno« rabo v obdobju med letoma 2008 in 2011 dobile svetniške skupine, denar pa je šel za zlatnino, pnevmatike, parfume, večerje, hotelske račune in še za marsikaj drugega, kar nima nobenega opravka s tako imenovano institucionalno dejavnostjo in jih zato niso mogli opravičiti.
Nenamensko porabo je ugotovilo že računsko sodišče, ki je preiskavo začelo decembra 2012 in z zadevo seznanilo tudi državno tožilstvo.
KRIMINAL - V Izoli odnesla za 13 tisoč evrov verižic
Moški in ženska okradla zlatarni v Izoli in Kranju
IZOLA - Zlatarno v Izoli sta v sredo okradla moški in ženska, ki sta govorila v italijanskem jeziku. Zlatarja sta prosila, naj jima gravira prstan, ko je odšel v drugi prostor, pa sta ukradla zavitek z verižicami in zlatarja oškodovala za 13.000 evrov. Najverjetneje ista storilca sta podobno tatvino v sredo izvedla tudi v Kranju.
Moški in ženska, ki sta sicer govorila v angleškem jeziku, sta v kranjsko zlatarno prišla okoli 15. ure. Kupovala sta darilo, zato jima je prodajalka razkazovala zapestnice in verižice. Ko jima je izbran izdelek zavijala, sta izkoristila njeno nepazljivost, vzela več verižic in zlatih zapestnic ter zapustila zlatarno.
Izvedba tatvine je bila podobna kot v Izoli in tudi opis storilcev kaže, da gre najverjetneje za isti osebi, ki sta se med obema kaznivima dejanja le preoblekli, je za STA potrdil predstavnik za odno-
se z javnostmi na Policijski upravi Kranj Bojan Kos.
Storilca sta stara med 40 in 50 let in visoka okoli 170 centimetrov. Ženska je močnejše postave in ima svetle lase, moški pa je vitke postave, črnih las in temnejše polti. V Kranju je bila ženska oblečena v krilo in majico s tigrastim vzorcem. Moški je nosil očala, oblečen pa je bil v bež suknjič in temno sive hlače. V Izoli je bila ženska oblečena v roza jakno in bele hlače, moški pa v safari jakno zeleno rjave barve.
Policisti storilca še iščejo. V izogib tovrstnim tatvinam pa prodajalcem svetujejo veliko previdnost pri stikih s strankami, zlasti tistimi, ki si, ponavadi v paru, na veliko ogledujejo stvari in več govorijo, da bi pritegnili pozornost ter si tako pripravili priložnost za tatvino. Stvari je treba imeti ves čas pod nadzorom in biti zelo pazljiv, saj so storilci pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj zelo spretni, opozarja Kos.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 31. maja 2014
3
MANJŠINA - Pred današnjim zasedanjem deželne posvetovalne komisije za Slovence v Italiji
Slovenske ustanove in organizacije letos še brez državnih prispevkov
Istočasno pa je Slovenija močno zmanjšala sredstva za Slovence v zamejstvu - Zaskrbljenost SKGZ
TRST - Danes se bo v Trstu sestala nova deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino, ki je svoj mandat nastopila z novim letom. Komisiji predseduje deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, pripravila pa bo razdelitev državnih prispevkov za Slovence.
Krajevne uprave v novi komisiji zastopajo Iztok Furlanič (Trst), Alenka Flore-nin (Gorica) in Miha Coren (Videm). Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultur-no-gospodarska zveza sta v komisijo potrdila svoja deželna predsednika Draga Što-ko in Rudija Pavšiča, ki formalno zastopata tržaško oziroma goriško pokrajino. SKGZ je za Trst potrdila Dorico Kreševič, za videmsko pokrajino pa Luigio Negro iz Rezije. SSO je za goriško pokrajino izbral svojega pokrajinskega predsednika Walterja Bandlja, za videmsko pokrajino pa Riccar-da Ruttarja. Deželno šolsko stvarnost pa v komisiji zastopa Benečan Miha Obit (špe-trska dvojezična šola).
Čeprav gre za posvetovalno telo, pa bo tokrat razdelitev prispevkov še bolj pod drobnogledom, kot je običajno. To pa zato, ker doslej slovenske ustanove in organizacije v Italiji letos še niso dobile nobenih sredstev od države, še posebej pa tudi zato, ker je Slovenija močno zmanjšala višino prispevkov.
Zaradi vsega tega se v marsikateri naši organizaciji sprašujejo, kako bodo izpeljali svoj program in ustrezno poskrbeli za svoje zaposlene. Na to v včerajšnji tiskovni izjavi opozarja tudi Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, ki izraža veliko zaskrbljenost, da na pragu junija slovenskim organizacijam in ustanovam še niso bila izplačana sredstva za letošnje leto. »V marsikateri od teh so že sprožili alarmni zvonec, saj so zelo zaskrbljeni, kako nadaljevati z dejavnostjo in poskrbeti vsaj za finančno kritje socialnih dajatev in mesečnih prejemkov uslužbencev,« opozarja SKGZ. S tem v zvezi je predsednik SKGZ Rudi Pavšič v pismu deželnemu odborniku in predsedniku komisije Gianniju Torrentiju zapisal, da ga številne organizacije in ustanove opozarjajo na težko finančno stanje predvsem zaradi likvidnostnih težav. »Smo sredi leta in slovenske organizacije še niso prejele sredstev za leto 2014, ki so jim namenjene na osnovi zaščitnega zakona in ki so bila, kot nam je znano, z državnim dekretom pristojnega ministrstva že potrjena. V bojazni, da se situacija ne bi v kratkem razrešila, vam predlagam, da bi vsem zainteresiranim subjektom, ki sodijo v posebni seznam, čimprej namenili primerni predujem. Upam, da boste lahko ugodili mojemu predlogu in nas o tem seznanili na ume-stitveni seji deželne posvetovalne komisije,« je še zapisal Pavšič.
Kot so še zapisali v sporočilu za tisk, si SKGZ si tudi prizadeva, da bi se izboljšalo letošnjo porazdelitev sredstev, ki jih je Republika Slovenija namenila preko Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za sofinanciranje dejavnosti slovenske manjšine v Italiji. Dejstvo je namreč, da so slovenske ustanove in organizacije iz Ljubljane prejele odločbe, ki nakazujejo okrog 23-odstotno znižanje prispevkov v primerjavi z lanskimi. Ta odstotek potrjuje negativni trend zadnjih let, saj se je finančna pomoč iz matice v zadnjem petletju znižala za skoraj 40 odstotkov.
Predsednika obeh krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Drago Štoka za SSO, sta s tem v zvezi že pred dnevi pisala predsednici slovenske vlade Alenki Bratušek, zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu ter predsedniku parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijelu Krivcu v želji, da bi se vendarle našlo primerno rešitev, ki bi ublažila letošnje nepričakovane reze.
SKGZ je deželnega odbornika in predsednika komisije Giannija Torrentija opozorila na zaskrbljujoč položaj slovenskih ustanov in organizacij
arhiv
LJUBLJANA
Čez dober mesec
vseslovensko
srečanje
LJUBLJANA - Komisija slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu prireja v petek, 4. julija že 14. Vseslovensko srečanje z naslovom »Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?«. Srečanje bo v veliki dvorani Državnega zbora RS, pričelo pa se bo ob 10. uri.
O predloženi tematiki bodo razpravljali štirje povabljeni govorci iz tujine in Slovenije, in sicer direktorja slovensko-irskega društva Detelca Bernard Šrajner in Ti-len Kranjc, predsednica Kulturnega društva člen 7 mag. Susanne Weitlaner in znanstvena sodelavka na Inštitutu za narodnostna vprašanja doc. dr. Sara Brezigar.
V	vabilu na srečanje pozivajo tudi ostale udeležence, da pripravijo krajša razmišljanja za razpravo o predlaganem naslovu, predvajali pa bodo tudi video posnetke, ki jih bodo poslali tisti, ki se srečanja ne bodo mogli udeležiti.
V	glasbenem programu bodo nastopili mezzosopranistka Tina Šilc in pianistka Anja Kunčič in Drago Bricelj.
TRST - Razstava ob petdesetletnici prve seje
Primorski dnevnik v deželnem svetu
Na ustanovni seji tudi trije slovenski svetniki, in sicer Karel Šiškovič in Jože Jarc (oba KPI) ter Jože Škerk (SSk)
TRST - Volilni ponedeljek je vsaj medijsko precej zasenčil slavnostno sejo deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine (FJK), ki je 26. maja praznoval 50-letnico prve umestitvene seje. Ker skupščina še ni imela svojega sedeža (gradnja palače na Oberdanovem trgu v Trstu je bila še v teku), je parlament FJK prvič zasedal kar v dvorani tržaškega občinskega sveta. Za prvega predsednika je bil izvoljen Tržačan Doro De Rinaldini (Krščanska demokracija), prvi predsednik deželne vlade pa je postal njegov furlanski somišljenik Alfredo Berzanti. Dolgo let je bil nato še naprej predsednik skupščine Tržačan, predsednik dežele pa Fur-lan. Edini Tržačan, ki je doslej vodil deželni odbor in tako prekinil dolgo obdobje furlanskih predsednikov, je bil Roberto Antonione iz vrst desne sredine. Na ustanovni seji so bili tudi prvi trije slovenski deželni svetniki, in sicer Karel Šiškovič in Jože Jarc (oba KPI) ter Jože Škerk iz stranke Slovenska skupnost.
Predsedstvo deželnega sveta je ob 50-letnici prve seje v foyerju deželne palače pripravilo dokumentarno razstavo o tem zgodovinskem dogodku. Na ogled je tudi Primorski dnevnik iz tistega obdobja, ki je podrobno spremljal težavno nastajanje avtonomne dežele FJK (formalno je bila ustanovljena leta 1963) ter nato dogajanja pred in po sklicu prve seje deželnega sveta. Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina bi se morala v skladu z italijansko ustavo roditi takoj po drugi svetovni vojni, dejansko pa je nastala šele skoraj dvajset let kasneje. Največji nasprotnik rojstva FJK je bila italijanska desnica, začenši z neofašistično stranko MSI, ki je v parlamentu vodila zelo ostro obstrukcijo proti zakonu, s katerim je država ustanovila avtonomno deželo na meji z Avstrijo in z Jugoslavijo.
Igor Gabrovec in odg. urednik Piccola Paolo Possamai pred Primorskim dnevnikom izpred 50 let
4
1 2 Petek, 30. maja 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
GIRO D'ITALIA - Včeraj uradna predstavitev zadnje etape, ki se bo v nedeljo odvijala v Trstu
Omejitve za pešce in za promet, a tudi koncerti in druge prireditve
V	nedeljo se bo v Trstu zaključila kolesarska dirka po Italiji, ves konec tedna pa bo v bistvu v znamenju Gira.
V	mestnem središču bodo namreč že jutri zvečer do poznega odprte vse trgovine v okviru t.i. bele noči, med raznimi pobudami pa bo na Velikem trgu koncert dveh glasbenih skupin. V nedeljo bodo razne spremljevalne prireditve v pričakovanju na kolesarje, ki naj bi prišli v Trst zgodaj popoldne. Udeležence Gira bodo pozdravili tudi člani letalske akrobatske skupine »Frec-ce tricolori«, ki bodo okrog 15.30 poleteli nad glavami Tržačanov. Ves dan bodo seveda težave za promet v mestnem središču, od 13. do 18. ure pa bo območje, na katerem bodo kolesarili v krogu, strogo zaprto za vse.
Zadnjo etapo Gira in druge pobude so uradno predstavili včeraj v prostorih Orientalskega muzeja tržaški župan Roberto Co-solini, tržaška podžupanja Fabiana Martini, tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni ter predstavniki raznih javnih in zasebnih institucij, ki so sodelovali pri organizaciji nedeljskega dogodka. Cosolini je poudaril, da bo tržaška etapa Gira pomembna iz več vidikov, od gospodarskega do turističnega. Občinska uprava je zavrnila številne prošnje krošnjarjev in dala prednost lokalnim trgovcem, ki plačujejo davke, je še povedal župan in omenil možnost za lastnike javnih lokalov, da od 20. ure jutri do 24. ure v nedeljo brezplačno in brez birokratskih obveznosti zasedejo javno površino, seveda ob upoštevanju potreb vozil in pešcev. Dalje je župan poudaril, da bo na Velikem trgu koncert tudi v nedeljo, in sicer okrog 19.30, ko bo nastopila angleška glasbena sku-
pina Dire Straits Legend. Naj dodamo, da bodo v nedeljo mnoge trgovine v mestnem središču odprte.
Občinska uprava bo v sodelovanju z družbo Acegas-Aps poskrbela tudi za ločeno zbiranje odpadkov, kot se je to zgodilo med športno prireditvijo Bavisela, je dodal odbornik Laureni, medtem ko je podžupa-nja Martinijeva spomnila,da bo občinska uprava posredovala informacije o Giru neposredno prek spletnih družbenih omrežij.
Kolesarji bodo prišli v Trst po Obalni cesti, ki jo bodo zaprli za promet v nedeljo ob 11. uri (do 13. ure bo odprta le za javni prevoz in krajane). Obalno cesto bodo odprli v smeri proti Sesljanu okrog 1515.30. Kolesarji bodo po obalni cesti nadaljevali po Miramarskem drevoredu do Trga Liberta in nato po Korzu Cavour, Trgu Duca degli Abruzzi, nabrežju Tre Novem-
Predstavitev zadnje etape Gira. Desno: proga zadnje etape in območje, kjer bosta dostop in izstop
prepovedana od 13. do 18. ure
fotodamj@n
bre in Caduti per l'italianita, Velikem trgu, nabrežjih Mandracchio, Nazario Sauro in Grumula, ulicah Ottaviano Augusto in Giulio Cesare, Trgu Chino Alessi, sprehajališču Sv. Andreja, Trgu Irneri, Ul. Fiam-me gialle, Ul. San Marco, Trgu sv. Jakoba, Istrski ulici, ulicah Rivalto in Molino a vento, Trgu Garibaldi, Ul. Oriani, Stari mitnici, Ul. Carducci, Trgu Dalmazia in Ul. Ghe-ga spet do Trga Liberta. Kolesarji bodo omenjeni krog prevozili 7 krat.
Dostop za vozila in za pešce na območje v središču »kroga« bo, kot rečeno, prepovedan od 13. do 18. ure, od 2. zjutraj do 18. ure pa bo na progi veljala tudi prepoved parkiranja. Spremembe bodo tudi na avtobusnih progah; vse informacije nudijo prek tel. št. 800-016675 ter spletnih strani www.triestetrasporti.it in www.arriva.it.
A.G.
DEVIN-NABREŽINA - Afera o zlikovskih poslih Corrada Clinija pljusknila do naših krajev
»Devinske elegije« bivšega ministra
V sodno preiskavo vpletena tudi Clinijeva partnerka Martina Hauser -1,6 milijona evrov za ureditev obale in devinskega portiča, nad katerim ima Hauserjeva svojo hišo
Afera o domnevnih zlikovskih poslih Montijevega ministra za okolje Corrada Clinija - od začetka tedna je v hišnem priporu, javno tožilstvo iz Ferrare ga je obtožilo poneverbe za kake 3 milijone evrov -je pljusknila vse do Trsta. Točneje do Devina, kjer prebiva njegova partnerka Martina Hauser, bivša žena črnogorskega notranjega ministra Andrije Jovičevica.
Ko je bil Clini minister, je večkrat zahajal v Trst prav zaradi tesne zveze s Hau-serjevo. Po padcu Montijeve vlade se je vrnil na ministrstvo za okolje, kjer je bil od leta 1989 zelo vpliven generalni direktor. Verjetno ni naključje, da je bila Hauserje-va konzulentka njegovega ministrstva, obenem pa tudi občinska odbornica za okolje v občini Cosenza v Kalabriji (kjer se je marca letos, glej naključje, odprtja tamkajšnjega pesjaka udeležil prav generalni direktor ministrstva za okolje Clini).
Dan po Clinijevi aretaciji je odbor-nica Hauserjeva odstopila iz občinske uprave v Cosenzi, ker jo je rimsko javno tožilstvo skupno z nekdanjim ministrom obtožilo združevanja v zločinske namene, in sicer zaradi podkupovanja.
Italijanski dnevnik Il fatto quotidia-no je v včerajšnji številki spomnil na načrt za obnovo obale v devinsko-nabrežinski občini in devinskega portiča, vrednega milijon 600 tisoč, ki ga je bil Corrado Clini predstavil, ko je bil še minister za okolje.
Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja se načrta dobro spominja.
Predstavitev je potekala v volilni kampanji, le nekaj tednov pred občinskimi volitvami spomladi 2012. Ob tisti priložnosti so se na Devinskem gradu ob ministru zbrali takratni župan Giorgio Ret, županski kandidat desnosredinske koalicije Massimo Romita in še številni politični predstavniki. Projekt je predvideval obnovo obale na območju Botanjeka, delno obnovo devinskega portiča, obenem pa tudi zaprtje ceste, ki iz središča Devina vodi v portič. Nekateri zlobni jeziki so takrat spomnili, da se prav ob tisti cesti nahaja hiša Martine Hauser »s pogledom na morje,« kot sta v članku v Il fatto quotidiano zapisala Valeria Pacelli in Marco Palombi. Minister naj bi prihajal
Levo
Martina Hauser in Corrado Clini (foto Francesco Arena/Ansa); desno hiša Hauser v Devinu
fotodamj@n
tja kar po morju, z motornim čolnom s privezom v portiču, sta dodala.
Občina je iz Rima prejela nekaj denarja, a ne vsega, je včeraj pojasnil župan Kukanja. Delno je bil uporabljen za dela na obali Botanjeka, ki jim je sledil občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja, ostala sredstva pa so bila zamrznjena zaradi pakta stabilnosti Montijeve vlade.
Domačini, predvsem gostinci, so takoj nasprotovali zaprtju ceste do por-tiča in tudi župan Kukanja je iznesel celo vrsto pomislekov, saj ni jasno, kdo naj bi upravljal in vzdrževal mali avtobus, ki
naj bi zagotavljal zvezo med središčem vasi in morjem.
O nejasnih poslih takratnega ministra Clinija se je že septembra 2012 razpisal tednik L'Espresso. V reportažnem članku se je novinar Emiliano Fittipaldi obregnil tudi ob devinsko hišo Martine Hauser. Nepremičnino je odkupila leta 2009 od ameriške nepremičninske družbe Blueberry LLC, ki je trisobno podrtijo preuredila v vilo z osmimi sobami s pogledom na morje.
Včeraj je hiša na številki 61 samevala. Na zelo lepo urejenem vrtu jo zazna-
muje prisotnost ogromnega, kakih 6 metrov visokega plastičnega kipa belega moškega v suknjiču in s klobukom na glavi.
Soseda z nasprotne strani ceste je vedela povedati, da »gospe« že nekaj časa ni na domu. Novica o aretaciji nekdanjega ministra jo je »zelo presenetila,« saj je bil Cli-ni po njenem mnenju »zelo skromen človek«. »Prihajal je poleti, a ne z velikim motornim čolnom, z majhno barko,« je pojasnila.
Letošnje poletje ga, verjetno, ne bo na spregled.
M.K.
/
TRST
Četrtek, 29. maja 2014
5
KRIŽ - Srečanje med člani in nekdanjimi odborniki razklanega gibanja za STO
Sodne bitke so se ustavile, zdaj je na vrsti gospodarstvo
Na mednarodna sodišča se niso obrnili - Lastijo si zasluge za Putinov prihod v Trst
»Kar se dogaja, je hudo, zelo smo razočarani.« »Veliko sposobnih ljudi je zapustilo gibanje, drugi se nočejo približati.« Ta dva stavka, izrečena v sredo med večernim srečanjem članov gibanja Svobodni Trst v gostilni Bita v Križu, marsikaj povesta o trenutnem stanju duha med zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). V dvorani je »disidente« oz. predstavnike pravega gibanja (odvisno od zornega kota) poslušalo kakih 70 ljudi. Več je bilo Kraševcev, dejavna kraška skupina gibanja je med prvimi zahtevala odstop predsednika Roberta Giurastanteja. Navzočih je bilo 7 od 13 bivših odbornikov gibanja: razmerje je torej rahlo v prid te skupine.
Kontovelec Andrej Rupel - eden od odbornikov, ki so zaradi trenj z Giura-stantejem in Paolom G. Parovelom polemično odstopili - je obnovil dogodke, ki so privedli do razkola: »Skušajo nas destabi-lizirati in blatiti. A mi smo tisti, ki so se borili za STO še pred nastankom samega gibanja: sprva nas je bilo 10 in so se nam vsi smejali, pozneje smo na tržaške ulice privabili 7000 ljudi. Od ustanovnih članov je v odboru samo še predsednik.« Razložil je, da je upravni odbor v zadnjih mesecih odločal o nepomembnih zadevah, medtem ko naj bi politično linijo diktirali drugje. Tako se je v izjavi, s katero naj bi šli na volišča, pojavil odstavek, v katerem piše, da cona B ni več del STO. »Roberto je dragocen, on ima veliko zaslug tudi v boju proti plinskemu terminalu, zdaj pa se čudno obnaša. Morda je pod stresom,« je dejal Rupel.
Vito Potenza iz Trebč je bivši tajnik gibanja. Njega so suspendirali, ker se je udeležil manifestacije za neodvisnost Veneta v Benetkah. Po njegovih informacijah pa to ni bilo prepovedano. V Venetu so tržaški »svobodnjaki« spoznali pobudnika venet-skega referenduma Gianluco Busata, govorili so s televizijskimi novinarji, v Trstu pa jih je pričakala hladna prha. »Pa še to: obtožujejo nas, da smo si prilastili 50 ali 60 tisoč evrov zaslužka od šagre pri Briščikih. V resnici je bilo 60.000 evrov stroškov in 9000 evrov čistega dobička,« je pojasnil.
Nastopajoči so se strinjali, da bi morali odslej obravnavati gospodarske teme -razvoj pristanišča, zaščito tržaških trgovcev in logistiko. Kajti sodne bitke so se v Italiji izčrpale. Moški v občinstvu je vprašal,
Maranzana zapustil predsedniško mesto
Giorgio Maranzana je po 15 letih zapustil predsedniško mesto v tovornem terminalu pri Fernetičih. Na njegovo mesto je bil imenovan Giacomo Bor-ruso. Maranzana je v pogovoru za dnevnik Il Piccolo izjavil, da so ga sporočila, ki jih je prejel v zadnjih dneh, zelo ganila, o samem terminalu pa povedal, da je bila bilanca pod njegovim vodstvom samo enkrat v rdečih številkah, in sicer takoj po vstopu Slovenije in Madžarske v EU leta 2004. Zadnja leta beležimo stalen porast, skrbi pa vzbuja napetost med Rusijo in Ukrajino, zaradi katere mnogo tovornjakov ne prispe do Fernetičev, je pristavil.
Aretacija na terminalu
V sredo okrog 14.30 je policija sesljan-skega komisariata aretirala 27-letnega ruskega državljana LA. Osumljen je roparske tatvine. V trgovini terminala pri Fernetičih je izmaknil pokrivalo za volan, ki stane 14 evrov, prodajalec pa ga je opazil in zahteval blago nazaj. Prišlo je do manjšega pretepa, po katerem je moral prodajalec na petdnevno zdravljenje.
ali se bosta nenaklonjeni razsodbi deželnega upravnega sodišča in državnega sveta prenesli na evropska sodišča. Tudi sam ima svoj del sodnih stroškov, 80 evrov. »Pravda je draga in potrebovali bi specialista. Na mednarodni ravni nismo naredili še ničesar,« je odgovoril bivši podpredsednik Stefano Ferluga. Čeprav so precej potrti, pa si predstavniki gibanja lastijo določene zasluge. Pripomogli naj bi k prihodu Vladimirja Putina v Trst, predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi naj bi zaradi gibanja zaprla vhod v staro pristanišče, v »sveto« prostocarinsko cono.
Roberto Giurastante trdi, da izredna skupščina gibanja ni legitimna, prava skupščina bo 21. junija. Organizatorji izredne skupščine vztrajajo in vabijo člane jutri ob 17. uri (v prvem sklicanju) oz. ob 18.30 v Ul. Cosulich 2. Naj se pač zmenijo. (af)
Srečanja v kriškem ljudskem domu se je udeležilo kakih 70 ljudi
foto damj@n
SVOBODNI TRST - Predsednik Roberto Giurastante
»V Trstu nevarna mafija«
Boji se 'ndranghete in svojih nasprotnikov ter bivših varnostnikov, »ki se urijo na streliščih v Sloveniji«
Po telefonu smo se pogovorili s predsednikom Svobodnega Trsta Robertom Giurastantejem.
Zakaj pozivate člane, naj se ne udeležijo sobotne skupščine?
Ker ni veljavna. Sklical jo je del ustanovnih članov, ki je kršil statut. 18.
januarja so me izvolili za predsednika in
podprli linijo, nakar je prišlo do udara, katerega vzroki so različni od tistih, ki jih omenja del ustanovnih članov.
Kaj naj bi bilo v ozadju?
