2023 0 2023 0 ZAGO TA VLJA MO TRAJ NO ENER GIJO LET NO PO ROCI LOO 20 23 kazalo POSLOVNO POROCILO DRUŽBE IN SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 1. KLJUCNI POUDARKI SKUPINE ZA LETO 2023 1.1. Elektro Gorenjska v 2023 1.1.1. Dogodki po koncu poslovnega leta azalo 1.2 Nagovor predsednika uprave 1.3. O Skupini Elektro Gorenjska 1.3.1. Naši poslanstvo, vizija in vrednote 1.3.2. Naše delovanje 1.4. Temeljni podatki 1.4.1. Naša struktura 1.4.1.1. Naša organiziranost 1.4.1.2. Naša lastniška sestava in osnovni kapital 1.5. Strategija trajnostnega razvoja Skupine Elektro Gorenjska 1.5.1. Naš poslovni model 1.5.2. Matrika dvojne pomembnosti 1.5.3. Strateški izzivi in strateški cilji 1.5.4. Strateški projekti 2. OKOLJSKI VIDIKI 2.1. Naše smernice odgovornega ravnanja z okoljem 2.2. Razkritje bistvenih informacij o ravnanju z okoljem Skupine Elektro Gorenjska v letu 2023 57 2.2.1. Naša strategija zmanjševanja ogljicnega odtisa 2.2.2. Naša energetska poraba 2.2.3. Naše upravljanje z emisijami toplogrednih plinov 2.2.4. Naši ukrepi za zmanjšanje okoljskega vpliva 2.2.5. Povecujemo energetsko ucinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije 2.2.6. Ohranjamo biotsko raznovrstnost in ekosisteme 2.3. Proizvajamo energijo iz obnovljivih virov 2.4. Sistematicno upravljamo okoljske vplive, tveganja in priložnosti 3. DRUŽBENA ODGOVORNOST 3.1. Družbeni odtis 3.1.1. Vkljucujemo in sodelujemo z našimi deležniki 3.1.2. Strateško opredeljujemo tveganja, priložnosti in vplive v deležniškem okolju 3.2. Odgovornost do zaposlenih 3.2.1. Enakost spolov, raznolikost 3.2.2. Varnost in zdravje pri delu 3.2.3. Gradimo privlacno in ugledno podobo delodajalca 3.2.4. Izobraževanja o temah povezanih s trajnostjo 3.2.5. Usposabljanje in razvoj zaposlenih 3.2.6. Ustvarjamo prijetno delovno okolje 3.2.7. Delavci v vrednostni verigi 3.3. Odgovornost do uporabnikov omrežja 3.3.1. Lokalna partnerstva 3.3.2. S sponzorstvi in donacijami podpiramo lokalno skupnost 4. GOSPODARSKI VIDIKI 90 4.1. Analiza poslovnega okolja 92 4.2. Pomembnejši rezultati in kljucni kazalniki poslovanja v letu 2023 94 4.3. Analiza poslovanja Skupine v letu 2023 95 4.4. Naše investicije v trajnostne projekte 100 4.5. Vzdrževanje omrežja/EEI 101 4.5.1. Naš razvojni nacrt 104 4.6. Naš obseg distribucije elektricne energije v letu 2023 105 4.7. Izgube elektricne energije v omrežju 106 4.8. Naša skrb za kakovost oskrbe z elektricno energijo 107 4.8.1. Neprekinjenost napajanja pri oskrbi z elektricno energijo 108 4.8.2. Komercialna kakovost 111 4.8.3. Kakovost napetosti 115 4.9. Proizvodnja elektricne energije 116 4.10. Trženjske storitve 118 4.11. Naša zavezanost trajnemu inoviranju 120 4.11.1. Sistematicno spodbujamo trajno inoviranje 125 5. POLITIKE KORPORATIVNEGA POSLOVANJA IN SKLADNOST POSLOVANJA 126 5.1. Korporativno upravljanje družbe 128 5.2. Izjava o upravljanju 128 5.3. Porocilo predsednika Nadzornega sveta 131 5.4. Nadzorni svet 136 5.5. Skupšcina delnicarjev 138 5.6. Skladnost poslovanja 139 5.6.1. Skladnost z regulatornimi zahtevami 139 5.6.2. Integriran sistem vodenja kakovosti v družbi Elektro Gorenjska 141 5.7 Politika trajnostnega poslovanja 143 5.8. Upravljanje odnosov z dobavitelji 144 5.9. Varstvo podatkov 145 5.10. Kibernetska varnost 146 5.11. Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti 147 5.11.1. Matrika tveganj družbe Elektro Gorenjska 148 5.11.2. Sistem obvladovanja tveganj v Gorenjskih elektrarnah 150 5.11.3. Sistem upravljanja priložnosti 151 5.11.4. Predstavitev kljucnih tveganj Skupine Elektro Gorenjska in njihovega obvladovanja 152 5.12. Sistem upravljanja trajnosti 156 5.13. Notranja revizija 157 5.14. Izjava o nefinancnem poslovanju 158 6 RACUNOVODSKO POROCILO DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA 6. RACUNOVODSKO POROCILO 6.1. Izjava odgovornosti poslovodstva 6.2. Revizorjevo porocilo 6.3 Racunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto koncano 31. 12. 2023 168 6.4. Podlage za pripravo racunovodskih izkazov 6.5. Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih 6.5.1. Pojasnila postavk v bilanci stanja 6.5.2. Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 6.5.3. Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa 6.5.4. Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 6.6. Posli s povezanimi osebami 6.7. Obvladovanje financnih tveganj 6.8. Dogodki po datumu bilance stanja 6.9. Razkritja po Zakonu o oskrbi z elektricno energijo 6.9.1. Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in 213 virov sredstev po posameznih dejavnostih 6.9.2. Bilanca stanja po dejavnostih družbe 6.9.3. Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe RACUNOVODSKO POROCILO SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 7. RACUNOVODSKO POROCILO 7.1. Izjava odgovornosti poslovodstva 7.2. Revizorjevo porocilo 7.3. Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2023 232 7.4. Pojasnila h konsolidiranim racunovodskim izkazom 7.5. Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih Skupine Elektro Gorenjska 7.5.1. Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja 7.5.2. Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida 7.5.3. Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa 7.5.4. Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov 7.6. Poštene vrednosti 7.7. Upravljanje s kapitalom 7.8. Posli s povezanimi osebami 7.9. Financna tveganja 7.10. Dogodki po datumu bilance stanja SEZNAM KRATIC seznam AMI Advanced Meter Infrastructure AGEN Agencija za energijo BDP Bruto domaci proizvod The Customer Average Interruption Duration Index (indeks povprecnega trajanja CAIDI prekinitev napajanja odjemalca) The Customer Average Interruption Frequency Index (indeks povprecne frekvence CAIFI prekinitev napajanja odjemalca) CAPEX Izdatki za investicije DV Daljnovod EEI Elektroenergetska infrastruktura EMS Elektromagnetna sevanja ESG Environmental, social, and governance ESRS European Sustainability Reporting Standards EU Evropska unija GIS Gas Isolated Substation GJS DO Gospodarska javna služba distribucijski operater GRI Global Reporting Initiative HE Hidroelektrarna IKT Informacijsko-komunikacijske tehnologije IT Informacijske tehnologije KBV Kablovod LCA Life cycle assessment Momentary Average Interruption Frequency Index (indeks povprecne frekvence MAIFI kratkotrajnih prekinitev napajanja) MC Merilni center MFE Mala fotovoltaicna elektrarna ML Merilni laboratorij MRS Mednarodni racunovodski standardi kratic 8 NN Nizka napetost NNO Nizkonapetostno omrežje OE Organizacijska enota OPEX Operating expenses OT Operativne tehnologije OVE Obnovljivi viri energije Pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in o izvajanju storitev za Pogodba z DO sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z elektricno energijo RMU Srednjenapetostni stikalni blok (Ring Main Unit) RP Razdelilna postaja RRI Raziskovalno-razvojno-inovacijski RTP Razdelilna transformatorska postaja SAIDI System Average Interruption Duration Index (indeks povprecnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu) SAIFI System Average Interruption Frequency Index (indeks povprecne frekvence prekinitev napajanja v sistemu) SDH Slovenski državni holding SE Soncna elektrarna SN Srednja napetost SODO Sistemski operater distribucijskega omrežja ali SODO, d. o. o. SPTE Soproizvodnja toplotne in elektricne energije SRO Sistem ravnanja z okoljem SU Strateška usmeritev SVI Sistem varnosti informacij (i)SVK (integriran) Sistem vodenja kakovosti TGP Toplogredni plini TP Transformatorska postaja VN Visoka napetost VZD Varnost in zdravje pri delu ZOEE Zakon o oskrbi z elektricno energijo kratic VSEBINSKO KAZALO PO STANDARDIH GRI SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA GRI 102: splošna razkritja Predstavitev organizacije Upravljanje in strategija 102-14 Nagovor predsednika uprave Strateško opredeljujemo tveganja, priložnosti in vplive v deležniške okolju, 102-15 Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti Etika in integriteta Strategija trajnostnega razvoja Skupine 102 -22 102–56 Temeljni podatki Naše delovanje, Naš poslovni model Temeljni podatki O Skupini Elektro Gorenjska, Naše delovanje Temeljni podatki, Naša lastniška sestava in osnovni kapital Glavna dejavnost ter podrocja in obmocja delovanja Temeljni podatki, Naša struktura, Naša organiziranost, Pomembnejši rezultati in kljucni kazalniki poslovanja v letu 2023 Odgovornost do zaposlenih G R 102-1 102-2 102-3 102-4 102-5 102-6 102-7 102-8 Opis vrednot, nacel, standardov in nacel ravnanja, Elektro Gorenjska, Izjava o upravljanju, Naš 102-16 kot so kodeksi ravnanja in eticni kodeksi, korporativna poslovni model, Korporativna integriteta, integriteta, vrednote, nacela in standardi ravnanja Skladnost poslovanja, Politika trajnostnega poslovanja Upravljanje Korporativno upravljanje družbe Korporativno upravljanje družbe, Nadzorni svet Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti Vkljucevanje deležnikov Deležniška mapa Vkljucujemo in sodelujemo z našimi deležniki Matrika dvojne pomembnosti, Strateško opredeljujemo tveganja, priložnosti in vplive v deležniške okolju Praksa porocanja Vsebinsko kazalo po standardih GRI Revizorjevo porocilo 10 I G R 302-1 302-4 okoljskega vpliva 303 Vode in odpadne vode 303-4 Okoljski vidiki, Naši ukrepi za zmanjšanje 303-5 okoljskega vpliva 304 Biotska raznovrstnost 304-2 Okoljski vidiki, Ohranjamo biotsko raznovrstnost in ekosisteme 305 Izpusti 305-1 Okoljski vidiki, Naša strategija zmanjševanja 305-2 GLOBAL REPORTING INITIATIVE I ogljicnega odtisa, Naše upravljanje z emisijami toplogrednih plinov Okoljski vidiki, Naša strategija zmanjševanja 305-3 305-5 ogljicnega odtisa, Naše upravljanje z emisijami toplogrednih plinov 306 Odpadki 306-2 Okoljski vidiki, Naši ukrepi za zmanjšanje okoljskega vpliva EKONOMSKI VPLIVI Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska Gospodarski vidik, Analiza poslovanja 201-1 vrednost (prihodki, operativni stroški, place in bonitete zaposlenih, placila lastnikom kapitala (davki), donacije Skupine v letu 2023, S sponzorstvi in donacijami podpiramo lokalno skupnost, in druga vlaganja v skupnosti Skupšcina delnicarjev Podatki o porocilu 12 VSE BIN SKO KA ZA LO PO STAN DAR DIH GRI PO SLOV NO PO RO CI LO DRU ŽBE IN PI NE 1.Kljucni poudarki Skupine Elektro Gorenjska za leto 2023 Leto 2023 je bilo za Skupino Elektro Gorenjska prav posebno. Zaokrožili smo šesto desetletje našega delovanja. Nadaljevali smo z visoko intenziteto razvojnih aktivnosti. Okrepili smo vlaganja v naše elektrodistribucijsko omrežje. V primerjavi z letom 2022 smo izboljšali poslovanje. Pridobili smo certifikat in naziv Izjemna organizacija. 4 SPTE (7 v 2022) 14 HE (5.327 km v 2022) (68,61 % v 2022) (14 HE v 2022) 87,92 % 26 MFE NN-podzemnih kablov (20 v 2022) (87,27 % v 2022) 10.726 € cisti dobicek (248 tisoc € v 2022) 29,0 mio € investicij (34,6 mio € v 2022) (12.530 tisoc € v 2022) (23,2 mio € v 2022) 24 vodij vkljucenih v program razvoja kompetenc (24 v 2022) (319 v 2022) (17,76 v 2022) 12 sodelovanje z 12 mladimi v obliki štipendij, delovnih praks in Poletne šole Transformator (6 v 2022) 3,45% 0,78 32,80 izgube v distribucijskem omrežju vrednost kazalca SAIFI (lastni vzrok) vrednost kazalca SAIDI (lastni vzrok) (3,54 % v 2022 (0,45 v 2022) (11,57 v 2022) ali pa 4,19 % povprecje v Sloveniji) 51 podanih predlogov za inovacije (52 v 2022) (15,7 mio € v 2022) 18 1.1Elektro Gorenjska v 2023 JANUAR Leto 2023 je bilo za nas jubilejno. Številne generacije naših sodelavk in sodelavcev so našo dosedanjo pot zaznamovali z inovativnostjo, odgovornostjo in s skrbjo. Na stotine poslovnih partnerjev in podpornikov nas je s strokovnim delom in profesionalnim odnosom podpiralo na naši poti in nam omogocalo, da smo lahko orali ledino in smelo korakali po novih, še neutrjenih poteh. V letu 2023 smo v zakladnico naše bogate zgodovine dodali nove pomembne mejnike. • AGEN je podala soglasje na Razvojni nacrt distribucijskega omrežja elektricne energije v Republiki Sloveniji od leta 2023 do 2032. Distribucijski operater ga je izdelal v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji. • V okviru prenove Hidroelektrarne Sava so Gorenjske elektrarne v sodelovanju z ribiško družino Tržic uspešno izpraznile dovodni kanal, ki vodi do hidroelektrarne, in ribe, ki so živele na tem obmocju, preselila v višji del struge reke Save. Sanacijska dela Hidroelektrarne Save tako izvajamo z odgovornostjo in s skrbjo do naravnega okolja. • Skupina Elektro Gorenjska je organizirala tradicionalno srecanje upokojenih sodelavk in sodelavcev. PREPLETAMO ZGODBE, POVEZUJEMO GENERACIJE »V letu 2023 smo zaokrožili šesto desetletje našega delovanja. Številne generacije naših sodelavk in sodelavcev so našo dosedanjo pot zaznamovali z inovativnostjo, odgovornostjo in s skrbjo. Njim gre zahvala, da Gorenjski že desetletja zagotavljamo najbolj zanesljivo elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji. Mar nam je za naše sodelavke in sodelavce. Zato posebno pozornost posvecamo druženju in povezovanju z našimi upokojenimi sodelavkami in sodelavci. Za nas bodo za vedno pomemben clan družine Elektro Gorenjska.« • Zaposleni Skupine Elektro Gorenjska so se udeležili • Zaposleni Elektra Gorenjska so sodelovali na skupni vaji vseh slovenskih elektrodistribucijskih podjetij za odpravljanje posledic neurij in vremenskih ujm. Vaja, ki je potekala v organizaciji GIZ – distribucije elektricne energije, je vkljucevala postavitev havarijskih stebrov. • Skupina Elektro Gorenjska in družba Siemens sta zacela z izvajanjem skupnega pilotnega projekta, aktualnega izobraževanja na temo Študije o novih tarifah, ki ga je izvedel Elektroinštitut Milan Vidmar. imenovanega OT Companion. Aktivnost predstavlja nov in inovativen korak na podrocju kibernetske varnosti in obvladovanja velikih industrijskih sistemov. • V Gorenjskih elektrarnah so potekale redne letne revizije najvecjih hidroelektrarn. Uspešno sta zakljucili revizijo hidroelektrarni Savica in Mojstrana. Gre za prvi tovrstni Siemensov projekt v Sloveniji. FEBRUAR MAREC • Športnice in športniki Skupine Elektro Gorenjska so na 27. zimskih športnih igrah elektrodistribucijskih podjetij Slovenije dosegli prvo mesto v skupni razvrstitvi. • Družba Elektro Gorenjska je uspešno prestala redno letno zunanjo akreditacijsko presojo podrocja Merilnega laboratorija, ki je potekala skladno z zahtevami standarda ISO/IEC 17020:2012 in zakonskimi dolocbami. IZOBRAŽEVANJE O NOVEM TARIFNEM SISTEMU NA ELEKTROINŠTITUTU MILAN VIDMAR »Podrocje energetike zaznamuje visoka dinamika sprememb. V Elektru Gorenjska zato posebno pozornost posvecamo izobraževanju, spremljanju najnovejših trendov in novosti tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru ter sodelovanju z razlicnimi razvojnimi organizacijami in inštituti. Naše delovanje in prihodnost gradimo na temeljih znanja in izkušenj.« • Skladno s poslovnimi nacrti se je podjetje GEK Vzdrževanje, d. o. o., pripojilo k družbi Gorenjske elektrarne, d. o. o. Ustanovljeno je bilo novo podjetje GEK Solar, d. o. o. S SKUPNIMI MOCMI PROTI VREMENSKIM IZZIVOM »Izredni vremenski dogodki, ki smo jim bili prica v letu 2023, so dokaz in napoved spremenjenih podnebnih razmer, ki bodo pomembno vplivale tako na okolje kot življenje ljudi. Uspešno, hitro in ucinkovito odpravljanje posledic izrednih vremenskih razmer je za elektrodistribucijska podjetja izjemnega pomena. Zato se danes pripravljamo in usposabljamo za izzive, ki nam jih prinaša jutrišnji dan.« MAJ • Strokovnjaki Elektra Gorenjska so v sodelovanju s podjetjem Aeterna razvili novo informacijsko orodje Hosting Capacity za izracun prikljucne zmogljivosti distribucijskega omrežja. Gre za pomembno inovacijo, s katero smo pospešili postopke izdaje soglasij za prikljucitev naprav za proizvodnjo elektricne energije v distribucijsko omrežje. • Skupina Elektro Gorenjska je na podlagi odlicnih rezultatov, doseženih v okviru merjenja zavzetosti zaposlenih in organizacijske klime, prejela certifikat Izjemna organizacija 2023. Certifikat podeljuje podjetje Thriverse izstopajocim in najboljšim organizacijam, ki postavljajo zaposlene v središce svojega delovanja. • Predstavniki Skupine Elektro Gorenjska so sodelovali na delovnem obisku v Španiji. Skupaj z Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo, ter širšo gospodarsko delegacijo so si ogledali primere APRIL dobrih praks in izkušnje španskih elektroenergetskih podjetij pri integraciji obnovljivih virov energije v omrežje. • Predstavniki Skupine Elektro Gorenjska so se v Srbiji udeležili sestanka konzorcijskih partnerjev za evropski projekt Creators. Osnovni cilj evropskega projekta je vzpostaviti pogoje in tehnicne pripomocke za lažje oblikovanje energetskih skupnosti širom Evrope in s tem Evropi omogociti zeleni prehod. PREJEM CERTIFIKATA IZJEMNA ORGANIZACIJA SKUPINA ELEKTRO GORENJSKA PREJEMNIK CERTIFIKATA IZJEMNA ORGANIZACIJA 2023 zavzetosti zaposlenih in rezultate v zadnji raziskavi povecali kar za devetkrat v primerjavi s preteklimi leti. Ti rezultati nas uvršcajo med najboljše organizacije.« JUNIJ • Naš projekt Hosting Capacity je bil nagrajen z bronastim priznanjem za najboljšo inovacijo Gorenjske za leto 2023. Nagrade so prejeli projekti, ki so izkazovali odlicnost in ucinkovitost ter bili hkrati uspešno uporabljeni v praksi. • V Křbenhavnu so predstavniki konzorcija projekta GreenSwitch in Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje ob prisotnosti visokih predstavnikov Evropske komisije v okviru dvodnevnega Foruma energetske infrastrukture slavnostno podpisali sporazum o sofinanciranju projekta GreenSwitch. V njem sodeluje tudi Elektro Gorenjska. • Uspešno se je zakljucil inovativen projekt TrafoFlex, ki je bil usmerjen v ucinkovitejšo izrabo elektrodistribucijskega omrežja. Projekt TrafoFlex je bilo skupno delo elektrooperaterjev, Elektra Gorenjska in ELES-a. Eden izmed najvecjih dosežkov projekta, ki je bil realiziran kot prvi na svetu, je razvoj vecmasnega modela z natancno opredeljenimi vremenskimi vplivi na segrevanje transformatorja kot energetskega stroja. • Skupina Elektro Gorenjska je za mlade talente organizirala drugo Poletno šolo Transformator. V tokratni šoli je sodelovalo kar 12 študentov razlicnih študijskih smeri. • Predstavniki vodstva Skupine Elektro Gorenjska so na Svetu gorenjske regije predstavili aktivnosti podjetja na podrocju zagotavljanja stabilne oskrbe Gorenjske z elektriko in sodelovanja z obcinami pri razvoju gorenjske regije. Na našo pobudo je bil sprejet sklep o izdelavi skupnega Akcijskega nacrta ukrepov na podrocju energetske infrastrukture za trajnostni prehod gorenjske regije. POLETNA ŠOLA TRANSFORMATOR DOBRODOŠLI V POLETNI ŠOLI TRANSFORMATOR »V letu 2023 smo zaokrožili šesto desetletje našega delovanja. Številne generacije naših sodelavk in sodelavcev so našo dosedanjo pot zaznamovali z inovativnostjo, odgovornostjo in s skrbjo. Njim gre zahvala, da Gorenjski že desetletja zagotavljamo najbolj zanesljivo elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji. Mar nam je za naše sodelavke in sodelavce. Zato posebno pozornost posvecamo druženju in povezovanju z našimi upokojenimi sodelavkami in sodelavci. Za nas bodo za vedno pomemben clan družine Elektro Gorenjska.« ODGOVOR NA ENERGETSKI TRAJNOSTNI PREHOD JE V POVEZOVANJU »Trajnostni prehod predstavlja izziv, a hkrati tudi priložnost. Brez skupnega dogovora vseh gorenjskih obcin o kratkorocnih in srednjerocnih aktivnostih na podrocju energetske infrastrukture in izvajanju energetskih storitev bomo imeli v prihodnosti na Gorenjskem velike izzive tako z zanesljivostjo oskrbe z elektriko, ceno energije, kakovostjo bivanja, energetskimi skupnostmi kot tudi s podporo razvoju in gospodarstvu v naši regiji. Na pobudo Skupine Elektro Gorenjska in kot odgovor na izzive trajnostnega prehoda so gorenjske obcine, združene v Svet gorenjske regije, v letu 2023 sprejele pomembno zavezo o oblikovanju skupnega nacrta aktivnosti na podrocjih energetske infrastrukture in izvajanja energetskih storitev. Opredeljeval bo potrebne ukrepe na podrocjih energetske infrastrukture in rešitev za uspešen trajnostni prehod gorenjskih obcin in izvajanje Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 v Republiki Sloveniji. Nastal bo v sodelovanju s strokovnjaki Skupine Elektro Gorenjska.