Pojavile so se radikalne spremembe, ki niso v skladu s politično linijo gibanja. Očitna je bila težnja k sodelovanju na občinskih volitvah, nekateri člani so podprli Marchesichevo listo.
Kdo?
Licio Manzuffa, ki je kandidiral v Dolini, je napisal, da je prejel pozitivno mnenje 4 ustanovnih članov. Prejel je eno preferenco, to pa naj bi bile priprave za občinske volitve v Trstu.
Roberto
Giurastante
foto damj@n
Vaši nasprotniki trdijo, da ste sami odločali o vsem.
Ni res. Ko sta gibanju predsedovala Stefano Ferluga in Sandro Gombač, se je vodstvo sestajalo vsaka dva meseca, zapisnikov skorajda ni. Uvedli smo demokracijo - povečali upravni odbor in se sestajali vsak teden. V demokraciji zmaga večina, njihova reakcija pa je nezakonita in nedemokratična. Zasedli so spletno stran, stran na Facebooku ...
Oni pravijo, da upravljajo spletno stran vedno isti ljudje.
Če gospod Mario Rossi upravlja spletno stran Demokratske stranke in si jo potem prisvoji, mislim da ni prav.
Ovadbe ste vložili na italijansko sodstvo. A ni protislovno?
Italijanske oblasti začasno upravljajo STO, morajo zagotoviti varnost in preprečiti kriminalna dejanja. Ti ljudje se poslužujejo nasilnežev, naših bivših varnostnikov, ki se urijo na streliščih v Sloveniji. To nas skrbi, potrebna bo intervencija mednarodnih sil. Trst ne sme postati bojno polje. Trenutno smo žrtve medijskih napadov in groženj.
Zahtevali ste odstranitev smetnjakov na Borznem trgu. Ni pretirano?
Ne. Predsednico pristaniške oblasti vprašajte, zakaj je dala zapreti staro pristanišče: zaradi možnega vdora 'ndranghete in mafije. Mafija je v Trstu nevarna in neusmiljena, civilna družba naj pazi.
Aljoša Fonda
PRVA SVETOVNA VOJNA - Nevarna najdba
Bomba v Saležu
Domačin jo je našel med obnavljanjem zidka - Pirotehniki so jo razstrelili
Na domači griži pri svoji hiši v Sale-žu je obnavljal suh zidek, med kopanjem pa je v zemlji našel zarjavelo bombo. Podolgovata oblika je bila neobičajna, bomba pa je bila še neeksplodirana. Igor Milič je v sredo nemudoma poklical policijo, ki je po ogledu obvestila pripadnike deželne enote policijskih pirotehnikov.
Izkazalo se je, da gre za bombo iz prve svetovne vojne, ki so jih izstreljevali z bombardo (predhodnico minometa). Policisti so v sredo popoldne začasno prepovedali dostop do območja, pirotehniki pa so bombo v skladu z varnostnim postopkom odstranili in zatem razstrelili. Za fotografijo se zahvaljujemo družini Milič.
SINDIKAT - Usb
Danes stavka v lokalnem javnem prevozu
Stavka v železniškem sektorju, ki so jo oklicali deželni osnovni sindikati Usb, je bila po mnenju sindikatov zelo uspešna, saj je stavkalo mnogo uslužbencev, vsaj polovica vlakov v deželi FJK pa je ostalo v postajah ali zabeležilo velike zamude.
Če je včeraj stavkalo osebje državnih železnic, bodo danes protestirali zaposleni v letalskih družbah in v javnem prevozu. Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti je glede tega sporočilo, da bo zaradi napovedane današnje celodnevne državne stavke morebitne nevšečnosti za avtobusne potnike in vse, ki bodo potrebovali pomoč v uradih podjetja.
Sindikati želijo s stavko opozoriti javnost na politiko italijanske vlade, ki vodi v vse večjo privatizacijo sektorja s težkimi posledicami tako na plačah zaposlenih kot na številu delovnih mest oziroma na delovnih razmerah, še predvsem v železniškem sektorju. Podjetje bo vsekakor zajamčilo, da bodo avtobusi peljali od 6. do 9. ure in od 13. do 16. ure.
Branje dnevnikov in pesmi o prvi svetovni vojni
Danes ob 20. uri bo v Centru za teritorialno promocijo v Sesljanu literarno -glasbeni večer »Dnevniki in pesmi nesreče«, branje dnevnikov in pesmi o prvi svetovni vojni. Nastopili bodo Balazs Bartak, Alessandro Ros-selli in Antonio D. Sciacovelli. Za glasbene točke bo poskrbela glasbena šola International Chamber Music Academy iz Devina. Večer prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom Pier Paolo Ver-gerio in društvom Sodalitas Adriatico - Danubiana v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« sofi-nansiranega od EU.
Po sledeh prve svetovne vojne na območju Grmade
V	sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« prireja Občina Devin Nabrežina v nedeljo, 1. junija, zgodovinski vodeni sprehod po muzeju na prostem na Grmadi v sodelovanju z Odsekom za raziskovanje prve svetovne vojne društva Alpina delle Giulie - CAI Trst.
Zgodovinski sprehod je srednje zahteven in bo trajal približno 4 ure. Zbiranje je predvideno ob 8.45 uri pred železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna rezervacija do petka, 30. maja. Za informacije in rezervacije: društvo Societa Alpina delle Giulie, ul. Donota, 2 (tel. 040.630464; e-mail: se-greteria@caisag.ts.it) ali Silvo Stok - referent za sprehode (tel. 349 4123151; e-mail: HYPERLINK "mailto:silvo-stok@libero.it" silvostok@libero.it). Projekt sofinansira EU.
Pohod Lazaret - Debeli rtič
V	nedeljo 1. junija, vabijo KD Istrski grmič iz Škofij, KD Hrvatini in DSMO K. Ferluga na 2. pohod prijateljstva. Pohod bo potekal na trasi Lazaret -Kolomban - Barižoni - Debeli rtič. Sprva se bodo pohodniki povzpeli skozi Drago Sv. Jerneja na Kolomban vse do nekdanje meje, nato mimo Ba-rižonov, skozi Resljev gaj do Debelega Rtiča, od tam pa nazaj k izhodišču. Predvidene so tri ure lahke hoje. Zbirališče bo ob 9.00 na nekdanjem obmejnem prehodu Lazaret, pred zaprto restavracijo Kompas. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel.
Bliža se Marematraggio
Po večmesečnem delu in podrobni selekciji med 1200 naslovi je prišlo v Trst 67 kratkih filmov, ki se bodo potegovali za prvo mesto na prihodnjem mednarodnem festivalu »International ShorTs Film Festival« v okviru prireditve Maremetraggio. Filmi so prišli iz najrazličnejših držav, od Kitajske do Romunije, Maroka, Irana in Kolumbije. Izbrane kratkometražce bodo predvajali od 28. junija do 5. julija, najboljši film pa bo prejel nagrado 10000 evrov.
Grške vaze na Sv. Justu
V	občinskem muzeju zgodovine in umetnosti na Griču sv. Justa (Trg Cat-tedrale št. 1)bodo odprli za javnost drugo nadstropje, kjer so se komaj zaključila obnovitvena dela. Za to priložnost bodo danes ob 18. uri odprli novo dvorano, kjer bodo na ogled antične grške vaze.
Paolo Rumiz v Verdiju
V	gledališču Verdi bo danes ob 20.45 javno srečanje z novinarjem Paolom Rumizem, ki bo govoril o svojih potovanjih v kraje, ki jih je prizadela vojna. Sodelovali bodo tržaški župan Roberto Cosolini, tržaški občinski odbornik za kulturo Franco Miracco in odgovorni urednik dnevnika il Piccolo Paolo Possamai.
e
Petek, 30. maja 2014
TRST
/
JADRANJE - Start v nedeljo
Berti in Egidio
na regati 500x2
Barkovljan Berti Bruss in njegov slepi prijatelj iz Pavie Egidio Caranti-ni sta postala neločljiv jadralski par. Po objadranju Apeninskega polotoka od Trsta do Sanrema in nazaj pred dvema letoma, bosta v nedeljo spet skupno zajadrala, tokrat na uradni tekmovalni regati, eni najbolj zahtevnih v Sredozemlju: 500x2. To je od Caorl do Tre-mitskih otokov in nazaj z obveznim prehodom med Lošinjem in Susakom za skupnih 500 milj z dvema samima jadralcema na jadrnici.
Svojo udeležbo sta predstavila na sedežu Sirene v Barkovljah, saj bosta plula pod zastavo slovenskega pomorskega kluba. Tako predsednik Sirene Peter Sterni kot predsednik Italijanske pomorske zveze Paolo Scubini sta izpostavila izjemen pomen njunega nastopa, saj bo tokrat prvič, da se bo regate udeležila dvočlanska posadka s slepcem. »Najin cilj je dospeti do cilja, saj nima-va ambicij za visoko uvrstitev. Želiva le dokazati, da je jadranje dostopno tudi ljudem s posebnimi potrebami,« je poudaril Berti Bruss, ki se je zahvalil Sireni za pokroviteljstvo, projekt pa sta jadralca spet samostojno financirala. Jadrala bosta na krovu jadrnice Dolce vi-
Včeraj danes
U Kino
Danes, PETEK, 30. maja 2014
IVANA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 6.51 in zatone ob 22.06.
Jutri, SOBOTA, 31. maja 2014
ANGELA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C.
[13 Lekarne
Do sobote, 31. maja 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Šentjakobski trg 1 - 040 639749.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
SKD Slovenec
k
44. praznih uina
od 30. maja do 2. junija
PARK HRIBENCA v ZABREŽCU
Danes, 30. maja ansambel
ZVITA FELTNA
Berti Bruss in Egidio Carantini
ta razreda First 40.7, s katero sta že ob-jadrala Apeninski polotok in sta jima jo dala na razpolago Piero Peresson in Nico Bistrot.
Berti Bruss in Egidio Carantini bosta odjadrala iz Caorl proti Tremitskim otokom v nedeljo, 1. junija, opoldne izpred beneškega pomorsko-letoviščar-skega mesteca. Njuni regati bo mogoče vsakodnevno slediti preko spleta, in sicer na spletni strani www.lacinquecen-to.org s satelitsko povezavo Tracking.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Edge of tomorrow - Senza domani«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Alla ricerca di Vivian Maier«; 18.00, 21.30 »Song of silence«.
FELLINI - 16.00 »Nut jub - Operazio-ne noccioline«; 17.30 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 20.00, 21.45 »Grand Budapest hotel«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Le meraviglie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Maps to the Stars«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.40 »Godzilla 3D«; 18.10 »Godzilla«; 18.50 »Grace Monaška«; 15.50, 16.50 »Hiša velikega čarodeja«; 15.30, 16.40 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Možje X: dnevi prihodnje preteklosti«; 21.00 »Na robu jutrišnjega dne«; 17.30, 20.00, 22.20 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 19.00, 22.50 »Seks na eks«; 20.40, 22.40 »Sosedi«; 20.20, 22.30 »Zloho-tnica 3D«; 18.00, 20.50 »Zlohotnica«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; Dvorana 2: 16.30, 22.00 »Godzilla«; 18.10, 20.00, 22.00 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.30 »Pane e burlesque«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 18.30, 20.20 »Goool!«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.15, 21.50 »Godzilla«; 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 17.30 »X-Men - Giorni di un futuro passato 3D«; 19.00, 20.10, 22.15 »Dis-ney's Maleficient«; 16.40, 21.20 »Dis-ney's Maleficient 3D«; 16.30, 19.30, 21.30 »Edge of tomorrow«; 18.50 »Ed-ge of tomorrow 3D«; 16.20 »Goool!«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pane e bur-lesque«; 22.00 »Ghost movie«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 22.00 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.10 »X-Men -Giorni di un futuro passato«; Dvorana 3: 17.00, 20.30, 22.15 »Disney's Maleficent«; 18.45 »Disney's Maleficent 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Go-ool!«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Le meraviglie«.
KD in ŽePZ IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124
prirejata DANES, 30. maja, ob 20. uri
srečanje ŽePZ ZAPOJMO SI PESEM VESELO
Nastopajo:
ŽPS Kraški šopek - Sežana
dir. Katarina Šetinc
ŽePZ Dekleta s Škofij -Škofije
dir. Iva Dobovičnik
učiteljski pevski zbor Dotik O.Š. Herpelje - Kozina
dir. Jelka Bajec
ŽePZ Ivan Grbec - Škedenj
dir. Silvana Dobrilla
M Izleti
OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja v soboto, 7. junija, izlet v Kobarid. Namenjen je starejšim občanom iz devinsko-nabrežinske občine. Obvezna je veljavna osebna izkaznica za potovanje v tujino. Prijave do danes, 30. maja, v uradu za stike z javnostmi, Kamnarska hiša 158 v Nabreži-ni, od 9. do 11. ure.
VZPI-ANPI KRIŽ in SKD Vesna prirejata v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet v Istro ob 70-letnici usmrtitve domačina, partizanskega koman-
ZKB <&
■ ■ I PROVINCIA * TRIESTE
dYû
oí roi

-PETEK, 30. MAJA 2014-
19:00 V OBČINSKI HIŠI
ODPRTJE 50. RAZSTAVE VIN IN RAZSTAVE O LETALSTVU V1. SVETOVNI VOJNI IN IZDELKOV OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 20:00 NA PRIREDITVENEM PROSTORU 14.VEČER SLOVENSKIH VIŽV NAREČJU, V ORGANIZACIJI RADIA SORA (ŠKOFJA LOKA)
-SOBOTA, 31. MAJA 2014-
16:00 TURNIR V BRIŠKOLI
19:00 NASTOP PLESNIH SKUPIN KD RDEČA ZVEZDA / ACTIS 20:00 PLES Z ANSAMBLOM NEBOJSEGA
9:00
NEDELJA, 1 .JUNIJA 2014
ŠPORTNO-KULTURNO SREDIŠČE V ZGONIKU - 24. POKAL ZGONIK V KARATEJU (ORG.SHINKAI CLUB) 13:00 SREČANJE UUBITEUEV HARMONIKE
18:00 NAGRAJEVANJE VINOGRADNIKOV, OUKARJEV, HARMONIKARJEV
IN NATEČAJEV ODPRTIH OSMIČ 20:00 PLES Z ANSAMBLOM VENERA
-PONEDELJEK, 2. JUNIJA 2014-
15:00 MIMOHOD KOČIJ V ZGONIKU
17:00 NA RAZSTAVIŠČU ŠAHOVSKI TURNIR
21:00 GUČA NA KRASU - KONCERT SKUPINE RADIO ZASTAVA
v soboto, nedeljo in ponedeljek od 15.00 do 18.00 brezplačni ogledi Botaničnega vrta Carsiana* in ogledi Briškovske jame po znižani ceni* *Kuponi bodo na razpolago na prireditvenem prostoru
in TRŽNICA ročnih del,zeliščnih proizvodov, olja
Urnik razstav v občinski stavbi: 17.30 - 20.30
Na dvorišču šole »1. maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja.
Upravljanje kioskov Ašk Kras in Kd Rdeča zvezda
DOBRODOŠLI V ZGONIKU!
H Šolske vesti
OBČINA DOLINA obvešča, da je do danes, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.sandorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281/239 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzio-ne.it), 16. maja, objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za F.J.K. (www.scuo-la.fvg.it). Rok za vpis zapade v ponedeljek, 16. junija.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzio-ne.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija.
danta Marija Maganje. Osrednja prireditev bo v Pičnu pri Pazinu. Info in vpis na tel.: 348-9234060 (Igor), 328-8766890 (Jurij) in 040-2209058 (Ljudski dom).
KRU.T, v sodelovanju z DSU Trst, vabi v četrtek, 12. junija, na popoldansko delavnico »Modrina cvetoče sivke« v Ivanji Grad pri Komnu. Ogledali si bomo sivkina polja in sledili učni delavnici. Info: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah -parkirišče blizu krožišča proti Ba-nim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v Devinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130.
KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Informacije in vpis na tel. 040-225468, 3471444057 (Vera).
H Mali oglasi
NUJNO IŠČEM STANOVANJE v najem, majhno-srednje velikosti, v okolici Doline ali Trsta, raje v pritličju. Tel. št.: 335-5309159.
ODDAMO gumenjak zodiac, dolg 3 m, v dobrem stanju, ugodna cena. Tel.: 040-200201 v večernih urah.
PRODAM hišo s kletjo v Ul. Morpur-go, potrebno prenove. Oddam tudi celotno orodje za pridelavo vina. Tel.: 040-280910.
PRODAM po ugodni ceni, avto fiat panda 900 fire, bele barve, letnik 1992 (ima davek na starodobne avtomobile). Revizija leta 2005 v odličnem stanju. Tel. št. 334-3539564.
PRODAMO stanovanje na Opčinah, v zelenem okolju, 85 kv. m., dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, kuhinja, shramba, 2 balkona, garaža. Tel.: 349-0079596.
IH Osmice
BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta
odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel. št.: 040232223.
DARIO IN JELKA vabita na osmico v
Ricmanje št. 155. DAVID IN MILOŠ sta v Repnu odprla osmico pri Branovih. Toplo vabljeni! Tel. št.: 333-4874824. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO je odprla Sidonja Radetič v Medji vasi št. 10. Tel.: 040-208987. OSMICO je Skupek odprl v Kolu-drovci. Tel.: 040-2296038.
Loterija 29. maja 2014
Bari	82	52	65	4	75
Cagliari	29	50	65	61	36
Firence	89	71	45	16	66
Genova	50	39	71	75	22
Milan	5	60	81	18	43
Neapelj	63	13	44	90	80
Palermo	8	11	12	62	3
Rim	61	43	76	13	24
Turin	50	75	74	63	43
Benetke	84	67	51	7	80
Nazionale	87	37	56	5	79
Super Enalotto Št. e4
27 32 33 52 73	84 jolly63
Nagradni sklad	7.813.857,45 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
2 dobitnika s 5 točkami	104.485,13 €
617 dobitnikov s 4 točkami	341,20 €
21.494 dobitnikov s 3 točkami	19,51 €
Superstar	10
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
4 dobitniki s 4 točkami	34.120,00€
134 dobitnikov s 3 točkami	1.951,00 €
1.933 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
12.671 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
30.946 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Četrtek, 29. maja 2014
7
%a%¿e/¿a ¿n demo-
Srečna in vesela sta 50 let skupaj preživela. Danes se zlata poroka obeta, zato jima kličemo še na mnoga leta. Anja, Jan, Nina, Niko, Debora in Dario, Maja in Adriano
Ljubljenemu
Borutu Colji
želim vse najboljše za njegov 40. rojstni dan. Za vedno skupaj...
'il tuo dolce amore'
□ Čestitke
Glej glej glej, že spet bomo pili, saj rodil se je VASILIJ! Mami Mojci in tat-ku Borisu želimo mirne noči, Vasiliju pa polno zdravja in moči. Sošolci 5c!
Dve novi srajčki za naslednjo Kraško ohcet! Malemu VASILIJU jo bosta zašili mama Mojca in nona Margaret, mali IRINIpa mama Jana in predvsem nona Nataša. Novorojenčkoma želimo vso srečo v življenju, staršem iskreno čestitamo, nonama pa obljubimo pomoč pri šivanju. Vse šivilje brške noše pri KD F. Prešeren.
SUSANNA fešto je pripravila, da se bomo veselili in na zdravje kozarček spili. Vse naj naj za okrogli rojstni dan ti želijo tvoji sodelavci.
□ Obvestila
KRU.T obvešča, da bodo danes, 30. maja, društveni prostori zaprti.
OBČINA ZGONIK - 50. RAZSTAVA VIN: danes, 30. maja, ob 19. uri na občinskem sedežu uradno odprtje prireditve in razstave o letalstvu v 1. svetovni vojni ter izdelkov osnovnošolskih otrok, ob 20. uri na prireditvenem prostoru 14. večer slovenskih viž v narečju, v organizaciji Radia Sora (Škofja Loka); v soboto, 31. maja, ob 16. uri turnir v briškoli, ob 19. uri nastop plesnih skupin Kd Rdeča zvezda in Actis, ob 20. uri ples z ansamblom Nebojsega. V nedeljo, 1. junija, ob 9. uri v športno-kul-turnem središču v Zgoniku 24. pokal Zgonik v karateju (v organizaciji Shin-kai club), ob 13. uri srečanje ljubiteljev harmonike, ob 18. uri nagrajevanje vinogradnikov, oljkarjev, harmonikarjev in natečaja Odprte osmice, ob 20. uri ples z ansamblom Venera; v ponedeljek, 2. junija, ob 15. uri v Zgoniku mimohod kočij, ob 17. uri na razstavišču šahovski turnir, ob 21. uri zaključek s koncertom skupine Radio Zastava v okviru Guče na Krasu. Več na: www.co-mune.sgonico.ts.it.
PRAZNIK POMLADI NA OPČINAH prireja danes, 30. maja, od 9. do 13. ure v prostorih ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, projekcijo »La ricerca parte da dentro«. Vabljeni!
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira celodnevno delavnico o če-
mažu in špargljih. Nabiranje in planinski pohod. Potrebna primerna oprema in kondicija. Seznanili se bomo z načinom nabiranja, zaščito in opremo. V soboto, 31. maja, na Razdrtem v Gostilni Nanos. Prijave na: dusan.pavli-ca@siol.net
JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 31. maja, od 14. do 18. ure v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo!
OBČINA ZGONIK - 50. RAZSTAVA VIN: od 31. maja do 2. junija, od 15. do 18. ure brezplačni ogledi botaničnega vrta Carsiana in ogledi Briške jame po znižani ceni; delovala bo tržnica ročnih del, zeliščnih proizvodov, olja; na dvorišču šole »1. maj 1945« pa bo razstava kmetijske opreme in orodja; na občinskem sedežu bo na ogled razstava o letalstvu v 1. svetovni vojni ter izdelkov osnovnošolskih otrok med 17.30 in 20.30; na voljo vinsko-kulina-rični kioski, kijih bodo upravljali AŠK Kras in SKD Rdeča zvezda. Več na www.comune.sgonico.ts.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Za mesec maj so predvidene iznajdljive ustvarjalne dejavnosti, snovanja in zasnovanja. Info: 040-299099, od pon. do sob., od 8. do 13. ure.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 31. maja, odhod avtobusov za gostovanje v Slovenski Bistrici predviden ob 9.00 iz Padrič. V torek, 3. junija, ob 20.45 bo na sedežu na Padri-čah seja odbora.
ŠD BREG organizira v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini, srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor ob 15.00. Začetek tekem ob 16.00. Sledi družabnost. Info na tel. št.: 348-8833730 ali 3291258112.
ŠD ZARJA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheerdance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka.
2. POHOD PRIJATELJSTVA - DSMO Ferluga, KD Istrski grmič in KD Hrva-tini vabijo v nedeljo, 1. junija, na pohod mimo krajev Lazaret-Kolomban-Barižoni-Debeli rtič. Zbirališče ob 9. uri pri nekdanjem mejnem prehodu Lazaret. Predvidene so 3 ure lahke hoje.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v nedeljo, 1. junija, od 18. ure dalje poskrbelo za veselo vzdušje na odprtih osmicah v Praprotu ob priliki kolesarke dirke po Italiji. Vabljeni vsi prijatelji veselih polk in valčkov!
KRU.T obvešča, da so z junijem društveni prostori odprti s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure; ob torkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure.
OBČINA DEVIN NABREŽINA v sodelovanju z Odsekom za raziskovanje prve svetovne vojne društva Alpina delle Giulie - CAI Trst prireja v nedeljo, 1. junija, zgodovinski vodeni sprehod po muzeju na prostem na Grmadi. Sprehod je srednje zahteven in bo trajal približno 4 ure. Zbiranje je predvideno ob 8.45 uri pred železniško postajo Sesljan-Vižovlje. Prijave in info na društvu So-cieta Alpina delle Giulie, Ul. Donota 2 (od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure) tel. št. 040-630464.
ZTT - Kulinartfest vabi na delavnice o zeliščih in o zdravi prehrani za otroke in odrasle, ki bodo na 1. sejmu kuharskih knjig v Volčjem Gradu v nedeljo, 1. junija, popoldne. Info in prijave na in-fo@ztt-est.it, tel. 040-368892.
V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU
bo v torek, 3. junija, ob 17.30 odborni-ca Elena Marchigiani predstavila občanom I. in II. okraja nov splošni občinski regulacijski načrt. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v Bubničevem domu v Repnu, v sredo, 4. junija, ob 19.00 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni člani.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje v sredo, 4. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
AŠZ SLOGA v sodelovanju z ZSŠDI prireja na Opčinah odbojkarski kamp od ponedeljka, 16. junija, do srede, 25. junija. Prijave do petka, 6. junija, na ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure na tel. št. 040-635627 ali slo-ga.info@gmail.com.
NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 200108, od 16. do 21. junija na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Prijave in info: 040-2171044 (tajništvo), 3332939977 (Roberta).
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 6. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-petek 10.00-12.00, ob pon. in sredah tudi 15.00-17.00) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg), ki se bo odvijal od 16. do 27. junija za otroke od 6 do 14 let in od 30. junija do 11. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329 281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it.
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik, Repentabor ter Zadruga La Quercia vabita v »Top teen summer 2014«: izleti na morje, ekskurzije, skupinske dejavnosti v prostorih šole De Marchesetti, Naselje Sv. Mavra, od 16. junija do 1. avgusta, za vse mladoletnike od 11 do 15 let, bivajoče v treh občinah. Vpis do petka, 6. junija. Info na tel. 040-2017386 ali 345-6552673.
SKD GRAD BANI vabi člane na »Vodeni ogled slovenskega Trsta« v nedeljo, 8. junija. Zbirališče ob 9.15 na trgu pred stolnico Sv. Justa, kjer je možnost parkiranja. Prijave in info na tel. št. 040226654, 040-212403 in 338-8028163.
OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Željeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Konto-velu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 10. junija na tel. št. 3479322123.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za
otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na info@mela-nieklein.org. Omejeno število mest.
AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Mi-ramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@accademialiri-casantacroce.com, 349-7730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca).
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, organizira »Net Point Summer«, dru-
žabna centra za mladino v prostorih KRD Dom Briščiki in v Naselju Sv. Mavra, za vse osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, od 16. do 27. junija, od 8. do 16. ure. Vpis: tajništva Občine Zgonik, Občine Repentabor ali v uradih Protokola Občine Devin Nabrežina (Nabrežina kamnolomi 25). Info na tel.: 040-2017386 ali 3456552673.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it.
ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 335-8186940.
H Prireditve
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na odprtje novega sedeža fotostudija in razstavnega prostora danes, 30. maja, ob 18.30 v Ul. San Giorgio 1 (Trst). Ob tej priložnosti bo odprta razstava fotografij Saša Ota »Letni časi doline Glinščice«.
KD IN ŽEPZ IVAN GRBEC prirejata danes, 30. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih (Škedenjska ulica 124) srečanje ŽePZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopili bodo: ŽPS Kraški šopek - Sežana, dir. Katarina Šetinc, ŽePZ Dekleta s Škofij - Škofije, dir. Iva Dobo-vičnik, učiteljski pevski zbor Dotik O.Š. Herpelje - Kozina, dir. Jelka Bajec ter ŽePZ Ivan Grbec iz Škednja, dir. Silvana Dobrilla. Vabljeni!
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave o prvi svetovni vojni iz zbirke Bruna Santinija »Oblaki so rudeči« danes, 30. maja, ob 18. uri v društveni dvorani.
SKD SLOVENEC prireja od danes, 30. maja, do ponedeljka, 2. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu »44. Praznik vina«. Spored: danes, 30. maja, ansambel Zvita Feltna; sobota, 31. maja, na-rodnozabavni ansambel Roberta Zupana; nedelja, 1. junija, ansambel Ge-dore; ponedeljek, 2. junija, ansambel Venera. Vse dni bo razstava domačih vin in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA sporočamo urnik razstave, ob 45-letnici poimenovanja po vaškem marinistu Albertu Sirku: danes, 30. maja, od 8.00 do 13.15.
BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni!
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z društvom Pier Paolo Verge-rio in društvom Sodalitas Adriatico-Danubiana, v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« vabi v soboto, 31. maja, ob 9. uri na mednarodno študijsko srečanje »Od Galicije do Krasa« v Kamnarski hiši Igo Gruden.
SPD MAČKOLJE prireja »52. praznik češenj«, od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, v Mačkoljah. Program: v soboto, 31. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 2. junija, od 19.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: v soboto ob 18.00, nedeljo in ponedeljek ob 16.00. Prisrčno vabljeni!
ŠMARNIČNI KONCERT - Župnija sv. Jerneja ap., s sodelovanjem ZCPZ, vabi na koncert Marijinih pesmi ob zaključku šmarničnih pobožnosti, ki bo v soboto, 31. maja, po večerni sv. maši ob 19.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opči-nah. Nastopili bodo: OPZ Vesela pomlad, MoPZ Sv. Jernej, MeCPZ Sv. Jernej, solisti in udeleženci orgelskega tečaja ZCPZ.
SKD IGO GRUDEN - Baletna skupina Relevé vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer letošnje predsta-
ve »Trnuljčica in njeni mali prijatelji« v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri v društveni dvorani v Nabrežini.
VZPI-ANPI PROSEK KONTOVEL Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 1. junija, ob 11. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji, svečanost ob 70. obletnici usmrtitve 10 obešenih talcev. Nastopili bodo OŠ A. Černigoj, MoPZ Vasilij Mirk, ZePZ Prosek-Kon-tovel, pevka Martina Feri ob spremljavi Aljoše Saksida in Godbeno društvo Prosek. Slavnostna govornika bosta urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in zgodovinar Franco Cecotti. Vabljeni!
ZVEZA LEVICE vabi v nedeljo, 1., in v ponedeljek, 2. junija, na praznik »Za Ustavo« v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. V nedeljo, 1. junija, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 20.00 Kolo Na Okolo balkanski plesi ter ob 21.00 plesna glasba Caio. V ponedeljek, 2. junija, ob 18.00 odprtje kioskov in predavanje Catie Boschieri »Reportaža o zgodovini italijanskega odporništva« o osebnosti partizana Antonija Boschie-rija »DArtagnana«; ob 20.30 - Wilson Trio (cover blues). Oba večera bo predstavitev raznih členov ustave ter razstava dokumentov in slik partizana Antonija Boschierija »DArtagnana«.
UČENCI O.Š I. GRBEC-M.G. STEPAN-ČIČ bodoči šolarčki in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo v četrtek, 5. junija, ob 14. uri v Ukmarjevem domu v Škednju.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM, DSI in SK vabijo na celodnevni »Simpozij o Alojzu Rebuli« ob njegovi 90-letnici. Sodelovali bodo Boris Pahor, Marija Pirjevec, Igor Škam-perle, Aleksander Skaza, Miroslav Košuta, Miran Košuta, Martina Ožbot, Lojzka Bratuž, Martin Brecelj, Zoltan Jan, Jože Horvat in Jadranka Cergol. Vabljeni v petek, 6. junija, od 9.30 dalje v dvorano ZKB na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 2.
Prispevki
Ob 8. obletnici smrti drage žene Ivanke Guštin daruje Janko Guštin 50,00 evrov za ASK Kras.
Ob 8. obletnici smrti drage mame Ivanke Guštin daruje Zvonko z družino 50,00 evrov za ASK Kras.
V	spomin na Jasno Jurečič daruje Jolanda Antonaz 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Marijo Poropat por. Skupek darujejo Anica in Albin Škabar 30,00 evrov ter družina Gerli 20,00 evrov za zgoniško cerkev.
V	spomin na Marijo Poropat por. Skupek daruje mož Mirko z družino 150,00 evrov za zgoniško cerkev, 100,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda in 50,00 evrov za zgoniški cerkveni zbor.
Ob 33. obletnici smrti Danila Basa darujeta žena Lucia in hči Annamaria 30,00 evrov za Slovensko kulturno društvo Barkovlje.
30.5.2006
30.5.2014
Ivanka Guštin por. Simoneta
Spomin nate je vedno z nami,
tvoji najdražji
Zgonik, 30. maja 2014
e
Petek, 30. maja 2014
TRST
/
GLASBENA MATICA - Druga zaključna akademija v cerkvi sv. Silvestra v Trstu
Priznanja gojencem in pedagogom za dosežke
Mnogi gojenci so se odlično uveljavili na državnih in mednarodnih tekmovanjih
V zaščitnem zakonu je bilo obljubljeno, da bo Glasbena matica dobila status državne šole in ni povsem jasno, zakaj se to določilo ni uresničilo, toda jasno je, da je naša šola, podobno kot druge privatne ustanove, z reformo italijanskega glasbenega šolstva izgubila možnost, da svoje učence pripelje do akademskega nivoja. Kljub temu, da se učenci morajo za polnopravno diplomo vpisati na državne kon-servatorije, si GM prizadeva za čim-višjo raven pouka ter v tem tudi odlično uspeva, saj se mnogi učenci odlično uveljavljajo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Druga zaključna akademija, ki jo je GM pripredila v cerkvi sv.Silvestra, je bila tudi priložnost za priznanja vsem učencem, ki so dosegli odlične rezultate: kot je dejal ravnatelj Bogdan Kralj, veljajo priznanja tudi pedagogom, ki so s svojim znanjem pripravili uspešne tekmovalce, ravno tako staršem in vsem, ki otroke moralno in materialno podpirajo med nelahko potjo. Učenci goriške podružnice GM so priznanja prejeli na svoji šoli (Petra Godnič, Tina Jarc, Daniel Liut, Lea Skočaj, Katarina Visintin, Ema Vitez in Rada Vižintin), v Trstu pa so bili nagrajeni Cecilia Bak za uvrstitev v finale 14. revije šole Sv.Cirila in Metoda, Linda Cappellini za srebrno medaljo na tekmovanju v Radljah ob Dravi, Martina Carecci za 2. nagrado v Tre-visu, Bronasto medaljo na tekmovanju Svirel in l.nagrado na tekmovanju Sa-lieri v Veroni - v duu s Paolo Grego-ric, ki je dosegla podobne rezultate: 2. nagrado v Trevisu, srebrno medaljo na tekmovanju Svirel in 1. v Veroni s Ca-reccijevo. Francesco Cenci je osvojil 1. nagrado na tekmovanju Rospigliosi v Pistoii, Lorenzo Dari zlato priznanje na regijskem tekmovanju v Kopru, na tekmovanju Temsig pa srebrno priznanje in 3. nagrado. Mala violinistka Alida Igbaria je zmagala na mednarodnih tekmovanjih Spincich v Trstu in Tar-tini v Piranu ter na 14. glasbeni reviji šole sv.Cirila in Metoda, v finale slednjega tekmovanja pa se je uvrstila Me-
Nagrajenci z ravnateljem Bogdanom Kraljem
fotodamj@n
lanie Imperia. Jakob Kralj je prejel zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju v Radljah ob Dravi, njegova sestra Julija pa se je uvrstila v finale 14. glasbene revije, prav tako Asja Rapo-tec. Gabriel Legiša je na tekmovanju Svirel prejel bronasto priznanje, najbogatejšo bero pa ima še ne enajstletna violinistka Sara Schisa, ki je zasedla 2. mesto na tekmovanju Spincich, 1. na tekmovanju Tartini v Piranu, 1. na tekmovanju Salieri v Veroni, kjer so ji podelili tudi posebno nagrado »Enfant prodige«. Z njo se uspešno kosa Margherita Turel s l.nagrado v S. Bartolo-meo a mare, 3. nagrado na tekmovanju Spincich in 1. na tekmovanju Tar-tini, palmares, ki ga je osvojil pianist Max Zuliani, pa je še bolj bleščeč: 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju Citta' di Gorizia, 2. nagrada na tekmovanju Spincich, 3. nagrada v Trevi-su, 1. nagrada v Piove di Sacco in 1. nagrada v S.Dona' di Piave.
Pred in po nagrajevanju so učenci oblikovali dokaj pester program, ki je vključil harmoniko, violino, klavir, harfo, flavto in vibrafon; odprla ga je harmonikarka Ivana Kresevič (učenka
Zgonik: 50. razstava vin z vižami v narečju
Letošnja 50. razstava vin v Zgoniku (odprtje ob 19. uri) bo danes obogatena s posebnim dogodkom: večerom slovenskih viž v narečju, ki ga prireja Radio Sora v sodelovanju z zgoni-ško občino.
Nastopilo bo dvanajst ansamblov z dvanajstimi besedili v narečju, ki jim je dala svoj imprimatur magistrica slovenske dialektologije Francka Benedik. Slednja že leta bdi nad besedili in v festivalski večer uvrsti samo tiste tekste, ki so napisani v pravih, avtohtonih slovenskih narečjih.
Ansambli se bodo potegovali za nagrade občinska in žirije. V finalni del sta se uvrstila tudi dva tržaška ansambla, ki bosta tokrat igrala pred domačim občinstvom. To sta ansambel Domači zvoki (povprečna starost 20 let), ki ga sestavljajo Tommy Budin (klarinet, vokal), Cristian Radivo (harmonika), Stephanie Furlan (kitara, vokal), Tina Renar (vokal), Kevin Kocjančič (bariton, bas kitara) in Denis Daneu (trobenta), in že dobro znani ansambel Ano ur'co al' pej dvej v zasedbi Marta Fabris, Sara Jablanšček, Bori in Igor Košuta (pevci), Igor Zobin (harmonika), Igor Starc (kitara) in Peter Kuk (kontrabas). Začetek ob 20. uri.
Knjiga o papežu Janezu Pavlu II.
prof.Fulvija Jurinčiča), ki je ob spremljavi Tije Jurinčič zaigrala Piazzollovo Chiquilin de Bachin v priredbi svojega mentorja, sledila je nadarjena violinistka Alida Shahrazad Igbaria, učenka prof. Jagode Kjuder, ki je ob spremljavi prof. Claudie Sedmach ljubko odigrala Paganinijeve Variacije v A-Duru. Harfistka Martina Carecci, učenka prof. Tatiane Donis, je sproščeno zaigrala tri moderno usmerjene Cherto-hove skladbe , kitarist Gabrijel Zetko, učenec prof. Marka Ferija, pa je zaigral Pujolov Tango. Pianist Simon Kravos, učenec prof.Tamare Ražem Locatelli, je z izbiro dveh Preludijev -Debussy-ja in Rachmaninova - dokazal že visok tehnični nivo in muzikalni občutek, nato smo poslušali duo, ki ga sesta-
vljata učenki prof. Erike Slama, flavtistki Valentina Jogan in Nausikaa Concina, ki sta ob spremljavi prof. Sedmachove ubrano zaigrali Dopplerjev Andante in rondo'. Harfistka Paola Gregoric, učenca prof. Donisove, je tankočutno podala Fantazijo op. 95 Camilla Saint-Saensa, tolkalec Lorenzo Dari, učenec prof. Tomislava Hme-ljaka, pa je svojo spretnost na vibrafo-nu pokazal v dveh skladbah, Sejour-nejevi Bee in Jordanovi All the children, pri kateri ga je spremljala prof. Sedmachova. Prikaz nadvse kvalitetnega dela je sklenil izvrstni pianist Rok Dolenc, učenec prof. Ražmove, z zahtevno Chopinovo Etudo op. 25 št.12 ter Bartokovim Allegro barbaro.
Katja Kralj
V dvorani župnije sv. Marije Velike (Ul. Collegio št. 6) bodo danes ob 20. uri predstavili knjigo, ki jo je Marco In-vernizzi posvetil papežu Janezu Pavlu II. Knjigo bo ob prisotnosti avtorja predstavil predsednik Gibanja krščanskih delavcev iz Trsta Augusto Truzzi.
Koncert dua 2 Cello's
V gledališču Rossetti bo danes ob 21. uri in jutri ob 21. uri koncert dua violon-čelistov 2 Cello's, ki ga sestavljata Slovenec Luka Šulič in Hrvat Stjepan Hauser. Še pred tem bosta danes dopoldne oba gosta radijske postaje Ra-dioattivita. Z njima se bo mogoče pogovarjati neposredno v živo ob 11.15 in ob 12.30 prek tel. št. 040304444.
RADIJSKI ODER - Organizatorji so prejeli okrog sto prispevkov
Izreden odziv osnovnošolcev na natečaj V iskanju pravljic
VILA NAPRODAJ
Repen
Družba La Časa S.r.l. prodaja v Repnu ekskluzivno samostojno vilo na mirni in sončni lokaciji.
V	pritličju je velika dnevna soba, kuhinja in kopalnica s pred kopalnico.
V	zgornjem nadstropju so dve spalni sobi, dve kopalnici ter zakonska soba s teraso. Poleg tega so še velika klet, pokrito in odkrito parkirno mesto, dvorišče in vrt s površino 680 kv. m.
V iskanju pravljic je naslov široko zastavljenega projekta, v okviru katerega so se osnovnošolci slovenskih šol v naši regiji prepustili literarnemu ustvarjanju. Radijski oder je sredi aprila razpisal literarni natečaj, ki se je zaključil 25. maja, organizatorji pa so do tega dne prejeli okrog 100 pravljic, v katerih so se mali pisatelji povsem prepustili domišljiji. Podrobnosti projekta so na včerajšnji novinarski konferenci v Peterlinovi dvorani predstavili Maja Lapornik, Lučka Susič, Marjan Jevnikar in odlična poznavalka pravljičnega sveta Monica Sulli.
Natečaj je bil namenjen vsem osnovnošolcem, ki obiskujejo osnovne šole na Tržaškem, Goriškem ali Vi-demskem. V razpisu natečaja za izvirno pravljico je bilo zapisano, da morajo biti pravljice napisane v slovenskem knjižnem jeziku ali narečju, tema pa je poljubna. Kot je včeraj dejala Maja La-pornik, je bil odziv šol odličen in nepričakovan, saj so šole zelo dobro razumele smisel projekta in se mu množično odzvale. Lapornikova je še dodala, da so zajeli vso regionalno stvarnost, saj je na naslov Radijskega odra prispelo skoraj sto pravljic iz šol na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Slišali smo tudi, da so nekateri prvo-šolčki z učiteljicami napisali skupinsko pravljico, organizatorji natečaja pa so
Z leve Lučka Susič, Monica Sulli, Maja Lapornik in Marjan Jevnikar fotodamj@n
prepričani, da bo otroški pravljični svet obogatil tudi starejše bralce.
O tem, koliko so pravljice pomembne in kako navdihujejo naše otroke, je spregovorila Monica Sulli, ki se je zahvalila Radijskemu odru za povabilo k sodelovanju. Učiteljica je spomnila, da so pravljice del njene osebnosti, saj je ob njih preživela večji del otroštva. Po njenem prepričanju imajo pravljice v prvi fazi življenja čustven pomen, kasneje pa postanejo nekakšen vodič na poti do osvojitve jezika, ki je podlaga za vse nadaljnje de-
lo. Učiteljica je povedala, da z učenci redno bere pravljice in jih uvaja v svet domišljije, saj so, po njenih izkušnjah sodeč, pravljice še vedno osnovna hrana za dušo.
Prispele pravljice bo prihodnji teden pregledala in ocenila komisija, najboljše pravljice pa bodo tudi nagradili. Slovesnost bo na sporedu v dvorani ZKB na Opčinah, in sicer v četrtek, 5. junija, ko bodo tudi odrasli lahko spoznali glavni namen pravljic - druženje, pripovedovanje in prenos legend, pravljic in pripovedk iz roda v rod. (sč)
Za dodatne informacije
Tel.: 040 300826 - 04811995200
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 29. maja 2014
9
ŽARIŠČE
Ob prihajajočih državnih praznikih v Italiji in Sloveniji
Julijan čavdek_
Mesec junij je običajno čas, ko imamo na voljo večje število prireditev kot običajno. V tem obdobju namreč potekajo zaključne prireditve rednega delovanja organizacij in društev. Zaključuje se tudi šolska dejavnost in potekajo maturitetni izpiti. Vse skupaj predstavlja dokaj pestro delovanje, ki povzema enoletno delo, pred začetkom poletja in počitnic.
Je pa v tem mesecu še nekaj drugega, kar se vsako leto dogaja. Tako v Italiji kot v Sloveniji obhajamo dva pomembna državna praznika. V Italiji je 2. junija praznik republike, na katerem se spominjamo izida referenduma, ki je 2. in 3. junija 1946 odpravil monarhijo in uvedel republiko. V Sloveniji pa bo 25. junija dan državnosti, ko je bila leta 1991 slovesno proglašena samostojna republika Slovenija. Tega dne je Državni zbor sprejel Deklaracijo o neodvisnosti in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sledila je slovesna proslava na Trgu republike. Naslednjega dne je Slovenijo napadla jugoslovanska vojska in sledila je desetdnevna vojna. Zmagovit konec je dokončno uresničil željo po neodvisnosti in lastni državi, ki so jo izpričali Slovenci na plebiscitu decembra 1990.
Čeprav ne padeta na isti dan, obeležujemo oba dogodka v istem mesecu in sta dobra prilika, da se zamislimo o odnosu, ki ga imamo do države, v kateri živimo in do naše matične države. Pri tem nam lahko pomagajo pravkar končane evropske in
upravne volitve. Volilna udeležba je verjetno eden izmed točnejših podatkov, po katerih je mogoče ugotoviti stopnjo državljanske ozaveščenosti. In glede na dejstvo, da je bila v EU srednja volilna udeležba 43%, nas lahko preseneti dejstvo, da je to vrednost presegla le ena država članica EU, ki se nahaja na Vzhodu, oziroma, ki je bila del bivše Sovjetske zveze. To je Litva, ki je deseta po vrsti, z volilno udeležbo 44,91%. Na prvih desetih mestih so države članice, kjer sta se po 2. svetovni vojni uveljavila demokratična ureditev in tržno gospodarstvo. Med temi je tudi Italija s 60% volilno udeležbo. Največjo volilno udeležbo imata Belgija in Luksemburg, vendar je pri njih treba upoštevati, da so volitve obvezne in kdor se jih ne udeleži tvega težke kazni. Slovenija se je glede na volilno udeležbo uvrstila komaj na 26. mesto, za njo sta le Češka in Slovaška. To, žal, ni prav nič spodbuden podatek.
Volilna udeležba seveda ni in ne more biti edini podatek, na podlagi katerega lahko merimo državljansko zavest v neki državi. Je pa, po mojem mnenju, pomemben pokazatelj državljanske odgovornosti. Glede na to, da se zgoraj omenjeni podatki nanašajo na volitve za evropski parlament, pa so pokazatelj tudi naše evropske zavesti. In pri tem boli podatek, da se Slovenija uvršča na tako nizko stopničko in je pri tem v družbi z vsemi ostalimi slovanskimi državami, ki so po padcu komunističnih režimov pristopile v
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
TA TEDEN
V Škednju je politično društvo Edinost priredilo pomemben shod. »Klic po tem shodu je izšel iz škedenjskih narodnih krogov samih, ki v zadnjih časih čutijo čim dalje tem hujši pritisk naših skupnih, zavezniških nasprotnikov, Italijanov in Nemcev, na vse javno in celo tudi zasebno življenje v Škednju, ki opažajo, da na eni strani italijanstvo po načrtih la-školiberalnih magistratnih mogotcev, na drugi pa nemštvo pod okriljem nemškega kapitala »Kranjske industrijske družbe« čim dalje tem pohlepneje posega po naši slovenski lasti, po onem, kar nam je najmileje - po naši mladini, hoteč nam ž njo vzeti našo bodočnost, slovensko bodočnost slovenskega Škednja, naše slovenske tržaške okolice.
Politično društvo »Edinost« se je radovoljno odzvalo klicu iz Škednja, in včerajšnji shod je bila zopet enkrat tako sijajna manifestacija slovenske narodne misli na obali naše sinje Adrije, da smemo upati, z vso gotovostjo, da seme narodne zavednosti in narodnega ponosa, nanovo posejano ob tej priliki na itak narodni njivi obrodi najboljši sad. Tisti, ki
PRED 100 LETI
so morda že tupatam izgubljali vero v našo bodočnost, bodo oživeli k novemu vztrajnemu požrtvovalnemu delu in tako zgradili v sebi samih nepremagljiv jez proti navalu naših narodnih sovragov.
Shod nam je dal zagotovilo, da sovražno valovje zaman buta ob slovenski škedenjski grič. Do sedemsto zborovalcev, moških in ženskih, od sivolasega očaka pa do zornega mladeniča, od stare mamice do mladenke v cvetu let, je navdušenja se izkrečih oči zagotovilo, da hočejo posvetiti vse svoje moči obrambi svoje rodne slovenske grude, da hočejo sami ostati zvesti svoji domovini, svojemu milemu slovenskemu narodu in jeziku, da hočejo čuvati svoj dom in rod sebi in svojemu narodu in pritegniti v svoj krog tudi vse one, ki so morda pod pritiskom razmer, v svoji nezavednosti, začeli že omagovati in zapuščati vrste naših narodnih borilcev. Novega navdušenja, novih moči je prinesel ta shod našemu narodnemu Škednju. Naj se le to novo navdušenje, te nove moči pretvorijo v resno, smo-treno delo: naš Škedenj mora biti potem nepremagljiv!«
TA TEDEN
Kot vsako leto, so tudi pred petdesetimi leti na Proseku počastili obešene talce. »Deset talcev so nacistični krvniki obesili 29. maja 1944, da bi se maščevali nad nedolžnimi ljudmi za nenehne udarce, ki so jim jih zadajali partizanski borci. En dan prej je majhna partizanska enota prišla v bližino proseške postaje. Z minometom je odvrgla nekaj min na barake onstran proge, kjer so bili nameščeni prisilni mo-biliziranci v organizaciji Todt. Ena izmed teh min je priletela v barako, kjer so bili karabinjerji ter ubila štiri ali pet izmed njih. Če dodamo k temu še dejstvo, da so številni »todtovci« odšli v partizane, potem si lahko predstavljamo, da sta bes in gnev krvoločnega okupatorja dosegla svoj višek. Že 29. maja zjutraj je nemško poveljstvo ukazalo postaviti trinajst vislic. Na morišče so pripeljali trinajst moških iz koronejskih zaporov, a zaradi tehničnih razlogov so obesili deset. Bili so mladeniči med 20 in 30 leti, samo eden je bil
PRED 50 LETI
star 40 let: Slovenci, Hrvatje in Italijani, vsi povečini iz Istre.