« HEDGE-IoT, TwinEU, PEDvolution in E.Efficient. Industry. • Skupina Elektro Gorenjska je praznovala 60. obletnico svojega delovanja. Zacetki družbe segajo v leto 1963, ko so se uradno spojila tedanja podjetja za distribucijo elektricne energije Elektro Kranj in Elektro Žirovnica ter podjetje za proizvodnjo elektricne energije Elektrarna Sava Kranj. • Elektro Gorenjska je ob svoji 60. obletnici delovanja v znak dolgoletnega sodelovanja Mestni obcini Kranj podaril sodobne pametne klopi, ki se nahajajo na štirih lokacijah v Kranju. • Katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo, so povzrocile veliko škode na omrežju Elektra Gorenjska in energetskih objektih Gorenjskih elektrarn. • Poletna neurja so povzrocila veliko škode na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska. Terenske ekipe so brez vecjih motenj pri oskrbi z elektriko poskrbele za odpravo napak. • Skupina Elektro Gorenjska je uspešno pridobila financna sredstva za štiri inovativne projekte s podrocja sodobnih tehnologij EnTech, in sicer • Na sedežu podjetja Elektro Gorenjska je potekala 30. redna letna skupšcina delnicarjev Elektra Gorenjska. ŠKODA NA DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU ELEKTRA GORENJSKA ZARADI NEURIJ FOTO: ARHIV ELEKTRA GORENJSKA POLETNA NEURJA SO POVZROCILA ŠKODO TUDI NA OMREŽJU ELEKTRA GORENJSKA »Silovitim julijskim neurjem so se avgusta 2023 pridružile še poplave nepredstavljivih razsežnosti. Neugodne vremenske razmere so pomemben pecat pustile tudi na delovanju Elektra Gorenjska. A naša zaveza zagotavljati stabilno in zanesljivo oskrbo Gorenjske z elektriko je tudi v najzahtevnejših casih ostala neomajna. Naše ekipe so se v sodelovanju s podizvajalci, civilno zašcito, gasilskimi društvi, gorsko reševalno službo, kolegi iz drugih elektrodistribucijskih podjetij ter številnimi drugimi organizacijami in posamezniki lotili takojšnje odprave napak in vzpostavljanja rezervnega napajanja. Na delu so bili od zgodnjih jutranjih ur in vse do poznih noci, s ciljem, da vsem uporabnikom na Gorenjskem v najkrajšem možnem casu zagotovijo preskrbo z elektriko. V teh izrednih trenutkih se je pokazalo, da so sodelovanje, partnerstvo in tesna povezanost Elektra Gorenjska z lokalnim okoljem izjemnega pomena pri zagotavljanju stabilne oskrbe z elektriko.« OB SVOJEM JUBILEJU ELEKTRO GORENJSKA PODARIL PAMETNE KLOPI MESTNI OBCINI KRANJ »Elektro Gorenjska je že šest desetletij zanesljiva podpora Gorenjski in njenim prebivalcem. Skrb za Gorenjsko smo prevzeli iz rok preteklih generacij. Z našim strokovnim znanjem, izkušnjami in inovativnostjo Gorenjsko že desetletja podpiramo pri njenem razvoju. Zato smo v znak zahvale in spodbude za prihodnji razvoj ob našem 60. jubileju Kranju, našemu »rojstnemu kraju«, podarili eko pametne klopi. Nastale so kot rezultat našega sodelovanja z mladim slovenskim zagonskim podjetjem Ecosmartbench. Izdelane so na okolju prijazen nacin, iz slovenskega lesa, in delujejo na soncno energijo. Pametne klopi so simbol naše predanosti napredku, inovativnosti, trajnosti in sodelovanju.« • Skupina Elektro Gorenjska je za zaposlene na Krvavcu organizirala Dan podjetja. • Bogato knjižnico znanj smo nadgradili in uvedli nov, sodobnejši portal za e-izobraževanje – Akademija MojeDelo.com. Pot do znanja je sedaj še enostavnejša, hitrejša in ucinkovitejša. Zaposlenim • Predstavniki Elektra Gorenjska so se udeležili tradicionalne, že šeste delavnice za delo pod smo tako omogocili dostop do vec kot 300 kakovostnih izobraževanj. napetostjo v Šempetru. Na njej so predstavili primer dobre prakse in razširjenost uporabe dela pod napetostjo na podrocju vzdrževanja elektroenergetske • Skladno s predvidenimi roki in terminskimi plani je infrastrukture. potekala obnova in nadgradnja energetskih objektov. Med njimi je tudi projekt obnove hidroelektrarne Sava, • V okviru certifikata Družini prijazno podjetje smo kjer so bili dostavljeni prvi vbetonirani deli agregata. uvedli nekatere spremembe, ki našim zaposlenim omogocajo še boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. • Uspešno smo prestali redno letno presojo standardov ISO 14001:2015 in ISO 45001:2018 ter obnovitveni presoji sistemov vodenja ISO 9001:2015 in ISO/IEC27001:2013. SEPTEMBER OKTOBER VBETONIRANI DELI AGREGATA FOTO: JAN URBANC PIŠEMO NOVO POGLAVJE PESTRE ZGODOVINE HIDROELEKTRARNE SAVA »Hidroelektrarna (HE) Sava nosi za nas in Kranj poseben pomen. Majdicev mlin, na lokaciji katerega se nahaja, je namrec kraj, kjer je zasvetila prva luc v Kranju. S tem korakom se je simbolicno zacela pisati zgodba elektrifikacije in razvoja Gorenjske. V Skupini Elektro Gorenjska z odgovornostjo ohranjamo izrocilo, ki so nam ga v roke predali naši predniki in ga skrbno prenašamo na prihodnje generacije. S celovito prenovo HE Sava želimo ohraniti spomin in spoštovanje do kraja, kjer je bil postavljen temelj, na katerem trdno sloni današnja Skupina Elektro Gorenjska. Po sanaciji bo HE Sava sodobna in avtomatizirana. Zagotovljeno bo varnejše obratovanje, še posebej v casu povišanega vodostaja reke Save. Cilj je, da objekt nadgradimo tako, da ne bo samo energetski objekt, temvec povezovalni element ljudi, narave in okolja. Želimo, da HE Sava ponovno postane ponos Kranja in zanimivost Gorenjske.« USTVARJAMO PIONIRSKE KORAKE DELA POD NAPETOSTJO »Delo pod napetostjo je v Sloveniji vse bolj uveljavljena metoda vzdrževanja energetskih objektov. Njegova posebnost je, da med vzdrževalnim delom ne pride do izklopa elektricne energije. V Elektru Gorenjska ga izvajamo že vec kot dvanajst let za preventivne oblike vzdrževanja elektroenergetske opreme. Uporabljamo ga pri revizijah transformatorskih postaj na srednje- in nizkonapetostnem nivoju, glede na potrebe in situacije pa se vse veckrat uporablja tudi pri novih prikljucitvah uporabnikov na omrežje in/ali pri predelavah nizkonapetostnega omrežja. S pomocjo usposobljenih ekip zaposlenih tako letno pod napetostjo pregledamo skoraj polovico naših transformatorskih postaj. V letu 2023 se jih bo po tej metodi pregledalo skoraj 190. Stremimo k temu, da cim vec vzdrževalnih del opravljamo pod napetostjo, saj nam je namrec najpomembnejše, da naši uporabniki cim manjkrat obcutijo, kako je biti brez elektrike.« • Skupina Elektro Gorenjska je pripravila prednovoletno • Skupina Elektro Gorenjska je podarila donacijo v dobrodelno srecanje poslovnih partnerjev, ki je potekalo vrednosti 8.000 € Zavodu 7 za izvajanje programa v znamenju praznovanja njene 60. obletnice. Neodvisen.si na Gorenjskem v letu 2024. S tem nadaljuje vec kot desetletno podporo aktivnostim • V znak trdnega partnerstva in prijateljstva je programa, ki pomaga pri ozavešcanju mladih o Skupina Elektro Gorenjska ob svoji letošnji 60. obletnici Zaposlitvenemu centru Korak in Zavodu 7 predala pasteh odvisnosti in s tem k razvoju družbe. NOVEMBER Listini trajne odgovornosti, ki sta simbol zahvale in DECEMBER hkrati zaveze za trdno sodelovanje tudi v prihodnje. • Ob poslovni stavbi na Ulici Mirka Vadnova sta •Ob zakljucku leta smo v skladu z našo tradicijo naša poslovna darila in materiale pripravili v sodelovanju z invalidskimi podjetji – z Zaposlitvenim centrom Korak in s tiskarno Birografika Bori. Na ta nacin že vrsto Skupina Elektro Gorenjska in Mestna obcina Kranj let podpiramo organizacije, ki skrbijo za vkljucevanje odprli nov drevored, ki predstavlja skupen korak k ozelenitvi obmocja kranjske obcine, krepitvi splošnega zavedanja o pomenu zelenih površin v urbanem okolju ter trajnostnemu razvoju Kranja. • Gorenjske elektrarne so slavnostno predale svojemu namenu posodobljen energetski objekt hidroelektrarno Standard. družbeno šibkejših skupin v okolje. KREPIMO TRAJNOSTNO PREOBRAZBO MESTA KRANJ ogljicnega odtisa in trajnostnemu razvoju Kranja.« SKUPINA ELEKTRO GORENJSKA JE PROGRAMU NEODVISEN.SI PODELILA 8.000 € FOTO: UROŠ ABRAM USTVARJATI SVETLO PRIHODNOST ZA MLADE GENERACIJE prednovoletnega srecanja poslovne partnerje pozovemo k podpori programa Neodvisen.si in tako naše družbeno odgovorno delovanje širimo tudi na druge. Mladim generacijam namrec želimo pomagati hoditi po poti neodvisnosti. Po koncu poslovnega leta ni bilo pomembnejših poslovnih dogodkov. DR. IVAN ŠMON, MBA PREDSEDNIK UPRAVE 1.2Nagovor predsednika uprave V Elektru Gorenjska vstopamo v novo obdobje z optimizmom, a hkrati tudi z obcutkom velike preudarnosti in odgovornosti – do socloveka, narave, Gorenjske in slovenske energetike. Leto 2023 je bilo za Skupino Elektro Gorenjska prav posebno. Zaokrožili smo šesto desetletje našega delovanja. Številne generacije sodelavk in sodelavcev so našo dosedanjo pot zaznamovali z inovativnostjo, odgovornostjo in s skrbjo. Naši poslovni partnerji, partnerske organizacije, strokovna združenja, dobavitelji, razvojna podjetja, obcine, lokalne skupnosti, mediji, nacionalne inštitucije, regulatorji ter v prvi vrsti naši uporabniki in lastniki so nas skozi desetletja podpirali in usmerjali na naši poti ter nam omogocali, da smo lahko orali ledino in smelo korakali po novih, še neutrjenih poteh. Vsem njim gre zahvala, da ima Gorenjska – dom Skupine Elektro Gorenjska – danes najbolj zanesljivo in robustno elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji. STABILIZACIJA POSLOVANJA Po visokem upadu prihodkov in negativnem poslovanju, ki smo ga beležili v letu 2022 kot posledico Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, se je poslovanje družbe Elektro Gorenjska v letu 2023 ponovno stabiliziralo. V letu 2023 so cisti prihodki od prodaje v družbi znašali 37.160.207 €, kar je za 42 % vec kot v letu 2022, in so bili skoraj v celoti doseženi na domacem trgu. Vse družbe v Skupini Elektro Gorenjska so poslovno leto 2023 zakljucile s pozitivnim izidom. Cisti poslovni izid maticne družbe Elektro Gorenjska je znašal 5.385.572 €, družbe Gorenjske elektrarne 7.185.440 € in GEK Solar 620.832 €. Stabilnost poslovanja potrjuje tudi kristalna plaketa zlate bonitetne odlicnosti 2023, ki smo jo prejeli za našo vecletno financno stabilnost, odlicno poslovno politiko in korektnost poslovnih odnosov. Ponosni smo na pridobljeno priznanje, saj potrjuje našo zavezanost trajnemu poslovanju in biti zanesljiv partner v poslovnem okolju. Pozitivno poslovanje je za nas temeljnega pomena. Elektrodistribucijska podjetja se nahajamo na razvojni tocki preloma. Glede na obstojece trende rasti porabe elektricne energije in strategijo razvoja bomo morali naše naložbene aktivnosti, ki sicer rastejo iz leta v leto, v prihodnosti še dodatno okrepiti. Glede na Nacionalni energetski podnebni nacrt in dejanske potrebe uporabnikov se ocenjuje, da bomo morali v prihodnjih petih letih investicije v omrežje najmanj potrojiti. Zagotavljanje takšnega obsega financnih sredstev predstavlja velik izziv tako za distribucijska podjetja kot za vse ostale deležnike – od države kot zakonodajalca in lastnika, do regulatorja, ki regulira našo dejavnost. V Skupini Elektro Gorenjska stremimo k temu, da zeleni prehod omogocimo v cim vecji meri. Kako uspešni bomo pri tem, bo odvisno tako od virov, ki bodo na voljo za vlaganja v infrastrukturo, kot tudi od naše lastne angažiranosti in prodornosti ter podpore in aktivnega sodelovanja drugih akterjev. Ustvarjanje okolja in razmer, ki elektrodistribucijskih podjetjem omogoca stabilno poslovanje, je zato za nas in za zanesljivo oskrbo Slovenije z elektriko eksistencialnega pomena. KREPITEV INVESTICIJ Investicije Skupine Elektro Gorenjska so v letu 2023 znašale 29,0 mio €, kar je bilo za kar 56 % vec kot v letu 2022. Od tega so investicije družbe Elektro Gorenjska znašale 23,2 mio €. V luci zelenega prehoda v zadnjih letih obcutno krepimo obseg zelenih investicij. V letu 2023 tako kar 16,1 mio € investicij družbe Elektro Gorenjska in 5,6 mio € družbe Gorenjske elektrarne predstavljajo tako imenovane zelene investicije in so v primerjavi z letom 2022 narasle za vec kot 33 %. V letu 2023 je skupna vrednost investicij v VN-omrežje znašala nekaj manj kot 4,9 mio €. Med kljucnimi naložbami velja izpostaviti investicije v RTP 110/20 kV Primskovo, RTP 110/20 kV Zlato polje, dobavo in montažo 110 kV kabelskega sistema RTP Primskovo–RTP Labore ter izvedbo protikorozijske zašcite jeklenih konstrukcij 110 kV DV-stebrov. Skupna vrednost investicij v SN- in NN-omrežje je v letu 2023 znašala 12,4 mio €. Intenzivna gradnja je potekala skozi celotno leto. Kljub težavam z dobavo opreme in daljšim dobavnim rokom smo uspešno realizirali vecino investicij, ki se nanašajo na sanacijo kriticnih predelov omrežja oziroma za zagotavljanje novih prikljucitev in širitev omrežja. Velik delež financnih sredstev smo tudi v letu 2023 namenili izgradnji kabelske kanalizacije, ki smo jo v okviru skupnih gradenj po posameznih obcinah gradili skupaj z ostalimi komunalnimi vodi. Z dušo inovatorja uvajamo nove tehnologije. Išcemo trajnostne zelene rešitve, ker želimo aktivno prispevati k trajnostni preobrazbi sodobne družbe. V letu 2023 smo položili 29 km SN-kablovodov, na novo zgradili 22 TP-jev in opravili vecje rekonstrukcije na 33 transformatorskih postajah. Položili smo 66 km NN­kablovodov, nekaj za potrebe širitev NN-omrežja, vecino tovrstnih investicij pa predstavljajo ojacitve omrežja zaradi prikljucevanja dodatnega odjema (toplotne crpalke) in proizvodnih naprav za samooskrbo. Za investicije v hidroelektrarne smo v letu 2023 porabili 3,0 mio €. Pri tem najvecjo naložbo predstavlja celovita obnova HE Sava, ki bo predvidoma zakljucena konec leta 2024. Investicije so se izvajale tudi na HE Standard in HE Mojstrana. Naložbe v soncne elektrarne so znašale 2,6 mio €. Postavljenih in prikljucenih je bilo šest novih lastnih soncnih elektrarn skupne moci 1.352 kWp. Na sedmih projektih soncnih elektrarn so bila v letu 2023 zakljucena elektro in krovska dela, njihova prikljucitev v omrežje je predvidena v letu 2024. Skupna moc teh elektrarn je 2.708 kWp. V letu 2023 smo bili prica kar trem vecjim vremenskim ujmam, zimskemu žledolomu ter poletnemu vetrolomu in poplavam. Neugodne vremenske razmere so pomemben pecat pustile tudi na delovanju Elektra Gorenjska. A naša zaveza zagotavljati stabilno in zanesljivo oskrbo Gorenjske z elektriko je tudi v najzahtevnejših casih ostala neomajna. Dobršen del, okoli 20 % investicijskih sredstev, je bil tako namenjen odpravi okvar z nadomestno gradnjo kabelskega omrežja. Uredili smo del kablitve in postavitev nadomestne TP v Radovni. Pokablili smo velik del Poljanske doline, kjer je bil daljnovod prakticno odplavljen, in drugod, kjer je bil nadzemni vod v veliki meri poškodovan in so se lastniki zemljišc strinjali z vkopom kablovoda v zemljo. S hitrim, strokovnim in predanim pristopom k reševanju posledic vremenskih ujm smo ponovno dokazali, da smo zanesljiv partner Gorenjski tudi v najtežjih trenutkih. PREDANOST TRAJNI INOVATIVNOSTI Dogodki leta 2023 so nam v opomin, da bo zagotavljanje stabilne oskrbe z elektriko v prihodnje še bolj pomembno in zahtevno. V Skupini Elektro Gorenjska nanje gledamo kot na spodbudo, da išcemo, ustvarjamo in uvajamo nove rešitve, tehnologije in pristope, s katerimi bomo lahko odgovarjali na tovrstne izzive prihodnosti. Pri tem se ucimo od najboljših v Sloveniji in tujini. Z dušo inovatorja uvajamo nove tehnologije. Išcemo trajnostne zelene rešitve, ker želimo aktivno prispevati k trajnostni preobrazbi sodobne družbe. Zato smo aktivni v vec kot 25 razvojnih projektih v Sloveniji in na mednarodni ravni. Verjamem, da bolj ko prihodnost postaja tehnološka, pomembnejši postaja cloveški vidik. Zato smo tudi v letu 2023 veliko pozornosti namenjali razvoju naših sodelavk in sodelavcev, vzpostavitvi agilne kulture in izgradnji prepoznavne in privlacne znamke delodajalca. Ustvarjalce naše prihodnosti vidimo v kompetentnih, zavzetih in ustvarjalnih sodelavcih. Gradimo notranje okolje, ki ga zaznamujeta stabilnost in zanesljivost v organiziranosti ter dinamicnost in hitrost v delovanju. Naša prizadevanja potrjuje tudi certifikat Izjemna organizacija, ki smo ga v letu 2023 prejeli na podlagi odlicnih rezultatov na podrocju zavzetosti zaposlenih. ZAGOTAVLJANJE TRAJNE ENERGIJE Ob vstopu v naše novo desetletje smo jeseni 2023 priceli z oblikovanjem novih strateških smernic našega delovanja za prihodnja leta. Kljucni razlog za prilagoditev strategije je bila v letu 2023 sprejeta odlocitev, da prodamo hcerinsko družbo Gorenjske elektrarne. Hkrati z odlocitvijo glede te prodaje smo pristopili tudi k snovanju nove strategije. V zacetku leta 2024 je nadzorni svet potrdil Strategije trajnostnega razvoja družbe Elektro Gorenjska, d. d., za obdobje 2024 do 2028. Z odprodajo hcerinske družbe se bo Elektro Gorenjska v prihodnje fokusirala izkljucno na svojo osnovno dejavnost – tj. izvajanje gospodarske javne službe distribucijski operater, ki jo izvajamo po pogodbi za ELES. Naša kljucna in osrednja dejavnost bo zagotavljati Gorenjski stabilno in zanesljivo oskrbo z elektriko. Da bomo to dosegli, v središce naše pozornosti postavljamo razvoj in vzdrževanje zanesljivega omrežja. Pri tem bomo velik poudarek namenili digitalizaciji, uvajanju sodobnih tehnologij in inovativnih energetskih rešitev. Svojo pozornost osredotocamo na dve strateški usmeritvi, in sicer zagotavljati trajnostno delovanje Elektra Gorenjska ter razvijati in upravljati trajnosten distribucijski sistem. Gorenjsko bomo v prihodnje najbolje podpirali s tem, kar so naše mocne tocke. Robustnost in zanesljivost našega omrežja sta na najvišji evropski ravni. Na podlagi vec kazalnikov ima Gorenjska najbolj kakovostno in stabilno elektrodistribucijsko omrežje. Imamo mocno hrbtenico, ki zaenkrat z manjšimi odkloni podpira eksplozivno rastoce potrebe Gorenjske. Dajemo vse od sebe, da bomo z novimi vlaganji in naprednimi rešitvami ta temelj ohranjali tudi v prihodnje. Priznavajo nam, da je razvitost naših kljucnih razvojnih podrocij (na primer raziskave, razvoj in inovacije, kadri, sistemi nadzora delovanja, digitalizacija, kibernetska varnost) na izjemno visoki ravni. Za Gorenjsko to pomeni, da ima na dosegu roke zanesljivega in usposobljenega partnerja, ki jo lahko podpira v teh zahtevnih casih energetskega prehoda. Smo mocno vpeti v lokalno okolje. Smo energetsko podjetje, ki povezuje celotno Gorenjsko in njene obcine. Poznamo Gorenjsko. Njeni izzivi in priložnosti so nam domaci. Predvsem pa – za Gorenjsko nam je mar. Nenazadnje vecini od nas predstavlja dom. Zato smo lahko dober sogovornik. Uporabniki nas prepoznavajo kot zanesljive pri izvedbi projektov in reševanju izzivov. Elektrika postaja gonilna sila 21. stoletja. Kdor bo znal izkoristiti ta edinstven trenutek, bo lahko uspešen tudi v prihodnje. Res je, da pot ne bo ravna in brez izzivov. Potrebnih bo veliko vlaganj – tako v infrastrukturo in tehnicne rešitve kot tudi v znanje in inovativnost. V Elektru Gorenjska v to novo obdobje vstopamo z optimizmom, a hkrati tudi z obcutkom velike preudarnosti in odgovornosti – do socloveka, narave, Gorenjske in slovenske energetike. Naš posluh za potrebe naših deležnikov tako z leti ne plahni, pac pa se krepi. Z razlicnimi inovacijami, novimi pristopi, drugacnim nacinom razmišljanja in naprednimi rešitvami želimo pospešeno prilagajati sposobnost našega omrežja za prihodnje potrebe. Pri tem želimo biti prodorni, pogumni in agilni. Verjamemo, da bo prihodnost na strani tistih, ki bodo znali in si upali hoditi po tej novi poti. Izkušnje šestih desetletij so dokaz, da smo Elektro Gorenjska lahko med njimi. Predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA 1.3O Skupini Elektro Gorenjska Gorenjski zagotavljati stalno in stabilno oskrbo z elektricno energijo je naša prva skrb. Skrbeti za njen razvoj, ustvarjati priložnosti za talente in imeti posluh za socloveka je naša srcna odgovornost. Z dušo inovatorja prispevati k trajnostni preobrazbi sodobne družbe je nevidna sila, ki usmerja naš korak. Smo Skupina Elektro Gorenjska. 1.3.1Naši poslanstvo, vizija in vrednote POSLANSTVO PO VI ZAGO SLAN TAV STVO JA LJAMO TRAJ NO ENER GIJO VIZIJA JARazpolagamo s pravo in stabilno strukturo zaposlenih, tako po številu kot kompetencah. Kazalci našega trajnostnega razvoja in sodelovanja z deležniki se nenehno izboljšujejo. Ob visokih stopnji investiranja smo ohranili financno stabilnost, primerno donosnost in varnost na vseh podrocjih. ZISmo fasilitator trga storitev prožnosti po zgledu najboljših evropskih distributerjev. 100 % naših uporabnikov je prikljucenih na sistem in deležnih kakovostnih storitev. Pokablenost omrežja je optimalna in predstavlja v povprecju vec kot 85 % našega omrežja, kar omogoca veliko odpornost na klimatske spremembe. Pri svojem delu smo procesno in projektno ucinkoviti in uspešni. VINa temelju vrhunskih in odlicno organiziranih kadrov ucinkovito razvijamo in upravljamo sodoben trajnosten distribucijski sistem. Po kakovosti oskrbe z vidika neprekinjenosti napajanja se uvršcamo med prvih 10 % evropskih elektrodistributerjev. Z intenzivno uporabo sodobnih omrežnih tehnologij in preudarnih investicij v celoti podpiramo cilje trajnostnega prehoda v skladu z Razvojnim nacrtom distribucijskega sistema. ELEKTRO GORENJSKA LETA 2028 Smo osrednji akter v deležniškem soustvarjanju trajnostne prihodnosti v regiji Gorenjska. VREDNOTE VR ODGOVORNOST PREVZEMAMO ODGOVORNOST. ED TRAJNA INOVATIVNOST SMO INOVATIVNI IN IŠCEMO TRAJNOSTNE ZELENE REŠITVE. NO ODPRTOST STRANKAM VZBUJAMO ZAUPANJE IN SKRBIMO ZA DOBRE ODNOSE. TE 1.3.2Naše delovanje Družbe v Skupini Elektro Gorenjska izvajajo tri glavne dejavnosti: • dejavnost distribucije, ki je regulirana dejavnost v skladu s pogodbo z DO, • dejavnost proizvodnje elektricne energije in • ostale dejavnosti (tržne storitve). Osnovna dejavnost družbe Elektro Gorenjska je zagotavljanje distribucije elektricne energije koncnim uporabnikom. Gre za regulirano dejavnost, ki jo izvajamo v okviru pogodbe z družbo ELES, ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Vrsto let smo prisotni na trgu storitev s podrocja energetskih dejavnosti, na segmentu gradenj, inženiringa in opravljanja drugih storitev za trg. Ukvarjamo se tudi z vzdrževanjem, izvajamo dejavnosti s podrocja raziskav in razvoja ter projektiranja, delujemo na projektih ucinkovite rabe elektricne energije in energetskega managementa. Hcerinska družba Gorenjske elektrarne proizvaja elektricno energijo v hidroelektrarnah, v malih fotonapetostnih elektrarnah (MFE) ter v napravah za soproizvodnjo toplote in elektricne energije z visokim izkoristkom (SPTE). Že vrsto let je dejavna na podrocju ucinkovite rabe elektricne energije in energetskega managementa. GEK Solar je bila kot odvisna družba Gorenjskih elektrarn ustanovljena leta 2023. Izvaja aktivnosti inženiringa na podrocju soncnih elektrarn, ki vkljucuje gradnjo objektov oskrbe infrastrukture za elektriko in telekomunikacijo kot tudi gradnjo elektrarn. Skupino Elektro Gorenjska sestavlja še pridružena družba Soenergetika, ki v verigi oskrbe z elektricno energijo deluje na segmentu tržnih dejavnosti. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja elektricne in toplotne energije v kogeneracijskih napravah. ZAGOTAVLJAMO ZANESLJIVO OSKRBO Z ELEKTRICNO ENERGIJO Dejavnost distribucije obsega storitve gospodarske javne službe distribucijski operater, ki jih družba Elektro Gorenjska po pogodbi izvaja za distribucijskega operaterja ELES, in vkljucuje: • vzdrževanje primarne elektroenergetske infrastrukture (EEI), • organiziranje in izvajanje dežurne službe, • vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, • nacrtovanje razvoja omrežja, • pripravo in vodenje investicij v EEI, • spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe z elektricno energijo, • izvajanje merjenja elektricne energije, • izvajanje storitev dostopa in drugih storitev za uporabnika, • prikljucevanje uporabnikov, • zagotavljanje podatkov za pokrivanje izgub elektricne energije v distribucijskem omrežju in oskrbe ELES, • druge storitve za uporabnike. PROIZVAJAMO ZELENO ENERGIJO Dejavnost proizvodnje elektricne energije obsega: • proizvodnjo v hidroelektrarnah, • proizvodnjo v soncnih ali fotovoltaicnih elektrarnah ter • proizvodnjo energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. SMO STROKOVNI PARTNERJI V ENERGETSKIH PROJEKTIH Ostale dejavnosti, ki se izvajajo tako za regulirano dejavnost kot za trg, obsegajo: • izvajanje investicij in vzdrževanja, • raziskave in razvoj, • projektiranje, • projekte ucinkovite rabe elektricne energije in energetski management ter • inženiring. GORENJSKA JE NAŠ DOM Glavno obmocje poslovanja Skupine Elektro Gorenjska je severozahodni del Slovenije – obmocje Gorenjske. 1.4Temeljni podatki 1.4.1Naša struktura Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoca družba Elektro Gorenjska in njena odvisna družba Gorenjske elektrarne, ki je v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska. Skupina kot povezane osebe vkljucuje še družbi GEK Solar, ki je v 100-odstotni lasti družbe Gorenjske elektrarne, in Soenergetika, v kateri imajo Gorenjske elektrarne 25 % lastniški delež. Družba Gorenjske elektrarne je tudi 20 % lastnik družbe Alfi Sol 2. Racunovodski izkazi Skupine vkljucujejo izkaze maticne družbe Elektro Gorenjska ter izkaze odvisnih družb in dobicek pridružene družbe. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi manjšega obsega poslovanja ne vkljucujemo. Nobena družba Skupine Elektro Gorenjska nima podružnic. OBVLADUJOCA DRUŽBA ODVISNA DRUŽBA - 100 % Družba Elektro Gorenjska identificira povezane osebe na podlagi dolocb Mednarodnih standardov racunovodskega porocanja, predvsem MRS 24 in MRS 28, Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami) ter Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06 s spremembami). Elektro Gorenjska v nobeni drugi družbi, razen že navedenih, nima neposredno ali posredno v lasti najmanj 20 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru. Prav tako družba ne obvladuje druge družbe na podlagi pogodbe na nacin, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, oziroma nima pomembnega vpliva na nobeno izmed drugih družb. V letu 2023 je prišlo do spremembe v sestavi Skupine Elektro Gorenjska. Družba Gorenjske elektrarne je 13. 2. 2023 ustanovila družbo GEK Solar, v kateri ima 100 % lastniški delež. Poleg tega je bila s 1. 3. 2023 izvedena pripojitev družbe GEK Vzdrževanje, ki je bila prav tako v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne, k družbi Gorenjske elektrarne. Obracunski datum pripojitve je bil 31. 12. 2022. ODVISNA DRUŽBA - 100 % PRIDRUŽENA DRUŽBA - 25 % SOENERGETIKA Direktor: Aleš Ažman, MBA Celotni prihodki 2023: 2.308.158 € Cisti poslovni izid 2023: 177.573 € Osnovni kapital 31. 12. 2023: 1.020.000 € ORGANIZACIJSKA SHEMA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA 1.4.1.1Naša organiziranost Uprava družbe Elektro Gorenjska ima enega clana, to je predsednik uprave, ki ga imenuje nadzorni svet družbe. Mandat predsednika uprave traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Družbo vodi dr. Ivan Šmon, MBA. V skladu s statutom ima pooblastila vezana na organizacijo in vodenje družbe. Na podlagi zakona, statuta in poslovnika o delu nadzornega sveta najmanj štirikrat letno poglobljeno seznanja nadzorni svet o poteku poslovanja in stanju družbe. Posamezen sektor, ki ga vodi direktor oziroma direktorica sektorja, je sestavljen iz vec služb. Upravi neposredno porocajo Projektna in inovacijska pisarna ter Služba za notranjo revizijo. Sektor Omrežje obvladuje naloge gospodarske javne službe distribucijski operater, ki jih Elektro Gorenjska po pogodbi opravlja za družbo ELES. Sektor Inženiring opravlja storitve za Sektor Omrežje in ostale družbe v Skupini Elektro Gorenjska v segmentu, ki se nanaša na tržne storitve. Sektor Korporativne storitve opravlja splošne in financne storitve, storitve s podrocja varstva in zdravja pri delu ter avtoparka za vse ostale sektorje in družbe v Skupini. Sektor Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na ravni celotne Skupine Elektro Gorenjska opravlja storitve s podrocja IKT. ORGANIZACIJSKA SHEMA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA 1.4.1.2Naša lastniška sestava in osnovni kapital Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska je na dan Družba nima odobrenega kapitala. Z delnicami družbe Elektro 31. 12. 2023 znašal 104.136.615,00 €. Razdeljen je na Gorenjska se v letu 2023 ni trgovalo na organiziranem trgu. 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka EGKG). Vse delnice so delnice enega razreda. Na dan 31. 12. 2023 je bilo 96,42 % delnic družbe v lasti Republike Slovenije in pravnih oseb, ki predstavljajo 20,44 % vseh delnicarjev. 270 260 250 240 230 220 210 200 GIBANJE ŠTEVILA DELNICARJEV DRUŽBE ELEKTRA GORENJSKA OD 31. 12. 2019 DO 31. 12. 2023 LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA NA DAN 31. 12. 2023 (V %) Republika Slovenija Ostali delnicarji - pravne osebe Ostali delnicarji - fizicne osebe Financne družbe Kapitalska družba, d. d. SDH, d. d. Kapitalska družba, d. d. - PPS Investicijske družbe Udeleženci interne razdelitve KAD d. d. - REG - neglasovalne 79,48 7,60 3,51 4,03 2,50 1,51 1,00 0,29 Najvecji delnicar družbe Elektro Gorenjska je bila na dan 0,07 31. 12. 2023 Republika Slovenija z 79,48 % lastniškim deležem. 0,01 Sledila sta ji Kapitalska družba z 2,50 % deležem in Bau 1, d. o. o., z 1,94 % deležem. 1.5Strategija trajnostnega razvoja Skupine Elektro Gorenjska Zavezani smo trajnostnemu strateškemu razvoju. Zato uravnoteženo naslavljamo ljudi, naravo in poslovne prodornosti (ESG) z upoštevanjem Evropskih standardov o trajnostnem porocanju (ESRS). A naša zavezanost trajnosti se izkazuje tudi skozi vsakodnevno operativno odlicnost, ki zagotavlja stabilnost oskrbe z elektricno energijo. Zavedamo se naše odgovornosti, zato nadaljujemo in nadgrajujemo zgodbo našega trajanja – stalne, stabilne, vsakodnevne in dolgorocne ter odgovorne prisotnosti za okolje in ljudi. TRAJANJE predstavlja globok smisel našega obstoja in delovanja. TRAJANJE TRAJANJE 1.5.1Naš poslovni model Naš poslovni model je utemeljen na našem poslanstvu. Izvajamo javno gospodarsko službo distribucije elektricne energije na obmocju Gorenjske. Zavzemamo se za dostopnost, kakovost in cenovno sprejemljivost storitev za vse prebivalce. Naše osrednje sposobnosti predstavljajo trden temelj našega delovanja. So osrednji gradnik naših kljucnih prednosti, ki nas delajo edinstvene in drugacne od drugih. Omogocajo nam ustvarjanje naše ponudbe vrednosti (koristi) za uporabnike, ki je zanesljiva in z vidika uporabniške izkušnje vrhunska in trajna podpora konkurencnim prednostim podjetij ter kakovosti življenja v gospodinjstvih. NAŠE OSREDNJE SPOSOBNOSTI: 1. znanje o energiji /energetiki (tradicija), 2. želja po razvoju, ambicioznost, preudarnost, 3. urejenost poslovanja /procesov in 4. pripadnost zaposlenih. NAŠE KLJUCNE PREDNOSTI: 1. trajnostnost omrežja na najvišji evropski ravni, 2. razvitost kljucnih razvojnih podrocij, kot so raziskave, razvoj in inovacije, kadri, sistemi nadzora delovanja, digitalizacija, kibernetska varnost, 3. vpetost v lokalno okolje, 4. ugled in zaupanje v našo blagovno znamko, še posebej na Gorenjskem, in 5. zanesljivost pri izvedbi projektov in reševanju izzivov uporabnikov. Posebnost našega poslovnega modela je v tem, da vecino prihodkov ustvarimo z gospodarsko javno službo, zato je pogoj za dolgorocno stabilno in uspešno poslovanje družbe ob primerni regulaciji cene (omrežnine) trajno zagotavljanje predpisane kakovosti oskrbe z elektricno energijo. Zavedamo se, da sta gospodarnost in primerna donosnost kljucni za kakovost našega delovanja, še posebej v casu hitrih investicij in tehnološkega razvoja. NAŠI KLJUCNI STRATEŠKI USMERITVI (V NADALJEVANJU SU) DO LETA 2028 STA: • SU1: Trajnostno delovanje • SU2: Razvoj in upravljanje trajnostnega distribucijskega sistema V okviru SU1 (Trajnostno delovanje) zasledujemo sledece cilje: • izpolnjevanje Razvojnega nacrta distribucijskega sistema; • zagotovitev zadostnih financnih virov in ustrezni regulatorni okvir za izvedbo Razvojnega nacrta distribucijskega sistema; • doseganje visoke ravni strateške inovativnosti za podporo razvoju distribucijskega sistema; • udejanjanje trajnostnega razvoja v skladu s standardi ESRS; • zagotovitev zadostnega števila kompetentnih in zavzetih zaposlenih na vseh ravneh; • krepitev agilne kulture in vkljucujocega vodenja; • doseganje financne stabilnosti in optimalne donosnosti. V okviru SU2 (Razvoj in upravljanje trajnostnega distribucijskega sistema) zasledujemo naslednje cilje: • zagotavljanje trajnostnega distribucijskega sistema; • povecanje zadovoljstva uporabnikov in kljucnih poslovnih partnerjev v verigi vrednosti; • izvajanje kakovostnega in ucinkovitega projektnega vodenja; • povecanje stroškovne ucinkovitosti in vitkosti procesne organiziranosti. DELEŽNIŠKA MAPA Prizadevamo si za skrbne in poštene odnose z našimi deležniki. Zavedamo se svoje odgovornosti do družbenega in naravnega okolja, v katerem delujemo. Odgovornost uresnicujemo z gradnjo transparentne in vkljucujoce komunikacije. Ob nacrtovanju in umešcanju elektroenergetskih naprav v okolje ter ob izgradnji in obratovanju elektroenergetskega omrežja se trudimo prisluhniti razlicnim interesom lokalnih skupnosti. S svojim delovanjem ustvarjamo koristi za deležnike in se zavedamo vrednosti, ki jih ustvarjajo deležniki za družbe v Skupini Elektro Gorenjska. Kljucni kazalniki ustvarjanja vrednosti za deležniške skupine se med drugim nanašajo na proizvedeno in distribuirano elektricno energijo, na stabilnost in kakovost oskrbe, na varno in stimulativno delovno okolje za zaposlene, na doseganje dividendne donosnosti in sponzorska ter donatorska sredstva, ki jih namenjamo lokalnim skupnostim. 1.5.2Matrika dvojne pomembnosti “Dvojna pomembnost” predstavlja koncept, ki zajema upoštevanje tako financnih kot okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov (ESG) pri porocanju o trajnosti. V okviru ESRS (Ekosistemskega strokovnega referencnega sistema) dvojna pomembnost poudarja pomembnost ocenjevanja vpliva trajnostnih vprašanj na financno uspešnost podjetja (financna pomembnost) kot tudi vpliva dejavnosti podjetja na širše gospodarstvo, okolje in družbo (ESG pomembnost). MATRIKA (OCENA) DVOJNE POMEMBNOSTI PO TEMAH ESRS Ta pristop priznava, da trajnostna vprašanja lahko pomembno vplivajo na dolgorocno uspešnost podjetja, medtem ko podjetja lahko pomembno vplivajo na širši trajnostni prostor. Z upoštevanjem obeh vidikov pomembnosti se podjetja spodbuja, da trajnostne vidike vkljucijo v svoje osnovne poslovne strategije in postopke odlocanja. V Matriko dvojne pomembnosti po temah ESG smo iz nabora približno 90 tem ESG zapisali le tiste, ki so za nas in naše deležnike pomembne in jih bomo akcijsko naslavljali strateško in/ali operativno ter o njih porocali. Ocenjevali smo z uporabo metode delphi ob sodelovanju notranjih strokovnjakov, ki so svoja mnenja iterativno utemeljevali na osnovi obstojecih analiz deležnikov in na osnovi našega dinamicnega pristopa k razvoju empatije do njih. POMEMBNOST ZA POSLOVNO USPEŠNOST PODJETJA Matrika dvojne pomembnosti po ESRS analizira pomembnost vpliva v dveh smereh, upoštevajoc ESRS (European Sustainability Reporting Standards). Za razvoj naše trajnostne strategije je pomemben izbor kljucnih tem, na osnovi katerih oblikujemo strateške (in operativne) cilje, kazalnike in aktivnosti v sodelovanju z deležniki. Zelo velik vpliv STANDARDI: ESRS 1 – splošni pogoji: gre za splošna nacela, ki se uporabljajo pri porocanju v skladu z ESRS, standard ne doloca posebnih zahtev glede razkritja; ESRS 2 – splošna razkritja: doloca bistvene informacije, ki jih je treba razkriti ne glede na podrocje, standard je obvezen za vsa podjetja, ki morajo porocati o trajnosti; ESRS E1 – podnebje; ESRS E2 – onesnaženje; ESRS E3 – vodni in morski viri; ESRS E4 – biotska raznovrstnost in ekosistemi; ESRS E5 – uporaba virov in krožno gospodarstvo; ESRS S1 – lastna delovna sila; ESRS S2 – delavci v celotni verigi; ESRS S3 – skupnosti, na katere podjetje vpliva; ESRS S4 – potrošniki in koncni uporabniki; ESRS G1 – poslovno ravnanje. POMEN STANDARDA ZA DELEŽNIKE 9 1 4 1 0 2 5 6 3 8 7 Srednje velik vpliv POMEN STANDARDA ZA PODJETJE Zelo velik vpliv 1.5.3Strateški izzivi in strateški cilji S strategijo za obdobje 2024–2028 bomo nadaljevali in nadgrajevali zacrtano smer razvoja našega poslovanja. Nadaljevali bomo našo zgodbo trajnosti v spremenjenih regulatornih okolišcinah, sooceni z izzivi tehnološkega napredka in zelenega prehoda. TRA Optimalni odnosi z lokalnimi Kompetentni zaposleni skupnostmi in z vsemi na vseh ravneh (primerno interesnimi skupinami znanje, vešcine, stališca, (uravnoteženost med cilji vrednote posameznikov) Agilna kultura (primerna trajnostnega razvoja: ljudje, organizacijska stabilnost Energetske storitve narava, donosnost) in hkrati dinamicnost) in prožnosti po zgledu Zadostni financni vkljucevalno vodenje najboljših v EU viri za izvedbo nacionalnega Zadostno število kadrov za nacrta razvoja izvedbo strategije distribucijskega sistema Novi partnerski Zavzeti in ustvarjalni LJUDJE poslovni modeli zaposleni (npr. »multi-utility«, RAZVOJ KADROV IN »sector coupling«) AGILNE ORGANIZACIJSKE KULTURE JN Optimalna donosnost RAZVOJ RAZVOJ ODPRTEGA IN VITKEGA SISTEMA RAZISKAV, RAZVOJA Strateška vkljucenost v RRI projekte IN INOVIRANJA Stroškovna ucinkovitost (pokrivanje vseh treh NA RAVNI in vitka organiziranost ravni inoviranja H1, SKUPINE ELEKTRO H2 in H3) GORENJSKA Kakovostno in ucinkovito projektno vodenje na ravni Skupine Elektro Gorenjska Razvoj novih produktov Zadovoljstvo oz. storitev, poslovnih uporabnikov in kljucnih modelov za vse tri poslovnih partnerjev v dejavnosti Skupine verigi vrednosti Elektro Gorenjska SHEMA POSLOVNEGA MODELA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA TRA Nadaljujemo svojo pot v spreminjajocih se regulatornih V praksi uresnicujemo naše vrednote in odgovorno izvajamo okolišcinah. Pri tem posebno pozornost namenjamo strategijo, operativne nacrte in projekte. Za distributerje elektricne ustvarjanju pogojev za razvoj sodobnega, trajnostnega energije je v dobi digitalizacije kljucnega pomena razvijati pametna elektrodistribucijskega omrežja. omrežja, ki omogocajo izboljšano upravljanje porabe, hitrejše JN odpravljanje napak in optimizacijo delovanja. Uporaba tehnologij, Srecujemo se z izzivi, ki jih prinaša pospešen zeleni prehod, kot so podatkovne baze, umetna inteligenca in internet stvari, obsežne tehnološke spremembe in nujnost povecanja prinaša vecjo ucinkovitost, zanesljivost in odpornost sistema. investicij v skladu z Razvojnim nacrtom distribucijskega sistema. V skladu z globalnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehodom na obnovljive vire energije aktivno Prevzemamo vlogo facilitatorja na trgu storitev prožnosti in sodelujemo pri širšem energetskem povezovanju, ne le pri integraciji se odzivamo na spremenjena družbena pricakovanja (ESG). proizvodnih naprav v distribucijski sistem. To zahteva ucinkovito Zavzeto in proaktivno sprejemamo soodgovornost v celotni upravljanje z nihanji v proizvodnji, vkljucno z izrabo baterijskih verigi vrednosti, tako znotraj podjetja kot tudi v širšem sistemov in pametnih omrežnih tehnologij. Pri nacrtovanju in deležniškem okolju, v skladu z zahtevami standardov ESRS. delovanju distribucijskega sistema moramo upoštevati tudi naravne katastrofe ter preprecevati in obvladovati njihove posledice. Procese Za uspešno premagovanje teh izzivov se osredotocamo izboljšujemo tako z vidika zunanjih kot notranjih uporabnikov. na pridobivanje, razvoj in zadrževanje najboljših kadrov. Oblikovanje kulture podjetja v smeri agilnosti, vkljucevanja, medsebojnega sodelovanja, prevzemanja odgovornosti, spodbujanja inovativnosti in zavezanosti k doseganju (ESG) ciljev je za nas kljucnega pomena. 50 1.5.4Strateški projekti ZA Kot kljucne za dosego ciljev smo prepoznali naslednje strateške projekte: • Pozicioniranje Elektra Gorenjska kot vodilnega centra za sodobne energetske rešitve na Gorenjskem in v Sloveniji Namen projekta je vzpostaviti sodobno inovacijsko infrastrukturo, ki vkljucuje tudi ureditev primernih prostorov. V teku je vzpostavitev inovacijskega centra z delovnim nazivom ŠPAIZA. Ambicija projekta je, da se pozicioniramo kot osrednja inovacijska entiteta na podrocju energetike v regiji in širše. Namenski cilj je zagotoviti lažje pridobivanje in razvoj kadra, razvoj naših znanj in omogocanje dodatnih prihodkov. Koncni cilj projekta je vzpostavitev visokoinovativnega energetskega poligona za raziskovalne, razvojne in evropske projekte, vzpostaviti “izložbeno okno” sodobnih energetskih produktov in storitev, ki jih ponujamo, vzpostaviti živi laboratorij (tako imenovani koncept “living lab”) ter vzpostaviti zagonsko (tako imenovano “start-up”) kulturo znotraj podjetja. • Strategija zmanjševanja ogljicnega odtisa Namen projekta je nacrtno preprecevanje in zmanjševanje negativnih vplivov naše dejavnosti na okolje in življenjski prostor (ogljicni odtis) ter zadostitev regulativi in pricakovanjem ESG. Koncni cilj projekta je pripraviti nacrt z ukrepi in cilji s kazalniki za vecletno zmanjševanje ogljicnega odtisa na ravni družbe. Celotne verige vrednosti v odnosu do dobaviteljev in uporabnikov v tej fazi neposredno še ne naslavljamo. GO • Vzpostavitev procesa agilnega delovanja TA Namen projekta je vzpostaviti tesnejše sodelovanje med posameznimi procesi, službami, sektorji in družbami z namenom, da agilno delovanje postane osrednji nacin našega vedenja. Koncni VLJA cilj projekta je poenotenje in združevanje strokovnih in poslovnih kompetenc znotraj podjetja z namenom ustvarjanja osrednje agilne skupine kadrov za razvoj trajne strategije poslovanja. Pri tem so kljucnega pomena vzpostavitev procesov koordiniranja in realizacije strateških aktivnosti, njihovo umešcanje v organizacijo, digitalizacija procesov za boljše deljenje informacij in vzpostavitev monitoringa celotnega procesa. • Priprava celovitega sistema (metodologije) upravljanja sredstev skozi celotno življenjsko obdobje NO TRAJprogramskih orodij, vkljucujoc “open source” orodja in strategijo morebitnega implementiranja le-teh. Koncni cilj projekta je vzpostavitev pogojev za razvoj celovitega sistema upravljanja s sredstvi, ki vkljucujejo tehnološke vsebine, kot so internet stvari (tako imenovani IoT), podatkovno analitiko velepodatkov, umetno inteligenco, obogateno in virtualno resnicnost in podobno. MOnacrtovanja in napredne podatkovne analitike za upravljanje omrežja ter definiranje informacijskih orodij za podporo temu procesu. Nasloviti je treba ustrezno obvladovanje OT-tehnologij ter nakazati razvoj in umestitev sistemov, ki bodo implementirani v prihodnje. Nasloviti je treba podrocje napredne analitike, diagnostike in razvoja tehnicnih specifikacij prihodnjih produktov. Upravljati je treba s podrocjem in z možnostmi uporabe razlicnih Namen projekta je tehnicno, vsebinsko in financno bolj celostno obvladovanje upravljanja s sredstvi, kar je prepoznano kot osrednji proces v našem poslovanju. Namen je tudi vzpostavitev koordiniranega sistema oziroma metodologije razvoja, raziskav, ENER GIJO 51 2.Okoljski vidiki V sodobnem casu, ko se soocamo z narašcajocimi izzivi podnebnih sprememb in izcrpavanja naravnih virov, je trajnostno poslovanje postalo eno od kljucnih vodil delovanja tudi v poslovnem okolju. Narava nas glasno poziva k prijaznejšemu in odgovornejšemu odnosu do nje. V desetletjih, ki so pred nami, bodo lahko uspešna le tista podjetja, ki bodo želela najboljše ne zgolj sebi, ampak tudi drugim – naravi, ljudem, družbi. Ta nacin razmišljanja, ki se skriva v besedi »trajnost«, nam v Skupini Elektro Gorenjska ni tuj. Predano si prizadevamo zmanjševati naš ogljicni odtis tako v operativnih procesih kot tudi v celotni dobavni verigi. Uvajamo ukrepe za energetsko ucinkovitost, uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Sledimo smernicam trajnostnega razvoja in nenehno išcemo nove nacine za zmanjšanje našega vpliva na podnebne spremembe. Pri poslovanju se zavedamo pomena varovanja naravnih virov, kot so voda, zrak in tla. Izvajamo ukrepe za racionalno upravljanje z viri in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Prizadevamo si zmanjševati kolicine proizvedenih odpadkov. Sledimo nacelom krožnega gospodarstva, spodbujamo loceno zbiranje odpadkov, njihovo recikliranje in ponovno uporabo. Zmanjšujemo uporabo embalaže in išcemo njihova nadomestila, ki so manj obremenjujoca za okolje. Aktivno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, dobavitelji, partnerji in organizacijami pri projektih, ki prispevajo k ohranjanju cistega naravnega okolja za prihodnje generacije. Vsako dejanje šteje. Verjamemo, da lahko s skupnimi prizadevanji prispevamo k ustvarjanju bolj trajnostnega sveta za vse. 2.1Naše smernice odgovornega ravnanja z okoljem Naš Sistem ravnanja z okoljem (SRO) zagotavlja, da pri izvajanju naše dejavnosti delujemo v skladu z zahtevami okoljske zakonodaje in obvladujemo vse okoljske vidike, ki se pojavljajo v naših procesih delovanja. Odgovornost do okolja in odgovorno ravnanje z njim sta dva od kljucnih gradnikov naše strategije. Temeljita na sprejeti okoljski politiki in smernicah trajnostnega razvoja. Napredek na tem podrocju redno spremljamo s pomocjo merljivih okoljskih kazalnikov. Naše kljucne usmeritve na podrocju varovanja okolja so skladne s priporocili ISO 14001:2015. Odražajo se v merljivih rezultatih, ki so: • zastavljanje okolju prijaznih strateških in izvedbenih ciljev, ki so uravnoteženi s posebnostmi našega poslovanja in razvoja, • nacrtno preprecevanje in zmanjševanje vplivov dejavnosti na okolje in življenjski prostor, • nenehno izboljševanje zašcite okolja, • redno spremljanje rabe virov, zlasti porabe energije, in posledicno stroškov, • prenos najboljših lastnih in drugih okoljskih dobrih praks na družbe v okviru Skupine Elektro Gorenjska, • spremljanje in izpolnjevanje zahtev slovenskega in evropskega pravnega reda ter • izpolnjevanje normativnih in eticnih okoljskih zavez, ki presegajo zakonodajne okvire. Naš sistem ravnanja z okoljem obsega 14 aktivnosti. Najpomembnejše med njimi so: • sodelovanje z zunanjimi institucijami in zainteresiranimi deležniki, • oblikovanje okoljske politike in obsega delovanja, • prepoznavanje okoljskih vidikov delovanja, • ocenjevanje okoljskih vidikov, • dolocitev ukrepov in možnosti za izboljšavo SRO, • spremljanje okoljskih programov in ciljev SRO, • spremljanje in porocanje o stanju delovanja sistema (v okviru sej Sveta za ravnanje z okoljem), • upravljanje okoljskih izrednih razmer, • izvajanje notranjih in zunanjih presoj, • priprava porocil in • porocanje o okoljskih vidikih za vodstveni pregled. V letu 2023 smo nadaljevali z aktivnostmi, ki pomembno prispevajo k celostnemu zmanjševanju vplivov elektrodistribucijske dejavnosti na naravno okolje. Prepoznanih imamo 16 okoljskih vidikov, ki jih na podlagi vsakoletnega ocenjevanja poskušamo cim bolje obvladovati. Odražajo se v merljivih rezultatih, ki jih spremljamo s 13 okoljskimi kazalniki. Od tega se po dva nanašata na elektromagnetna sevanja in emisije, trije na odpadke, štiri na energente, po eden pa na hrup in tla. OD Redno spremljamo okoljsko zakonodajo in svoje delovanje prilagajamo regulatornim zahtevam. Vse aktualne spremembe, ki zadevajo naše podrocje delovanja, sproti vnašamo v naše izvajalske procese. GO V letu 2023 smo tako posodobili naša navodila, vezana na izlive, in sicer Navodilo o ravnanju v primeru okoljske nezgode izliv kisline iz akumulatorja, Navodilo o ravnanju v primeru okoljske nezgode izliv olja in goriva, Navodilo o ravnanju v primeru okoljske nezgode SF6 in krovno navodilo za ukrepanje v primeru okoljskih nezgod. Posodobljena so bila tudi Navodila o obvladovanju okoljskih vidikov. Prve ocene tveganj bodo v prvem kvartalu leta 2024 že izvedene po novih navodilih. V Skupini Elektro Gorenjska gradimo distribucijsko omrežje in energetske objekte, ki v najvecji možni meri upoštevajo okoljske standarde in sprejete smernice na poti k nizkoogljicni družbi. Skladno s podnebnimi spremembami krepimo delež gradnje omrežja pod zemljo ter tako zmanjšujemo vplive podnebnega segrevanja in izrednih vremenskih razmer na naše omrežje. V okviru naše energetske infrastrukture uporabljamo najnovejše tehnologije, tako z vidika delovanja kot varovanja okolja in z minimalnimi tveganji za nastanek okoljskih nesrec. SVET ZA RAVNANJE Z OKOLJEM VOR Za izvajanje ustrezne okoljske politike skrbi naš Svet za ravnanje z okoljem. Vodi ga skrbnik, clani pa skrbijo za obvladovanje posameznih okoljskih vidikov in izvedbo ciljev okoljskih programov. Prednostni cilji Sveta za ravnanje z okoljem so: • preprecevanje onesnaženja okolja na lokacijah, kjer se nahajajo naši elektroenergetski objekti in dela v njihovi povezavi (na primer izlivi nevarnih olj); • nadzor posameznih vplivov z izvajanjem meritev in s tem upoštevanje vrednosti hrupa, sevanja in svetlobnega onesnaženja; • gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi viri; • loceno zbiranje in recikliranje odpadkov ter s tem zmanjšanje kolicine preostalih odstranjenih odpadkov in • stalno izobraževanje zaposlenih. Z doslednim izvajanjem nalog in programov želimo dolgorocno prepreciti oziroma omejiti naš vpliv na naravno okolje, se ustrezno odzivati na zahteve poslovnih partnerjev, lastnikov in zainteresiranih javnosti ter posledicno poskrbeti za trajnostni razvoj družbe. 56 2.2Razkritje bistvenih informacij o ravnanju z okoljem Skupine Elektro Gorenjska v letu 2023 Skladnost delovanja z energetsko-podnebnimi cilji Evropske unije in odgovorno ravnanje z okoljem predstavljata temeljni naceli delovanja družb v Skupini Elektro Gorenjska v odnosu do podnebnih sprememb. 2.2.1Naša strategija zmanjševanja ogljicnega odtisa Naš pristop k zmanjševanju ogljicnega odtisa je strateški in sistematicen. Metodologija za izracun ogljicnega odtisa Skupine Elektro Gorenjska je skrbno oblikovana. Njena glavna cilja sta: • zagotoviti natancen in mednarodno primerljiv podatek o ogljicnem odtisu Skupine, ki je skladen z naceli Protokola za toplogredne pline (“Greenhouse Gas Protocol and Corporate Accounting and Reporting Standard”, v nadaljevanju: protokol GHG) ter • omogociti ucinkovito in celovito merjenje, upravljanje in porocanje o našem ogljicnem odtisu. V izracun ogljicnega odtisa Skupine Elektro Gorenjska so zajete vse družbe, v katerih ima krovna družba Elektro Gorenjska vec kot 50-odstotni lastniški delež. Operativne meje so dolocene v skladu s pravili protokola GHG, kar zagotavlja konsistentnost vkljucenih obsegov emisij. Neposredne emisije izracunavamo na podlagi porabe goriv iz virov, ki so v naši lasti ali pod našim nadzorom. V skladu z razpoložljivimi emisijskimi faktorji porocamo o emisijah CO2, CH4, N2O in CO2 ekvivalentov. V obseg 1 so vkljucene: • neposredne emisije zaradi porabe fosilnih goriv, • poraba goriv za ogrevanje in pripravo tople vode, • poraba goriv za lastno proizvodnjo elektricne energije in toplote (ce družba porabi 100 % proizvedene elektricne energije in toplote), • emisije zaradi rabe plinov z visokim toplogrednim ucinkom (»fugitive emissions«) in • uporaba hladilnih plinov. V obseg 2 so vkljucene posredne emisije energentov, ki izvirajo iz porabe elektricne in toplotne energije, ki jih pridobimo od zunanjih družb, povezanih družb ali iz lastne proizvodnje, ce jo delno porabimo sami in delno prodamo drugim družbam. V obseg 2 so vkljucene: • izgube elektricne energije na distribucijskem omrežju, • nakup elektricne energije od zunanjih ali povezanih družb, Vkljucujemo celotno porabo elektricne in toplotne energije, ki jo uporabljamo za dejavnosti, za katere smo neposredno odgovorni. Za vse emisije se porocajo emisije CO2, CH4, N2O in CO2 ekvivalenti. V obseg 3 so vkljucene posredne emisije, ki nastanejo kot posledica naših aktivnosti na virih, ki niso v naši lasti ali pod nadzorom. Porocanje za obseg 3 ni obvezno, vendar se emisije dolocijo v skladu s pravili protokola GHG in z drugimi tehnicnimi smernicami, kjer so na voljo ustrezni podatki. V obseg 3 so vkljucene emisije v naslednjih kategorijah: • prevoz zaposlenih na delo, • odpadki, • proizvodnja elektricne energije za prodajo, • proizvodnja toplote za prodajo. Skupina Elektro Gorenjska si je zastavila cilj zmanjševati izpuste toplogrednih plinov (v nadaljevanju TPG). S tem smo se pridružili prizadevanjem Evropske unije za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma o zmanjšanju izpustov TPG do leta 2030 za 55 %. Naš kljucni cilj je zmanjšanje izpustov CO2 iz obsega 1 in 2 za 55 % do leta 2030. • nakup daljinskega ogrevanja/toplote od zunanjih ali povezanih družb. V skladu s tem smo pripravili nabor kratkorocnih ukrepov za uresnicitev kratkorocnih ciljev razogljicenja do vkljucno leta 2026, ki so: • vsakoletno ugotavljanje vrednosti emisij ogljicnega odtisa Skupine Elektro Gorenjska za preteklo leto v skladu s poenoteno metodologijo; • vkljucitev zahteve za »podnebno trajnost« kot obvezni sestavni del procesa odlocanja pri nakupih naprav, razpisih in drugih postopkih; • nakup vozil z manjšimi emisijami in porabo goriva (npr. motorji EURO7, hibridi, gume z manjšim kotalnim uporom – trenjem); • zmanjšanje porabe energije, ki se uporablja za namen ogrevanja in hlajenja poslovnih prostorov; • zmanjšanje porabe energije, ki se uporablja za namen osvetljevanja poslovnih prostorov; • zmanjševanje potreb po službenih potovanji z izvedbo virtualnih srecanj, organizacij dogodkov in sestankov; • redno servisiranje in zamenjava dotrajanih klimatskih naprav z ekološko bolj sprejemljivimi; • izvajanje ukrepov za zmanjšanje izgub elektricne energije; • nadgradnja osvetljevanja hodnikov in toaletnih prostorov s casovnim odštevalnikom delovanja oziroma senzorjem gibanja; • izboljšanje energetske ucinkovitosti stavb (sanacija stavb, zamenjava starih dotrajanih svetil z varcnejšimi, samooskrba); • nakup elektricne energije pri dobaviteljih, ki nudijo dobavo zelene elektricne energije; • iskanje možnosti zmanjšanja kolicin odpadkov v smislu iskanja recikliranja oziroma predelave, kjer je to možno; •• delo od doma, prihod na delo na okolju prijaznejši nacin (peš, kolo, javni prevoz); • ozavešcanje zaposlenih o zmožnosti vplivanja na zmanjšanje emisij CO2, ki ga povzrocajo sami; • vecanje okoljske ozavešcenosti med zaposlenimi s ciljem skrbnega ravnanja z odpadki; • prenehanje uporabe plastenk za vodo in spodbujanje uporabe tekoce vode; • uporaba toaletnega papirja iz recikliranih materialov. Naš kljucni cilj je zmanjšanje izpustov CO2 iz obsega 1 in 2 za 55 % do leta 2030. O Poleg tega imamo opredeljen tudi nabor ukrepov za doseganje dolgorocnega zmanjšanja emisij in doseganje podnebno nevtralnega poslovanja, ki so: D • uporaba stikalnih naprav v RP in RTP, ki ne vsebujejo plina SF6; • ureditev pogodbe z družbo ELES za vkljucitev klavzule za dobavo nizko- ali brezogljicne elektricne energije za pokrivanje izgub elektricne energije v distribucijskem omrežju; • popolna elektrifikacija voznega parka; • vzpostavitev nadzornega informacijskega sistema, ki omogoca upravljanje z energijo in ciljno spremljanje rabe energije; • vzpostavitev funkcije energetskega managerja; • uporaba LCA v kljucnih procesih poslovanja; • uporaba izkljucno obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje; T • razogljicenje celotne vrednostne verige; • odvzemi in shranjevanje TGP pri lastnih dejavnostih in v višjem in nižjem delu vrednostne verige; • projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljicnimi dobropisi. V izvajanju so naslednji projekti in ukrepi: • priprava nacrta za postopno nadomešcanje stikalnih naprav brez uporabe plina SF6; • vzpostavitev delne samooskrbe poslovne stavbe SE + SPTE; • uporaba zelene elektricne energije za lastne potrebe; • izvedba analize izgub elektricne energije v elektrodistribucijskem omrežju z namenom ugotavljanja ucinkovitosti sistema v primerjavi z najnaprednejšimi sistemi; • preverjanje alternativnih možnosti ogrevanja na podrocju ogrevalno-hladilnih sistemov; • priprava idejnega projekta nadgradnje zunanjega stavbnega pohištva; • priprava idejnega projekta vgradnje sistema prezracevanja z izkorišcanjem odpadne toplote; • zamenjava razsvetljave v poslovni stavbi; • sprejetje sklepa o ukinitvi nabave vode v plastenkah (v okviru Sveta za ravnanje z okoljem). I S 2.2.2 Naša energetska poraba V Skupini Elektro Gorenjska smo prikljuceni na javno vodovodno vode zbiramo v nepretocnih greznicah. Kadar tehnicne možnosti omrežje. Po uporabi v poslovnih procesih dolocen delež vode dopušcajo, v okviru rekonstrukcij energetskih objektov vgrajujemo postane komunalna odpadna voda. Za to odpadno vodo male komunalne cistilne naprave. Priklop na javno kanalizacijo zagotavljamo ustrezno ravnanje z upoštevanjem posebnosti urejamo na lokacijah, kjer je to mogoce s tehnicnega in geografske lokacije objekta. Na lokacijah, kjer ni mogoc priklop ekonomskega vidika. na javno kanalizacijo in ni stalno prisotnih delavcev, odpadne PORABA ENERGENTOV V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA V LETIH 2022 IN 2023 Okoljski vidik Vrsta Enota 2022 2023 Voda Javni vodovod (m3) Poslovni prostori 2.579 2.464 Poraba elektrike poraba v kWh Poslovni prostori 575.897 625.444 Poraba toplote poraba v kWh Poslovni prostori 1.071.688 822.296 PORABA GORIVA PRI SLUŽBENIH VOZILIH V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA V LETIH 2022 IN 2023 Vrsta Nastanek 2022 2023 Gorivo v litrih (bencin in nafta) Službena vozila 159.077 172.265 Gorivo v litrih (plin LPG) Službena vozila 1.817 1.933 2.2.3Naše upravljanje z emisijami toplogrednih plinov V Skupini Elektro Gorenjska smo leta 2022 zaceli spremljati celovit ogljicni odtis, ki predstavlja skupno kolicino ustvarjenih emisij toplogrednih plinov. Spremljamo ga z namenom zmanjševanja tistih emisij CO2, na katere imamo možnost vplivanja. Tako spremljamo emisije iz naslova porabe: • goriva za potrebe opravljanja službenih prevozov in del, • energentov za ogrevanje, • toplogrednih plinov, • elektricne energije, • drugih posrednih emisij iz naslova prevozov zaposlenih na delo in z dela ter izgub elektricne energije in odpadkov, ki jih povzrocamo z našim delovanjem. Naš izracun ogljicnega odtisa je poenoten na nivoju elektrodistribucijskih podjetij Slovenije in se izracunava skladno s sprejeto metodologijo. PREVERITEV Ogljicni odtis Skupine Elektro Gorenjska je preverila zunanja neodvisna ustanova SIQ – Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. MNENJE PREVERITELJA Na podlagi postopka neodvisnega preverjanja, opisanega v tej izjavi, SIQ Ljubljana, Mašera-Spasiceva ulica 10, 1000 Ljubljana podaja pozitivno mnenje o metodologiji za izracun ogljicnega odtisa družbe Elektro Gorenjska, d. d. in Skupine Elektro Gorenjska in izjavlja, da je metodologija: • pripravljena v skladu z zahtevami GHG protokola (smernice za porocanje o emisijah obsegov 1, 2 in 3) in standardom ISO 14064-3 Toplogredni plini – 3. del: Specifikacija s smernicami za validacijo in preverjanje porocil o emisijah toplogrednih plinov; • vsebinsko pravilno in pošteno predstavlja nacin izracuna ogljicnega odtisa za pripravo porocila o ogljicnem odtisu za obsega 1, 2 in izbrane kategorije obsega 3 za obdobje koledarskega leta (1. januar do 31. decembra porocevalnega leta) družbe Elektro Gorenjska, d. d. in Skupine Elektro Gorenjska. SKUPINA ELEKTRO GORENJSKA Enota Leto % emisije Leto % emisije Leto % emisije Emisije TGP 2020 2020 (%) 2021 2021 (%) 2022 2022 (%) Obseg 1 Gorivo za prevoz [t CO2 ekv] 404,37 21,87 % 422,26 69,90 % 422,81 2,31 % Zgorevanje v stacionarnih napravah [t CO2 ekv] 37,92 2,05 % 46,92 7,77 % 153,58 0,84 % Ubežne emisije iz hladilnih naprav [t CO2 ekv] 13,00 0,70 % 17,43 2,89 % 13,00 0,07 % Ostale ubežne ali procesne emisije [t CO2 ekv] 1.393,55 75,37 % 117,50 19,45 % 17.678,11 96,77 % SKUPAJ OBSEG 1 [t CO2 ekv] 1.848,84 100,00 % 604,11 100,00 % 18.267,50 100,00 % Obseg 2 Elektricna energija [t CO2 ekv] 0,00 0,00 % 26,75 0,07 % 24,30 0,14 % Daljinsko ogrevanje (toplota/hlad) [t CO2 ekv] 120,46 0,45 % 135,15 0,37 % 133,99 0,79 % Elektricna energija - izgube [t CO2 ekv] 26.571,64 99,55 % 36.757,98 99,56 % 16.814,77 99,07 % SKUPAJ OBSEG 2 [t CO2 ekv] 26.692,10 100,00 % 36.919,89 100,00 % 16.973,06 100,00 % Obseg 3 Prevoz na delo [t CO2 ekv] 241,31 27,84 % 200,81 24,16 % 268,09 3,26 % Odpadki [t CO2 ekv] 1,63 0,19 % 6,42 0,77 % 7.389,98 89,91 % Prodaja elektricne energije [t CO2 ekv] 303,15 34,97 % 300,42 36,15 % 258,18 3,14 % Prodaja toplotne energije [t CO2 ekv] 320,80 37,01 % 323,45 38,92 % 303,17 3,69 % SKUPAJ OBSEG 3 [t CO2 ekv] 866,90 100,00 % 831,10 100,00 % 8.219,42 100,00 % SKUPAJ OBSEG 1, 2, 3 [t CO2 ekv] 29.407,84 38.355,10 43.459,98 V ENERGETSKIH POSTOPKIH IN OBJEKTIH UPORABLJAMO OKOLJU PRIJAZNEJŠE STORITVE, IZDELKE IN TEHNOLOGIJE Fluoriran toplogredni plin SF6 (v nadaljevanju plin SF6) se nahaja v hermeticno zaprtih delih energetskih visokonapetostnih stikališc. Opravlja funkcijo izolatorja in s tem zagotavlja ustrezno delovanje energetskih naprav. Naprave v delovanju posledicno ne povzrocajo toplogrednih ucinkov na okolje. Z nadzorom, predvsem pa z rednim vzdrževanjem, v najvecji možni meri preprecujemo možnost njegovega uhajanja iz visokonapetostnih naprav; servis in nadgradnje pa izvajajo pooblašceni strokovni izvajalci. Na izpuste toplogrednih plinov v doloceni meri vplivajo tudi izgube elektricne energije in toplote. Na delež izgub v najvecji meri vpliva ucinkovitost proizvodnje elektricne energije in toplote, dolocen delež pa ustvarjajo tudi izgube elektricne energije pri njeni distribuciji. 