Na svečanosti so razne organizacije položile pred spomenik svoje vence. Prinesli so jih predstavniki AN-PI, Slovenske kulturne gospodarske zveze, Komunistične partije in socialistične stranke. Mnogo deklic in žena pa je položilo pred spomenik šopke cvetja. Ob začetku proslave je pevski zbor s Proseka zapel žalostin-ko Žrtvam. Sledila sta nato dva kratka govora predstavnikov ANPI v slovenščini in italijanščini, katere krajevna organizacija je priredila žalno svečanost. Vladimir Kenda je v svojem govoru poudaril, da je iz smrti mučenikov zraslo novo življenje, življenje rodu, ki je strl in premagal nacizem in fašizem. Prav na meji med starim in novim stojijo ti mučeniki, kakor stotine in tisoči drugih, ki so padli širom po naši zemlji v borbi proti fašizmu, nemi toda mogočni varuhi svetlih tradicij borbe za svobodo vsega našega ljudstva.«
BLED - Junija na Poslovni šoli IECD
Regija Alpe-Jadran kot primer dobre prakse?
Med organizatorji tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje
Evropsko unijo.
Razveseli pa nas lahko podatek, da smo ravno Slovenci v FJK svetla izjema, saj je bila volilna udeležba v slovenskih občinah povsod nad italijanskim vsedržavnim trendom. Kateri je vzrok, da smo tako zvesti naši državljanski pravici, bi lahko bil predmet zanimive raziskave. Vsekakor pa je dovolj jasno, da sta zavest po izpriče-vanju naše subjektivnosti in želja po aktivnem sodelovanju v družbenem in državljanskem življenju usmerjena v to, da lahko v avtonomiji upravljamo teritorij, na katerem živimo ter da še naprej gojimo našo narodno zavest, slovenski jezik in kulturno dediščino.
Pred 2. junijem smo tako lahko popolnoma mirne vesti in na tem temelju imamo toliko bolj pravico, da vztrajno delamo za večjo doslednost pri izvajanju naših zaščitnih pravic. Te pa se morajo odražati tudi pri zakonski ureditvi krajevnih javnih uprav, ki se v tem času na novo piše v prostorih Deželnega sveta FJK. Z zdravo pametjo bi bilo skregano dejstvo, da se upravno avtonomijo odvzame tistim skupnostim, ki najbolj dosledno izvajajo državljanske dolžnosti.
Za dan državnosti v Sloveniji, ki ga sicer v naši manjšinski skupnosti premalo vrednotimo, pa bi se morali le zamisliti ob dejstvu, da smo zaščitni zakon in boljše ozračje prejeli potem, ko je naša matična domovina postala tudi samostojna in demokratična država.
Evropski center za voditeljstvo s sedežem na IEDC-Poslovni šoli Bled
BLED - Na IEDC-Poslovni šoli Bled bo 5. junija že 12. konferenca Evropskega centra za voditeljstvo pod naslovom »Izzivi regionalnega voditeljstva v Evropi: Kako lahko regije prispevajo k napredku svetovnega gospodarstva; regija Alpe-Jadran kot primer?«.Predsednik letošnje konference je dr. Peter Kraljič, organizirana pa je v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta, Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca, Inštitutom za Podonavsko regijo in Srednjo Evropo, Senatom gospodarstva iz Avstrije ter Centrom za vodi-teljstvo Univerze iz Exeterja.
Na konferenci bodo obravnavali konkretne regionalne iniciative na področjih kulture in turizma kot osnovi za gospodarski razvoj regij, vloge mladih v prihodnjem razvoju in izobraževanja ter komuniciranja kot dejavnika uspeha.
Eden izmed glavnih govorcev bo prof. dr. Hermann Simon, najvplivnejši mislec menedžmenta po Petru Drucker-ju na nemško govorečem področju, strokovnjak za globalizacijo, strategijo, rast in inovativnost. Naslov njegovega predavanja bo »Uspeh držav v svetu in vloga srednje velikih podjetij: priporočila za regijo Alpe-Jadran«.
PISMA UREDNIŠTVU
Pogumno Sandy Klun!
Pojasnila župana pesnika o vlogi, ki jo igrajo vasi v dolinski občini, se mi zdijo korektna. Njihovo prebivalstvo je dejansko nadomestilo institucije in Občino pri splošni upravi, Boris Pan-gerc pa se moti, ko govori, da je to delal on, torej pozablja na stvari, ki jih ni naredil, a bi jih moral. Skratka bivši župan zamenjuje vlogi.
Nekdanji župan ima prav, ko trdi, da sem bil zelo kritičen do njegove uprave, saj sem ob začetku skoraj vsake občinske seje zahteval njegov odstop, ker sem ocenjeval, da nikakor ni kos vlogi, za katero je bil izvoljen. Bil je odličen pedagog, ni bil pa kos vsakdanjim problemom občinske uprave in ni znal ustvariti potrebne pogoje za modernizacijo in za boljše občinske servise. Takrat je bilo tudi precej lažje za občine dobiti deželne prispevke. Še danes se dobro spominjam njegove izjave, da od desne sredine ne bo nikoli ničesar zahteval.
Res se moram še enkrat zahvaliti prebivalcem vasi dolinske občine, ki so večkrat prevzeli vlogo občinske uprave in naredili to, kar bi morala narediti Občina, a tega ni storila. Bil je napačna oseba na napačnem mestu, kar velja tudi za njegovo naslednico. Tako razmišljajo mnogi občani, čeprav si tega ne upajo povedati na glas. Za to nosijo od-
CANKARJEV DOM
Svet in strokovni svet CD podprla Uršulo Cetinski
LJUBLJANA - Svet in strokovni svet Cankarjevega doma (CD) sta včeraj podala pozitivno predhodno mnenje k predlogu razpisne komisije, da se za generalno direktorico zavoda imenuje Uršulo Cetinski. Njuno mnenje je sicer obvezujoče, zadnjo besedo bo imel minister za kulturo Uroš Grilc. Oba sveta sta mnenje podala po tem, ko je izbirna komisija, imenovana za izvedbo javnega razpisa za generalnega direktorja CD, Grilcu kot najbolj ustrezno kandidatko predlagala Uršulo Cetinski.
Ministrstvo je na razpis za generalnega direktorja Cankarjevega doma prejelo skupno 11 prijav, nova generalna direktorica ali direktor pa bo svojo funkcijo nastopila oktobra.

govornosti tajništva političnih strank. Osebno nimam nič proti bivšima županoma, ki ju cenim kot sposobni in pošteni osebi, zato je moja kritika politične in ne osebne narave.
Ampak pustimo preteklost, ki naj ostane res preteklost. Danes imamo res možnost, da v Dolini obrnemo stran. Čeprav nisem član večine, ki podpira novega župana, mu bom po svojih močeh vsestransko pomagal, tudi z namenom, da nadoknadimo izgubljeno, čeprav se naša uprava sooča s hudo finančno situacijo, kar sicer velja za večino občin. Situacija je podobna situaciji po vojni, ko je bilo treba začeti znova ter obnavljati. Prepričan pa sem, da bomo lahko to naredili skupaj s čudovitim prebivalstvom, ki ga premore dolinska uprava. Torej, pogumno župan Sandy Klun, z voščilom in željo, da ti bo uspelo.
Danilo Slokar
30
Torek, 27. maja 2014
KULTURA
/
SSG - Sinoči so v Trstu podelili primorske gledališke nagrade Tantadruj
Igralci izstopali, predstave pa ne
NOVINARSTVO
Lilli Gruber
nagrada
FriulAdria
Igralci Ana Facchini, Kristijan Gu-ček in Anton Petje so dobitniki letošnjih primorskih gledaliških nagrad Tantadruj; prva dva za gledališki dosežek oziroma igralsko stvaritev v sezoni 20132014, Petje pa za življenjsko delo, ki je bilo dolga desetletja tesno povezano s Trstom in Slovenskim stalnim gledališčem. Podelitev je potekala sinoči v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma; nagrada se namreč iz leta v leto seli v eno od treh primorskih gledališč, letos je izvedba slavnostnega večera potekala v režiji Slovenskega stalnega gledališča.
Nagrado Tantadruj so ustanovila Gledališče Koper, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in SSG z željo, da bi ovrednotila in povezala slovensko gledališko produkcijo, ki nastaja v obmejnem pasu. Prvo leto je nagrado Tantadruj za gledališki dosežek osvojila predstava Zlati zmaj v produkciji tržaškega teatra, ki ga je takrat vodil Primož Bebler. V spomin na pokojnega umetniškega vodjo so jo včeraj ponovno zaigrali. Na odru je tako zaživela sodobna drama Ronalda Schimmelpfenniga (v režiji Janusza Kice), ki na zelo izviren način pripoveduje o napornem in tegobnem vsakdanu skupine nezakonitih priseljencev. Predstava je od igralcev tržaškega ansambla zahtevala izrazit trud (vsakdo se je na primer preizkusil v več različnih vlogah), ki je bil v prejšnjih letih poplačan ne samo z nagrado Tantadruj, temveč tudi z nagradama za najboljšo žensko in moško vlogo, ki sta jo na festivalu Joakiminterfest v Kra-gujevcu prejela Maja Blagovič in Romeo Grebenšek.
Polno dvorano je pozdravila predsednica upravnega sveta SSG Breda Pahor. Sicer pa so bili protagonisti sinočnjega večera, ki ga je vodil in s pevskim vložkom
Nagrajenci Ana Facchini, Anton Petje in Kristijan Guček
foto damj@n
obogatil Danijel Malalan, prejemniki Tan-tadrujevih nagrad. Kot smo že poročali, je žirija, ki podeljuje nagrade za življenjsko delo in so jo sestavljali predsednik Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša, že pred časom sporočila, da je med nominiranimi igralkami in igralci izbrala Antona Petje-ta, dolgoletnega igralca SSG. V utemeljitvi so zapisali, da je Petje »instinktiven raziskovalec človekove duševnosti in odrske skrivnosti, do skrajnosti predan besedi in gledališki izraznosti, (... ) intelektualec, ki dramatikovo sporočilo in tekstovno predlogo spoštuje in ne zapušča njenih temeljnih okvirov in mej, jo pa umetniško razgradi in tolmači ter z osebno noto in videnjem posreduje vse tiste odtenke, ki sestavijo in oblikujejo enkraten lik«.
Kateremu igralcu/igralki in predstavi bosta pripadli nagradi za igralsko stvaritev oziroma gledališki dosežek, pa je bila do sinoči skrivnost. Žirija, kateri je predsedovala Milena Zupančič, njena člana pa sta bila še Gregor Butala in Ana Perne, je poskrbela za presenečenje, saj se je odločila, da ne nagradi nobene od petnajstih prijavljenih predstav, ki so v iztekajoči sezoni nastale v produkciji treh primorskih gledališč. Ker ni nobena dosegla »docela prepričljive izpeljave«, se je žirija odločila, da kot gledališki dosežek nagradi »prispevek, ki je hkrati prežarjen s skoraj eterično milino in angažirano odločnostjo in ostaja močno v spominu po svoji izrazni moči«, to je glasbeno-igralsko interpretacijo Ane Facchini v
koncertu poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel), nastalem v produkciji SNG Nova Gorica«. Nagrado Tanta-druj za igralsko stvaritev pa je podelila Kristijanu Gučku za upodobitev Berengerja v Ionescovem Morilcu (prav tako v produkciji SNG Nova Gorica). Žirijo je prepričal, ker je Ionescovo karakteristično figuro slehernika zastavil »kot preprostega, zaradi prvinske naivnosti in prosto-dušnosti današnjemu svetu razkritih kart domala tujega človeka, ki se je še vedno sposoben čuditi neverjetnim lepotam svetle mestne četrti, v rajskem videzu tako drugačne od njegovega temnega okraja, ter v telesnem in besednem izrazu občutiti, četudi le v minljivem času, žar pol-nokrvnega bivanja«. (pd)
Novinarka Lilli Gruber je dobitnica letošnje nagrade »FriulAdria pričevalci zgodovine«, ki jo tržaška mednarodna novinarska nagrada Luchetta podeljuje v sodelovanju s festivalom Pordenonelegge in goriškim eStoria. Novico so sporočili včeraj, nagrado pa ji bodo izročili 3. julija v Trstu, v sklopu predve-černih srečanj, imenovanih Antepremio.
Kot so zapisali v utemeljitvi, bo Lilli Gruber nagrado prejela za svoje novinarske prispevke in reportaže, skozi katere je italijanski javnosti približala padec berlinskega zidu, vojno v Zalivu, zrušenje Sovjetske zveze, izraelsko-palestinske konflikte in druge pomembne svetovne dogodke. A tudi zato, ker je samo prispevala svoj delež družbenim spremembam, saj je kot prva ženska vodila večerne televizijske dnevnike (najprej Tg2, nato več let Tg1), kot evropska poslanka in avtorica številnih knjig. Najnovejša, Eredita, v kateri pripoveduje zgodbo svoje južnotirolske družine, je doživela že štirinajsti ponatis.
TRST - Po nastopu v Rossettiju v nedeljo na Velikem trgu
Dire Straits z Johnom Illsleyjem na čelu hipnotizirali občinstvo
Tudi Trst je z navdušenjem sprejel koncert skupine Dire Straits Legends. V gledališču Rossetti so eden izmed ustanoviteljev legendarne skupine Dire Straits, John Illsley, in ostali člani skupine dve uri dobesedno hipnotizirali prisotne. Presenetili so z res kakovostnim nastopom brez spodrsljajev. Tako da je bila tudi odsotnost Marka Knopflerja kmalu pozabljena, čeprav je značilni glas liderja legendarne originalne skupine Dire Straits nenadomestljiva komponenta.
Uigrana skupina je prebila led s pesmijo Calling Elvis, a takoj zatem se je občinstvo segrelo z enim izmed najbolj razpoznavnih hitov Dire Straitsov Walk of life. Vrstile so se pesmi in vrstila sta se tudi Illsley in Marco Caviglia, ki skorajda izmenično prepevata razne uspešnice Dire Straitsov. Morda je ravno to šibka točka in istočasno adut skupine: zavedati se, da je Knopfler nenadomestljiv in zaradi tega ne obremeniti le eno osebo s prepevanjem njegovih hitov. Od skupno sedemnajstih pesmi, ki sestavljajo koncert, le ena pesem, Railway Tracks, ne sodi v Dire Straitsov opus, saj gre za eno izmed pesmi nastajajočega Ill-sleyevega albuma, ki naj bi videl luč jeseni. Vokalista sta uspešno opravila svojo nalogo, a najboljša plat koncerta je bila glasbena spremljava, za katero so poskrbeli Steve Ferrone, Phil Palmer, Primiano Di Biase, Danny Cummings in zlasti saksofonist Mel Collins, ki je imel posebno topel odnos s publiko.
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
John Illsley
Za razliko od zadnjih koncertov Marka Knopflerja, na katerih slednji posveča vse večjo pozornost zadnjim uspešnicam iz solo kariere, smo lahko v gledališču Rossetti prisluhnili res vsem največjim uspešnicam - in gre za vsaj dvajset let stare pesmi - skupine Dire Straits. Setting Me Up, Six Blade Knife, vrhunska Romeo and Juliet, ravno tako nepozabna Tunnel of Love, Private Investigations in zimzelena Sultans of Swing. Uspešnica Telegraph Road, po povabilu Illsleya občinstvu, naj se kar približa odru in spremlja zadnje pesmi stoje, je le navidezno zaključila koncert. Skupina se je vrnila na
oder za dva zaključna hita Brothers in Arms in Money for Nothing. Prisotni so z navdušenjem pozdravili Johna Ill-sleya in ostale, a kljub bučnemu ploskanju je bilo z morda najbolj znano pesmijo skupine koncerta tudi konec.
Kdor je zamudil ponedeljkov koncert v gledališču Rossetti pa se lahko delno potolaži v nedeljo, saj John Ill-sley in ostali člani skupine bodo znova nastopili v Trstu v nedeljo, 1. junija. Šlo bo za koncert v okviru finalne etape kolesarske dirke Giro d'ltalia, ki se bo letos zaključila ravno pred Velikim trgom, kjer bo tudi koncert Dire Straits Legends. (I.F.)
Here And Nowhere Else
Cloud Nothings
Indie rock, post-hardcore
Carpark Records / Wichita Recordings, 2014 Ocena: ★★★★★★★★
Skupina Cloud Nothings je ena izmed glavnih akterjev ameriške indie rock scene, od ostalih se pa razlikuje v tem, da je njen sound nedvomno »težji«. Nekateri mu pravijo post-hardcore, drugi emo-rock, tretji enostavno pank rok. No, meni se zdi, da ga sestavljajo vse te glasbene zvrsti in ravno to daje zasedbi poseben pečat. Skupino Cloud Nothings je leta 2009 ustanovil pevec in kitarist Dylan Baldi. Na začetku je to bil solo glasbeni projekt, Baldi je še istega leta izdal EP ploščo Turning On, na kateri je sam igral vse glasbene inštrumente. Dve leti kasneje je mladi glasbenik podpisal pogodbo z ameriško neodvisno glasbeno založbo Carpark Records, kmalu nato pa je zagledal luč prvi plošček Cloud Nothings. Kakovostni skok je Baldi opravil leto kasneje, ko je k snemanju novega albuma povabil še kitarista Joa Boyerja, basista TJa Dukea in bobnarja Jaysona Geryczja. Veliko zaslugo za uspeh nove plošče Attack on Memory pa ima prav gotovo glasbeni producent Steve Albini, ki je fantom sledil v snemalnem studiu in jim pomagal s številnimi nasveti. Sound benda je tako postal bolj hrapav in »zrel«, danes pa je z novim albumom Here And Nowhere Else še boljši! Albinija je v studiu zamenjal priznani glasbeni producent John Congleton, kitarist Joe Boyer pa je medtem zapustil bend. Glasbeni trio je tako posnel ploščo, ki jo sestavlja osem komadov za malo več kot pol ure hitrega roka. Najprej je na vrsti prva Now Hear In, ki ponekod spominja na zlate čase ameriške skupine Pixies, sledi nekoliko boljša Quieter Today. Psychic Trauma je primeren dokaz tiste glasbene mešanice, o kateri sem prej pisal, medtem ko je komad Just See Fear igran v nekdanjem Strokes stilu: hiter, »hrapav« in neizprosno indie ...izvrstna skladba! Še bolj »agresivna« je naslednja pesem No Thoughts. Pattern Walks je komad, ki traja celih sedem (!) minut, prava posebnost za to glasbeno zvrst, sledi pa še zadnja, indie rock pesem I'm Not Part Of Me.
/
ITALIJA, SVET
Petek, 30. maja 2014
1 1
RIM - Po volitvah ocene in polemike
Renzi poziva k hitrim reformam V G5Z kritike Grillu in Casaleggiu
RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je včeraj na srečanju vsedržavne-ga vodstva stranke v analizi volilnega ra-zultata poudaril, da je zmagalo upanje. Demokratska stranka pa ne sme sedeti na pridobljenih 40 odstotkih temveč mora s hitrim tempom nadaljevati z delom. Rezultat je razveseljiv, a nalaga vsem tudi izredne odgovornosti, je še dejal Renzi. Premier je ob tem izpostavil, da mora Demokratska stranka uveljaviti svoje predloge za spremembo evropske politike, ki je bila kot odgovor na krizo nezadostna, pričakovanja evropskih državljanov niso bila izpolnjena.
Renzi je v svojem uvodnem posegu tudi ošvrknil Grilla, rekoč, da je v zadnjem tednu kampanje z osebnimi napadi na Predsednika republike Napolitana. Poleg tega pa mu je očital, da dela debate po »streamingu«, k britanskemu nacionalistu Farageu pa je šel na skrivaj.
Dejstvo je, da je bil včeraj v Gibanju pet zvezd dan ostrih polemik, predvsem zaradi različnih ocen napak, ki so bile narejene v volilni kampanji, a tudi zaradi Grillovega obiska pri Farageu, ki ga vsi niso prebavili. Notranja napetost je narasla, ko je začel krožiti dokument z ostrimi kritikami napak v volilni kampanji, a teh, kot kaže, nista sprejela ne Bappe Grillo ne Roberto Casaleggio. Glede srečanja s Farageom je največ kritičnih pripomb prišlo po twitterju. Posredovala sta jih tudi poslanec G5Z Aris Prodani in poslanka gibanja iz Piemonta, ki je britanskega nacionalista opredelila kot »finančnega špekulanta s skrajno desnimi idejami, lju-domrzneža, ksenofoba in homofoba«. Te kritike so se pridružile štvilnim pripombam drugih vidnih predstavnikov gibanja, med katerimi je tudi parmski župan Federico Pizzarotti.
Renzi
je člane vodstva stranke spodbudil k učinovitemu ukrepanju za reforme
ansa
KIJEV - Medtem ko bo novi predsednik Petro Porošenko prisegel 6. junija
Boji na vzhodnih območjih Ukrajine se nadaljujejo Sestreljen vojaški helikpter blizu mesta Slavjansk
Mesto Slavjansk je že nekaj tednov prizorišče silovitih spopadov med separatisti in vladnimi silami
ansa
KIJEV - Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so sestrelili vojaški helikopter v bližini nemirnega mesta Slavjansk. Pri tem je bilo po zadnjih podatkih ubitih 12 vojakov, je sporočil odhajajoči ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. Helikopter naj bi uporniki zadeli, potem ko je na območje pripeljal ukrajinske vojake iz oporišča.Turčinov je o včerajšnji sestrelitvi helikopterja spregovoril za medije v parlamentu v Kijevu, je sporočila nemška tiskovna agencija dpa. Umrlo je 12 vojakov, med njimi tudi general Vladimir Kulčicki. Šlo je za redno menjavo vojakov na območju, med katero so uporniki helikopter zadeli s prenosnim raketometom, je še dejal po poročanju dpa.
EGIPT - Predsedniške volitve
Pričakovana zmaga Sisija
Po skoraj vseh preštetih glasovih je prejel nekaj več kot 96-odstotno podporo
KAIRO - Vojaški poveljnik Abdul Fatah al Sisi je na predsedniških volitvah v Egiptu pričakovano zmagal. Po skoraj vseh preštetih glasovih je prejel nekaj več kot 96-odstotno podporo, volilna udeležba je bila 46-odstotna. Njegovi podporniki so njegovo zmago proslavili na ulicah.Zmaga Sisija ni bila pod vprašajem. Poveljnik, ki je julija lani po množičnih protestih odstavil islamističnega predsednika Mohameda Mursija, je imel za sabo močno podporo in velik del ljudi ga dojema kot edinega možnega rešitelja, ki bi lahko državo pripeljal iz večletnega nemirnega obdobja.
Zanj je svoj glas oddalo najmanj 21 milijonov volivcev oz. 96,2 odstotka volivcev, za njegovega edinega izzivalca, kandidata levice Hamdena Sa-bahija pa slabi štirje odstotki. Sabahi je priznal poraz in dejal, da spoštuje voljo ljudstva.
V rezultat so všteti glasovi s skoraj vseh od 352 središč, kjer poteka štetje. Uradni končni izidi naj bi bili zna-
Pričakovano zmagoviti predsednik Abdul Fatah al Sisi
ansa
ni prihodnji teden. Po navedbah predstavnika volilne komisije se je volitev udeležilo prek 25 milijonov od skoraj 54 milijonov volilnih upravičencev, kar pomeni 46-odstotno volilno udeležbo.
Skupina opazovalcev EU je včeraj sporočila, da je glasovanje potekalo »skladno z zakonom«, je pa izrazila obžalovanje, ker na volitvah niso sodelovali nekateri glavni akterji, s čimer je verjetno ciljala na prepovedano Muslimansko bratovščino in mladinske opo-rečniške skupine.
Volitve so potekale od ponedeljka in naj bi se glede na prvotne načrte končale v torek, a so jih volilne oblasti tik pred zdajci podaljšale na tretji dan. Odločitev so utemeljile z željo, da v luči izjemne vročine omogočijo udeležbo čim več volivcem, a številni, vključno s Sisijevim protikandidatom, so podaljšanje kritizirali kot poskus okrepitve sicer nizke volilne udeležbe.
Po zaključku drugega dne volitev je bila namreč ta približno 37-od-stotna, kar je precej manj od 52 odstotkov, kolikor jih je glasovalo na volitvah leta 2012, ko je zmagal Mursi.
Sisi je pozival k čim večji udeležbi, s katero bi lahko upravičil odstavitev Mursija, prvega egiptovskega predsednika, izvoljenega na svobodnih volitvah. Volitve je Muslimanska bratovščina, iz katere izhaja tudi Mur-si, bojkotirala. Več sto Sisijevih podpornikov je v sredo zvečer na ulicah Kaira proslavilo zmago. (STA)
Mesto Slavjansk je že nekaj tednov prizorišče silovitih spopadov med separatisti in vladnimi silami. Tudi včeraj na območju odmeva silovito streljanje. Tarča obstreljevanja ukrajinskih sil naj bi bile tudi stanovanjske četrti, zaradi česar so morali ljudje zapustiti svoje domove. Prav v Slavjansku separatisti od ponedeljka tudi zadržujejo štiri opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Ukrajinska vojska na vzhodu Ukrajine že nekaj časa izvaja t. i. »protiteroristično operacijo«, s katero želi znova prevzeti nadzor na območju, kjer so se močno okrepili proruski oboroženi uporniki. Spopadi so doslej terjali že na desetine, celo stotine žrtev.
Po nedeljskih volitvah, ki jih sicer na velikem delu vzhoda Ukrajine zaradi nasprotovanja tamkajšnjih proru-skih voditeljev niso mogli izvesti, so se spopadi še okrepili. Samo v spopadih za letališče v Donecku naj bi bilo v ponedeljek na strani separatistov ubitih kakih sto borcev. Novoizvoljeni ukrajinski predsednik Petro Porošenko se je zavezal, da bo zajezil nemire na vzhodu in da bo odločno ukrepal proti »banditom« in »morilcem«.
Zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev v Ukrajini, milijarder Petro Porošenko bo kot novi ukrajinski predsednik prisegel v soboto, 7. junija, so včeraj sporočili iz njegovega volilnega tabora.Po včeraj objavljenih končnih izidih volitev je 48-letni Porošenko prejel 54,7 odstotka glasov, na drugo mesto pa se je z 12,8 odstotka uvrstila nekdanja premierka Julija Timošenko.
Na osrednjem kijevskem Trgu neodvisnosti, središču proevropskih protestov, ki so se februarja končali s strmoglavljenjem predsednika Viktorja Janukoviča, ob prisegi ni predvidena nikakršna slovesnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je povabila Porošenka na slovesnost ob obletnici izkrcanja v Normandiji 6. junija, ki se je bosta udeležila tudi ameriški predsednik Ba-rack Obama in ruski predsednik Vladimir Putin. (STA)
Italija ugodno do svežega denarja
RIM - Italija se je včeraj uspešno zadolžila na kapitalskih trgih. Z dolžniškimi vrednostnimi papirji je zbrala skoraj osem milijard evrov svežih sredstev, obresti pa so bile najnižje doslej. Analitiki uspešno dražbo pripisujejo tudi nedeljskemu uspehu levo usmerjene Demokratske stranke premiera Mattea Renzija na volitvah v Evropski parlament. Italijanska zakladnica je včeraj izdala 10- in petletne obveznice. S prvimi je prišla do treh, z drugimi pa do 2,75 milijarde evrov.
Zahtevana donosnost na italijanske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let je bila pri 3,01 odstotka, na petletne pa pri 1,62 odstotka. Obresti so se tako glede na aprilsko avkcijo znižale za 0,2 odstotne točke. Do uspešne dražbe obveznic je prišlo le nekaj dni po zmagoslavju Renzijeve stranke na evropskih volitvah. S tem uspehom je Renzi okrepil moč k reformam usmerjene vlade.
Turško ustavno sodišče proti vladni blokadi portala You Tube
ANKARA - Turško ustavno sodišče je včeraj odločilo, da prepoved dostopa do priljubljenega spletnega portala za deljenje videoposnetkov YouTube krši pravice in svoboščine posameznikov. Turška vlada je dostop do portala onemogočila 27. marca, ko so bili na njem objavljeni zvočni posnetki, na katerih visoki vladni, vojaški in obveščevalni predstavniki razpravljajo o možnosti vojaškega posredovanja v sosednji Siriji.
Ustavno sodišče je sodbo sprejelo po pritožbah posameznikov zaradi domnevnega kršenja pravic. Odločitev je zavezujoča, YouTube pa naj bi bil po poročanju zasebne televizije NTV znova dostopen v nekaj urah.
Vlada je minuli mesec sporočila, da bo vztrajala pri blokadi YouTu-ba kljub dvema ločenima sodbama sodišč, ki sta odredili odpravo prepovedi. Marca je turška vlada blokirala tudi Twitter, na katerem so se širili anonimni zapisi o domnevni vpletenosti premiera Recepa Tayyipa Erodgana in ljudi iz njegovega kroga v korupcijo. Po odločitvi ustavnega sodišča je morala vlada odpraviti blokado.
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
29.693,08 -56,73 SOD NAFTE
(159 litrov)
110,09 $ +0,26
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
29. maja 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 29. 5. 28. 5.	
ameriški dolar	1,3612	1,3608
japonski jen	138,34	138,73
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,474	27,442
danska krona	7,4639	7,4631
britanski funt	0,81450	0,81250
madžarski forint	302,89	304,00
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1446	4,1564
romunski lev	4,3963	4,3955
švedska krona	9,0255	9,0320
švicarski frank	1,2210	1,2225
norveška krona	8,1106	8,1020
hrvaška kuna	7,5910	7,5940
ruski rubel	47,2055	46,9764
turška lira	2,8500	2,8616
avstralski dolar	1,4648	1,4754
braziljski real	3,0363	3,0569
kanadski dolar	1,4774	1,4781
kitajski juan	8,4925	8,5122
mehiški peso	1 7,5023	17,5298
južnoafriški rand	14,1994	14,2843
1 2 Petek, 30. maja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Investitorji iz Dubaja in 700 delovnih mest
Okrog 327 milijonov evrov naložbe, 26 hektarjev površine in preko 700 delovnih mest, od katerih 200 v hotelih in hotelskih storitvah, 62 v gostinskih lokalih, 45 na plažah, 79 za vzdrževanje stavb in zelenic, 20 v centru za dobro počutje, 67 v kavarnah in nočnih lokalih, 173 v trgovinah in še veliko drugih v uradih. Če vsemu temu prištejemo še učinke, ki jih bo imel na gospodarstvo in predvsem na turistični obisk v FJK, postane jasno, zakaj je urbanistični projekt Sac-ca dei Moreri ali Grado 3, ki ga namerava v Gradežu uresničiti konzorcij pod vodstvom nepremičninske družbe Limbara, pritegnil pozornost sindikatov CGIL, CISL in UIL. Ti so včeraj v Trstu predstavili dogovor, ki so ga dosegli s konzorcijem: ta predvideva vrsto pobud, zato da bi zaščitili krajevna podjetja in delavce ter zagotovili spoštovanje varnostnih predpisov med gradbenimi deli.
»Dogovor je pomemben in inovativen. Konzorcij se je namreč obvezal, da se bo pri uresničevanju projekta posluževal lokalne delovne sile, izvajal pa bo tudi nadzor nad spoštovanjem varnostnih predpisov na gradbiščih,« pravi Umberto Brusciano, tajnik sindikata CISL za goriško in tržaško pokrajino, po katerem želijo sindikati tudi preprečiti, da bi se pri uresničevanju načrta Sac-ca dei Moreri ponovila sramotna zgodba nakupovalnega središča Tiare v Vilešu, kjer so številna podizvajalska podjetja ostala brez plačila. Sindikati, pojasnjuje Brusciano, želijo doseči zakonsko skladno rešitev, na podlagi katere »bi naročnik nakazal del denarja - vsaj zneske, ki so namenjeni plačilu delavcev - neposredno gradbenim podjetjem.« Del dogovora, ki so ga sindikati sklenili z družbo Limbara (le-ta spada v skupino Ber-nardis), je namenjen tudi poklicnemu usposabljanju ljudi, ki jih bodo v kompleksu Sac-ca dei Moreri zaposlili. »V dogovoru s pokrajino in deželo, ki sta za to pristojni, smo predlagali, da bi za usposabljanje bodočih uslužbencev in delavcev skrbele krajevne izobraževalne ustanove. V Gradežu imamo namreč gostinsko šolo, v Gradišču pa kmetijski zavod,« poudarja Brusciano.
Za zdaj pa je orjaški urbanistični projekt Sacca dei Moreri, za katerim naj bi bili investitorji iz Dubaja, talec birokracije. Pogodbe so že podpisane, projekt pa že dve leti zavira deželno spomeniško varstvo, ki ni izdalo krajinskega dovoljenja. Prejšnji teden je kazalo, da bo vozel rešila storitvena konferenca, deželna direktorica spomeniškega varstva Maria Giulia Picchione pa se srečanja ni udeležila. Storitveno konferenco so zato preložili na 3. junij: če bodo na tem srečanju prižgali zeleno luč, bo turistični kompleks lahko sprejel prve goste leta 2018. Medtem se je konzorcij pritožil na deželno upravno sodišče zoper negativno mnenje, ki ga je spomeniško varstvo izdalo 26. februarja. Konzorcij v pritožbi izpostavlja, da se mnenje nanaša na urbaniza-cijska dela, ki pa niso v pristojnosti spomeniškega varstva, ampak občine.
Načrt Sacca dei Moreri sta izdelala arhitekta Andreas Kipar (ta je sodeloval z goriško pokrajino pri projektu Kras 2014) in Matteo Thun, s katerima sta sodelovala še Rudy Zonch in Michele Marocco. Gradnja kompleksa je predvidena na zanemarjenem območju med Pineto in četrtjo Citta giar-dino. Na podlagi študije, ki jo je izdelala družba Bernardis, bo načrt Grado 3 samo preko davkov prinesel občini Gradež vsako leto 3,7 milijona evrov, v deželno blagajno pa se bo zlivalo 11 milijonov evrov letno. Ob tem je treba upoštevati turistično privlačnost kompleksa: v hotelih in sobah naj bi gostili okrog 549 tisoč gostov letno.
Plaža v Pineti (desno), pogled na Gradež in njegovo laguno (spodaj)
bonaventura
FARA - Nesreča
Upokojenec
podlegel
poškodbam
V bolnišnici na Katinari je v sredo umrl Oliviero Rossi, 77-letni Go-ričan, ki je bil huje ranjen v prometni nesreči pri Fari. Upokojenec se je teden dni boril za življenje. Zaman.
Nesreča se je zgodila 22. maja pred bencinsko črpalko Erg v Fari. Na deželni cesti 351, ki Gorico povezuje z Gradiščem, sta okrog 10.45 trčila avtomobil znamke Citroen c3 z dvema ženskama ter Rossijev Fiat 600. Voznik, ki je peljal proti Gradišču, je pred tamkajšnjo črpalko upočasnil vožnjo in zavil v levo proti vul-kanizerju, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica citroena in se silovito zaletela v Rossijev avto. Materialna škoda je bila velika, hudo poškodovan pa je bil samo voznik fiata. S helikopterjem so ga odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer je v sredo umrl. O Olivieru Rossiju je znano, da je v mladih letih sodil med državne prvake v plavanju, preplaval je tudi Mesinski preliv. (Ale)
GRADIŠČE
»Centra CIE nočemo!«
»Notranjemu ministru Alfanu lahko osebno posredujem stališče krajevnih uprav in prebivalstva, ki nočejo ponovnega odprtja centra CIE pri Gradišču,« pravi poslanka Serena Pellegrino (SEL), ki dodaja: »Dejstvo, da so programirali obnovitvena dela, me zelo skrbi: s katerim namenom bodo obnavljali CIE? Gradišče in vsa goriška pokrajina nočeta novega centra CIE, hkrati je nesprejemljivo, da se njegovi prostori namenijo sosednjemu centru CARA, saj imajo značilnosti najhujšega zapora.« Deželni svetnik Rodolfo Ziberna pa je včeraj deželno vlado FJK opozoril, da je osebje, ki je zaposleno v centru CARA, že veliko mesecev brez plač. Ziberna zahteva zato čim prejšnji sklic institucionalnega omizja, kjer naj se poišče rešitev problema.
GORICA - Nesreča pred Kulturnim centrom Lojze Bratuž
Skuterist v bolnišnici
Mladoletniku, ki se je peljal proti goriškemu mestnemu središču, je verjetno izsilil prednost avtomobil
nesreče pri centru Bratuž
Izsiljena prednost bi lahko bila vzrok prometne nesreče, ki se je v sredo
popoldne zgodila pred Kulturnim centrom Lojze Bratuž na goriškem Vialu. V nesrečo sta bila vpletena mladoletni sku-terist in mlajši slovenski državljan, ki je sedel za volanom avtomobila Honda civic. Ranjen je bil le voznik skuterja, ki so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje na ortopedskem oddelku. Nesreča se je zgodila okrog 17.20. 22-letni P.K. iz Brd, ki je sorodnik enega izmed gojencev glasbene šole, je pripeljal s parkirišča centra Bratuž na cesto, ravno takrat pa je mimo pripeljal 15-letni F.P. iz Gorice, ki je sedel na svojem skuterju znamke Aprilia. Skuterist je avtomobil opazil prepozno, da bi se mu izognil: zaletel se je vanj in padel na asfalt. Na prizorišče nesreče so takoj prišli reševalci službe 118, ki so mladeniča odpeljali v bolnišnico. Poškodoval si je nogo in roko, okreval pa naj bi v 40 dneh. Okoliščine nesreče še preučuje prometna policija: botrovala ji je verjetno slaba preglednost zaradi vozil, parkiranih ob pločniku. (Ale)
NOVA GORICA
Gospodarski kazalci rahlo navzgor
Goriško gospodarstvo trenutno kaže rahle trende izboljšanja. Na novogo-riški izpostavi Ajpesa (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) ugotavljajo, da je lani po dveh letih regija zabeležila neto čisti dobiček, in sicer 63 milijonov evrov. Zmanjševanje števila brezposelnih so zaznali na no-vogoriški območni službi zavoda za zaposlovanje, na novogoriški območni enoti pa zaznavajo rahlo rast izvoza.
»Po dveh letih Goriška regija znova beleži neto čisti dobiček. Beleži ga predvsem področje strokovno znanstvenih in tehničnih dejavnosti - ta se je glede na predhodno leto povečal kar za 2,8 krat, sledi predelovalna dejavnost in elektro gospodarstvo, kjer je dobiček glede na predhodno leto povečan za dve tretjini,« pojasnjuje Mara Kos Maver, vodja novogoriške izpostave Ajpesa. Čisti dobiček je zabeležilo skoraj 60 odstotkov družb, čisto izgubo pa je pridelala tretjina družb, ki delujejo na Goriškem. »Res pa je, da sta dve družbi izkazali več kot polovico celotne izgube regije. Ena družba je iz področja kovinske, druga pa iz področja zavarovalniške dejavnosti,« dodaja Kos Maverjeva. V stečajnem ali likvidacijskem postopku je letos 89 družb, za prihodnje mesece naj ne bi bilo na vidiku novih stečajev. »Dobiček v regiji so ustvarile predvsem družbe z idr-skega območja, skoraj 90 odstotkov celotnega dobička regije. Sledijo Tolmin, Šempeter-Vrtojba, Ajdovščina, šele na petem mestu je Nova Gorica. Sicer pa se Goriška glede na preostalo Slovenijo uvršča letos na visoko, tretje mesto po neto dobičku,« še dodaja Kos Maverjeva.
Na območni službi Zavoda za zaposlovanje Nova Gorica beležijo 12,1 stopnjo registrirane brezposelnosti, medtem ko slovensko povprečje znaša 13,9. Aprila letos je bilo v evidenco brezposelnih oseb prijavljenih 5.724 oseb, ob koncu leta jih glede na napovedi pričakujejo okrog 6.300. »V strukturi pred-njačijo visoki deleži žensk, oseb, starih nad 50 let in ljudi z osnovnošolsko izobrazbo,« pravi Vesna Petric Uran, direktorica novogoriške območne službe Zavoda za zaposlovanje. Tudi delež trajno presežnih delavcev zaradi stečajev je še vedno visok. »Ta znaša okrog 26 odstotkov, vendar ta trend pada,« dodaja Uran Petriceva.
»Izvoz beleži stopnjo rasti, sicer samo 0,7 odstotka, a vendarle je to zelo pozitivno,« pa pojasnjuje Mirjam Božič, direktorica novogoriške območne enote Gospodarske zbornice Slovenije. Lani je regija zabeležila za milijardo evrov izvoza, uvoza pa za 770 milijonov evrov kar pomeni 4-odstotni padec glede na predhodno leto. Tako pri izvozu kot uvozu je Italija po dveh letih ponovno prva partnerica za Goriško regijo. »Izvozniki so v glavnem predelovalne dejavnosti č od teh je na prvem mestu proizvodnja elektro komponent in aparatov, na drugem je kovinsko predelovalna dejavnost, na tretjem pa že proizvodnja gradbenih materialov. Izvozni obeti so dobri, država se ceneje zadolžuje, gradbeništvo se prebuja, boniteta raste, likvidnostni krč popušča,« našteva Božičeva razloge za boljše napovedi za Slovenijo v zadnjih mesecih, obenem pa opozarja, da država čim prej potrebuje novo vlado, da bo končno pripravila ukrepe za gospodarstvo.
Katja Munih
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 30. maja 2014
13
NOVA GORICA - Odlična Marina De Juli
Bilo je prvič, izmenjave si bodo sledile
Goriški gledališki festival Komigo je z italijansko predstavo odlične Marine De Juli gostoval v novogoriškem gledališču. Pripetilo se je prvič, izmenjave pa se bodo v prihodnji sezoni ponavljale v smislu, da naj bi tudi novogoriško gledališče v slovenskem jeziku prihodnjo sezono gostovalo v Verdijevi dvorani v Gorici. Tako je bilo povedano že na predstavitvi pred dvema tednoma, ravnatelja novogoriškega gledališča Jožko Čuk in goriškega Kulturnega doma Igor Komel sta namero ponovila med pozdravnima govoroma pred začetkom torkove predstave, ki sta se je udeležila novogoriški podžupan Mitja Trtnik in goriški občinski odbornik Stefano Ce-retta. Med njima je sedel Miloš Budin, sedanji ravnatelj tržaškega Rossettija.
Gre za širitev stikov med dvema mestoma in zlasti med dvema jezikovnima skupnostma in za normalizacijo odnosov ter poznanstev. Gledališka publika je gotovo zanimiva in zavzeta niša občanov in občank, ki bi se lahko kulturno dograjevala pod pogojem preseganja jezikovne zapreke. Slednjo je mogoče deloma zaobiti s tehniko podnapisov. Tudi tokrat je bilo tako, kajti šlo je za primer, ko poznavanje vsakodnevne italijanščine med Novogo-ričani ni zadostovalo za razumevanje humorja, ironije in sarkazma, kakršnih so si privoščili gledališki in pevski asi, kot so bili Fo, Gaber in Jannacci. Glavno delo je vsekakor opravila igralka in pevka Marina De Juli tudi s svojo telesno izraznostjo od obrazne mimike do drž in premikov na odru. V veliko pomoč ji je bil glavni kitarist in pevec Andrea Cusmano, zraven njega še kitarist Francesco Rampichini in kontrabasist Alessandro Rigamonti. Skupaj so predstavili splet songov in značilnih likov z milanskega družbenega obrobja, prole-tariata, tovarniškega izkoriščanja, televizijskih puhlic, bebastega potrošništva, nesrečnih zaljubljencev, podkupninskega obdobja »čistih rok« vključno z Gaberje-vo himno o svobodi, ki se osredotoča v pojmu družbene soudeležbe. Kdor ni močno zasidran v italijansko družbeno in umetniško dogajanje v smislu estradnega po-
litičnega humorja, se v takšni predstavi težko znajde, sicer pa je znotraj pripovedi, ki zahteva poznavanje stanja izpred nekaj desetletij, tudi veliko situacijske komike o ob-čečloveških pomanjkljivostih, da najde vsakdo v poldrugo uro trajajočem privlačnem podajanju tudi kaj zase. K sreči za predstavo in na žalost za stvarno življenje je tudi res, da se marsikaj ni sploh nič spremenilo in so številna besedila takšna, da veljajo tudi za današnji čas.
Dvorana je bila skoraj polna, kar pomeni okrog tristo gledalcev, ki so se že med
Marina De Juli med nastopom, Jožko Čuk in Igor Komel med nagovorom fotok.m.
izvajanjem oglašali s ploskanjem, na koncu pa je bilo tako izraženo odobravanje res dolgotrajno in je izzvalo izvedbo še dveh songov. Med gledalci-poslušalci so prevladovali abonenti goriškega Kulturnega doma, nekaj deset ljudi je bilo iz novogori-škega območja, manj pa je bilo izključno italijansko govorečih. Ti so seveda najbolj dovzetno sledili dogajanju na odru - mar-
sikdo med njimi je prvič sedel v slovenskem teatru -, italijansko manj vešči slovenski državljani pa so si pomagali s sledenjem podnapisov v svojem jeziku, ki jih je prirediteljem posredoval Aldo Rupel, v kar se da slovenskemu jeziku prilagojenem prevodu. Upoštevati je namreč umestno, da je kar nekaj izvirnega besedila bilo izraženega v milanskem narečju.
GORIŠKA - Jutranji potresni sunek
Tla so se spet tresla
Žarišče je bilo v bližini Cerknega - Potres so ljudje občutili vse od Bovca do Nove Gorice
KROMBERK - Filmski prikaz fenomena
V majhnem prostoru štiri lokalne televizije
V Goriškem muzeju letošnji Filmski junij posvečajo svojstvenemu fenomenu Goriške: v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v razmeroma majhnem prostoru začeli z delovanjem številni lokalni mediji, med njimi kar štiri lokalne televizije: TV Primorka, ViTel, TV Kanal in TV Tmin in prav te oziroma njihovi ustanovitelji so v središču pozornosti letošnjega cikla, ki bo med 3. in 24. junijem ob 21. uri potekal na Gradu Kromberk.
PEVMA - V nedeljo
Balkan Day, pomoč in koncert
Nedeljski Balkan Day pri Re-mudi v Pevmi bo veliko več kot le koncert balkanske glasbe, saj bodo na prizorišču ves dan zbirali materialno pomoč za poplavljence v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Večerni nastop Balkan benda pa bo predvsem zahvala vsem tistim, ki so se na kateri koli način odzvali na solidarnostno akcijo v korist prizadetih ljudi zaradi katastrofalnih poplav. Nabirke materialne pomoči so, kot znano, potekale tudi na Goriškem.
Pobudo za Balkan Day je dal Edo Burzič, ki se je leta 2006 v iskanju dela priselil na Goriško iz Bosne. Pri nas se je zaposlil v gradbeništvu in kmalu ustanovil lastno gradbeno podjetje, ki daje delo še dvema njegovima sodržavljanoma. Leta 2007 se mu je pridružila družina, ki ji je delavni Edo uredil dom v Pevmi; sinček obiskuje osnovno šolo v vasi, hči pa nižjo srednjo šolo Ivan Trinko. »Slovenci so se s solidarnostjo izredno izkazali. Odzvali so se država, Rdeči križ, vojaki, gasilci, civilna zaščita, zelo številni posamezniki ... To so heroji! Vsem se želimo zahvaliti s humanitarnim koncertom,« napoveduje Edo Burzič, ki dobro ve, kako krvavo potrebna in dobrodošla je bila pomoč. V Pevmo je zato povabil iz Bosne še prijatelje-glasbenike Faruka, Gigija in Aca. Skupaj z njimi bo v nedeljo od 19. ure dalje igral najbolj popularne komade balkanske glasbe. K pobudi so pristopila krajevna društva, na prizorišču bodo tudi dobro založeni kioski. Edo je posebej hvaležen gostišču Remuda, ki je dalo na razpolago prostor, kjer bodo tudi v nedeljo zbirali materialno pomoč.
Ob 9.24 je tla včeraj stresel potres, ki ga je bilo čutiti tudi na širšem Goriškem. Urad za seizmologijo Agencije Republike Slovenije za okolje je žarišče potresa zaznal v bližini Cerknega, 23 kilometrov vzhodno od Dreke in dobrih trideset kilometrov od Gorice. Preliminarno ocenjena magni-tuda je bila 3,5, po ocenah omenjenega urada intenziteta potresa v širšem nadžariš-čnem območju ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici.
Tresenje tal so nekateri prebivalci kar konkretno občutili na ozemlju od Bovca do Nove Gorice, tudi seveda v Gorici in predvsem v Brdih. Na poveljstvu gasilcev v Gorici so prejeli več telefonskih klicev iz Pod-gore in iz mestnega središča; ljudje so jih spraševali, če je res bil potres. V glavnem so ga občutili v zaprtih prostorih ter v višjih nadstropjih stanovanjskih hiš in palač.