2.2.4Naši ukrepi za zmanjšanje okoljskega vpliva Zmanjševanje okoljskega vpliva je kljucno za ohranjanje našega naravnega okolja za prihodnje generacije. Pot do cilja je zahtevna in dolga. Za njegovo dosego so potrebni ukrepi na razlicnih ravneh, od posameznikov do institucij. Bolj trajnosten planet lahko ustvarimo le s sodelovanjem in povezovanjem. V Skupini Elektro Gorenjska zato izvajamo številne ukrepe na raznolikih podrocjih. SPODBUJAMO K ZMANJŠANJU PORABE ENERGENTOV IN UCINKOVITEJŠEMU RAVNANJU Z OSTALIMI VIRI V naših družbah spremljamo porabo vode, elektrike in toplote. Družba Elektro Gorenjska za ogrevanje uporablja zemeljski plin, prav tako ima vgrajen plinski postroj za socasno proizvodnjo elektrike in toplote. Družba Gorenjske elektrarne se ogreva s pomocjo toplote iz toplotne crpalke. ZMANJŠUJEMO EMISIJE V ZRAK Naša skrb za kakovost zraka je povezana predvsem s prizadevanji za stalno zmanjševanje emisij, ki nastajajo pri ogrevanju. Zato v naše objekte vgrajujemo sodobne sisteme in naprave s podrocja hladilne tehnike, klimatizacije in ogrevanja. Ucinkovitost obvladovanja emisij zagotavljamo z rednimi pregledi, izvedenimi s strani pooblašcenih izvajalcev, z rednimi monitoringi preverjamo izpuste emisij v zrak. Pri svoji dejavnosti najvec izpustov toplogrednih plinov ustvarjamo z voznim parkom, zato pri menjavi voznega parka izbiramo izkljucno vozila z nizkimi emisijami CO2. CELOVITO UPRAVLJAMO Z ODPADKI IN SKRBIMO ZA RECIKLIRANJE Pri izvajanju naše dejavnosti nastajajo koristni in nekoristni odpadki, med katere sodijo na primer gradbeni odpadki, komunalni odpadki, nekomunalni odpadki (papir, embalaža, karton, plastika in elektronski odpadki) ter nevarni odpadki. Proizvedene odpadke loceno zbiramo na dveh lastnih ekoloških otokih. Odpadke oddajamo oziroma prepušcamo pooblašcenim izvajalcem odvoza odpadkov. S pospeševanjem locevanja odpadkov v poslovnih prostorih smo v preteklih letih zmanjšali kolicine mešanih komunalnih odpadkov, ki jih je treba odlagati na deponije odpadkov. S tem posledicno zmanjšujemo onesnaževanje in optimiziramo stroške odvoza odpadkov. Z izpopolnjevanjem sistema locevanja odpadkov in z novimi nacini zbiranja bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. ODPADKI PO VRSTAH V LETIH 2022 IN 2023 Vrsta odpadka Nastanek 2022 2023 Koristni odpadki (prihodki v €) Gradbišce/ob investicijah 26.240 28.470 Nekoristni odpadki (strošek odvoza v €) Gradbišce/ob investicijah 11.762 12.765 Komunalni odpadki (strošek odvoza v €) Poslovni prostori 8.845 9.780 Elektronski odpadki (tonerji, kartuše v kg) Poslovni prostori 50 55 SKUPNA KOLICINA PLINA SF6 V ENERGETSKIH NAPRAVAH IN IZGUBA ENERGIJE PRI DISTRIBUCIJI V LETIH 2022 IN 2023 Vrsta Nastanek 2022 2023 Plin SF6 (kg) Izolacija energetskih objektov (RTP, RP, TP) 6.350 6.398 Izgube elektricne energije pri distribuciji (kWh) 41.835.123 39.715.986 VARUJEMO VODE OB NAŠIH HIDROELEKTRARNAH Upravljanje z vodotoki zahteva dolocitev ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljevanju Qes), ki je potreben za izpolnjevanje ekoloških potreb od vode odvisnih organizmov vzdolž recnega koridorja. Qes predstavlja tisto kolicino vode, ki zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja v vodotoku in ob njem na obmocju hidroelektrarn (v nadaljevanju HE). VA NADZIRAMO ELEKTROMAGNETNO SEVANJE Redno izvajamo monitoringe elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju EMS) pri zahtevnejših objektih. EMS, ki ga povzrocajo transformatorji v TP na SN in NN, ne presega dovoljenih mej, opredeljenih z obstojecimi predpisi. Glede na dosedanje meritve ugotavljamo, da se izven varovanih obmocij elektroenergetskih naprav nikjer ne pojavljajo prekomerne vrednosti. Dodatni ukrepi varstva pred sevanjem zato niso potrebni. Kljub temu po RTP-jih izvajamo periodicne meritve EMS in osvešcamo javnost o elektromagnetnih sevanjih. Informacije objavljamo na naši spletni strani v rubriki Vplivi na okolje. RU UPRAVLJAMO SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE Zunanja razsvetljava naših objektov je usklajena z Uredbo o mejnih HE mora biti umešcena v okolje na nacin, da povzroca cim manjšo vrednostih svetlobnega onesnaževanja. obremenitev za okolje. Obratovanje HE vkljucuje regulacijo pretoka vode tako v nizkih kot visokih vodostajih, kar lahko prinese koristi UPORABLJAMO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVA OLJA naravnemu okolju. Regulacija vode ob visokem vodostaju obicajno pomeni tudi izboljšanje poplavne varnosti na vplivnem obmocju HE. V naših hidroelektrarnah (v nadaljevanju HE) v najvecji možni meri uporabljamo biološko razgradljiva olja PANOLIN HLP SYNTH. Gorenjske elektrarne so zavezanec za placilo Vodnega povracila Na delih HE, kjer bi razlitje olja lahko pomenilo nepopravljivo (kot doloca Zakon o vodah, Uradni list RS 76/02 s spremembami). škodo za okolje, smo uporabo klasicnih olj nadomestili z biološko V skladu z vodnim dovoljenjem se obracuna v višini vodnega razgradljivimi. potenciala posamezne elektrarne. Strošek vodnih povracil je v letu 2023 znašal 15.138 €. Za pridobitev in prejem vodnega soglasja za posamezno HE je treba pri vsakem objektu izvajati urne monitoringe meritve nivoja vode na zajetju za potrebe zagotavljanja biološkega minimuma, ki jih v Gorenjskih elektrarnah redno izvajajo. Ob urejanju vodotokov na vplivnem obmocju naših HE sodelujemo tudi z Zavodom za ribištvo Republike Slovenije in obmocnimi ribiškimi družinami. Ob vseh gradbenih posegih v struge in kanale elektrarn s strani Zavoda za ribištvo pridobimo soglasje za izlov rib, ki ga izvede obmocna ribiška družina. V letu 2023 smo obmocnim ribiškim družinam pomagali z donacijami v denarni obliki, materialu in storitvah. ZMANJŠUJEMO HRUP V LETU 2023 BREZ IZREDNIH OKOLJSKIH DOGODKOV JE V letu 2023 v Skupini Elektro Gorenjska nismo imeli okoljskih incidentov. Tudi s strani interesnih skupin oziroma javnosti lani ni bilo podanih nobenih negativnih porocil oziroma morebitnih pritožb na naše delovanje. Z namenom zmanjševanja obremenitev okolja s hrupom izvajamo obratovalni monitoring in strokovno oceno obremenitve posameznih obmocij s hrupom. MO Hrup, ki ga povzrocajo transformatorji v naših TP na NN in SN, ne presega dovoljenih mej, ki jih opredeljujejo obstojeci predpisi. Periodicnih meritev zato ne izvajamo. Pri RTP na VN/SN izvajamo meritve hrupa vsaka tri leta, kjer je to potrebno. 2.2.5 Povecujemo energetsko ucinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije Družba Elektro Gorenjska je izvedla energetski pregled objektov na lokaciji Mirka Vadnova 3a. Glavna prednost energetskega pregleda po predpisani metodologiji je celovita obravnava objekta, njegovih potreb po energiji, stanje oskrbe, poraba in možnost za celovito izboljšanje stanja, ob upoštevanju vseh teh tehnoloških, ekonomskih ter zakonskih možnostih in obveznostih. Na podlagi takšnega celovitega pregleda objekta je mogoce nacrtovati obseg in dinamiko ukrepov. V letu 2023 smo na lokaciji naše poslovne stavbe, na Ulici Mirka Vadnova v Kranju, ob upoštevanju razpoložljivega prostora in sencenja, namestili soncno elektrarno moci 130 kWp. Izveden prikljucek nove soncne elektrarne je sledil tipski shemi PS2 oziroma internemu prikljucku, kar nam omogoca ustrezno raven formalne samooskrbe in zmanjšanje stroškov omrežnine. Letna pricakovana proizvodnja elektricne energije se ocenjuje na približno 140 MWh. Soncna elektrarna predstavlja pomembno korist za nas na vec ravneh. Omogoca nam ustvarjanje prihrankov pri stroških elektricne energije, saj proizvajamo lastno elektricno energijo iz obnovljivega vira, namesto da bi jo kupovali po tržni ceni. To pripomore k stabilizaciji stroškov in zmanjšanju izpostavljenosti nihanjem cen na trgu elektricne energije. Z njo zmanjšujemo ogljicni odtis in prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Z uporabo obnovljive energije aktivno sodelujemo v boju proti podnebnim spremembam in izkazujemo odgovornost do okolja. 2.2.6Ohranjamo biotsko raznovrstnost in ekosisteme Pri gradnji naših elektroenergetskih objektov skupaj s podizvajalci v najvecji možni meri uporabljamo obstojece ceste in poti. Površino gradbišc omejujemo na nacin, da se v cim vecji meri izognemo ustvarjanju negativnih vplivov na obstojece obmocje, vegetacijo in gozd. V okviru gradnje nadzemnih ali podzemnih daljnovodnih povezav izvajamo vse predpisane ukrepe, s poudarkom na ponovni uporabi zemlje, ki je odstranjena z izkopi, zasajanju sadik avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst pri sanaciji gozdnih robov ter zasajanju nadomestnih gozdnih otokov na posameznih lokacijah. Z namešcanjem vidnih oznacitev daljnovodnih stebrov in zašcitnih vrvi preprecujemo zapletanje ptic v vodnike. Pred zacetkom vzdrževanja daljnovodnih tras pridobimo dovoljenja za izvedbo posega v naravo s strani krajevno pristojne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. V njem so opredeljeni pogoji in obdobje, v katerem so dela dovoljena. Pred izvajanjem posegov v gozdu ali gozdnem prostoru obvestimo lastnike zemljišc in pristojne revirne gozdarje Zavoda za gozdove Slovenije. Daljnovodne trase na gozdnih zemljišcih vzdržujemo tako, da se v širini varovalnega pasu izvaja cišcenje podrasti in poseke, ki v prsni višini ne presegajo debeline 10 centimetrov. Posek podrasti izvajamo tudi ob vseh vodotokih in melioracijskih kanalih. Vzdrževalna dela izvajamo skladno s Pravilnikom o izvajanju secnje, ravnanju s secnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih sortimentov (Uradni list RS, št. 83/13 s spremembami) ter na nacin, da ne ogrožamo naravnega biotskega okolja. 2.3Proizvajamo energijo iz obnovljivih virov Družba Gorenjske elektrarne s proizvodnjo ciste elektricne energije v HE, MFE in v SPTE ter povecevanjem števila projektov energetske ucinkovitosti aktivno prispeva k ustvarjanju prihrankov energije, zmanjševanju CO2 in posledicno k trajnostnemu razvoju družbe. OKOLJSKI PRIHRANEK ZMANJŠANJA EMISIJ CO2 IN PROIZVODNJA ELEKTRICNE ENERGIJE IZ OVE V LETIH 2021, 2022 IN 2023 Proizvodnja elektricne energije (MWh) 2021 2022 2023 HE 51.060 35.696 43.781 MFE 3.544 4.606 4.675 SPTE 1.913 1.797 1.332 V letu 2023 je naša skupna proizvodnja ekološko ciste elektricne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) znašala 49.788 MWh. Skupno zmanjšanje emisij CO2 je tako znašalo 24.396 ton. Za izracun prihranka izpusta CO2 zaradi proizvodnje elektricne energije v elektrarnah, ki izkorišcajo obnovljive vire energije, je kot referencni podatek uporabljena vrednost emisijskega faktorja izpusta CO2, izracunanega na Institutu Jožef Stefan (0,49 kg CO2/kWh). 2.4Sistematicno upravljamo okoljske vplive, tveganja in priložnosti Skupina Elektro Gorenjska s svojim delovanjem lahko povzroca vplive na okolje, ki lahko imajo za posledico onesnaženje tal, zraka, vodnih virov kot tudi psihološke in fiziološke ucinke na ljudi in živali. Dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do škodljivih vplivov na okolje, so predvsem neupoštevanje dolocb zakonodaje, internih navodil, predpisov s podrocja ravnanja z okoljem ter odlocb energetskih in okoljskih inšpektorjev, okvare obratov in naprav, delo z nevarnimi snovmi, nevarnimi odpadki ter zunanji vplivi, kot so vremenske razmere, škoda, povzrocena s strani tretjih oseb, naravne in druge nesrece. Tveganja družbe v Skupini Elektro Gorenjska obvladujemo predvsem s spremljanjem in upoštevanjem okoljske zakonodaje, izpolnjevanjem zahtev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001:2015, osvešcanjem in seznanjanjem zaposlenih o nacinu obvladovanja okoljskih vidikov, sistematicnim prepoznanjem novih vplivov na okolje in ustreznim zavarovanjem EEI in neenergetskih objektov in naprav. Z zavedanjem priložnosti pri okoljskih tveganjih poskušamo bolje izkoristiti pozitivne priložnosti, ki se pojavljajo v našem okolju. Med njimi so: • izgradnja in uporaba lastnih obnovljivih virov energije, • ucinkovitejše upravljanje z energijo, • postavitev novih sistemov OVE, • izgradnja robustnega omrežja z uporabo naprednih tehnologij na podrocju obratovanja in vzdrževanja, • nadzor in celovito upravljanje z nevarnimi snovmi, • vgradnja najboljše razpoložljive tehnologije (ang. BAT), • postopna zamenjava vozil v avtoparku z elektricnimi vozili, • razvoj novih projektov HE, • vkljucevanje v komunalne projekte, ki jih sofinancira Evropska unija, v katere vstopamo v sodelovanju s posameznimi obcinami kot prijaviteljicami na razpis, • pridobivanje nepovratnih sredstev za projekte prehodov za vodne organizme, • uporaba naprednih vozil in pripadajoce mehanizacije ter • pridobivanje nepovratnih sredstev za izgradnjo novih proizvodnih objektov. 3.Družbena odgovornost Družbeni odtis 3.1 Vsako naše dejanje pušca za sabo odtis v družbi, ki nas obdaja. Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do družbenega okolja, v katerem delujemo. Zato celovito pristopamo do vseh deležnikov, ki opredeljujejo naše poslanstvo. Odgovornost uresnicujemo s pravocasno, korektno in transparentno komunikacijo z razlicnimi deležniki ter s podporo projektom in aktivnostim, ki pripomorejo k delovanju in trajnostnemu razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Ustvarjamo vrednosti in koristi za širšo družbo. Sprejemamo odgovorne odlocitve. Ravnamo družbeno odgovorno. Družbe v Skupini Elektro Gorenjska si prizadevamo za odgovorno, skrbno in pošteno ravnanje z družbenim okoljem. Pri tem išcemo razlicne nacine, kako lahko v povezavi z naravno vpetostjo v okolje postanemo uspešnejši, izboljšamo kakovost življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbe ter hkrati zadovoljujemo interese lastnikov. Odprta, redna in razumljiva komunikacija s prebivalci ter jasna predstavitev ciljev in posledic so kljucni poudarki, ki jim v Skupini sledimo pri vsakem posegu v prostor. O nacrtih porocamo na spletni strani, z razlicnimi deležniki smo v rednih odnosih in jih obvešcamo o svojih aktivnostih. Ob nacrtovanju in umešcanju elektroenergetskih naprav v prostor ter ob izgradnji in obratovanju omrežja se trudimo vkljucevati in prisluhniti razlicnim interesom lokalnih skupnosti. Smo vec kot le proizvajalci in distributerji elektricne energije. Na svoje delovanje v okolju gledamo širše in poskušamo na razlicnih podrocjih najti skupne tocke za kakovostnejše sobivanje. Pri poslovanju smo transparentni, kar udejanjamo z objavo vrste podatkov in informacij o poslovanju na spletni strani družbe. Delujemo v skladu s sprejetimi dobrimi praksami korporativnega upravljanja in kodeksi upravljanja. Veliko pozornosti posvecamo grajenju odgovornega okolja za zaposlene. Spoštovanje, vzajemna podpora in skrb za dobrobit in razvoj zaposlenih so temelji, na katerih gradimo naše delovno okolje. S sodelovalnim odnosom, transparentno komunikacijo in z možnostmi za osebno in poklicno rast želimo oblikovati zavzetost naših sodelavk in sodelavcev ter graditi trdne odnose znotraj našega podjetja. Imeti posluh za socloveka je naša srcna odgovornost. Ustvarjamo priložnosti za tiste, ki jim težke preizkušnje spreminjajo tok življenja. Dajemo upanje tistim, ki jih trenutki življenja potiskajo na rob družbe. Ker nam je mar za bližnje, z družbeno-odgovornimi aktivnostmi že desetletja podpiramo razlicne organizacije, ki pomagajo ljudem v stiski. 3.1.1Vkljucujemo in sodelujemo z našimi deležniki V skladu z našimi strateškimi usmeritvami se osredotocamo na nacela družbene odgovornosti ter potrebe družbenega okolja, v katerem delujemo. Zacetna tocka naše deležniške in trajnostne strategije je analiza pricakovanj in strategij naših deležnikov, vkljucno z njihovimi morebitnimi nezavednimi interesi ter nacini, kako ti deležniki izkazujejo svojo moc. Zavzeto in sistematicno razvijamo globoko empatijo in celovito razumevanje njihovih potreb. Naši strateški segmenti deležnikov so: • uporabniki omrežja (odjemalci, proizvajalci in prodajalci elektricne energije, agregatorji) Naša primarna skrb je, da uporabnikom omrežja zagotavljamo stabilno in zanesljivo oskrbo z elektricno energijo. Sodelujemo z uporabniki omrežja pri razvojnih projektih in spodbujamo skupnostno samooskrbo. Ozavešcamo jih o optimalni odjemni moci, ucinkoviti rabi elektricne energije in pomembnosti optimalne velikosti samooskrbe. Redno obvešcamo in komuniciramo o novostih ter aktivno sodelujemo pri razvoju inovativnih rešitev, ki izpolnjujejo njihove potrebe. Spletno stran družbe Elektro Gorenjska uporabljamo kot orodje za komuniciranje z razlicnimi deležniki, predvsem pa predstavlja kljucen stik z našimi uporabniki. Na naši spletni strani jim je na voljo spletna aplikacija za obvešcanje o nacrtovanih prekinitvah elektricne energije na njihovem merilnem mestu. Obvestila o nacrtovanih prekinitvah objavljamo na spletni strani družbe in radijskih postajah. Našim uporabnikom je na voljo tudi brezplacni klicni center, v katerem sprejemamo in rešujemo reklamacije, prijave napak na števcih, sprejemamo stanja merilnih naprav za potrebe priprave letnih obracunov, podajamo informacije o nacrtovanih prekinitvah, odgovarjamo na splošna vprašanja ter redno komuniciramo z delavci na terenu in z dobavitelji elektricne energije. Krepimo tudi digitalno komunikacijo z uporabniki. V letu 2023 smo jih spodbujali k uporabi aplikacije Moj elektro (https://mojelektro.si/ login) in nadaljevali z aktivno komunikacijo na družbenih omrežjih Facebook in LinkedIn. • zaposleni Zagotavljamo spodbudno, varno in urejeno delovno okolje, ki zaposlenim omogoca osebni in strokovni razvoj. Verjamemo, da smo zaposleni nosilci pozitivnih sprememb, zato skrbimo za jasna navodila za varno in zdravo delo ter varovanje informacij. Zagotavljamo potrebna sredstva za ucinkovito in varno opravljanje dela ter sledimo uravnoteženemu pristopu med službenim in zasebnim casom naših zaposlenih. • partnerske organizacije in strokovna združenja (ostala elektrodistribucijska podjetja, operaterji prenosnega omrežja, CIGRE, CIRED, GZS, Elektrotehniška zveza ...) Smo del širše strokovne skupnosti, ki skrbi za zagotavljanje elektricne energije v slovenskem prostoru. Trudimo se, da smo zanesljiv in prodoren clan te skupnosti. Vzdržujemo skladnost z dogovorjenimi pogodbami, zakonskimi predpisi in pravili ter smo prilagodljivi na poslovne spremembe. Aktivno sodelujemo na razvojnih projektih, s katerimi soustvarjamo energetsko prihodnost Slovenije. • dobavitelji in razvojna podjetja (vkljucno z njihovimi zaposlenimi) Zagotavljamo pošteno obravnavo, medsebojno spoštovanje ter stabilne in dolgorocne pogodbene odnose z našimi dobavitelji in razvojnimi podjetji, vkljucno z njihovimi zaposlenimi. V naših odnosih je kljucna tudi placilna disciplina in vzpostavljanje razvojnih partnerstev, ki temeljijo na zaupnosti osebnih podatkov in zagotavljanju zanesljivih ter verodostojnih informacij o zahtevanih storitvah. Prav tako postavljamo jasne okoljske zahteve glede dobave materiala, izvajanja storitev in ravnanja z odpadki, s cimer prispevamo k trajnostnemu ravnanju. Naš odnos je zaznamovan z odzivnostjo, dolgorocnim sodelovanjem in s spoštovanjem pravic delavcev ter z zagotavljanjem varnosti in zdravja zaposlenih v celotni oskrbni verigi. Komuniciranje s poslovnim okoljem temelji na osebnih stikih in elektronskem komuniciranju. • obcine, lokalne skupnosti in civilna družba Vloga, ki jo prevzemamo v odnosu do obcin, lokalnih skupnosti in civilne družbe, je kljucna za spodbujanje trajnostne zelene preobrazbe in razvoja lokalnih skupnosti. Smo partnerji v razvojnem procesu, ki si prizadevamo za hitro prilagajanje na spremembe in aktivno sodelovanje v razvojnih pobudah. Izvajamo razvojne projekte s pomocjo kohezijskih sredstev, pri cemer poudarjamo partnersko sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in civilno družbo ter prispevamo k trajnostnemu razvoju Gorenjske. • nacionalne inštitucije in regulatorji (vlada Republike Slovenije, ministrstva, AGEN) Z zagotavljanjem medsebojnega spoštovanja, stabilnosti v odnosih in dolgorocnosti pogodb skrbimo za zaupanje in trajnostno sodelovanje z nacionalnimi inštitucijami in regulatorji. Zagotavljamo dostopnost do zanesljivih in verodostojnih informacij ter spodbujamo povezovanje industrije in akademije. Neposredna poslovna komunikacija, javna posvetovanja in iskanje širšega konsenza so kljucni elementi našega delovanja. • financna skupnost in delnicarji Skrbimo za zagotavljanje stabilnosti dividend in rast vrednosti družbe. Naše delovanje zajema aktivno sodelovanje v organih upravljanja, kot sta skupšcina in nadzorni svet, ter neposredno podajanje priporocil družbam v vecinski državni lasti. Komuniciranje z delnicarji in s financnimi javnostmi poteka v pisni obliki in osebno, skladno z veljavnimi dolocili. Informacije, ki jih posredujemo delnicarjem, se nanašajo na dosežene poslovne rezultate in strategijo družbe v prihodnosti. Podatke, ki so javni (letno porocilo, cetrtletna porocila, sklenjene pogodbe, izvedba skupšcine in gradiva za skupšcino), objavljamo na spletni strani www.elektro-gorenjska.si. Pri komuniciranju z delnicarji sledimo nacelu upoštevanja priporocil SDH in smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ki izpostavljajo tri nacela: transparentnost, ucinkovitost in odgovornost. Najpomembnejši vir komuniciranja z delnicarji in s financno javnostjo je letno porocilo družb, pri katerem so transparentnost, pravocasnost in tocnost obvešcanja o poslovanju in poslovnih nacrtih v skladu z dolocili veljavnih predpisov glavno poslanstvo. • mediji Naš cilj je zagotoviti redne in aktualne informacije o našem poslovanju, korporativnih temah, novostih na omrežju in dokoncanih pomembnih elektroenergetskih objektih ter posredovati informacije o družbeno odgovornih aktivnostih ter o vseh drugih aktualnih temah, ki so povezane z našim delovanjem. Redno sodelujemo pri ustvarjanju revije slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, kjer objavljamo aktualne novice in prispevke. 3.1.2Strateško opredeljujemo tveganja, priložnosti in vplive v deležniškem okolju Najpomembnejši strateško-trajnostni izziv, s katerim se soocamo, je preusmerjanje kratkorocnih interesov deležnikov, ki se vcasih med seboj razlikujejo ali celo nasprotujejo, v zadovoljevanje dolgorocnih interesov vseh ali celo skupnosti kot celote. Dvojna pomembnost po standardih trajnostnega razvoja ESRS, ki zajema analizo našega vpliva na okolje in vpliva okolja na nas, jasno prikazuje, kako sistematicno pristopamo k obravnavi zahtev IRO (Impact, Risk, Opportunity) v skladu s standardi ESRS. Podrobnejše opredelitve aktivnosti so navedene v spodnji tabeli. KLJUCNI DELEŽNIKI KLJUCNA TVEGANJA IN NACINI PROAKTIVNEGA KLJUCNI OPREDELJENI UCINKI PRILOŽNOSTI SODELOVANJA 1. Uporabniki omrežja (odjemalci, proizvajalci in prodajalci elektricne energije, agregatorji) Tveganja: višji kratkorocni stroški poslovanja, nerazumevanje pobud ESG Priložnost: vec aktivnih uporabnikov in s tem stabilnejše trajnostno omrežje, vecji družbeni ugled 1. Sodelovanje pri razvojnih projektih 2. Spodbujanje skupnostnih samooskrb, ozavešcanje uporabnikov glede optimalne odjemne moci, ucinkovite rabe elektrike in o optimalni velikosti samooskrbe - nižji investicijski stroški, manjše obremenitve za okolje, manjši stroški financiranja za deležnike, - pospešen trajnostni razvoj (ESG), ogljicni odtis družbe (obseg 1 in obseg 2) bo zmanjšan za 55 % do leta 2030, Tveganja: neoptimalna razvitost omrežja z vidika težko dolocljivih potreb uporabnikov v prihodnje Priložnost: vse vecja poraba elektricne energije, naklonjenost investiranju v lastne OVE - manjši ogljicni odtis, manjši investicijski stroški, manjši stroški vzdrževanja, vecja prikljucna moc, vecji prihodki in donosnost 2. Zaposleni (notranji deležniki) Tveganje: odpor do sodelovanja oziroma sprememb Priložnosti: želja po stiku s sodobnimi rešitvami, širjenje kompetenc in zaposljivosti, smiselno delo pri zasledovanje poslanstva Tveganja: nasprotovanje spremembam, medgeneracijsko nesodelovanje, nasprotovanja sindikata in sveta delavcev, nekompetentni vodje Priložnosti: vecja kompetentnost in zaposljivost, vecja zavzetost, zadovoljstvo zaradi vkljucenosti in dinamike pri delu Tveganja: povecan obseg dela, pomanjkanje kadra in preobremenjenost obstojecega kadra Priložnost: zavzetost za sodelovanje pri optimizaciji izvajanja vodenja projektov, saj to povecuje smiselnost dela in zmanjšuje obremenjenost Tveganja: kadrovska podhranjenost, neustrezna organiziranost, odpor pri uvajanju sprememb (nerazumevanje pobud) Priložnost: bolj zavzeti in ucinkoviti zaposleni zaradi boljše organizacije dela 1. Udejanjanje celovitega sistema inoviranja 2. Vkljucevanje zaposlenih preko sistema »množicne inovativnosti«, izobraževanja, obvešcanje preko internih medijev … 3. Interna in zunanja izobraževanja, sistematicno dvosmerno komuniciranje, redni sestanki s Svetom delavcev, pravocasno/ predhodno usklajevanje interesov, vkljucevanje v odlocitve 4.Izobraževanje/optimizacija dela obstojecega kadra, pravocasna zagotovitev novozaposlenih z ustrezno usposobljenostjo, ustrezna digitalna podpora 5. Delavnice, sestanki, fokusirana izobraževanja 6. Sistematicen in postopen razvoj z vkljucevanjem kljucnih zaposlenih že v oblikovanje sprememb (delavnice »design thinking« …) - hitrejše uvajanje smiselnih sprememb trajnostnega razvoja, višja dodana vrednost in možne višje place, smiselne investicije, manjši CAPEX in OPEX, višja donosnost - zmanjšanje stroškov njihovega delovanja (prihod na delovno mesto …), vecja zavzetost / zadovoljstvo, nižji stroški zaradi odsotnosti 3. Partnerske organizacije in strokovna združenja (elektro distribucija, operaterji prenosnega omrežja, CIGRE, CIRED, GZS, izobraževalne in raziskovalne inštitucije) Tveganja zasledovanje parcialnih rešitev / interesov, nesoglasja glede tehnoloških in organizacijskih rešitev Priložnost: želja po sodelovanju in zmanjševanju tveganj razvoja in napacnih odlocitev Tveganje: napacne, neracionalne rešitve Priložnosti: skupno iskanje rešitev, prenos znanja … Tveganje: prevzemanje kljucnih kadrov Priložnost: skupno delovanje pri razvoju kompetentnih kadrov Tveganja: potrebnega vec casa za usklajevanje Priložnosti: prenos znanja in rešitev, deljenje stroškov razvoja 1. Razvojna partnerstva na razlicnih projektih 2. Sodelovanje na skupnih projektih, izobraževanjih, demo dogodkih … 3. Sistematicno dogovarjanje o razvoju kadrov na temelju jasnega eticnega in profesionalnega kodeksa, dogovori o kroženju kadrov 4. Sodelovanje na projektih v okviru že vzpostavljenih skupin in širše - skupne rešitve in njihovo udejanjanje v podporo zelenemu ESG, nižji stroški in tveganja razvoja - nižji stroški razvoja, skupno udejanjanje rešitev - ustrezno število in kompetence kadrov za deležnike, ugled in lažje uresnicevanje poslanstva udeleženih deležnikov, kompetentnejši zaposleni - nižji stroški razvoja, skupno udejanjanje rešitev 4. Dobavitelji in razvojna podjetja (vkljucno z njihovimi zaposlenimi) Tveganja: nerazumevanje specificnih potreb DO, velika pogajalska moc vecjih dobaviteljev, nestabilnost zagonskih podjetij Priložnosti: želja oz. potreba po razvojnem sodelovanju na novih podrocjih, velik »testni« potencial rešitev za razlicne namene Tveganja: višji kratkorocni stroški poslovanja, nerazumevanje pobud ESG Priložnosti: dolgorocnejša in stabilnejša partnerstva, dolgorocno nižanje stroškov, višji ugled podjetja - sodobnost rešitev s potencialom donosnosti v mnogih (razlicnih) tržnih segmentih, potencial smotrnejših investicij - pomoc pri razogljicenju podjetij, skupen razvoj, že kratkorocno nižji stroški financiranja - možnost vkljucevanja vecjega števila ponudnikov, jasnejša in pravocasna informacija, ugodnejše cene na javnih razpisih - sodobnost rešitev s potencialom donosnosti v mnogih (razlicnih) tržnih segmentih, smotrnejše investicije, nižja CAPEX in OPEX 5. Obcine, lokalne skupnosti in civilna družba Tveganja: višji kratkorocni stroški, nerazumevanje Priložnosti: lažje sprejetje novih investicijskih projektov, umešcanje v prostor … Tveganja: težave pri umešcanju v prostor, višji stroški zaradi dodatnih zahtev lokalne skupnosti Priložnosti: optimizacija skupnih gradenj energetske infrastrukture, želja po pravocasnih in optimalnih rešitvah 1. Vkljucevanje lokalne skupnosti in civilne družbe v investicijske in druge skupne projekte od samega zacetka priprave 2. Pravocasno in transparentno usklajevanje investicijskih nacrtov - optimalnejše rešitve tako za naravo kot za ljudi, skupen prihranek pri celoviti oceni investicije - manj (bolecih) posegov v prostor, njihovo zadovoljstvo zaradi vkljucenosti 6. Nacionalne inštitucije in regulatorji (vlada RS, Ministrstva, AGEN) Tveganja: nezadostni financni viri za razvoj in financno stabilnost, neustrezno regulatorno okolje, ki ne omogoca (dovolj hitrega) investiranja Priložnosti: zagotovitev oz. pridobitev dodatnih financnih virov, pripravljenost na spremembe zaradi zavez države do mednarodne skupnosti (EU, OZN …) Tveganje: pomanjkanje financnih virov za uresnicevanje RN, nižanje prihodkov omrežnine Priložnosti: razpisi za sofinanciranje 1. Proaktivnost pri regulatorju za ustrezno spremembo regulative in zakonodajalcu za zagotovitev ustreznega sistemskega vira za financiranje RN 2. Proaktivnost pri regulatorju za ustrezno spremembo regulative in zakonodajalcu za zagotovitev ustreznega sistemskega vira za financiranje dejavnosti RRI - stabilno in ustrezno dimenzionirano omrežje, vkljucevanje obnovljivih virov energije, manj »kazni« zaradi neizpolnjevanja nacionalnih zavez, višje investicije ter posledicno višji prihodki (donos in amortizacija oziroma prikljucna moc) - uresnicevanje trajnostnih zavez države, dolgorocno nižji stroški razvoja in vzdrževanja omrežja, sodobne rešitve, dolgorocno vecja donosnost - sistematicne rešitve, ki bodo omogocile, da bo Slovenija uresnicevala svoje zaveze ESG in ne bo »placevala« kazni, skladnost z regulatornimi zahtevami, neplacevanje »kazni« - usklajenost RN z investicijskim nacrtom, boljše oziroma pravocasno izvrševanje zavez države glede ogljicnega odtisa 7. Financna skupnost in lastniki (delnicarji, SDH) Tveganje: padanje prihodkov in donosnosti ob premajhnih ali neustreznih financnih virih Priložnosti: možnost pridobivanja nepovratnih sredstev, izboljšan financni in kapitalski položaj ter dolgorocna financna stabilnost podjetja Tveganja: kratkorocni stroški investicij, prestrukturiranja Priložnosti: nižji stroški financiranja s strani bank, možnost pridobivanja nepovratnih sredstev 1. Partnersko sodelovanje z bankami (tudi tujimi) za zagotavljanje »zelenih« posojil, kar bo omogocalo tudi pridobivanje nepovratnih sredstev, ustrezno izplacilo dividend (opredelitev v PN) v skladu z zakonodajo in poslanstvom družbe ter njeno dolgorocno vrednostjo 2. Partnersko sodelovanje, obvešcanje, zgledno trajnostno korporativno upravljanje po standardih ESRS - razvoj trajnostnega omrežja v skladu s planom razvoja DO bo omogocil povecanje skupne prikljucne moci OVE v omrežju in s tem dekarbonizacijo - odpornost na podnebne spremembe dosegamo s kablitvijo omrežja, dolgorocna financna stabilnost, ki omogoca izplacevanje primernih dividend in odplacevanje posojil, pozitiven financni ucinek - dolgorocno vecja poslovna in financna stabilnost ter donosnost 8. Mediji Tveganje: nerazumevanja in možne negativne interpretacije Priložnost: širše razumevanje in razvoj širših podpornih koalicij za potrebne spremembe Tveganje: nerazumevanja pobud in neracionalna pricakovanja Priložnost: omogocanje širše družbene podpore 1. Transparentnost in odprtost, proaktivnost pri pisanju sporocil 2. Transparentnost in odprtost, proaktivnost pri pisanju sporocil, vabila na aktivno sodelovanje v demo dogodkih 3. Transparentnost in odprtost, proaktivnost in pomoc pri pisanju sporocil - boljši pogoji za boljše razumevanje dejavnosti distribucije v širši družbi in njenega pomena, zanimanje širše javnosti in vecja branost medijev ter trajnostni razvoj - boljše razumevanje dejavnosti distribucije v širši družbi in njenega pomena, zanimanje širše javnosti Odgovornost do 3.2 zaposlenih Odgovornost, trajna inovativnost in odprtost so naše vrednote, ki nas vodijo pri vsakodnevnem delu in pri zaposlovanju novih sodelavcev. Skrbno nacrtovana politika zaposlovanja, spodbujanje k stalnemu razvoju in izobraževanju zaposlenih, ucinkovit sistem nagrajevanja, grajenje kulture agilnosti ter spremljanje zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih so naša glavna vodila upravljanja s kadri. Zaposleni so naša strateška prednost, zato jih spodbujamo, da sledijo poslovni strategiji, so inovativni pri iskanju novih priložnosti in odkrivanju novih poti. Tako smo sposobni hitreje prepoznati priložnosti in se prilagoditi spremembam. Pomembnost upravljanja s cloveškimi viri smo prepoznali tudi v poslovni strategiji in kot eno od naših kljucnih strateških iniciativ opredelili razvoj kadrov in agilne organizacijske kulture. Posamezno strateško iniciativo smo podprli s konkretnimi cilji in z aktivnostmi s ciljem pridobiti, razvijati in zadržati zadostno število najboljših kadrov za uresnicevanje strategije in razvojnih nacrtov. Našo kulturo razvijamo v smeri agilnosti, vkljucevanja, medsebojnega sodelovanja, prevzemanja odgovornosti, inovativnosti in usmerjenosti k ciljem. Živimo naše vrednote in odgovorno udejanjamo strategijo skozi operativne nacrte in projekte. Spoštujemo enakost, odprte informacije in medsebojno sodelovanje. Velik poudarek dajemo motiviranju in medsebojni komunikaciji. S sodelovanjem in z medsebojnim spodbujanjem zaposlenih aktivno ustvarjamo odlicno delovno okolje, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in poslovnih ciljev. Želimo, da vsak zaposleni dela tisto, v cemer je najboljši. PODATKI O ZAPOSLENIH V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA 2022 2023 Število zaposlenih 31. 12. 319 336 Povprecno število zaposlenih 318 323 Delež moških 79,31 % 79,4 % Delež žensk 20,69 % 20,6 % Povprecna starost 45,0 45,3 Povprecna delovna doba 22,7 22,5 Delež zaposlenih, ki so se usposabljali in 88,82 % 94,7 % izobraževali Povprecno število ur usposabljanja na 17,76 27,29 zaposlenega Odstotek zavzetih zaposlenih 36 % 31 % Število zaposlenih invalidov 8 9 Povprecna stopnja izobrazbe 6,29 6,35 Delež izgubljenih dni zaradi bolniških 3,96 % 4,20 % odsotnosti (na zaposlenega) Fluktuacija 6,23 % 6,48 % Delež izvedenih letnih razgovorov 92,65 98,15 Število aktivnosti in ukrepov v zvezi s 10 11 promocijo zdravja na delovnem mestu DEMOGRAFSKA STRUKTURA V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA V Skupini Elektro Gorenjska je bilo na dan 31. 12. 2023 zaposlenih 336 delavcev. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 se je število zaposlenih v Skupini povecalo za 17. V Skupini je bilo na dan 31. 12. 2023 zaposlenih 4,46 % delavcev za dolocen cas, kar je dober odstotek manj kot konec leta 2022. Na grafu so predstavljene vse družbe, ki so v letu 2023 (do 28. 2. 2023) sestavljale Skupino Elektro Gorenjska. S 1. 3. 2023 se je družba GEK Vzdrževanje pripojila družbi Gorenjske elektrarne. Fluktuacija kadrov v Skupini je nizka in je bila v letu 2023 podobna kot v preteklih letih. Odhodi zaposlenih so vecinoma posledica upokojevanja, v manjši meri tudi zaposlovanja za dolocen cas, minimalen odstotek predstavlja odhode na željo delavcev. Vecje odstopanje je bilo v letu 2023 opazno pri družbi Gorenjske elektrarne kot posledica pripojitve njihove odvisne družbe GEK Vzdrževanje. 350 300 250 200 150 100 50 0 STOPNJA FLUKTUACIJE V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA Na dan 31. 12. 2023 je bilo v Skupini Elektro Gorenjska zaposlenih 9 invalidov, kar je eden vec kot predhodno leto. Skladno z obvezno predpisano kvoto zaposlovanja invalidov, ki za dejavnost oskrbe z elektricno energijo znaša 6 %, bi sicer morali imeti v maticni družbi Elektro Gorenjska mesecno zaposlenih 18 invalidov, v Gorenjskih elektrarnah, kjer je predpisana kvota invalidov 5 %, pa enega. Hcerinska družba GEK Vzdrževanje, kjer je bilo do 28. 2. 2023 zaposlenih manj kot 20 delavcev, ni zavezanec za izpolnjevanje invalidske kvote. Podjetja, ki smo zavezana k izpolnjevanju invalidske kvote, imamo možnost uveljavljanja nadomestne kvote s sklenitvijo pogodb in z narocilom storitev invalidskih podjetij. V letu 2023 smo s sklenitvijo pogodb z dvema invalidskima podjetjema izkoristili možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote za skupaj 41 invalidov. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA V LETIH 2022 DO 2023 STOPNJA FLUKTUACIJE V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA 2022 2023 Elektro Gorenjska 4,62 % 3,46 % Gorenjske elektrarne 8,33 % 32,43 % GEK Vzdrževanje 50,00 % - Skupina Elektro Gorenjska 6,23 % 6,48 % IZOBRAŽEVANJE IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH Veliko pozornosti namenjamo ustreznemu usposabljanju zaposlenih. Omogocamo jim udeležbo na razlicnih oblikah izobraževanj in strokovnih usposabljanj, zelo veliko na podrocju varnosti in zdravja pri delu. Specificnost panoge, v kateri delujemo, zahteva, da morajo zaposleni redno obnavljati strokovne izpite, ki jih zahtevajo dela z elektroenergetskimi napravami. V letu 2023 je bilo izvedenih 8.816 ur izobraževanj za naše zaposlene. V letu 2023 smo na podrocju izobraževanja naredili pomemben premik. Prešli smo na uporabo nove platforme e-izobraževanja, ki omogoca sodelavcem pregled širokega obsega vsebin, vec sodelavcev se je udeleževalo razlicnih spletnih seminarjev ter 8.816 ur izobraževanj drugih digitalnih oblik izobraževanja in usposabljanja. V letu 2023 smo nadaljevali z izobraževanji vodstva na podrocjih obvladovanja mehkih vešcin. Povprecna stopnja izobrazbe je v Skupini Elektro Gorenjska na dan 31. 12. 2023 znašala 6,35, pri cemer stopnja 6 predstavlja višješolsko izobrazbo. IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA NA DAN 31. 12. 2023 Elektro Gorenjska Gorenjske elektrarne Skupina Stopnja izobrazbe 31. 12. 2023 Število Struktura (%) Število Struktura (%) Število Struktura (%) doktorat (8/2) 4 1,32 0 0,00 4 1,19 magisterij (8/1) 16 5,30 2 5,88 18 5,36 2. bolonjska stopnja (6/2) 66 21,85 12 35,29 78 23,21 1. bolonjska stopnja (6/2) 47 15,56 2 5,88 49 14,58 višja stopnja (6/1) 61 20,20 7 20,59 68 20,24 srednja stopnja (5) 71 23,51 11 32,35 82 24,40 triletna poklicna stopnja (4) 37 12,25 0 0,00 37 11,01 dvoletna poklicna stopnja (3) 0 0,00 0 0,00 0 0,00 osnovna šola (1) 0 0,00 0 0,00 0 0,00 Skupaj zaposleni 302 100,00 34 100,00 336 100,00 3.2.1 Enakost spolov, raznolikost Ne glede na dejavnost, v kateri delujemo, vsem zaposlenim in drugim deležnikom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, narodno pripadnost in druge S kulturne razlike. Sledimo našemu Akcijskemu nacrtu enakosti spolov. 3.2.2 Varnost in zdravje pri delu KR Skrbimo za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih ter za varno in spodbujevalno delovno okolje. Leto 2023 pri tem ni bilo izjema. Veliko pozornosti smo namenjali grajenju zdravega in varnega delovnega okolja ter usposabljanju novih delavcev. Varnost in zdravje pri delu zagotavljamo z razlicnimi ukrepi, kot so izdelava ocene tveganja za vsa delovna mesta, izvajanje usposabljanj za varno in zdravo delo, zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov, nakup osebne varovalne opreme, nakup delovne opreme in orodij, sodelovanje, posvetovanje in izobraževanje o varnosti in zdravju pri delu ter nadzori del na terenu. BInjegovi zunanji presoji. Svet za vodenje varnosti in zdravja pri delu ZA ZDRAVO IN VARNO DELOVNO OKOLJE SKRBIMO NAD ZAKONSKO DOLOCENO RAVNJO V okviru Standarda ISO 45001 deluje Svet za vodenje varnosti in zdravja pri delu, ki šteje sedem clanov. Delovanje sveta predstavlja nadgradnjo zakonsko dolocenih obveznosti na podrocju varnosti in zdravja pri delu. V letu 2023 so clani sveta obravnavali problematiko poškodb pri delu in nevarne dogodke. Sprejeli so potrebne ukrepe ter v naše notranje pravilnike vnesli zakonodajne zahteve s podrocij varnega in zdravega dela in požarne varnosti. Izvedli smo notranjo presojo Standarda ISO 45001 in sodelovali pri ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU SKRBIMO NA VEC je uresnicil vsa priporocila notranje in zunanje presoje ter zaposlene NIVOJIH opozarjal na varno in zdravo opravljanje dela. MO Leto 2023 so zaznamovale katastrofalne vremenske razmere. Posebna skrb je bila namenjena zunanjim izvajalcem del in Poplave, mocno deževje in veter so povzrocali ekstremno zahtevne obiskovalcem. Za vsako od teh skupin imamo pripravljeno oceno delovne pogoje. Terenski delavci so bili zato izpostavljeni številnim tveganja in dolocene ukrepe za zmanjšanje tveganja za varnost nevarnim situacijam, ki so bile v letu 2023 vzrok za vecino nezgod in zdravje pri delu. Ti ukrepi med drugim obsegajo dokumente za pri delu. varno izvajanje del v breznapetostnem stanju, pisne sporazume, varnostne nacrte, navodila za varno delo itd. Izdelano imamo Izjavo o varnosti z oceno tveganj, v kateri so zajeta vsa delovna mesta v našem podjetju. Prepoznana so delovna mesta z visokim tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Za zniževanje tveganja za nastanek poškodb pri delu in nevarnih dogodkov imamo predvidene razlicne ukrepe, ki se nanašajo na varno in zdravo izvajanje del. ZDRAVO IN VARNO DELO AKTIVNO SOUSTVARJAMO TUDI ZAPOSLENI Za zagotavljanje varnega in zdravega dela v okviru Sveta delavcev deluje Odbor za varno delo, ki ga sestavljajo trije njegovi clani. Odbor rešuje problematiko varnega in zdravega dela na pobude delavcev, ki so lahko pisne ali ustne. V letu 2023 je odbor reševal problematiko v zvezi z uvajanjem in usposabljanjem novih delavcev v delo in prenosom dobrih praks med zaposlenimi. Odbor je v letu 2023 še vedno bdel nad izvajanjem in upoštevanjem vsebine, ki je bila dolocena z Navodili za varno zamenjavo varovalk. ŠTEVILO POŠKODB PRI DELU V DRUŽBI ELEKTRO GORENJSKA OD 2019 DO 2023 NEZGODE PRI DELU V letu 2023 se je v družbi Elektro Gorenjska pripetilo sedem nezgod pri delu. Od teh je bilo pet nezgod lažje, dve pa težje narave. Prva težja nezgoda se je pripetila zaradi elektricnega udara, druga pa zaradi požara v jašku. Oba delavca sta po poškodbi dobro okrevala, poškodbe pa niso pustile trajnih posledic. Kazalnik kakovosti Pogostost poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, je znašal 2,33 odstotka poškodovanih delavcev. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa je znašal 54 dni. 7 6 5 4 3 2 NEZGODE 1 0 2019 2020 2021 2022 2023 RESNOST POŠKODB PRI DELU V DRUŽBI ELEKTRO GORENJSKA OD 2019 DO 2023 POGOSTOST POŠKODB PRI DELU V DRUŽBI ELEKTRO GORENJSKA OD 2019 DO 2023 IZVAJAMO PROMOCIJO ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU ZDRA Promocija zdravja na delovnem mestu deluje pod okriljem skupine za izvajanje promocije, ki šteje pet clanov. Izdelan imamo program za izvajanje aktivnosti promocije, ki ga skupina osvežuje enkrat letno in predlaga nove ukrepe za izboljšanje. V letu 2023 smo v okviru promocije zdravja na delovnem mestu sprejeli nov ukrep, s katerim zaposlenim dvakrat tedensko po 15 minut s pomocjo IT-orodij omogocamo vodeno telesno vadbo pred zaslonom. Ukrep je bil med zaposlenimi dobro sprejet. VO 3.2.3Gradimo privlacno in ugledno podobo delodajalca IN Zavedamo se, da so usposobljeni in kompetentni zaposleni naš Oblikovali smo strateška projekta Zaposleni – Ambasadorji ugleda najdragocenejši vir in hkrati konkurencna prednost. Delujemo Skupine Elektro Gorenjska ter Znamka in izkušnja delodajalca v panogi, kjer se na ravni države soocamo s pomanjkanjem Elektro Gorenjska ter pristopili k sistematicni in strateški izgradnji kadrov, predvsem s podrocji energetike in informatike. Iskanje in blagovne znamke delodajalca. Z razlicnimi aktivnostmi vplivamo privabljanje novih kompetentnih sodelavcev predstavlja enega od na povezanost in zavzetost zaposlenih, uresnicujemo poslovno kljucnih izzivov. strategijo, privabljamo perspektivne nove sodelavce, nadgrajujemo VAR proces zaposlovanja in razvoja sodelavcev ter komunikacijo z in med Zaradi pomembnosti segmenta in zavedanja, kako pomembno zaposlenimi. je podrocje kadrov in upravljanje z njimi, je podrocje upravljanja kadrov eden od kljucnih strateških podrocij, opredeljenih v naši Svoja prizadevanja smo združili pod okriljem projekta vsakokratni poslovni strategiji. Z zavedanjem, da so ravno podrocja, Transformator, ki simbolizira našo zavezanost spreminjanju samih na katerih zaposlujemo najvec novih sodelavcev, najbolj deficitarna, sebe in okolja, v katerem delujemo. izvajajo kontinuirane aktivnosti za krepitev naše privlacnosti in zaželenosti kot delodajalca. Krepimo svojo prepoznavnost in ugled z Pomembnost upravljanja s cloveškimi viri smo prepoznali tudi v namenom privabljanja novih in zadržanja kompetentnih sodelavcev. poslovni strategiji in kot eno od naših kljucnih strateških iniciativ opredelili Razvoj kadrov in agilne organizacijske kulture. Posamezno V letu 2023 smo sodelovali v raziskavi Privlacnost delodajalca, strateško iniciativo smo podprli s konkretnimi cilji in z aktivnostmi ki jo izvajata družbi Herman&partnerji ter Competo. Na lestvici s ciljem pridobiti, razvijati in zadržati zadostno število najboljših privlacnosti delodajalca smo se uvrstili na 27. mesto, kar je vec kot kadrov za uresnicevanje strategije in razvojnih nacrtov. Našo 20 mest višje kot leto prej. kulturo razvijamo v smeri agilnosti, vkljucevanja, medsebojnega NO sodelovanja, prevzemanja odgovornosti, inovativnosti in S tem namenom smo leta 2023 že drugic zapored organizirali usmerjenosti k ciljem. Živimo naše vrednote ter odgovorno Poletno šolo Transformator, ki predstavlja naš most do mladih udejanjamo strategijo skozi operativne nacrte in projekte. talentov in potencialnih kadrov. Gre za inovativno kadrovsko prakso in edinstveni primer multidisciplinarnega pristopa ter medsebojnega povezovanja in sodelovanja s študenti v elektrodistribucijski panogi. 