Včerajšnji je bil že tretji potres z žariščem v Sloveniji v letošnjem maju. Naj omenimo še, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic aprila letos zapisali kar 429 lokalnih potresov različnih intenzitet. Za lokalne potrese se šteje tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 kilometrov. (km, red)
VILEŠ - V nakupovalnem centru Tiare
Lilo je kot iz škafa, sprožil se je alarm
Voda bruhala s stropa in iz jaška
Nekatere predele goriške pokrajine je včeraj popoldne zajel naliv, ponekod tudi toča. Zaradi zamašenih jaškov in polomljenih vej so gasilci intervenirali v Gradišču, Foljanu in Zagraju, klic pa so prejeli tudi iz nakupovalnega središča Tiare v Vilešu, kjer so pregledali eno izmed trgovin, v katero je pronicala deževnica. Težave z odvodnjavanjem pa so včeraj popoldne imeli predvsem v pritličnem parkirišču nakupovalnega središča, kjer je deževnica bruhala iz vsaj petih jaškov. Pravi »slap« je pritekal iz enega izmed žlebov, ki se je zaradi velike količine vode očitno polomil. Dogajanje so seveda opazili tudi nakupoval-ci: nekateri so »povodenj« fotografirali in delili na spletu, na račun načrtovalcev nakupovalnega središča pa je letela
marsikatera kritika. Zaradi posledic naliva se je okrog 18.30 v centru Tiare tudi sprožil alarmni sistem: središče so evakuirali, po petnajstih minutah pa so se obiskovalci lahko vrnili v notranje prostore, saj ni bilo razlogov za alarm. (Ale)
»Lokalne televizije, ki so ves čas beležile dogajanje v tem prostoru, so odigrale dvojno vlogo: kot prvo lahko izpostavimo dokumentacijski, kot drugo pa komunikacijski element,« poudarja Darja Skrt, vodja Oddelka za avdiovizualno dokumentacijo in prezentacijo nematerialne kulturne dediščine v Goriškem muzeju. Filmski junij je pred leti nastal prav pod njenim okriljem, namenjen je predstavitvi kulturne dediščine, vsakič se posveča drugačni tematiki. »Tako spoznavamo raznovrstna področja nematerialne dediščine na eni strani, na drugi pa možnosti in različne stile ustvarjanja z avdiovizualnim medijem,« dodaja Skrtova, ki je tudi sama sodelovala z večino lokalnih televizij, ki se bodo štiri zaporedne junijske torke predstavile občinstvu. Lokalne televizije imajo torej pomembno vlogo pri dokumentiranju dogodkov, za katere se večje medijske hiše praviloma ne zanimajo. Njihova ustanovitev in ohranitev pa ni vedno lahka naloga.
Na prvem večeru se bo predstavil TV Kanal, katerega začetki segajo v osemdeseta leta minulega stoletja. Anton Segalla, Armando Trobec, Zdenko Sirk in Boris Va-lentinčič so na območju občine Kanal tedaj začeli postavljati manjše repetitorje oziroma pretvornike, ki bi omogočili ogled programov tedanje TV Ljubljana 2 vsem prebivalcem. Tehnični del pretvornika, aparaturo, je izdelal Anton Segalla, za energetiko je skrbel Armando Trobec, montažo aparatur na stolpe pa je izvajal Zdenko Sirk. Že konec osemdesetih sta Zdenko Sirk in Boris Valentinčič kupila kameri in začela snemati vse pomembnejše dogodke v Kanalu in okolici. Takrat so postavili celo lasten oddajnik, ki so ga imeli v studiu, ta se je nahajal v prostorih osnovne šole Kanal. Ko se je leta 1994 ustanovila TV Primorka, so ji začeli pošiljati posnetke, saj je imela širše območje gledanosti. Kmalu so prenehali delovati kot samostojna TV Kanal in se zaradi izmenjave posnetkov povezali s TV Primorko in s TV ViTel. Občinstvo si bo lahko ogledalo dokumentarne posnetke Morš-čanskega pusta, ki jih je Boris Valentinčič s svojimi kamerami beležil več kot dvajset let.
Naslednji torek bo posvečen TV Primorki in ustanovitelju Antonu Venclju. Leta 1994 je TV Primorka začela oddajati iz oddajnika na Trstelju. Najprej so s signalom pokrivali osrednjo Goriško, nato so začeli signal pošiljali na oddajniško točko na Kuk in postavili vidni tudi na Tolminskem. Širitev so nadaljevali iz Trstelja na Koprsko, na programih kabelskih operaterjev pa so postali vidni še na Krasu. Začeli so z neposrednimi prenosi športnih in drugih prireditev. Leta 2004 so na pobudo VTV Velenje sou-stanovili mrežo lokalnih TV postaj po celi Sloveniji. Obiskovalci večera si bodo ogledali film »To je Primorska«.
Dne 17. junija se bo občinstvu predstavil TV ViTel z ustanoviteljem Ivom Sak-sido. TV ViTel je svoj program premierno oddal 8. avgusta 1993. S prvim oddajnikom so pokrili nekaj okoliških vasi, prvi studio pa je bil kar na balkonu Saksidovih v Za-loščah. Že od začetka so tudi dopisniki POP TV pri oddaji 24ur. Na filmskem večeru bodo predvajali filma »Krvave solze reke Soče«, ki govori o reki Soči, soški fronti in trpkih izkušnjah ljudi, ki živijo ob rek, in »Na gorici drevo raste« - dokumentarni film, ki je povezan z dediščino podiranja, prevoza in postavljanja mlaja. Prikazuje postavljanje mlaja na Jeremitišču, Novi Gorici in Šem-pasu v letih od 2001-2004.
Zadnji filmski torek bo posvečen TV Tmin, ki v Tolminu deluje pod okriljem zavoda KA-TV Tolmin kot interni program. Že dvajset let vsak teden pripravijo polurno oddajo »Novice iz Tolmina«. V oddaji se zvrsti okoli enajst televizijskih prispevkov, ki prinašajo novosti iz družbenega, političnega in kulturnega življenja Tolmincev in okoliških vasi. Obiskovalci si bodo ogledali dva sklopa oddaje »Novice iz Tolmina«: v prvem sklopu bodo ustvarjalci prikazali nekaj starejših posnetkov, za drugi sklop pa so pripravili kolaž aktualnejših tem in posnetkov. (km)
14
1 4 Četrtek, 29. maja 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
ŠKABRIJEL - Počastili spomin madžarskih vojakov
Četrta piramida
Pod Škabrijelom so včeraj odkrili prenovljeni spomenik, ki so ga padlim madžarskim vojakom med prvo svetovno vojno na tem kraju postavili leta 1918. Slovesnosti so se udeležili madžarski državni sekretar za obrambo Tamas Vargha in senatorka madžarske narodnosti v romunskem parlamentu Rosalia Büro ter še številni svojci in člani madžarskih društev, ki se spominjajo žrtev vojne.
Obeležje v obliki piramide spominja na vojake madžarskega 4. Honved polka, ki so padli med enajsto soško ofenzivo avgusta in septembra 1917. V prvih mesecih leta 1918 so Madžari svojim vojakom postavili štiri piramide: dve na doberdobskem Krasu, eno v Novi vasi in eno na Škabrije-lu). Prve tri so že več desetletij obnovljene, četrto so obnovili v zadnjih mesecih. Originalna piramida je bila v zelo slabem stanju in so jo porušili ter po razpoložljivih načrtih zgradili povsem novo.
Na svečanost je prišlo več avtobusov iz Madžarske in iz severne Romunije, saj so padli vojaki večinoma prihajali iz nabornega mesta Nagyvarod (danes Oradea v Romuniji). Tam živi številčna madžarska manjšina, ki si je ob pomoči matične države zelo prizadevala za obnovitev spomenika. Na Ška-brijel sta pripotovala še vod madžarske vojske in vojaška godba. Prisoten je bil tudi vod slovenske vojske. Oboji so k spomeniku postavili častno stražo.
Po obeh himnah in polaganju vencev je dobrodošlico izrekel novogoriški podžupan Mitja Trtnik in pohvalil tiste, ki so prispevali k obnovi spomenika; med temi izstopa tudi društvo Soška fronta. Državni sekretar Vargha je med drugim dejal, da so bili madžarski vojaki pravi posredniki med narodi, zato čuti madžarska vlada za svojo dolžnost, da podpre vse pobude, tudi iz tujine, za obnovo spomenikov, ki poveličujejo pogum madžarskih vojakov v različnih vojnah in bojih. Senatorka Rosalia Büro pa je poudarila, da so v domovini za madžarskimi vojaki ostali drobni predmeti in pisma, spomini nanje pa se izgubljajo, zato so zanje toliko dragocenejši spomeniki, ki na njihov pogum spominjajo v tujini. Pozdravil je tudi brigadir slovenske vojske Andrej Osterman, nakar so spominski objekt blagoslovili katoliški škof, protestantski pastor in judovski rabin; vsi trije so prišli iz Madžarske. Med nagovori so madžarski gostje omenili kapelico pri Vi-žintinih v Dolu, prebrana pa je bila poezija neznanega madžarskega vojaka, ki se je boril na Vrhu in je veliko svojih tovarišev pokopal na pokopališčih v Dolu. (vip)
GORIŠKA
Za socialo preko sedem milijonov
Skupna socialna služba občin zgornjega Posočja je v minulem letu v razna področja, kot so pomoč na domu, pomoč starostnikom in prizadetim osebam ter pomoč mladoletnikom, vložila 7.883.000 evrov. Tako izhaja iz obračuna socialne službe za leto 2013, ki ga je odobrila skupščina županov občin Koprivno, Krmin, Dolenje, Fara, Gorica, Gradišče, Mariano, Medeja, Moraro, Moš, Romans, Zagraj, Šte-verjan, Šlovrenc, Sovodnje in Vileš. »Okrog 52 % te vsote porabi goriška občina, ki je tudi upravitelj socialne službe,« je pojasnila odbornica Silvana Romano, po kateri so se lani nekateri stroški - na primer tisti za nudenje pomoči mladoletnim tujim državljanom brez spremstva - močno povišale. Lani je socialna služba prejela 3.372.900 evrov namenskih sredstev, levji delež le-teh - 2.076.140 evrov - pa so črpali iz sklada FAP (Fondo autonomie possi-bili). Prošenj so imeli toliko, da so razpoložljivi denar porabili že novembra.
Častna straža in madžarski gostje ob spomeniku
foto vip
SOVODNJE - Svet slovenskih organizacij
V krajih spomina na »živem Krasu«
Dijaki med ponedeljkovim ogledom jarkov in topniških položajev na Vrhu
Ponedeljkovega, tretjega srečanja iz projekta »Živi Kras - Carso vivo«, ki ga prireja Svet slovenskih organizacij, so se udeležili dijaki tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. V Sovodnjah jih je v dvorani zadružne banke sprejel profesor in zgodovinar Peter Černic ter jim s pomočjo prosojnic opisal potek bojev na Krasu med
GORICA - Graydon Tunstall in Hew Strachan o prvi svetovni vojni
Na vzhodu manevrska
Angleški častniki eksercirali v skladu z dogajanji iz časa Waterlooja: ko so se enote znašle pred Nemci, so bile šokirane
Posebnost vzhodne fronte in pretres, ki ga je v načinu bojevanja in življenju nasploh pomenila »velika vojna«, sta bili temi predavanj Graydona Tunstalla, profesorja zgodovine na univerzi v južni Floridi, in Hewa Strachana, enega izmed največjih britanskih poznavalcev prve svetovne vojne in profesorja na univerzi v Ox-fordu, ki sta bila med gosti letošnjega goriškega festivala zgodovine eStoria. Prvi se je vojskoval v Vietnamu in je kasneje predaval na akademiji v West Pointu, drugi pa je svetovalec načelnika britanskega obrambnega štaba.
Tunstall je poslušalce, ki so se udeležili posveta v Kulturnem domu, najprej opozoril, da prva svetovna vojna ni bila le pozicijska, temveč je bila v ruskem nižavju manevrska. Premike je oviralo globoko blato,
Graydon Tunstall Hew Strachan
sicer pa je v spopadih zmagovala vojska, ki je premogla železnico največ 20 km daleč od frontne črte. Nemška armada je potrebovala le štiri dni za prerazporeditev čet, ruska pa ves mesec. Padlih in ujetnikov je bilo ogromno na obeh straneh. V obeh vojskah je sestava bila večnarodna, a nemško
in avstro ogrsko je povezoval skupen jezik. Ruski vojaki so bili slabše oboroženi; veliko število mrtvih je pospešilo umik s fronte na poziv boljševiške partije k revoluciji. Predavatelj je razdrl še en mit, tistega o smrtonosnem ognju mitraljezov: zaradi mitralje-škega ognja je umrlo 17 % vojakov na vseh frontah, zaradi topništva pa 80%. Iz Strac-hanovega predavanja pa je bilo mogoče razumeti, kako so mnoge armade šolale in urile nabornike na izkušnjah izpred pol stoletja ali še več. Angleški častniki so eksercirali v skladu z dogajanji iz časa Waterlooja. Ko so angleške enote prišle v Belgijo in se znašle pred nemško vojsko, so ostale šokirane. Prav tako so menili, da se bo na morju ponovil kakšen Trafalgar: v enem dnevu vsega konec in za božič doma. Trajalo pa je dolga štiri leta s strategijo izčrpavanja. (ar)
GORICA - Mira Cencič o »Kosovelovih v Tomaju«
Tudi v manjših vaseh lahko zrastejo in se razvijejo pomembne osebnosti
Srečku Kosovelu kot Tomajcu, ki je izredno cenil gmajno, preprosto življenje in preprostega človeka ter se zelo rad družil s prijatelji, pa tudi vsem Kosovelovim, ki so v prejšnjem stoletju močno zaznamovali in sooblikovali kraško vas, je Mira Cencič ob 110-letnici pesnikovega rojstva posvetila knjižico »Kosovelovi v Tomaju«, ki jo je sredi minulega tedna na srečanju »na kavi s knjigo« v Katoliški knjigarni predstavila zbranemu krogu na res prijetnem literarnem srečanju.
Pisateljica in zgodovinarka, tudi sama rojena v Tomaju, je spregovorila o rodbini, ki se je tja priselila leta 1908, o podobi živahne vasi ter o poštenih in delavnih ljudeh, ki so toplo sprejeli pokončne, zavedne in izobražene Kosovele. Spregovorila je o očetu, na-dučitelju Antonu, ki je bil vsestranski intelektualec, glasbenik in tudi gospodarstvenik; o hčerki Tončki, ki je po svoje nadaljevala očetovo delo in ohranila bratovo zapuščino, o sestrah Karmeli in Anici ter bratu Stanetu, pa seveda o Srečku, priljubljenem mladeniču, ki je ostal v spominu kot izredno ljubezniv in prijazen mladenič, dejaven v prosvetnem
Mira Cencič in občinstvo v Katoliški knjigarni
foto l.k.
društvu, najprej kot igralec, potem kot režiser. Njegova smrt je močno pretresla ves Kras: ob pogrebu so mu natrosili cvetja po poti, obdali grobno jamo z belim cvetjem in ga spremljali v velikem številu. »Pa ne zaradi njegovih pesmi,« je dejala Cencičeva, »saj jih nihče ni poznal. Srečko je takrat objavljal pesmi le v revijah na Kranjskem, ki pa niso
prihajale na naš konec. Kot pesnika so ga spoznali šele kasneje«. Od njega so se poslovili kot od prijetnega vrstnika in sopotnika. Podčrtala je še dejstvo, da vaško in podeželsko okolje lahko daje zelo ugodne pogoje za človekov osebnostni razvoj, skratka, da tudi v manjših vaseh lahko zrastejo in se razvijejo pomembne osebnosti.
prvo svetovno vojno. Začel je z razlago, kako je pred začetkom spopada Italijo obvezovala pogodba, da bo Avstro-Ogrski, če bo napadena, priskočila na pomoč. Ker pa je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je Italija ocenila, da pogodba ne velja. V resnici si je želela širiti svoje meje proti vzhodu in zato je, po tajnem dogovoru z Angleži, napovedala vojno Avstriji.
Černic je pojasnil, kako je avstro-ogr-ska vojska postavljala obrambno črto na Krasu, kjer so bile kraške vzpetine ugodne za obrambo. Italijani so usmerili večino svojih najboljših enot in orožja prav proti tem položajem, ker so želeli čim prej osvojiti Gorico in Trst. Avstrijci pa so glavnino svojih enot imeli na vzhodni fronti proti Rusiji, zato so bili na Krasu v primerjavi z Italijani v manjšem številu in slabše oboroženi. Tako se je začela pozicijska vojna, ki je terjala ogromno žrtev. Italijanska vojska je dobro izkoristila svojo premoč v topništvu in neprestano bombardirala avstro-ogrske položaje. Kljub nasprotnikovi premoči pa je imela avstrijska pehota ugoden obrambni položaj, tako da so Italijani v vseh letih vojne napredovali le za nekaj kilometrov. Po predavanju so se dijaki v spremstvu profesorjev odpeljali na Vrh sv. Mihaela, ker so si ogledali avstrijske in italijanske bojne jarke ter položaje topništva. Večkrat so tudi sami posegli in s tem dokazali, da so jih na šoli dobro pripravili na temo prve svetovne vojne.
Projekt »Živi Kras - Carso vivo« prireja SSO v sodelovanju s športnim združenjem Soča, društvoma Hrast in Jadro ter Skladom Mitja Čuk, finančno ga podpira Akcijska skupina LAS Kras.
Drevi Kapljica na kapljico
V	šotoru ob sedežu društva Kras Dol-Po-ljane na Palkišču bo drevi ob 19.30 prireditev Kapljica na Kapljico, ki jo prirejajo v okviru evropskega projekta »Living Foun-tains«. Predstavo sooblikujejo učenci osnovne šole Prežihovega Voranca, učenci nižje srednje šole Doberdob, ženski zbor Jezero, moški zbor Jezero in godba na pihala Kras. Dogodek organizira Večstopenjska šola Doberdob v sodelovanju s krajevnimi društvi in organizacijami.
Danes stavka avtobusov
Sindikat USB je za danes sklical celodnevno stavko. Podjetje APT sporoča, da utegne zato priti tudi do odpovedi voženj mestnih in izvenmestnih avtobusov; informacije na tel. 800955957.
Komemoracija v Petovljah
Pri spomeniku v Petovljah se bodo jutri ob 10. uri poklonili spominu žrtev atentata, ki ga je pred 42 leti izvedla skupina neofašističnih skrajnežev.
Seppenhofer v Kambodži
V	palači Monte di Pieta v Gradišču bo drevi ob 20.30 predavanje o jamah v Kam-bodži, ki jih je pred nekaj leti raziskalo jamarsko društvo Seppenhofer.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 30. maja 2014
15
GORICA - Tridnevni festival
Tretji PelinGovac v predoru Bombi
Z današnjim dnem in do nedelje bo v Gorici tretji PelinGovac festival, ki ga s pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine in v sodelovanju z goriško občino prirejajo združenje Cor-monauti, APS Lab in združenje Laboratorio Sonoro. Festivalsko dogajanje bo tokrat potekalo na neobičajnem prizorišču - v predoru Bombi, ki je po obnovi Travnika zaprt za promet in namenjen le pešcem. V njem bodo organizirali koncerte, ustvarjalne delavnice, aperitive in umetniške performanse.
Program se bo danes začel ob 16. uri s fotografskim tekmovanjem, od 20. ure dalje pa se bodo zvrstili nastopi skupin Grind, Vinolia, The Academy in Gli esclusi. Jutri se bodo koncerti začeli že ob 18. uri - pred tem bo potekala delavnica izdelovanja glasbil iz odpadnega materiala -, ko bodo prizorišče poživljali bendi I Fiori di Molotov, Ban Klan, Toma + BlackStump Jumpers, Laboratorio Sonoro, Démodé in Dirobo-ta Balkan. Veselo bo tudi v nedeljo, ko
Predor je že bil kraj dogajanja
bodo na vrsti delavnice, plesni nastopi in koncerti lepega števila glasbenih ben-dov, med temi tudi Mariana & Blue Hexagon, Boomriver Bandpage & Apogees, The Rideouts & C60 Production, MFHz & SevenGo Records ter Tru-blesome & friends.
GORICA - Od junija dalje v Mladinskem domu
Letošnje »poletnosti«
Začeli bodo s pripravo na malo maturo - Vpis k dejavnostim le še do jutri, 31. maja
Mladinski dom iz Gorice bo tudi v letošnjem počitniškem času za svoje člane priredil vrsto dejavnosti - Poletnosti 2014 -, ki imajo kot glavni namen omogočiti mladim od desetega do štirinajstega leta starosti, da v skupnosti preživijo del dopusta, da se ob pogovorih, igrah in dinamikah učijo sprejemanja drug drugega, da poglabljajo prijateljske odnose, navezujejo nove stike, se zabavajo ob aktivnostih v naravi in se marsičesa koristnega naučijo, skratka, da se pripravljajo na izzive življenja.
Kot prva v programu bo v zadnjem tednu pouka, od 3. do 6. junija, potekala priprava na malo maturo, ki je namenjena dijakom tretjih razredov nižje srednje šole. V popoldanskih urah - z začetkom ob 15. uri in do 18.30 - bodo v spremstvu vzgojiteljev in profesorjev poučeni o tem, kako poteka matura, ponavljali bodo snov glavnih predmetov ter se obenem učili premagovati tremo in ohranjati potrebno koncentracijo.
Sledili bodo Poletni izzivi; to so
aktivne počitnice, ki bodo potekale med 12. in 20. junijem v dopoldanskem času (od 8. do 13. ure). Program obsega med drugim video delavnice, pri katerih otroci sami ustvarjajo risane ali igrane filme, dalje dnevne ekskurzije in raziskovalne izlete, kopanje v morju in sladki vodi ter adrenalinske pustolovščine, kot so tar-zaning, rafting in drugo.
Od 24. do 28. junija bo v koči v Žabnicah Zeleni teden. Poleg iger, dinamik, kopanja, pohodov in drugih pustolovščin napovedujejo tudi preizkušanje najrazličnejših spretnosti in tehnik preživetja v naravi, kot so npr. pridobivanje hrane in vode, kuhanje, osnove pohod-ništva, orientacija.
Od 1. do 5. septembra se bodo v dopoldanskih urah (od 8.30 do 12.30) učenci in dijaki začeli pripravljati na začetek novega šolskega leta. V Šoli za šalo bo pristop bolj igriv in sproščen: utrjevanje snovi bodo dopolnjevali jezikovni tečaji, matematične vaje, kreativno branje in pisanje, didaktične igre, izrazne
in ustvarjalne delavnice. Istočasno bo potekal tečaj Vstop v srednjo; namenjen je otrokom, ki letos zapuščajo osnovno šolo, nanj pa se lahko vpišejo tudi lanski prvošolci. Udeleženci bodo osvežili snov glavnih predmetov - predvsem bodo utrjevali matematiko -, deležni bodo informacij in nasvetov glede poteka pouka in metod dela na nižji srednji šoli ter pridobivali bodo delovne navade. Ob koncu tečaja se bodo njihovi starši lahko pogovorili z učnim osebjem.
Iz Mladinskega centra sporočajo, da poteka vpis na Poletnosti 2014 ter predvpis k pošolskemu pouku le do 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s pred-vpisom otrok k pošolskemu pouku pravico do polovične letne vpisnine in polovične ali brezplačne prijavnine pri vseh ostalih dejavnostih Mladinskega doma. Za podrobnejše informacije se lahko vsakdo obrne na sedež Mladinskega doma (Ulica Don Bosco 60, tel. 0481280857, 0481-536455 ali 366-6861441 in 331-6936603).
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 »Maleficent«; 22.00 »Sexy Shop«.
Dvorana 2: 17.15 »X-Men: Giorni di un futuro passato«; 20.00 - 22.15 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Dvorana 3: 16.00 »Goool!«; 18.00 -20.10 »Le meraviglie«; 22.10 »X-Men: Giorni di un futuro passato«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »X-Men: Giorni di un futuro passato«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Dvorana 3: 17.00 - 20.30 - 22.15 »Maleficent«; 18.45 »Maleficent« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Goool!«; 22.00 »Godzilla«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Le meraviglie«.
H3 Obvestila
OBČINA SOVODNJE namerava dodeliti nekatera občinska zemljišča za košnjo trave in uporabo sena na podlagi za to oddane prošnje. Zainteresirani, naj se obrnejo na občinski tehnični urad. TRŽNICA NA PLACUTI v Gorici: vsako prvo nedeljo v mesecu med 9.00 in 12.30 bo solidarnostna tržnica »Il laboratorio a cielo Aperto« v organizaciji združenja Tutti insieme. TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v soboto, 7. junija, med 8. in 13. uro. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI vabita na 5. »Turnir Prijateljstva« na nogometnem igrišču v Doberdobu v jutranih urah v soboto, 14. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 15. junija, za kategorijo malih cicibanov.
H Čestitke
Na Mand'rju v Doberdobu vsi nestrpno pričakujejo razposajeni prihod Abrahama. NUNCI KLAVDIJI prijatelji že predhodno z velikim veseljem javljajo svojo prisotnost na veselici.
~M Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 30. in 31.
maja ob 20. uri »Norci iz Valencije« (Lope de Vega); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
fi Razstave
POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo v nedeljo, 1. junija, vstop prost v Pinakoteko v palači Attems Petzenstein na Trgu E. De Amicis 2 v Gorici (10.00-17.00) in v goriškem grajskem naselju za ogled arheološke zbirke, muzeja prve svetovne vojne, muzeja mode in umetne obrti (9.00-19.00). V ponedeljek, 2. junija, pa bodo odprti z vstopnino po istem urniku. »ECOLOGICAL TRUTH 2014 - EKOLOŠKA RESNICA 2014« je mednarodna fotografska razstava, ki jo bodo odprli v Rotundi SNG v Novi Gorici v četrtek, 5. junija, ob 18. uri na svetovni dan okolja. Organizira jo Fotoklub 202 iz Zaječarja (Srbija) v sodelovanju s Foto klubom Nova Gorica iz Slovenije ter fotografskima društvoma iz BiH in Bolgarije in je posvečena skrbi za okolje; na ogled bo do 30. junija.