3.2.4 Izobraževanja o temah, povezanih s trajnostjo Podjetje bo delovalo trajnostno toliko, kolikor bodo trajnostno delovali njegovi zaposleni. Zato posebno pozornost namenjamo izobraževanju naših zaposlenih na tem podrocju. Izobraževanje o trajnosti pripravlja naše strokovnjake in vodje za reševanje kompleksnih izzivov na podrocju trajnostnega razvoja, saj so kljucni za oblikovanje strategij in projektov, ki bodo prispevali k bolj trajnostni prihodnosti. S trajnostnim izobraževanjem naši sodelavke in sodelavci pridobivajo znanja, spretnosti in kompetence, ki so potrebne za uspešno delovanje v sodobni družbi. To vkljucuje razumevanje koncepta trajnosti, sposobnost analiziranja kompleksnih problemov, kriticno razmišljanje, komunikacijske vešcine ter sposobnost sodelovanja in reševanja konfliktov. Namen izobraževanja o trajnosti je tudi spodbujanje sprememb v vedenju in ravnanju posameznikov v smeri bolj trajnostnih praks in med drugim vkljucuje zmanjševanje porabe virov, uporabo obnovljivih virov energije, zmanjševanje odpadkov, spodbujanje krožnega gospodarstva ter izboljšanje socialne in ekonomske pravicnosti. Trajnostno izobraževanje prispeva k razvoju trajnostne kulture, ki temelji na spoštovanju do narave, ljudi in prihodnjih generacij. To vodi k spremembam v vrednotah, prepricanjih, normah in obnašanju posameznikov in skupnosti ter k oblikovanju družbe, ki je bolj uravnotežena in harmonicna. V letu 2023 smo izvedli 133 ur izobraževanj na podrocju trajnostnega poslovanja in priprave porocil v skladu s standardi ESRS. 3.2.5Usposabljanje in razvoj zaposlenih ZAPOSLUJEMO STRATEŠKO Kadrovsko nacrtovanje je sestavni del strateškega in letnega poslovnega nacrta. Prizadevamo si pridobiti ambiciozne in profesionalne nove sodelavce. V procesu selekcije in izbire zaposlenih vsem kandidatom zagotavljamo enake možnosti, ne glede na spol ali druge okolišcine. Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, je urejeno z zakoni, kolektivno pogodbo in internimi akti. Vsi zaposleni imajo pravice, ki jim pripadajo po omenjenih aktih. Razvoj, napredne tehnologije, spremembe in potrebe delovnega procesa zahtevajo vedno vec znanja in visoko stopnjo usposobljenosti zaposlenih, zato vecinoma zaposlujemo visoko izobražene kadre. Zaradi tesne povezave stroke z glavnimi dejavnostmi družb skozi leta ohranjamo visok delež zaposlenih elektrotehnicne stroke oziroma elektrotehnicne in strojne stroke v družbah Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje. MOTIVIRAMO IN NAGRAJUJEMO ZAPOSLENE S ciljem povecevanja zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih ter izboljševanja kakovosti dela zaposlenim nudimo razlicne ugodnosti. Pri njih išcemo ustvarjalne potenciale in priložnosti za razvoj, zato njihovo znanje in sposobnosti nagrajujemo z merjenjem njihovih kompetenc, svetovanjem ter razvojem njihove poklicne kariere. S tem poskušamo ohranjati visoko stopnjo motiviranosti zaposlenih in povecati konkurencnost notranjega trga delovne sile. Vsem ambicioznim zaposlenim omogocamo udeležbo na merjenjih vodstvenih in socialnih sposobnosti. Tiste, ki profilom delovnih mest vodij najbolj ustrezajo, tudi razporedimo na zahtevnejša delovna mesta. Že vec kot desetletje izvajamo letne razgovore z zaposlenimi. Razgovori vkljucujejo pregled doseganja ciljev, nalog in kompetenc za preteklo obdobje ter postavitev ciljev za naslednje leto. Poleg tega zajemajo tudi nacrt izobraževanja in razvoja zaposlenih (pregled razvoja kariere). V letu 2023 so bili letni razgovori izvedeni z vec kot 98 % zaposlenih, kar je pomemben dvig glede na predhodno leto. Osebno delovno uspešnost zaposlenih ugotavljamo na podlagi ocenjevanja po opravljenem letnem razgovoru, ko ugotavljamo stopnjo doseganja posameznih dogovorjenih kriterijev. Zaposlene spodbujamo k inovativnosti in iskanju novih rešitev. Že vrsto let izvajamo notranji program za spodbujanje inovacij, v okviru katerega zaposleni vsako leto prispevajo na desetine predlogov in idej za nadgradnjo in izboljšanje našega delovanja. V letu 2023 so zaposleni v okviru progama prispevali 51 predlogov. Stopnja samoiniciativnosti na podrocju podajanja predlogov za racionalizacijo oziroma inovacijskih predlogov se je zaradi stalnega spodbujanja in organiziranja natecajev ter sprejetih drugih sistematicnih ukrepov zvišala. GRADIMO AGILNO ORGANIZACIJSKO KULTURO IN ZAVZETOST ZAPOSLENIH Skladno z našo poslovno strategijo smo v letu 2023 posebno pozornost namenili razvoju kadrov in agilne organizacijske kulture. Cilji te strateške usmeritve so razvoj kulture agilnosti in blagovne znamke zaposlovalca ter pridobivanje, razvoj in zadržanje perspektivnih in kljucnih kadrov. Sistematicno ustvarjamo okolje, v katerem sodelavke in sodelavci živijo naše vrednote, vodje poznajo odlike svojih sodelavcev in jih posamezniku prilagojeno usmerjajo ter s tem skupaj prispevajo k udejanjanju strategije. Povratne informacije o dojemanju delovnega okolja in odnosih v podjetju pridobivamo s pomocjo anonimne ankete o zadovoljstvu, ki jo izvajamo vsaka tri leta, in ankete o zavzetosti zaposlenih, ki jo izvajamo na letni ravni. Tako s sodelavci aktivno ustvarjamo optimalne pogoje za delo, s tem pa tudi pogoje za lažje doseganje osebnih in poslovnih ciljev. Zavzetost zaposlenih merimo po Gallupovi metodologiji. Stopnjo zavzetosti merimo za celotno Skupino Elektro Gorenjska, za posamezne družbe v Skupini pa merimo, v kateri odstotek se podjetje uvršca v primerjavi s svetovno bazo podatkov o zavzetosti. Na podlagi izvedenih meritev imamo v Skupini, v primerjavi s slovenskimi organizacijami, višji odstotek zavzetih zaposlenih. Na podlagi odlicnih rezultatov, doseženih v okviru merjenja zavzetosti naših zaposlenih, in organizacijske klime smo v letu 2023 prejeli certifikat Izjemna organizacija 2023. S pomocjo celovitega in sistematicnega upravljanja odnosov z zaposlenimi smo v dobrih šestih letih mocno izboljšali stopnjo zavzetosti zaposlenih in rezultate v zadnji raziskavi povecali kar za devetkrat v primerjavi s preteklimi leti. Ti rezultati Skupino Elektro Gorenjska uvršcajo med najboljše organizacije. STOPNJA ZAVZETOSTI ZAPOSLENIH PRI MERJENJU, IZVEDENEM V LETU 2023, V PRIMERJAVI S SLOVENSKIMI IN Z NAJBOLJŠIMI SVETOVNIMI ORGANIZACIJAMI ELEKTRO GORENJSKA SLOVENSKO POVPRECJE GALLUP TOP 33% AKTIVNO ZAVZETI AKTIVNO NEZAVZETI NEZAVZETI ODSOTNOSTI ZAPOSLENIH ZARADI KORIŠCENJA BOLNIŠKEGA DOPUSTA Absentizem oziroma daljšo odsotnost z delovnega mesta zaradi korišcenja bolniške odsotnosti in starševskih dopustov spremljamo na letni ravni. V maticnem podjetju je delež vseh navedenih odsotnosti v letu 2023 višji kot v predhodnem letu. Glede na leto 2022 so se na povprecno število zaposlenih za 17 % zvišale nerefundirane odsotnosti in za 39 % refundirane odsotnosti. V letu 2023 je 193 zaposlenih vsaj enkrat koristilo bolniško odsotnost, kar je skoraj 40 zaposlenih vec kot leto prej. Povprecno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega je za dva dneva višje kot leta 2021 in znaša slabih deset dni. V Gorenjskih elektrarnah (vkljucno z GEK Vzdrževanjem) je bila skupna vrednost odsotnosti zaradi boleznine v letu 2023 primerljiva s predhodnim letom. Glede na posamezno kategorijo so se nerefundirane odsotnosti znižale za 34 %, refundirane pa povišale za 40 %. V letu 2023 so bili zaposleni v družbi Elektro Gorenjska zaradi boleznin v povprecju odsotni skoraj 12 dni. V Gorenjskih elektrarnah je bolniško odsotnost koristilo 23 zaposlenih, kar predstavlja 68 % vseh zaposlenih. Zaradi majhnega števila zaposlenih v hcerinski družbi vsaka odsotnost predstavlja velik vpliv na povprecne vrednosti. 3.2.6Ustvarjamo prijetno delovno okolje Podporo zaposlenim v Skupini Elektro Gorenjska zagotavljamo na razlicne nacine, tudi pri aktivnostih zunaj delovnega okolja. Posebno skrb namenjamo delovanju našega športnega društva, aktivnostim, ki jih zaposlenim ponuja certifikat Družini prijazno podjetje na podrocju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ter dejavnostim s podrocja promocije zdravja na delovnem mestu. Z razlicnimi oblikami zavarovanj skrbimo za socialno varnost zaposlenih. Podpiramo delovanje društva upokojenih sodelavk in sodelavcev Skupine Elektro Gorenjska. ŠPORTNO DRUŠTVO ELEKTRO GORENJSKA ZA ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Šport je že od nekdaj nevidna nit, ki trdno povezuje naše sodelavke in sodelavce. Nenazadnje to dokazujejo tudi uspehi, ki jih dosegajo naši športnice in športniki na tradicionalnih letnih in zimskih igrah slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Športno društvo Elektro Gorenjska, ki deluje že vrsto let deluje, združuje vec kot 200 clanov. To so zaposleni v Skupini Elektro Gorenjska ter naši upokojenci in upokojenke. V skladu s financnim stanjem društvu omogocamo razlicne vadbe, dvoranske športe in druge oblike športnega druženja, saj je njegova želja clanom ponuditi aktivnosti, ki jih bodo z veseljem izkorišcali in se jih udeleževali cim bolj številcno. V okviru Športnega društva Elektro Gorenjska deluje 14 športnih sekcij, ki pokrivajo razlicne športe. Med športi, ki se odvijajo na prostem, je najbolj aktivna kolesarska sekcija, ki letno pripravi dva izleta, prav tako so priljubljeni zimski športi. V lanskem letu smo tako organizirali kar nekaj tecajev teka na smuceh za zaposlene. Med dvoranskimi športi sta najbolj priljubljena nogomet in odbojka, na voljo pa je tudi kegljanje, streljanje in bowling. SMO NOSILEC CERTIFIKATA DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Zavedamo se, da za uspešnostjo podjetij ne stojijo le vodilni, pac pa tudi zaposleni, ki so kljucni v dolocenem delovnem procesu. Verjamemo, da certifikat Družini prijazno podjetje prinaša pozitiven vpliv na zavzetost zaposlenih. Od leta 2011 smo imetnik certifikata Družini prijazno podjetje, ki s širokim naborom izbranih ukrepov predstavlja pomembno orodje za ucinkovitejše in kakovostnejše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja naših zaposlenih. Zaposlenim je na voljo 16 ukrepov, ki se jih glede na potrebe zaposlenih prilagaja in spreminja. Nosilec certifikata Družini prijazno podjetje je maticno podjetje, hcerinska družba pa se je zaradi enake politike na podrocju družbene odgovornosti zavezala k izvajanju vseh sprejetih ukrepov maticne družbe. Z NOTRANJIM KOMUNICIRANJEM DO BOLJŠE INFORMIRANOSTI IN POVEZANOSTI Skrb za izmenjavo informacij in mnenj med družbami v Skupini Elektro Gorenjska je zaradi razlicnih lokacij in nacina dela izrednega pomena. Ucinkovito komuniciranje z zaposlenimi pripomore tudi k enotnemu komuniciranju podjetja navzven in k njegovi pozitivni podobi. Notranje komuniciranje nacrtujemo in upravljamo strateško, pripravljamo letne operativne plane, prav tako merimo odzivnost med zaposlenimi. Uporabljamo neposredne in posredne oblike komuniciranja med zaposlenimi ter pridobivamo povratne informacije s strani zaposlenih s pomocjo anket in glasovanj. Za komunikacijo z zaposlenimi uporabljamo naslednja komunikacijska orodja: • intranetni portal Središce, na katerem se nahajajo informacije, vsebine z razlicnih podrocij, prav tako vse aplikacije, ki jih zaposleni potrebujejo za izvajanje delovnih procesov in za ucinkovito opravljanje dela; • elektronska obvestila, v katerih predstavljamo aktualne informacije; • oglasne deske, na katerih izpostavljamo vsebine, ki so zanimive dlje casa; • mesecni elektronski novicnik s kljucnimi informacijami o dogajanju v družbi; • kvartalno tiskano glasilo Elgo, v katerem podrobneje predstavljamo vsebine, ki so zanimive za zaposlene – od delovanja projektov do ostalih aktivnosti, ki jih izvajajo posamezne službe, namenjen je tudi upokojenim sodelavkam in sodelavcem; • glasilo Naš stik, ki ga izdaja družba ELES šestkrat letno in je namenjen naslavljanju širših tematik v energetski panogi; • razlicni dogodki za zaposlene, ki so družabne in izobraževalne narave. PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU Za ohranjanje zdravja, dobrega pocutja, psihicnega in fizicnega ravnovesja je v letu 2023 skrbela Skupina za promocijo zdravja na delovnem mestu. S pomocjo šestih ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu skupina spodbuja zaposlene, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, se seznanjajo z vsebinami s podrocja duševnega zdravja, prav tako so na voljo preventivni pregledi in cepljenja. Izvajanje in uspešnost izbranih ukrepov s podrocja promocije zdravja na delovnem mestu podjetje letno revidira na sestankih skupine promocije zdravja, ki se sestaja glede na aktualne vsebine. O aktivnostih in izvedenih ukrepih se poroca poslovodstvu, uspešnost ukrepov pa se preverja z anketami med zaposlenimi. Program za nacrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu se letno revidira in prilagaja financnim zmožnostim ter aktualnim razmeram. Z zavedanjem, da je skrb za zdravje dragocena naložba za posameznika in podjetje, smo v letu 2023 skrbeli z razlicnimi aktivnostmi. Na pobudo zaposlenih so vsi zaposleni ob svetovnem dnevu zdravja prejeli darilo – termo steklenico. Zaposlenim smo omogocili individualne posvete pri zdravniku za pregled pigmentnih znamenj, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in sezonski gripi. Vsem zaposlenim je od druge polovice leta 2023 na voljo telovadba, 15-minutni aktivni delovni odmor, ki se izvaja dvakrat tedensko na spletu. Pomen zdravja se promovira na plakatih v zdravem koticku in z objavami na interni spletni strani. ZAGOTAVLJAMO SOCIALNO VARNOST Urejanje in uresnicevanje nacela socialne varnosti zaposlenih je del naše poslovne politike. Eden izmed segmentov, ki skrbi za dobro socialno stanje zaposlenih, je tudi skupna odlocitev socialnih partnerjev za dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v energetiki in s tem tudi v Skupini Elektro Gorenjska. Vsi naši zaposleni so nezgodno zavarovani, lahko se vkljucijo v prostovoljno zavarovanje za primer težke bolezni in operacij, prav tako v zavarovanje za specialisticne preglede. Vkljucitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje povecuje socialno varnost zaposlenih v casu upokojevanja. OSTAJAMO POVEZANI Z NAŠIMI UPOKOJENKAMI IN UPOKOJENCI Spodbujamo in financno podpiramo aktivnosti Društva upokojencev Elektra Gorenjska, ki deluje od leta 2006. Clani organizirajo razlicne aktivnosti, informativne in športne izlete, obiskujejo bolne in ostarele clane ter na razlicne nacine pomagajo svojcem. GRADIMO ODPRT DIALOG S SOCIALNIMI PARTNERJI Družba Elektro Gorenjska ima sklenjen Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijski dogovor), ki med drugim doloca tudi pristojnosti sveta delavcev. Pristojnosti sveta delavcev pri upravljanju se uresnicujejo na vec nacinov, in sicer: • s pravico do pobude in odgovorov na to pobudo, • s pravico do obvešcenosti, • s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje, • z možnostjo ali obveznostjo posvetovanj z delodajalcem in • s pravico soodlocanja. Sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe se uresnicuje preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Seje sveta delavcev potekajo po potrebi, najmanj pa pred sejami nadzornega sveta. Na seje je navadno vabljena tudi uprava družbe Elektro Gorenjska in predstavniki sindikatov. Zavedamo se, da za uspešnostjo podjetij ne stojijo le vodilni, pac pa tudi zaposleni, ki so kljucni v dolocenem delovnem procesu. 3.2.7Delavci v vrednostni verigi Skrbimo za pravocasno in gospodarno narocanje materiala in storitev ter za izvajanje postopkov javnega narocanja. Nabave vecjih vrednosti izvajamo v skladu z dolocbami zakona o javnem narocanju, narocila pod mejnimi vrednostmi za javna narocila pa izvajamo po dolocbah internega pravilnika. Poskrbimo za celoten postopek narocanja: od prejema zahteve za narocilo, pripravljanja povabil k oddaji ponudbe ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega narocila, predlogov pogodb in podobnega, vse do sklenitve in dodelitve podpisanih pogodb skrbnikom. Sodelavce spodbujamo, da prepoznavajo priložnosti v okolju in da narocajo material in storitev, ki imajo manjši vpliv na okolje in ki zagotavljajo varcevanje z naravnimi viri, materiali in energijo. S spremljanjem zakonodaje in prakse ter z udeležbo na razlicnih seminarjih s podrocja narocanja nadgrajujemo svoje znanje in izkušnje ter skrbimo za osebni razvoj. Na podlagi dolocb Uredbe o zelenem javnem narocanju okoljske in trajnostne vidike že zasledujemo pri nabavi nekaterih vrst blaga (npr. osebnih in tovornih vozil, racunalniške opreme, distribucijskih transformatorjev) ter storitev (npr. cišcenje poslovnih prostorov). Upoštevamo tudi socialni vidik in spoštovanje clovekovih pravic. V razpisni dokumentaciji za izvajanje storitev varovanja smo kot merilo za izbor upoštevali, ali ima posamezni ponudnik sklenjeno in veljavno podjetniško kolektivno pogodbo ter kolikšen je delež zaposlenih mladih in zaposlenih starejših. Pri posameznih posebnih in socialnih storitvah smo upoštevali tudi možnost valorizacije sicer fiksne cene, in sicer se v takih primerih cena na mesec lahko sporazumno spremeni, ce se spremeni višina minimalne place po Zakonu o minimalni placi, in sicer za razliko v višini minimalne place, dolocene za posamezno leto. ZA SL JIV IN BILN Odgovornost do 3.3 uporabnikov omrežja Zagotavljati ucinkovito in zanesljivo oskrbo elektricne energije ZAGOTAVLJAMO TRAJNO ENERGIJO NE uporabnikom je naša prva skrb. Kljucna za dosego tega cilja je odgovornost do naših strank, ki temelji na vzajemnem zaupanju, Z nenehnim izboljševanjem storitve in pristopov k zagotavljanju transparentnosti in skrbi za njihove potrebe ter interese. odgovorne oskrbe z elektricno energijo želimo biti vir trajne energije za svoje uporabnike. S stalnim poslušanjem potreb uporabnikov, ZAGOTAVLJAMO KAKOVOSTNO OSKRBO Z ELEKTRIKO spremljanjem trendov v industriji in z iskanjem inovativnih rešitev bomo še naprej gradili zaupanje in ugled kot zanesljiv in odgovoren To zagotavljamo z rednim vzdrževanjem omrežja, hitrim odzivanjem upravljalec distribucijskega omrežja na Gorenjskem. na morebitne okvare ali izpade ter nenehnim izboljševanjem naše infrastrukture, da se zmanjša število prekinitev in izboljša stabilnost Zavezani smo odgovornemu odnosu do uporabnikov omrežja, ki sistema. temelji na kakovosti, transparentnosti, komunikaciji in podpori pri varcevanju z energijo. Zato bomo še naprej ohranjali visoke JIVO standarde in nenehno izboljševali svoje storitve ter tako izpolnjevali pricakovanja in potrebe svojih strank ter prispevali k trajnostnemu Verjamemo v pomembnost transparentne in ucinkovite komunikacije KOMUNICIRAMO TRANSPARENTNO IN ODPRTO razvoju družbe in okolja. z uporabniki. Redno obvešcamo javnost o nacrtovanih vzdrževalnih delih, novostih v omrežju in morebitnih težavah, ki bi lahko vplivale na oskrbo z elektricno energijo. Poleg tega smo vedno na voljo za odgovore na vprašanja in zagotavljanje informacij našim strankam. Spoštujemo mnenje naših uporabnikov, odprti smo za njihove pritožbe in povratne informacije. Imamo vzpostavljen postopek za ucinkovito obravnavo pritožb in reševanje morebitnih težav, s cimer zagotavljamo visoko stopnjo zadovoljstva med svojimi strankami. SPODBUJAMO TRAJNOSTNO RABO ENERGIJO Svojim uporabnikom nudimo podporo pri varcevanju z energijo in spodbujamo trajnostno rabo elektricne energije. S promocijo energetske ucinkovitosti, z uporabo obnovljivih virov energije in izobraževanjem o trajnostnih energetskih praksah spodbujamo odgovorno ravnanje z energijo med svojimi strankami. STA 3.3.1Lokalna partnerstva Elektro Gorenjska imamo edinstveno mesto na Gorenjskem. Smo organizacija, ki povezuje gorenjske obcine. Skrb za Gorenjsko je naša prva skrb že šest desetletij. Priložnost, da s svojim strokovnim znanjem, z izkušnjami in inovativnostjo Gorenjsko podpiramo v trenutnih zahtevnih casih, sprejemamo kot veliko odgovornost. S ciljem postati zelena Gorenjska želimo ustvariti primer dobre prakse v Evropi in oblikovati konkurencno okolje za vse naše deležnike, zato sklepamo tesna sodelovanja in partnerstva z lokalnimi organizacijami, skupnostmi in obcinami. Smo razvojni partner, demonstracijski prostor in pilotno okolje za razvoj in preizkušanje inovacij s podrocja trajnostne preobrazbe mest in brezemisijske mobilnosti na Gorenjskem (npr.: Pametna Mlaka, projekt RESHub, Creators, Biosferno obmocje Julijskih Alp itd.). V letu 2023 je Svet gorenjske regije, ki združuje vse gorenjske obcine, na našo pobudo naredil pomemben korak in sprejel odlocitev za pripravo skupnega akcijskega nacrta ukrepov na podrocju energetske infrastrukture za trajnostni prehod Gorenjske. Elektro Gorenjska bomo strokovno vodili in podpirali obcine pri pripravi tega, za Gorenjsko izjemno pomembnega dokumenta, saj verjamemo, da je odgovor na energetski trajnostni prehod v povezovanju in sodelovanju. Tesno sodelujemo z gorenjskimi obcinami pri njihovih razvojnih nacrtih. Med drugim smo na primer v letu 2023 sodelovali z Mestno obcino Kranj (MOK) pri številnih projektih na poti do uresnicitve njenega cilja – postati pametno mesto in energetsko nevtralna obcina. V okviru rekonstrukcije male hidroelektrarne Standard na reki Kokri smo v sodelovanju z MOK uredili okolico in postavili elektricne polnilce za avtobuse. Ob 60-letnici smo ji podarili štiri »pametne« klopi in podprli ozelenitev obcine z zasaditvijo dreves v zelenem pasu v bližini naše poslovne stavbe. V starem Kranju smo z Zavodom za turizem in kulturo Kranj sodelovali tudi pri zasnovi in zagonu novega, zelo inovativnega projekta prilagoditve pokrovov jaškov, ki bodo hkrati služili tudi v turisticne in v izobraževalne namene. Kot je zapisano v naši novi strategiji, bomo v prihodnosti še vecji poudarek dali trajnostnemu delovanju in sodelovanju z našimi deležniki, kot so uporabniki omrežja, zaposleni, partnerske organizacije, strokovna združenja, dobavitelji, obcine in lokalno okolje. V nas je zavedanje, da imamo moc in odgovornost, da s svojim delovanjem pozitivno vplivamo na druge. Zato bomo v prihodnje še bolj zavezani ustvarjanju rešitev v tesnem partnerstvu z lokalnim okoljem, ki bodo presegale meje naše osnovne dejavnosti ter bodo v korist širše družbe in narave. Smo razvojni partner, demonstracijski prostor in pilotno okolje za razvoj in preizkušanje inovacij s podrocja trajnostne preobrazbe mest in brezemisijske mobilnosti na Gorenjskem. 