~M Koncerti
SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: danes, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici »Glasbeni mozaik« najboljših učencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 31. maja ob 18. uri plesna predstava »Ne pozabi živeti!«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred prireditvijo (tel. 003865-3354013.
ZORAN PREDIN in ženska vokalna skupina Danica bosta nastopila v soboto, 31. maja, ob 20.30 v kmetiji Grad Rubije na Vrhu (Gornji Vrh 40). Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev Predinove knjige »Druga žena v haremu - Potopisi, dnevniki in zabe-
ležke« in zgoščenke »Na koncu naše mavrice«; vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288) ali pri članih KD Danica z Vrha (tel. 333-8725493).
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici: v torek, 3. junija, ob 20. uri nastopata flavtistka Anja Colja in pianist Tadej Horvat.
9 Šolske vesti
11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaski-dom.it.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od 16. do 20. in od 23. do 27. junija, med 8. in 13. uro. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6. do 12. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena), kdvipava@virgilio.it.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26. do sobote, 30. avgusta v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu; informacije in prijave po tel. 040-635626 ali 0481531495.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Seslja-nu in novogoriškem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaski-dom.it.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; infor-
macije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaski-dom.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 16. maja objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za FJK (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade 16. junija.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 22. maja objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade 23. junija.
& Izleti
SPDG vabi člane in prijatelje na vsakoletno srečanje planincev v nedeljo, 8. junija, v Boljuncu v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. Ob priložnosti bodo prireditelji poskrbeli za tri različno zahtevne pohode po in v okolici doline Glinščice. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado, v opoldanskem času) in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro.
KRUT iz Gorice obvešča izletnike, naj poravnajo saldo za bivanja v Petrča-nah najkasneje do 10. junija. Spominjamo, da je goriška pisarna odprta ob torkih od 9. do 12. ure.
0 Prireditve
MUZIKAL »BRILJANTINA« (Grease) -zaključna prireditev Dijaškega doma bo potekala danes, 30. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Plešejo, pojejo in igrajo gojenci Dijaškega doma. Vstop prost. Toplo vabljeni; informacije in fotografije na www.dija-skidom.it.
KLUB GORIŠKIH ŠTUDENTOV vabi na 16. festival »Mesto mladih« na travniku ob novogoriški železniški postaji v ulici Kolodvorske poti v Novi Gorici: danes,30. maja, od 20. ure dalje Fuckn DJ's, DJ Chusta, DJ Energy. V soboto, 31. maja, od 20. ure dalje Avtomobili, Tinkara Kovač; vstop prost. Več na spletni strani www.kgs.si.
SKŠD KRAS DOL POLJANE vabi na prireditev »1914-2014. Stoletnica prve svetovne vojne« v pokritem šotoru ob prostorih društva na Palkišču: danes,
30.	maja, ob 19.30 bo gostovanje večstopenjske šole Doberdob s prireditvijo »Kapljica na Kapljico«. V soboto,
31.	maja, ob 18. uri bo nastop društva Žensk Žbrinca Opatje Selo in recita-torjev ter odprtje razstave »1914-2014 Vojna in Mir«, sledil bo ples z ansamblom Maj. V nedeljo, 1. junija, od 10. ure dalje bo na ogled razstava »1914-2014 Vojna in Mir«; ob 15. uri bo Mednarodni sprehod miru v sodelovanju z društvom Žensk Žbrinca Opatje Selo in društvom Vrnitev; ob 19. uri bodo na vrsti pozdravi in recitacije v priredbi Daria Frandoliča, nastop Ženske Kompanije Fritule iz Dekanov z dalmatinskimi pesmimi in moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba.
V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo ob razstavi »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenziose al servizio degli eserciti« danes, 30. maja, ob 18.30 predavanje Susanne E.L. Probst z naslovom »Eroi silenziosi. Gli animali nella prima guerra mondiale«.
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2014 v župnijskem parku pod lipami v Štandrežu: v soboto, 31. maja, ob 20.30 ples s skupino Souvenir; v nedeljo, 1. junija, ob 19. uri nastop štandreškega župnijskega otroškega zobra in učencev osnovne šole Fran Erjavec, nagrajevanje ex-tempore in ples s skupino Hram; v ponedeljek, 2. junija, ob 19. uri ples s skupino Oasi. Na voljo šparglji in druge dobrote ter bogat srečelov.
SKUPINA 75 vabi na fotografski »Večer z avtorjem« v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v torek, 3. junija, ob 20.30. Gost večera bo mojster italijanske fotografije Roberto Salbitani; večer je brezplačen, zaželena je prijava na naslov marko@skupina75.it.
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA LJUBKA ŠORLI v Romjanu vabi na prireditev ob poimenovanju šole v četrtek, 5. junija, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predstavo z naslovom »Odeto v sonce zdi se nam življenje... « bodo oblikovali učenke in učenci v sodelovanju z Malimi romjanskimi muzikanti in Krajevno skupnost Nova Gorica, priložnostno misel bo podala Marija Češčut.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 11.00, Amatore Vi-sintin (ob 10. uri iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču.
1 2 Petek, 30. maja 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Immobile se seli v Nemčijo
RIM - Reprezentant in najboljši strelec letošnje A-lige, nogometaš Torina Ciro Immobile se seli v nemško budesligo k Borussi iz Dortmunda. Ta mu je baje zagotovila petletno pogodbo za dva milijona evrov letnega dohodka. Odločilna je bila želja igralca, da se že zdaj preizkusi v ligi prvakov, v novem klubu bo dejansko prevzel vlogo Roberta Lewandovskija, ki je prestopil k Bayer-nu iz Munchna. Z dolgim nosom so ostali pri Juventusu, ki so solastniki igralca, bodo pa vsaj prejeli odškodnino.
Nadal potrdil svoj sloves
PARIZ - Rafael Nadal je potrdil sloves glavnega favorita v boju za še deveto krono v posamični konkurenci na znamenitem Roland Garrosu. V dvoboju proti obetavnemu Avstrijcu Dominicu Thiemu ni dovolil nikakršnega presenečenja in je 20-letnika, sicer 57. igralca sveta, odpravil s 6:2, 6:2 in 6:3. Uspešen je bil tudi peti nosilec David Ferrer, ki je s 6:2, 6:3 in 6:2 ugnal Italijana Simoneja Bo-lellija. Prav tako je napredoval Britanec Andy Murray.
Drevi v Trstu Italija proti Iranu v tekmi za svetovno ligo
Napovedujejo boj
Za današnjo tekmo svetovne odbojkarske lige v Trstu med Italijo in Iranom (ob 20.30) vlada nepričakovano veliko zanimanje. Vstopnice gredo za med. Prodali so jih že več kot 4.000, na blagajni, ki jo bodo danes pred športno palačo PalaRubini odprli ob 18. uri, pa jih bo na voljo le še nekaj več kot 1.000. Če se dan vidi po jutru, so obeti dobri tudi za jesen, ko bo Trst gostitelj ene od skupin svetovnega ženskega prvenstva. Naša dežela res že dolgo let nima vrhunske moške ekipe, toda baza, zlasti ženska, je izjemno široka. Ko nastopajo «azzurri«, je zato odziv vedno zelo dober. Današnji dan ne bo izjema. Gre pa tudi za očitno poznavalsko gledalstvo, ki ve, da Iran v odbojki ni več eksotika, temveč spada zdaj že nekaj let v sam svetovni vrh. Če ne bi bilo tako, bi ga ne uvrstili v skupino z Italijo, Poljsko in Brazilijo, ki po novi formuli lige skupaj s skupino, v kateri igrajo Rusija, ZDA, Bolgarija in Srbija, tvori prvi kakovostni razred, iz katerega bo izšlo kar pet udeležencev zaključnega šeste-roboja, julija v Firencah (Italija je uvrščena kot organizator). Za šesto razpoložljivo mesto pa se bo v treh drugih različnih skupinah potegovalo drugih 12 reprezentanc.
»Iran je zdaj moštvo najvišjega razreda. Zadnje tri tekme med nami in njimi so bile vse po vrsti prave bitke, igra je bila zelo privlačna, Iran pa je dober v vseh igralnih elementih,« pred tekmo svari Mauro Berruto, atipični italijanski selektor,
18.00 - bo danes odprtje blagajne pred Palatrieste. Vhod izključno iz Ul. Flavia, garaža ne bo dostopna.
19.00 - se odprejo vtata v dvorano.
20.30 - začetek tekme
20 - starost Luigija Randazza, najmlajšega med Italijani.
165 - število reprezentančnih nastopov Dragana Travice, veterana med Italijani.
208 - centimetrov višine Simoneja Butija, najvišjega med Italijani, na začetku poklicne kariere je igral v Trstu.
30.000 - nagrada v dolarjih za najboljšega igralca finala svetovne lige
1.000.000 - nagrad v dolarjih za zmagovalca svetov lige
ki je po izobrazbi filozof. Ko igra Iran, je živahno tudi na tribuni. »Lani v Modeni se je zdelo, da smo v Teheranu, čeprav je Irance spremljala le peščica gledalcev,« je dodal Berruto. Drevi v Trstu jih bo po napovedi organizatorjev celo 300. Bodo glasnejši od drugih 4.700?
Iran je azijski prvak, prekosil je nekdanje učitelje Japonce in Kitajce, in bo proti Italiji igral tudi v isti skupini svetovnega prvenstva, ki bo septembra letos na Poljskem. Moštvo je največji napredek pokazalo pod vodstvom legendarnega argentinskega strokovnjaka Julia Velasca, ki pa je zdaj selektor reprezentance svoje domovine, mesto pa je prepustil nekdanjemu vrhunskemu srbskemu igralcu Slobodanu Kovaču, ki je bil letos tudi trener Perugie,
finalista državnega prvenstva. Svoje nove igralce je Kovač prvič spoznal šele pred nekaj tedni, na evropski turneji pa z njimi odigral osem pripravljalnih tekem. V eni izmed teh so premagali kotirano Srbijo. Kovač svoje igralce za zdaj pozna po imenu in številki (priimki so zapleteni), ve pa povedati kaj zmorejo.
»V ekipi je nekaj igralcev visokegaformata. Za blokerja Saeeda Mostafavanda in podajalca Mira Saeida Maroufakrani-ja se zanimajo tudi najboljši italijanski klubi, številka 22 (tolkač Milad Ebadipour) in številka 3 (bloker Saman Faeizi) pa predstavljata prihodnost, a sta že zdaj zelo dobra,« pravi Kovač. Po njegovem mnenju primanjkuje ekipi še nekaj več mednarodnih izkušenj. »Tehnično so fantje dobropod-kovani, najtežje pa je za njih sprejemati servis v skoku, saj v iranski ligi izvaja to vrsto servisa premalo igralcev. Imamo pa zato odličen servis-flot in to mora biti naše orožje tudi na tekmah proti Italiji (v nedeljo se bosta ekipi spetpomerill v Veroni, op.ur.), da italijanske tolkače oddaljimo od mreže,« je hkrati težave in strategijo pojasnil srbski trener Irana.
Italija, ki je kar osemkrat osvojila svetovno ligo, zadnjič pa zdaj že oddaljenega leta 2000 (lani je bila tretja), se predstavlja v novi preobleki. V njej ni dosedanjega ka-petana Cristiana Savanija, ki se je odpovedal igranju z reprezentanco.
»On je bil moj kapetan in vsi vemo, kako odločilna je bila njegova vloga v ekipi. A sprejemam njegovo odločitev. Zdaj je napočil čas novih obrazov. Mladi igralci imajo priložnost, da se izkažejo in nanje lahko računamo najmanj do olimpijskih iger 2016,« je povedal še Berruto. Prav violina moštva je zdaj korektor Ivan Zajčev, začetno postavo pa sestavljajo še podaja-
DIRKA PO ITALIJI
Selektor italijanske reprezentance Mauro Berruto
ansa
lec Dragan Travica, tolkača Jiri Kovar in Simone Parodi, centra Emanuele Birarel-li in Matteo Piano. »Servis, blok in obramba so naša moč in to je danes ključno v odbojki. Mislim, da imamo zdaj tudi bolj uranovešen sprejem. Če je sprejem odličen ali samo dober je sicer manj pomembno, pomembno je, da gre žoga na tla. Lahko pa se seveda v fazi, ko ima servis na-sprontik, še izboljšamo.«
Na klopi je precej novih igralcev, ki so se izkazali v letošnji prvenstveni sezoni, v kateri igra v Italiji manj tujcev, mladim pa klubi lažje zaupajo, ker so izpadi iz najvišje lige zamrznjeni.
»Jaz morda razmišljam proti toku. Zame prvenstvo brez najkakovostnejših igralcev ni minus. Za naše reprezentante je dobro, če si izkušnje nabirajo tudi v tujini
in na najvišji ravni. To vem iz lastne izkušnje. Treniral sem na Finskem in v Grčiji in to me je obogatilo. Zato me odhajanje najboljših ne skrbi. Po drugi strani pa morajo prvenstvo s skromnejšimi finančnimi sredstvi izkoristiti mlajši igralci. Poglejte kako so se uveljavili Piano, Beretta in Ran-dazzo in še drugi, ki jih imamo pod drobnogledom. To so vrata, ki so se odprla.«
Italija je pod vodstvom zdajšnjega selektorja osvojila srebrni kolajni na EP 2011 in 2013, na olimpijskih igrah v Londonu pa je bila tretja. Vedno pri vrhu, že dolgo ne več na njem. Kakšna je njihova moč, si lahko tokrat vsakdo ogleda v živo.
Pa še to: gledalce bodo med odmori kratkočasile tekmovalke našega društva Cheerdance Millenium.
A. Koren
NAMIZNI TENIS
Kolajne veteranov Krasa na DP
Na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Terniju so se veterani Športnega krožka Kras okitili s prvimi kolajnami. Med mešanimi dvojicami over 60 se je Ettore Malorgio skupaj z Rimljanko Carlo Poddo povzpel na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Oba sta igrala na invalidskem vozičku, v finalu pa premagala dvojico iz Milana Mottolo-Rondena. Dve kolajni si je priborila Isabella Torrenti. V mešanih dvojicah je bila tretja skupaj Tangorro iz Taranta, v ženskih dvojicah pa je prav tako 3. mesto osvojila skupaj z Rondeno iz Milana. Pod zmagovalnim odrom, a med osem najboljših, sta pristali ženski dvojici over 50 Sonja Milič-Dragica Blažina in Damjana Sedmak-Sonja Doljak. Z nastopi bodo veterani nadaljevali do konca tedna.
Posvet v Trstu
V soboto bo na Pomorski postaji v Trstu med 9. in 16. uro državni posvet »Zdrav slog življenja in zdravja«, ki ga organizira deželni odbor CONI. Predavali bodo ugledni strokovnjaki na področju športa, zdravstva, prehranjevanja, pediatrije in biomehanike.
Rosolino v Gorici
Plavalni šampion Massimiliano Rosolino bo v soboto in nedeljo častni gost 24. Trofeje dell'est, plavalnega mitinga, na katerem nastopajo najboljši plavalci z območja Triveneta.
Parma brez evropske lige
Nogometni prvoligaš Parma je ostal brez nastopa v prihodnji evropski nogometni ligi. Klubu so zaprli vrata v kvalifikacije za evropsko ligo zaradi neplačanih davkov na dohodek od prodaje igralcev v višini 300.000 evrov. Italijanski olimpijski komite (Coni) je zavrnil pritožbo Parme zoper odvzem licence, odločitev, ki jo je sprejela Italijanska nogometna zveza. Parmi ostane le še pritožba na Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani. Namesto nje bi lahko v evropski ligi igral Torino.
Gorska etapa, ki ni izpolnila pričakovanj
BELLUNO - Kolumbijec Julian David Arredondo Moreno (Trek Factory) je zmagovalec 18. etape kolesarske dirke po Italiji, 171 km dolge preizkušnje od Belluna do Rifugia Panarot-te. Tekmece je ugnal v zadnjih kilometrih gorske etape s ciljem na 1760 metrih nadmorske višine, drugi je bil s 17 sekundami zaostanka njegov rojak Robinson Eduardo Chalapud Go-mez.Tudi v skupnem seštevku je vrh kolumbijski, vodstvo in rožnato majico je obdržal rojak današnjega zmagovalca Nairo Quintana (Mo-vistar), ki ima zdaj minuto in 44 sekund naskoka pred še enim Kolumbijcem, Rigobertom Uranom. Tretji je zdaj Francoz Pierre Rolland s tremi minutami in pol zaostanka.
Po zmedi zadnjih dni, ko se nekaj časa ni vedelo, kdo je prvi v seštevku Gira, so Kolum-bijci spet pokazali zobe. Pobrali so vse, etapni uspeh in obdržali skupno vodstvo. Nairo Quintana ni imel težav pri branjenju skupnega vodstva, tako da bo v rožnatem nadaljeval tudi v 19. etapi. Včerajje predvsem pazil na rojaka in tekmeca v boju za skupno vodstvo, Rigoberta Urana (končala sta na 10. in 11. mestu z 2:46 minute zaostanka), zvezdniški sij na etapi pa je brez
težav prepustil še enemu rojaku, to je Julianu Davidu Arredondu Morenu. Ta se je izkazal v odločilnem delu težke etape, na vzponu na 1760 metrov visoko kočo Panarotta. Pobegnil je štiri kilometre pred ciljem, potem ko so člani ubežne skupine že skupaj prekolesarili večji del vzpona, s pobegom pa sta pred njim neuspešno poskušala Thomas De Gendt in Franco Pellizotti. Ko-lumbijčevem napadu niso sledili in še najbližje je bil njegov rojak Duarte, ki pa je na cilj priko-lesaril s 17 sekundami zaostanka. Še 20 sekund več je zaostal tretji, Irec Philip Deignan.
Medtem ko so se Kolumbijci lahko veselili, pa je bil slabe volje avstralski zmagovalec Tou-ra iz leta 2011 Cadel Evans, saj je izgubil stik z zasledovalci kakšnih pet kilometrov pred ciljem in s tem tudi precej izgubil v skupnem seštevku, tako da je s tretjega mesta zdrsnil na deveto.
Ze pred začetkom današnje etape pa je zaradi bolezni odstopil Italijan Diego Ulissi, ki je bil na kolesarski dirki po Italiji po prvih dveh tednih, v katerih je zbral dve etapni zmagi in eno drugo mesto, v igri za visoka mesta. Danes kolesarje na Giru čaka 19. etapa, 27 km dolg gorski kronometer na Monte Grappo.
DOBRODELNA AKCIJA
Jutri v Novi Gorici slovenske, hrvaške in italijanske legende
Na dobrodelnem nogometnem turnirju, ki ga novogoriški Hit organizira jutri ob 18. uri v novogoriškem športnem parku, bodo nastopile legende slovenskega, italijanskega in hrvaškega nogometa. Izkupiček turnirja Goals for kids in prilžnostna donacija Hita bosta namenjena slovenskemu in italijanskemu društvu za pomoč otrokom z avtizmom.
Dogajanje na treh tekmah (SLO:ITA, ITA:HRV, HRV:SLO), ki bodo trajale vsaka po 30 minut, bosta na prizorišču spremljala gostujoča komentatorja, dobra poznavalca in ljubitelja nogometa Goran Obrez in Bruno Pizzul. Da si bodo legende, ki so pisale zgodovino nogometa, med premori lahko nabrale novih moči, bodo z nastopi poskrbeli člani selekcije Hit Gorica U13 in članice mažoretnega twirling kluba Deskle.
V ekipi Slovenije bodo tudi Zlatko Zahovic, Sebastjan Cimero-tič, Milenko Ačimovic in drugi nekdanji reprezentanti. Za moštvo Italije bodo predvidoma nastopili nogometaši in trenerji Roberto Mancini, Roberto Pampa Sosa, Andrea Carnevale in drugi, ekipo pa bodo dopolnjevali tudi priznani nogometni komentatorji televizijske hiše Sky: kot sta Stefano de Grandis in Federico Mosca. Hrvaško bodo zastopali: Zvonimir Boban, Robert Prosinečki, Mario Stanic, Dario Simic in še mnogi drugi.
Vstopnice za ogled dobrodelnega nogometnega turnirja »Goals for Kids« je v predprodaji v Novi Gorici mogoče kupiti v Hitovih igralniško-zabaviščnih centrih Perla in Park ter v potovalni agenciji Hittours v hi-tovi poslovni stavbi v Delpinovi ulici, mogoče pa jih bo kupiti tudi v no-vogoriškem Športnem parku na dan prireditve. Cena vstopnice znaša 5 evrov, ogled prireditve pa bo za otroke mlajše od 10. let brezplačen. (km)
/
ŠPORT
Petek, 30. maja 2014
17
KOŠARKA - Jutri v Červinjanu odločilno za Bor Radensko
Brez popravnega izpita, spet bo ključna obramba
Odločitev o tem, ali bodo košarkarji Bora Radenske še imeli pravico do igranja v deželni C-ligi, bo padla jutri v Červinjanu na 3. tekmi play-outa za obstanek (ob 20.30). Zmagoviti nastop v sredo na 1. maju je bil izjemno spodbuden, saj se je tako na igrišču kot na glasni tribuni pokazalo, da si obstanek nadvse želijo in je ekipa delovala složno. Najboljši pokazatelj želje je obramba igra. V drugem polčasu je Bor prepustil nasprotnikom le 22 točk. To pove vse. Marko Meden, ki je zaradi poškodo-
vanega gležnja igral le s pomočjo protibolečinske injekcije, je prepričan, da bo obramba ključna tudi jutri. »Zaustavili smo dva njihova najbolja strelca, to bo treba storiti tudi jutri,« je povedal sežanski košarkar. Ali bo lahko igral (trenirati ne mora), bosta s trenerjem odločila tike pred začetkom tekme. Miran Bole (na sliki fotodamj@n), v sredo najboljši strelec Bora, ki je tudi onesposobil nevarnega Ma-rana, pa pravi. »Še imamo rezerve tudi v napadu. In dobro moramo igrati že od vsega začetka.«
KOŠARKA - V sredo ob 20.30 v športni palači Pallacanestro Trieste-Jadran
Vodilna za poplavljence
Borut Ban drevi na slovenski televiziji RAI
Današnja televizijska poglobitev slovenskih novinarjev deželnega sedeža RAI je posvečena športu. Gost bo mladi košarkar Borut Ban, eden glavnih tvorcev letošnjega navdušujočega napredovanja Jadrana, po 18 letih, iz državne C divizije v B ligo. Ban se bo z novinarjem Nikom Štokljem v studiu pogovarjal o sijajnem prvenstvu in skrivnostih, ki stojijo za tem dosežkom, govor pa bo kajpak tudi o naslednji sezoni v ugledni B diviziji in splošno o njegovi šporni karieri. Po RAI3BIS začetek tik po koncu deželnega televizijskega dnevnika, v petek okrog 20.50.
ŠOLSKI ŠPORT - V Dolini
Na troboju nastopilo skoraj 200 učencev didaktičnega ravnateljstva
V Športnem centru Silvano Kla-bian v Dolini je bil tradicionalni Športni dan za osnovne šole Dolinskega ravnateljstva. Nastopilo je skoraj 200 učenk in učencev štirih šol, ki so se pomerili v troboju (tek, skok v daljino z mesta in met žoge). Mešani ekipi vseh šol pa sta igrali ekshibicijsko tekmo med dvema ognjema.
Zelo uspelo prireditev je povezovala Barbara Gregori. Pred nagrajevanjem sta prisotne pozdravila ravantelji-ca Fiorella Benčič in predsednik AŠD Breg Walter Mocor.
□ Obvestila
AŠZ SLOGA prireja v sodelovanju z ZSSDI na Opčinah odbojkarski kamp od ponedeljka, 16. junija, do srede, 25. junija 2014. Prijave in informacije: ZSSDI od ponedeljka do petka med 8.00 in 14.00 (tel: 040635627) ali nasloga.info@gmail.com do 6. junija 2014. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na zaključno akademijo, ki bo v soboto, 31 .maja 2014 ob 16.00 na Stadionu 1 .maj, v veliki dvorani B. Pavletiča
ŠD ZARJA in VAŠKE ORGANIZACIJE iz Bazovice vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00.
V pomoč poplavljencem v BiH, Srbiji in na Hrvaškem bodo igrali tudi košarkarji Pallacanestro Trieste in Jadrana Franco, najvišje postavljenih tržaških ekip. Dobrodelna tekma, na kateri bodo zbirali denarno pomoč, bo v sredo, 4. junija ob 20.30 v tražaški športni dvorani Pala Rubini. Akcijo organizira ŠZ Jadran, Pallacanestro Trieste in Basketrieste v sodelovanju z Občino Trst. Košarkarska društva in javna uprava so se odločili, da bodo ljudem, ki so ostali brez hrane, vode, brez strehe na glavo, pomagajo s športnim dogodkom, na katerega seveda vabijo vse navijače, podpornike obeh ekip in druge košarkarske navdušence. Dobrodelna tekma bo prav gotovo najboljši način tudi za se od igralcev poslovijo po uspešni sezoni. Pred vstopom v dvorano bodo tako zbirali prostovoljne prispevke namenjene v dobrodelne namene.
To je tudi način, da se Jadran po zmagoslavni sezoni na najboljši način poslovi od svojih privržencev in preizkusi dvoran, ki bo v prihodnji szeoni najbrž njen dom.
ODBOJKA
Kosmina protagonist v Cosenzi
Damir Kosmina, eden od naših treh poklicnih od-bojkarjev, je še za korak bliži napredovanju v A2-ligo. S svojim moštvom
Caloni Bergamo je namreč zmagal tudi na prvi polfinalni tekmi končnice. V gosteh so Cosenzo premagali z gladkim 0:3 (16:25, 23:25, 19:25). Če bodo zdaj v nedeljo tega nasprotnika premagali še drugič, se bodo uvrstili v finale končnice.
Naš odbojkar, ki je v moštvu standardni korektor, je bil tudi tokrat najboljši v svoji ekipi. Dosegel je 22 točk (19 napadov, dva bloka in točka na servisu) in bil odločilen v drugem setu, edinem izenačenem. V končnici je pri vodstvu Bergama z 22:23 dosegel obe zadnji točki, najprej po servisu nasprotnikov, nato pa še v protinapadu. »Igral sem dobro, kot tudi vsa ekipa. Cosenza se zdi slabša kot je bil Cagliari v četrtfinalu. Ritem naše igre je bil višji, niso mu bili kos, vendar zmaga ne pomeni nič, če ne bomo uspešni tudi v nedeljo,« je povedal naš nabre-žinski dvometraš.
V drugem polfinalu merita moči Motta di Livernza in Viterbo. V prvi tekmi je Viterbo v gosteh zmagal s 3:2. Zadnje akcije so bile dramatične. Motta se je v petem se-tu že veselila zmage s 15:13, ko je sodnik zaradi prestopa pripisal točko nasprotnikom (14:14), istočasno pokazal Motti rdeči karton (14:15), gostje pa so nato proti tedaj že iztirjenim igralcem Motte dosegli še točko za zmago.
primorski_sport face book 4
1.	razred, deklice: 1. Karin Zobec (Venturini) 383 točk; 2. Erika Castella-ni (Samsa) 376; 3. Alena Rapotec (Venturini) 366. Dečki: 1. Evan Bandi (Venturini) 401; 2. Marjan Bandi (Venturini) 394; 3. Matej Mauri (Venturini) 390.
2.	razred, deklice: 1. Sara Hlabina (Venturini) 401; 2. Arianna Cagnazzo (Samsa) 386; 3. Aisha Calligaris (Sansa) 376, dečki: 1. Jan sedmak (Voranc) 449; 2. Alessandro Mangione (Venturini) 427; 3. Elia Zdek (Samsa) 426.
3.	razred, deklice: 1. Karin Lovri-ha (Voranc) 451; 2. Aurora Bonazza (Samsa) 427; 3. Kim Locatelli (Voranc) 417, dečki: 1. Lorenzo Cenzon (Bubnič) 478; 2. Eri Ferluga (Venturini) 465; 3. Lu-ca Vacarra (Venturini) 461.
4.	razred, deklice: Maruška Zonta (Voranc) 445; 2. Nika Starec (Ventu-rini) 440; 3. Tanja Olenik (Voranc) 437, dečki: 1. Nio Gigante (Venturini) 502; 2. Tohmas Zerjal (Venturini) 486; 3. Francesco Collerig (Trinko) 474.
5.	razred, deklice:1. Chiara Carli (Bubnič) 506; 2. Daria Bandi (Venturini) 485; 3. Ilaria Vecchiet (Trinko) 483, dečki: 1. Anej Bandi (Trinko) 548, 2. Samuel Ferluga (Venturini) 527, 3. Roj Locatelli (Voranc) 523.
ODBOJKA - Teen cup
Celoletni turnir je bil za Zalet koristna izkušnja
Zalet je s svojo ekipo letnika 1999 nastopal letos tudi na deželnem neuradnem prvenstvu under 15, ki ga je organiziralo združenje Libertas in poimenovalo Teen cup. Na njem je med šestimi ekipami, ki so celo sezono med sabo merile moči po turnirskem sistemu, Zalet pristal na petem mestu z dvema zmagama v osmih nastopih. Deželna raven je po zahtevnosti pravilom zahtevnejša, v strokovnem taboru Zaleta pa ocenjujejo, da niso dosti zaostajali za drugimi ekipami in bi lahko dosegli več. »Rezultata nismo zasledovali. To je ekipa sestavljena iz treh različnih skupin, ki so med letom trenirala vsaka posebej. Pozitivno je, da smo imeli pred turnirjem nekaj skupnih treningov, za igralke pa je bila to vsekakor koristna izkušnja, saj je vedno dobro, če se podaš iz pokrajine in preveriš kaj delajo drugi,« je povedal trener Martin Maver.
Na zaključnem nagrajevanju v Codroipu so priznanje podelili tudi najboljši igralki vsake ekipe. Za Zalet jo je prejela Veronika Feri (na sliki desno). Polemično so se obregnili ob zvezo FI-PAV. Lani je bilo to prvenstvo pod njenim okriljem uradno, pred pričetkom nove sezone pa ga je ukinila.
1 2 Petek, 30. maja 2014
hiša ustvarjalnih zgodb
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Ko sem bil jaz otrok, sem v Nabrežini gotovo pustil več krvi kot Igo Gruden! Srednja šola bi se torej morala imenovati po meni.«
(Mlad Nabrežinec se spominja na otroštvo...)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
V kotičku ene izmed sončnih koprskih uličic, se skriva ljubka hišica, ki se že po svojem videzu razlikuje od stavb, ki jo obkrožajo. Včasih je v njej bila cvetličarna, danes pa je to predvsem prostor domišljije. Na šumov intervju je tokrat pristala Samanta Kobal, simpatična predsednica kulturnega društva Gajbla. Samanta je s Šumom delila svojo strast do gledališča, dramske besede, klovnov ter seveda domišljijskega prostora.
Kdaj ste odkrili strast do gledališča in dramske besede?
»V gledališče sem že od nekdaj rada zahajala, vendar nikoli z neko ambicijo, da bi to rada počela v življenju. Obiskovala sem srednjo šolo Max Fabbiani v Stari Gorici. Italijanščino in zgodovino je poučevala profesorica, ki smo se je sicer vsi bali, vendar je bila izredno posebna učiteljica. Njen mož je bil gledališki režiser. Od nas je zahtevala, da povezujemo stvari z življenjem in nanje široko gledamo. Na določeni točki se je zgodilo, da smo začeli pisati spise v obliki scenarijev za film ali dialogov. Že takrat mi je to bilo všeč, vendar šele, ko smo prišli do poglavja Piran-della in njegove dramatike, sem to začutila kot
resnično moje. V istem obdobju sem začela delati tudi kot hostesa v SNG Gorica. To je bila pika na i, takrat sem ugotovila, da želim delati v gledališču.«
Kdaj ste pa začeli z igranjem?
»V bistvu jaz nisem igralka, po poklicu sem zaključila dramaturgijo. Na akademiji sem diplomirala iz Pirandella na dramaturškem oddelku. Po nekaj letih klasičnega dramaturškega dela, sem ugotovila, da to ni zame. Po naravi namreč nisem sedeči tip človeka, rada imam razgibano življenje. Začela sem raziskovati druge veje in počasi prešla na pole igre, klovnov, Commedie dell'arte, sedaj tudi plesa. Zdaj teče peto leto, odkar skušam iz izhodišča dra-maturgije stvari prenesti tudi na oder. Sicer se ne počutim kot dramska igralka, vendar iščem neke druge izrazne poti preko katerih občinstvu sporočam določene zgodbe.«
Kje najdete navdih za pisanje besedil?
»Nekatere stvari me najdejo same. Druge se rodijo, ko razmišljam o določeni tematiki ali o aktualnih stvareh, ki se nam dogajajo. V primeru, da je stvar dovolj zanimiva v svoji globini, se ta novica začne pretvarjati v zgodbo, dialoge, junake. Takrat se usedem za računalnik in začnem pisati. Sicer vseh zgodb ne dokončam
vedno, morda jih še bom. Uživam v pisanju. Trenutek, ko prestopiš iz realnega in se kar naenkrat znajdeš v neki zgodbi je resnično enkraten.«
Od kod pa zanimanje za klovne?
»Klovni so me že od nekdaj fascinirali, tudi kot otrok, se jih nisem nikoli bala. Pravzaprav pa gre zgolj za naključje. Štiri leta nazaj sem se želela udeležiti neke delavnice. Po internetu sem naletela na razpis za dramatike. Delavnica bi se morala izvajati v Sardiniji. Kasneje pa so se odločili, da bodo sprejeli le italijanske državljane, saj je bila tematika vezana na tradicijo Sardinije. Kovčke sem imela že pripravljene in rekla sem si, da nekam moram iti. Začela sem ponovno raziskovati po internetu in naletela na gledališko šolo v Rimu. Učitelju sem morala napisati, zakaj bi se želela udeležiti tega tečaja in izvedela, da sem bila sprejeta v skupino. To je bil v bistvu začetek. Sicer je razumevanje klovnov večkrat povsem zgrešeno. Klovni niso zgolj šeme. Klovn pa je pravzaprav potovanje vase, odkrivanje otroka v sebi.«
Kako se je začela zgodba z Gajblo in kaj pravzaprav to je?
»Devet let sem delala v koprskem gledališču kot dramaturginja, predstavnica stikov z
javnostjo ter zadnja leta kot vodja otroškega programa. Na določeni točki sem se začela zavedati, da mi javni zavod ne omogoča, da bi realizirala vse svoje ideje. Začela sem razmišljati ali bom varno sedela v javnem zavodu ali skušala uresničiti svoje želje. Sledil je dolg proces iskanja prostora. Nekega dne sem naletela na ta prostor, ki sem ga sicer že prej videla, vendar je v njem včasih bila cvetličarna. Takoj, ko sem vstopila, mi je bil všeč. Z lastnikom sva se takoj ujela in tako je Gajbla nastala.. Ko odpreš svoj prostor se začneš šele učiti. Kot pri vsaki stvari, potrebuješ čas, da te ljudje spoznajo. Gaj-bla počasi postaja razpoznavna in začenja živeti. Postaja ime za enko gledališko - pripovedno dejavnost.«
Gajbla pa ni samo gledališče, kajne?
»Ne, Gajbla je v prvi vrsti prostor druženja, domišljije. To je prostor zgodb, pripovedovanja, raziskovanja, giba. Moja želja je, da to postane prostor, v katerem se ljudje dobro počutijo ter, da bi začeli raziskovati izrazne možnosti, ki jih vsak izmed nas ima. V Gajbli je tudi program zasnovan tako, da se lahko interaktivno dela na glasu, igri, plesu, mimiki, Com-medii dell'arte in klovnih. Poskušamo združiti vse, s čimer lahko človek komunicira.«
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Je japonsko gledališče za nas tabu tema?
Končno! Japonsko gledališče je trenutno tudi pri nas zaslovelo! A prav slišim? Zaslovelo?
Kulturniki in ljubitelji gledališča so nedvomno zasledili, da se je letos v SSG-ju pojavila nekoliko čudna igra japonskega pisatelja Yu-kija Mišime. Pet modernih no dram. To je le ena izmed Mišimovih gledaliških dram, za katero je dobil tudi znano Kišidovo nagrado. A koliko se pravzaprav mi spoznamo na japonsko gledališče?
Vedeti moramo, da se znotraj japonske gledališke struje ločita dve veliki veji: kabuki gledališče, ki je sicer mlajše in na konceptualnem nivoju nekoliko »nižje« gledališče: namenjeno je v glavnem preprostemu ljudstvu. No gledališče pa je starejše in predstavlja vsebine, ki so namenjene bolj aristokraciji in kulturnikom. Obe vrsti gledališča pa sicer ne dajeta velike teže besedi kot taki, temveč skušata problem predstaviti bolj z izrazi in situacijami, pa čeprav igalci nosijo maske (!), kot pa z dialogi. Japonska kultura na splo-
šno temelji na zelo subtilnih izrazih in emotiv-nosti, ki so v določenem kontekstu močnejši od
same besede. Zaradi tega je za nas »zahodnjake« težje razumeti krhko tematiko in kristalno deli-katne like, ki nastopajo v japonskih dramah.
No gledališče je potemtakem zelo ekspre-sivno, a sicer še zelo tradicionalno: teme se namreč ponavljajo in v ospredje stopijo tematika demonov, bogov, žensk in vojaških herojev.
Mišima je skušal modernizirati no gledališče in je zato predstavil pet dram, od katerih so eno samo igrali s tradicionalnimi maskami, v katerih se pojavljajo še vedno tradicionalne tematike, tokrat obarvane z modernimi situacijami.
Zakaj pravimo, da je japonsko gledališče za nas tabu tema? Žal je v naših krajih, zaradi družbenih in zgodovinskih razlogov, mednarodno kulturno okolje precej zanemarjeno. Res se v našem prostoru prepletajo desetine jezikov in različnih kultur, a je obzorje naše kulturne sfere precej okrnjeno. Žal v našem gledališču redko-
kdaj predstavijo dramo iz japonske - tisočletne - kulture,
pa tudi malo je dram velikih, a pri nas manj znanih, dramaturgov. Škoda.
Kaj pa v SSG-ju?
Z japonsko igro se je zaključila izjemna sezona SSG-ja in morda s svojo zadnjo produkcijo osrečila nekatere ljubitelje japonske kulture (morda je iz prvega dela Šepeta razvidno, da smo med njimi tudi nekateri šu-movci). Nekaterim je bila predstava všeč, nekateri je niso popolnoma razumeli, spet tretji pa bi jo vrgli v koš. Kakor se konec koncev dogaja z vsemi predstavami. Tako je bila tudi nekaterim šu-movcem predstava všeč. Zakaj? Kot prvo, smo si lahko ogledali predstavo, ki je ne vidimo vsak dan: bila je nekaj posebnega, za nas eksperimentalnega, morda čudnega, kljub temu pa za-
nimivega in prijetnega. Pohvaliti moramo tudi uvodni pogovor pred predstavo: no, če komu igra ni bila všeč, mu je bil morda všeč pogovor, ali nov obraz (»Kdo je to? Končno en nov obraz v našem gledališču ...«), ki je vodil pogovor.
S produkcijo, ki je odpirala obzorja gledališču, publiki in našemu mestu se je zaključila letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča ... Šum srčno upa, da bo sezona 2014/2015 vsaj tako blestela, kot je blestela letošnja! Naj nas letošnja sezona spomni, da JE GLEDALIŠČE LAHKO TUDI »FIGO«!
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 29. maja 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja
21.05	Sprehodi
22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il tempo del coraggio e dell'amore 23.30 Su-percinema 0.00 Hit the Road Man
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Carosello Reloaded 21.15 Talk Show: Si puo fare 23.35 Tv7
6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme in vremenska napoved 10.20 Aktualno 12.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Il commissario Rex 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.30 Punto di Vista 23.25 Film: La pantera rosa (kom.)
21.10 Film: Una notte da leoni (kom.)
23.20 Show: Chiambretti Supermarket
La 7
6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.25 20.10 Pane quotidiano 12.50 Kolesarstvo 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Kolesarstvo: Giro d'ltalia, prenos 19. etape 18.05 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Sfide 23.10 La tredicesima ora - La scelte che hanno cambiato la vita
u Rete 4
6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life 16.00 Film: I Cowboys 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
^ Tele 4
21.15 Film: Firewall - Accesso nega-to (akc., i. H. Ford) 23.35 Film: Il rap-porto Pelican (triler)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre-
6.55 Nan.: Friends 7.25 14.35 Show: Vecc-hi bastardi 8.20 15.50 Show: Urban Wild 9.2017.40 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 15.25 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 16.45 Serija: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I.
13.55 Dnevni program 14.00 0.10 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evrono-vice 14.30 City folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Zapuščina Henryja Russella 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Dok. odd.: Rex 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino premiere
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 19.00 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.25 Drugačne zvezde: Pot v pragozd 18.55 Predstava: Dobitek 20.00 Na Postojnskem 20.30 Rastemo z Lungom 21.30 Zgodovina slovenskega letalstva, 1. del 22.00 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Croz-za nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersa-glio mobile
6.00 Risane in otr. Serije 7.20 12.50 Nad.: Budva na morski peni 8.30 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 9.25 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.40 16.45 Nad.: Sila 10.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.55 Serija: Prenovimo kopalnico 12.20 Serija: Princeska 14.00 Serija: Na trdih tleh 14.55 Nad.: Črni seznam 18.55 24UR - vreme 19.00 22.15 24UR - novice 20.00 Film: Voda za slone (rom, i. R. Pattinson, R. Witherspoon) 22.45 Film: Mrha (dram., i. J. Temple) 23.05 Eurojackpot
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved
iT Slovenija 1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 11.55 Sveto in svet 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanka 16.10 Razred zase 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub
{T Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.05 Otroški pevski zbor 14.40 Prisluhnimo tišini 15.20 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Migaj raje z nami 16.15 Žogarija 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Dosje: Urok Depale vasi 18.20 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 0.10 Točka 20.00 Dok. serija: Kitajska - dežela zmag in vrenj 20.50 Nan.: Sodobna družina 21.15 Nad.: Boljši človek 22.10 Film: Črna dalija (krim., ZDA, '06, r. B. De Palma, i. J. Hartett, S. Johansson)
(t Slovenija 3
6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.00 15.30, 17.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles 13.30 Prvi dnevnik 17.5019.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.40 Serija: Dva moža in pol 8.4019.00 Serija: Novo dekle 9.05 14.15 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Serija: Otroške težave 10.55 Serija: Otroška sreča 11.30 Astro TV 12.30 Tv prodaja 13.10 19.25 Serija: Gremo naprej 15.15 Serija: Na kraju zločina 16.10 Film: Igra smrti 18.00 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Predzakonske zdrahe 22.00 Film: Tolpa z igrišča
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Uganda; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Maja Haderlap: Angel pozabe - 20. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Bo-trstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski

Petek, BD. maja La 7d, ob 21.1D
VREDNO OGLEDA
Un tocco di zenzero
Grčija - Turčija 2003 Režija: Tassos Boulmetis Igrajo: Georges Corraface, Ieroklis Michaelidis in Renia Louizidou
Fanis, rojen v Istanbulu, živi že dolgo v Atenah. Ko mu umira dedek, se astrofizik po 30 letih vrne v staro domovino. Tam ga preplavijo neprijetni spomini na izgon družine iz Istanbula. V dedkovi prodajalni začimb je preživel veliko časa, se z njim pogovarjal o zvezdah in bil srečen.
Leta 1964 so bili iz Turčije izgnani vsi Grki. Njegov oče je kot Grk moral oditi s Fanisom, dedek je imel turški potni list in je ostal. Zdaj se tako Fanis vrača na kraj svojega otroštva, k okusom in vonjem, ki jih povezuje z najlepšimi spomini ...
in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Odprti termin za glasbo.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 29. maja 2014
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020
VREME, ZANIMIVOSTI
2000 m...........11
2500 m............2
2864 m............0
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah do 9.
I r
Queen napovedujejo nov album s F. Mercuryjem
LONDON - Zasedba Queen za konec leta napoveduje izid novega albuma z vo-kalom Freddieja Mercuryja. Kot je za radio BBC povedal kitarist skupine Brian May, bodo pesmi, ki datirajo v 80. leta minulega stoletja, izšle na kompilaci-ji.Freddie Mercury je umrl leta 1991 za aidsom. Štiri leta zatem so Queen izdali zadnji studijski album s svojim legendarnim frontmanom Made In Heaven, pri katerem so uporabili posnetke, ki jih je zapustil. Kot pravi May, je kasneje prišlo na dan še nekaj posnetkov: »Našli smo še nekaj posnetkov, na katerih Freddie prepeva ob naši spremljavi. So precej dobri in poslušalci jih bodo lahko slišali konec leta. Album bomo verjetno naslovili Queen Forever in bo kom-pilacija, vseboval pa bo tudi že omenjeni material, ki ga ni še nihče slišal.
V Makedoniji zaradi posledic potresa izbruhnil vulkan Duvalo
SLOVENIJA - Pridelava medu za polovico manjša
Zaradi premik zime se obeta ena najslabših letin medu
LJUBLJANA - Zaradi mile zime in izmenjujočega toplo-hladnega vremena je popolnoma zatajila cvetlična in akacijeva paša, zato se čebelarjem obeta ena najslabših letin medu. Ti dve paši namreč predstavljata polovico letne proizvodnje medu v Sloveniji. Čebelarji zato opozarjajo, da bo pridelava medu letos najmanj za polovico manjša od povprečja.Od sredine aprila pa do sredine maja je bilo treba čebele dodatno krmiti, da so sploh preživele, so opozorili čebelarji na vče-
rajšnji novinarski konferenci v Luko-vici. Drugo polovico predstavljajo lipova in kostanjeva paša ter gozdna paša. Tudi tu obet ni dober, saj je žledo-lom podrl ogromno dreves medonos-nih listavcev in iglavcev, veliko je polomljenih vej, kar pomeni, da bo cvetja bistveno manj in posledično slabše medenje.
Razmere poslabšuje veliko primerov napadov kostanjeve šiškarice. Na smreki pa letos medenja ne pričakujejo nikjer po Sloveniji, saj čebelarji nikjer
niso opazili povzročiteljev medenja prisotnih v tolikšni meri, da bi lahko povzročili pašo. Zadnje upanje je letos le jelka ali hoja na kateri se kažejo znaki medenja, vendar ne po celi državi.
Čebelarska zveza Slovenije obenem od države zahteva, da morajo biti zdravila za varozo pri čebelarjih najkasneje 1. julija. Sredstva za problematiko varoze je vsako leto zagotavljalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ta sredstva pa letos niso več v programu ministrstva.
OHRID - Iz vulkana Duvalo blizu Ohrida, edinega aktivnega ognjenika na Balkanu, so v sredo popoldne začele izhajati večje količine dima, so včeraj poročali makedonski mediji. Dim je povzročil paniko med prebivalci, na območje pa so že odšli gasilci. Strokovnjaki poudarjajo, da je aktiviranje ognjenika posledica poplav in potresa v zadnjem času. Gasilci trdijo, da so jih prvič obvestili, da se je ognjenik v vasi Kosel blizu Ohrida aktiviral. Kot so pojasnili, se dim doslej ni dvigal iz kraterja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za običajen pojav po intenzivnejših naravnih pojavih v regiji v zadnjem času, kot so potresi in poplave.
SAN FRANCISCO - Inovacija
Google razvija avto, ki se bo vozil sam
SAN FRANCISCO - Spletni velikan Google nadaljuje s svojim razvojem avtomobilov, ki ne potrebujejo šoferja in zadnje čudo na štirih kolesih šoferja povsem izloča iz vsakega posredovanja na cesti. Ima namreč le gumb za vžig in začetek poti, nima pa krmila, zavor ali pedala za plin.Avtomobilček prijaznega videza, podoben vozilu za golf, poganja električni motor, doseže pa lahko hitrost mopeda oziroma okrog 40 kilometrov na uro. Za nekaj, kar povsem izključuje človeški dejavnik znotraj vozila, ki ni na tračnicah, je morda tudi to prehitro. Google namerava izdelati 100 takih vozil, ki pa ne bodo v prosti prodaji.
Vozilo je mogoče poslati kamor koli s pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu, prežeto je z laserskimi in radarskimi senzorji, ki »vidijo« za dve nogometni igrišči naprej in se lahko pripravijo na ovire ali težave. Sistema za avtomatično krmarjenje in zaviranje sta dva - če se eden slučajno pokvari -, za potnike pa je na voljo tudi zaslon, ki kaže pot.
Google tovrstna brez-šoferska vozila razvija že od leta 2005, za zdaj pa so večinoma le zanimivost, saj še ni bilo junaka, ki bi se spustil v prometni kaos mest, kot je Los Angeles, ali po neobljudenih krajih prepuščen na milost in nemilost tehnologije.
Sojuz na ISS pripeljal nove astronavte
BAJKONUR - Rusko vesoljsko plovilo sojuz je ponoči po srednjeevropskem času na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) pripeljalo tri nove astronavte. Nemec Alexander Gerst, Američan Reid Wiseman in Rus Maksim Surajev so se na ISS pridružili ruskima kozmonav-toma in ameriškemu astronavtu, poročajo tuje tiskovne agencije.Plo-vilo Sojuz s posadko je z ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Ka-zahstanu poletelo v sredo zvečer ob 21.57 po srednjeevropskem času, ISS pa je doseglo šest ur kasneje.
Nova posadka bo na ISS opravila številne poskuse, fotografirala in naredila več video posnetkov, opravila pa naj bi tudi tri vesoljske sprehode. Na Zemljo se bo predvidoma vrnila novembra, po 167 dneh na postaji. Na ISS se je trojica pridružila Rusoma Aleksandru Skvorcovu in Olegu Ar-temjevu ter Američanu Stevu Swansonu, ki naj bi na postaji ostali do sredine septembra.