3.3.2S sponzorstvi in z donacijami podpiramo lokalno skupnost V skladu z našimi strateškimi usmeritvami upoštevamo nacela družbene odgovornosti in potreb družbenega okolja. Podpiramo delovanje regionalnih neprofitnih organizacij, društev, zavodov in klubov na podrocju športa, kulture in izobraževanja, zdravstva, humanitarnih projektov ter drugih družbeno koristnih dejavnosti. V projektih prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, financnimi sredstvi ali z drugimi viri prispevamo k širšemu napredku družbe in Gorenjske. Sponzorske projekte izbiramo na podlagi pravilnika, ki opredeljuje merila kakovosti in družbene relevantnosti. Pri tem upoštevamo kratkorocne in dolgorocne ucinke teh aktivnosti tako na nas kot tudi na lokalno skupnost in okolje, v katerem poslujemo. V letu 2023 smo namenili 101.545 € za sponzorstva in donacije. Vec kot polovico sredstev namenjamo športnim projektom, saj verjamemo, da pomembno vplivajo na zdrav razvoj vseh generacij. Pri tem upoštevamo pravila transparentnosti in odprtosti, zato vse sponzorske in donacijske projekte objavljamo na spletni strani podjetja na naslednji povezavi: https://www.elektro-gorenjska.si/o-skupini/elektro-gorenjska/ katalog-informacij-javnega-znacaja-javne-objave/objave-po-11­ odstavku-10-a-clena-zdijz RAZDELITEV SPONZORSKIH IN DONACIJSKIH SREDSTEV PO SKUPINAH V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA V LETU 2023 ŠPORT KULTURA HUMANITARONOST ZNANOST, RAZISKOVALNA DEJAVNOST NAŠA SPONZORSTVA Skupina Elektro Gorenjska je za sponzorske projekte v letu 2023 namenila 25.113 €, glavnino sredstev je namenila športnim projektom na Gorenjskem. Že tradicionalno podpiramo Kolesarski klub Kranj, Košarkarski klub Triglav Kranj, Odbojkarski klub Triglav Kranj, Hokejsko drsalno društvo Jesenice ter druga manjša športna društva in klube. Na podrocju kulture smo v letu 2023 podprli dva vecja projekta Zavoda za turizem in kulturo Kranj ter manjše lokalne prireditve, ki jih pripravljajo obcine. V letu 2023 smo podprli tudi nekaj strokovnih projektov, ki se nanašajo na energetsko dejavnost. Tako smo bili sponzor posveta Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE CIRED o vlogi vodika v slovenski energetski prihodnosti, Slovenskega energetskega foruma v organizaciji Transformation LIghthouse, dogodka Dan inovativnosti, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije – Regionalna zbornica Gorenjska in mednarodne konference BledCom v organizaciji Fakultete za družbene vede. NAŠE DONACIJE Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2023 namenila 76.432 € za donacije. Zaradi številnih vremenskih nevšecnosti in posledicno številnih naravnih nesrec smo s financnimi sredstvi pomagali razlicnim prostovoljnim gasilskim društvom in gorskim reševalnim društvom po Gorenjskem, ki ob nesrecah, ko so ogrožena varnost, zdravje in življenje ljudi, prvi nudijo pomoc. Pomagali smo jim pri nakupu nujno potrebne opreme in vozil. Šport je izredno pomemben dejavnik, preko katerega se ustvarjajo vrednote, kot so fair play, skrb za zdrav življenjski slog, enakopravnost, pozitiven odnos do družbe in okolja itd. Družbeno odgovornost izkazujemo tudi s podporo kulturnim in razvojno-raziskovalnim projektom. Leta 2023 smo tako podprli projekt Poletne šole IET Digital 2023, katerega organizator je Ekonomska fakulteta iz Ljubljane, kjer smo aktivno sodelovali z vsebinami, ki naslavljajo energetsko prihodnost. Vsako leto podpremo nepridobitne, nevladne in nepoliticne organizacije. Vec kot desetletje nas povezuje sodelovanje s programom Neodvisen.si, ki generacije opolnomoca s pastmi odvisnosti, predstavlja dejanske situacije, predvsem pa s pomocjo strokovnjakov ponuja pomoc družinam in posameznikom v kriznih situacijah. Skupaj s poslovnimi partnerji vsako leto financno podpremo delovanje programa. V letu 2023 je Skupina Elektro Gorenjska namenila 8.000 € za delovanje programa. 4.Gospodarski vidiki Analiza poslovnega 4.1 okolja Na naše poslovanje pomembno vplivajo tako splošne gospodarske razmere kot specificni pogoji poslovanja, ki jih narekuje regulativa s podrocja elektricne energije. v Pomladanski napovedi (februar 2024) Kazalniki za RS Slovenijo 2023 2024 2025 2026 BDP (realna rast, %) 1,6 2,4 2,5 2,6 Zaposlenost (rast %) 1,2 0,7 0,6 0,5 Brezposelnost (stopnja %) 5,0 4,8 4,8 4,7 Inflacija (dec./dec., %) 4,2 3,1 3,1 2,1 Inflacija (povprecje leta, %) 7,4 2,7 3,4 2,2 Bruto placa na zaposlenega (realna rast, %)* 2,1 4,1 2,2 2,3 Produktivnost dela – BDP na zaposlenega (realna rast, %) 0,4 1,7 1,8 2,2 Vir: Umar - pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2024, februar 2024 * V pomladanski napovedi 2024 so bili upoštevani statisticni podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 15. 2. 2024. Gospodarsko dogajanje v evrskem obmocju je leta 2023 doživelo znatno upocasnitev. Po obdobju visoke rasti po epidemiji se je konec leta 2022 gospodarska aktivnost zacela zmanjševati, kar je v letu 2023 privedlo do stagnacije. Upocasnitev rasti je bila posledica vec dejavnikov, med drugim zmanjšane kupne moci gospodinjstev ob visoki inflaciji, strožjih pogojev financiranja zaradi mocne zaostritve denarne politike, delnega umika fiskalne podpore in upada zunanjega povpraševanja. Ceprav se je Evropska centralna banka od oktobra 2023 osredotocila na umirjanje inflacijskih pritiskov in ni vec dvigovala osrednjih obrestnih mer, postopno normalizacijo denarne politike nadaljuje na drugih podrocjih. Napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije za leto 2024 kažejo na krepitev rasti BDP v primerjavi z lanskim letom. Slovenija je v zadnjih letih sprejela obsežne ukrepe javnofinancne narave za blaženje razlicnih kriz in posledic naravnih nesrec. Glede na stabilizacijo cen energentov in njihovo zadostno razpoložljivost so v letu 2024 predvideni le še nekateri ukrepi za zmanjšanje vpliva energetske dražitve, medtem ko bo obnova po poplavah trajala dlje casa. V Sloveniji se je v letu 2023 gospodarska rast umirila na 1,6 %, potem ko je leta 2022 znašala 2,5 %. Za leto 2023 je bila znacilna visoka rast investicij in gradbenih aktivnosti, prav tako je bila nad pricakovanji rast državne in zasebne potrošnje. Obseg zmanjšanja izvoza blaga je bil precej nižji od jesenskih napovedi, kar je bilo delno posledica negotovosti na mednarodnih trgih, pocasnejše rasti v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije in poslabšane konkurencnosti slovenskih izvoznikov zaradi stroškovnih pritiskov. V letu 2024 se pricakuje okrepitev gospodarske rasti na 2,4 %. Nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja bodo pozitivno vplivali na gospodarske aktivnosti, kljub temu pa je hitrost okrevanja nekoliko pocasnejša od jesenskih napovedi. V prihodnjih dveh letih se pricakuje nekoliko višja rast BDP (2,5 % leta 2025 in 2,6 % leta 2026). V letu 2023 sta se ob ohlajanju gospodarske aktivnosti umirila tudi rast zaposlenosti (z 2,9 % leta 2022 na 1,2 %) in zmanjševanje števila registriranih brezposelnih (z –23,8 % na –14 %). Pricakuje se, da se bosta v letu 2024 nadaljevala trenda umirjanja rasti zaposlenosti in upadanja brezposelnosti. V prihodnjih letih bo vidnejšo rast zaposlovanja omejevalo predvsem pomanjkanje delovne sile, povezano z demografskimi gibanji. V letu 2024 se pricakuje v povprecju 0,7-odstotna rast zaposlenosti, kar je manj kot lani (1,2 %), povprecno število registriranih brezposelnih pa bo Realna rast povprecne bruto place se bo proti koncu obdobja napovedi umirila, vendar bo višja kot v preteklem obdobju, ko je bilo pomanjkanje delovne sile manj kriticno. Povprecna bruto placa se bo v letu 2024 nominalno povišala za 6,9 % (realno za 4,1 %). V prihodnjih dveh letih se bo skupna rast plac umirila, kar bo posledica umirjanja cenovnih pritiskov in prizadevanj podjetij za izboljšanje konkurencnosti, ki je bila v zadnjih letih oslabljena. Napovedi rasti bruto plac so povezane s precejšnjimi tveganji, zlasti zaradi morebitne vztrajnosti inflacije, vecjih pritiskov na trgu dela zaradi omejene ponudbe in izvedbe reforme placnega sistema v javnem sektorju. Inflacija se je v letu 2023 postopoma umirjala na 4,2 %, medtem ko je bila rast cen še vedno razmeroma široko osnovana, znižale so se le cene energentov. Ceprav se je inflacija od zacetka leta, ko je znašala okrog 10 %, do decembra znižala na 4,2 %, je še vedno presegala povprecje evrskega obmocja. Pricakuje se, da se bo inflacija vecji del leta 2024 postopoma umirjala, vendar se bo zaradi ucinka osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov proti koncu leta in v zacetku prihodnjega leta okrepila. Ocenjuje se, da se bo 2 % približala šele leta 2026. Z uresnicitvijo Pomladanske napovedi so povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopoliticnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju in lahko vplivajo na hitrost pricakovanega okrevanja ter umirjanja inflacije v trgovinskih partnericah. Prav tako so prisotne negotovosti v domacem okolju, povezane s poslabšano konkurencnostjo izvoznega sektorja gospodarstva, zmogljivostmi za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih in nedorecenostjo nekaterih reformnih ukrepov. Tveganja za gospodarsko rast v evrskem obmocju in v Sloveniji so povezana tudi z morebitno trdovratnostjo povišane inflacije, ki jo lahko poslabša vec dejavnikov, vkljucno z hitrejšo rastjo stroškov dela, kar bi še bolj ogrozilo oslabljeno konkurencnost slovenskega izvoznega sektorja. Potencial za višjo gospodarsko rast izhaja predvsem iz možnosti hitrejšega znižanja inflacije, ucinkovitejšega privabljanja delovne sile in uspešnejšega crpanja sredstev EU skupaj z izvajanjem reformnih ukrepov. na ravni iz leta 2023. Tudi v prihodnjih dveh letih se zaposlenost ne bo bistveno povecala, pomanjkanje delovne sile pa bo nekoliko omiljeno z nekaterimi ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile, ki bi jih bilo treba še okrepiti. Podobno kot v preteklem letu bo rast zaposlenosti predvsem rezultat zaposlovanja tujcev. 2,4% Okrepitev gospodarske rasti 93 4.2Pomembnejši rezultati in kljucni kazalniki poslovanja v letu 2023 Na financni kapital družbe in Skupine Elektro Gorenjska pomembno vplivajo pogoji regulacije v zvezi z dejavnostjo distribucije elektricne energije, ki jo opravlja družba Elektro Gorenjska po pogodbi z DO. Skladno s strategijo Skupine Elektro Gorenjska dajemo vse vecji poudarek tudi neregulirani oziroma tržni dejavnosti. POMEMBNEJŠI REZULTATI IN KLJUCNI KAZALNIKI Družba EG Skupina EG 2022 2023 2022 2023 Kazalniki poslovanja Neto financni dolg/EBITDA 5,9 3,1 4,0 1,8 Kratkorocni koeficient (v %) 0,9 0,8 1,1 1,3 Dodana vrednost (v 000 €) 22.101 33.379 27.402 44.665 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 60,6 46,0 54,3 38,0 EBITDA (v 000 €) 8.715 18.026 12.530 27.672 ROA (v %) -0,8 2,1 0,1 4,0 ROE (v %) -1,1 3,2 0,1 6,0 Poslovni prihodki na zaposlenega (v €) 104.745 153.380 125.480 195.850 Dodana vrednost na zaposlenega (v €) 76.584 113.856 86.327 138.316 Izkaz poslovnega izida (v 000 €) Poslovni prihodki 30.227 44.966 39.830 63.244 Poslovni odhodki 33.365 39.492 40.413 49.660 EBIT -3.138 5.474 -583 13.584 Financni izid 345 -160 297 -1.710 Cisti dobicek poslovnega leta -1.900 5.386 248 10.726 Izkaz financnega položaja (v 000 €) Sredstva 247.732 260.197 255.148 280.305 - dolgorocna sredstva 233.338 243.742 235.094 248.367 - kratkorocna sredstva 14.147 14.974 20.054 31.937 Kapital 166.546 170.316 173.887 182.985 Dolgovi 81.186 89.881 81.262 97.320 4.3Analiza poslovanja Skupine v letu 2023 ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2023 pred obdavcitvijo realizirala za 11.874 tisoc € dobicka. IZID IZ POSLOVANJA FINANCNI IZID DOBICEK PRED OBDAVCITVIJO SESTAVA POSLOVNEGA IZIDA (V €) V LETIH 2023 IN 2022 Na poslovni izid pred obdavcitvijo vplivata izid iz poslovanja, predvsem iz dejavnosti distribucije, ki jo družba Elektro Gorenjska izvaja po pogodbi z DO, in proizvodnja elektricne energije. 11,8mio€ 11,8 mio € dobicek pred obdavcitvijo Skupine Elektro Gorenjska v 2023. POSLOVNI PRIHODKI POSLOVNI ODHODKI IZID IZ POSLOVANJA EBITDA IZID IZ POSLOVANJA (V €) V LETIH 2023 IN 2022 Izid iz poslovanja (EBIT) je v letu 2023 znašal 13.584 tisoc €. Glede na leto 2022 je bil zaradi višjih poslovnih prihodkov višji kar za 14.167 tisoc €. Poslovni prihodki so bili v letu 2023 višji zaradi višjih prihodkov po pogodbi z DO, višjih prihodkov od prodaje elektricne energije in višjih prihodkov iz naslova tržnih projektov. V letu 2022 so bili prihodki po pogodbi z DO zaradi Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov znižani za kar 9,9 mio €. EBITDA kot približek denarnega toka je znašal 27.672 tisoc €, kar je v primerjavi z letom 2022 za 15.142 tisoc € vec. V Skupini Elektro Gorenjska smo v letu 2023 ustvarili za 63.244 tisoc € poslovnih prihodkov. Cisti prihodki od prodaje so znašali 55.076 tisoc € in so bili za 59,1 % višji kot v letu 2022. Vecji del cistih prihodkov od prodaje predstavljajo prihodki od najema elektrodistribucijske infrastrukture in opravljenih storitev za ELES. Ti prihodki so v letu 2023 znašali 33.961 tisoc € in so za 45 % višji kot v letu 2022, ko so bile kot posledica interventnega zakona tarifne postavke elektrooperaterjev za obracunsko moc in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine za cas od 1. 2. 2022 do 30. 4. 2022 1 % LETO 2023 LETO 2022 enake nic. Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev so znašali 6.133 tisoc €, kar je 71,9 % vec kot v letu 2022. Drugi poslovni prihodki so znašali 2.035 tisoc €, kar je za 23,9 % vec kot leta 2022. Glavni razlog za višje druge poslovne prihodke so predvsem povrnjene škode od zavarovalnice. Poslovni odhodki so v letu 2023 znašali 49.660 tisoc € in so bili za 22,9 % višji kot v letu 2022. Med poslovnimi odhodki najvecji delež predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev, ki so v letu 2023 znašali 17.951 tisoc €. V primerjavi s preteklim letom so višji za 51,1 %, kar je rezultat vecjega obsega investicij v lastni režiji in vecjega števila projektov za trg. Stroški dela, ki so v letu 2023 znašali 16.993 tisoc €, so v primerjavi s preteklim letom višji za 14,3 %. Višji stroški dela so predvsem posledica vecjega števila zaposlenih in usklajevanja plac. Odpisi vrednosti so v letu 2023 znašali 14.088 tisoc €, kar je za 7,4 % vec kot v letu 2022. Med njimi so bili, na racun novih investicij, višji stroški amortizacije, prav tako pa so bili višji tudi prevrednotovalni poslovni odhodki. Drugi poslovni odhodki so znašali 628 tisoc €. Najvecji delež med njimi predstavljajo stroški rezervacije v zvezi z denacionalizacijo HE Sava. 1 % STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV STROŠKI DELA ODPISI VREDNOSTI DRUGI POSLOVNI ODHODKI STRUKTURA POSLOVNIH ODHODKOV 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 -500.000 -1.000.000 -1.500.000 -2.000.000 2022 2023 FINANCNI PRIHODKI FINANCNI ODHODKI FINANCNI IZID FINANCNI IZID V LETIH 2023 IN 2022 (V €) Financni izid je bil v letu 2023 negativen in je znašal 1.710 tisoc €. Na negativen izid so vplivale obresti za posojila, prejeta od bank za financiranje investicij. Na pozitiven izid v letu 2022 so vplivali predvsem financni prihodki iz deležev pridruženih družb. 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 -2.000.000 2022 2023 DOBICEK PRED OBDAVCITVIJO DAVEK OD DOHODKA IN ODLOŽENI DAVKI CISTI DOBICEK CISTI DOBICEK V LETIH 2023 IN 2022 (V €) Skupina je v letu 2023 realizirala 10.726 tisoc € cistega dobicka, medtem ko je v letu 2022 realizirala cisti dobicek v višini 247 tisoc €. Cisti dobicek je v primerjavi z doseženim v letu 2022 višji zaradi višjih Cisti dobicek Skupine Elektro prihodkov po pogodbi z DO, višjih prihodkov iz naslova prodaje elektricne energije in vecjega obsega tržnih projektov. Gorenjska v 2023 Vrednosti kazalnikov ROA in ROE sta v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 obcutno višji. Vrednost kazalnika ROA na dan 31. 12. 2023 znaša 4,0 %, vrednost kazalnika ROE pa 6,0 %, kar je bistveno vec kot konec leta 2022, ko je vrednost kazalnikov ROA in ROE znašala 0,1 %. Vrednost kazalnikov je višja predvsem zaradi 7,0 višjih prihodkov. Relativno nizke vrednosti kazalnikov so glede na panogo in regulacijo, v kateri deluje Skupina, sicer pricakovane. 6,0 Dejstvo je, da na vrednost kazalca ROA negativno vplivajo 5,0 konstantna investicijska vlaganja. Hkrati je treba poudariti, da je le s konstantnimi vlaganji mogoce zasledovati poslanstvo Skupine oz. 4,0 zagotavljati kakovostno in zanesljivo distribucijo elektricne energije. 3,0 ANALIZA IZKAZA FINANCNEGA POLOŽAJA SKUPINE 2,0 ELEKTRO GORENJSKA 1,0 0 Vrednost sredstev Skupine Elektro Gorenjska je na zadnji dan leta 2023 znašala 280.305 tisoc € (31. 12. 2022: 255.148 tisoc €) in se je od zacetka leta povecala za 9,9 %. Dolgorocna sredstva so se v letu 2023 povecala za 5,6 %, kratkorocna sredstva pa za 59,3 %. Razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom je konec leta 2023 znašalo 2:1, kar je enako kot na dan 31. 12. 2022. 280.305 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 v 000 € DOLGOROCNA SREDSTVA KRATKOROCNA SREDSTVA STRUKTURA SREDSTEV NA DAN 31. 12. 2023 IN 31. 12. 2022 Dolgorocna sredstva predstavljajo 88,6 % vseh sredstev Skupine. V okviru teh so najpomembnejša opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo 96,7 % vseh dolgorocnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva so se povecala za 13,2 mio €, saj so investicije v letu 2023 presegle vrednost amortizacije. 31. 12. 2023 31. 12. 2022 6,0 4,0 0,1 0,1 2022 2023 ROA (%) ROE (%) Kratkorocna sredstva predstavljajo 11,4 % vseh sredstev družbe. V primerjavi s koncem leta 2022 so se povecala za 11,9 mio €, in sicer predvsem zaradi višjih kratkorocnih terjatev ter denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. KAPITAL DOLGOROCNE OBVEZNOSTI KRATKOROCNE OBVEZNOSTI STRUKTURA VIROV SREDSTEV NA DAN 31. 12. 2023 IN 31. 12. 2022 1,8 0,4 Kazalnik stopnje 0,2 zadolženosti Skupine 0 Elektro Gorenjska na dan 31.12. 2023. 99 V okviru obveznosti do virov sredstev kapital predstavlja 65,3 %. V letu 2023 se je vrednost kapitala zvišala za 5,2 % oz. 9,1 mio €. Na spremembo vrednosti kapitala vpliva predvsem v obravnavanem obdobju ustvarjen cisti poslovni izid. Dolgorocne obveznosti, v veliki vecini gre za dolgorocne financne obveznosti do bank, so na dan 31. 12. 2023 predstavljale 25,8 % vseh virov sredstev. V letu 2023 so se zvišale za 14,6 % oz. 9,2 mio €, ker je bilo odplacanih manj glavnic obstojecih kreditov, kot je znašalo crpanje novih kreditov. Po stanju na dan 31. 12. 2023 ima Skupina 17 % dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero. Kratkorocne obveznosti so konec leta 2023 predstavljale 8,9 % virov sredstev. V primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2022 so se predvsem zaradi povecanja kratkorocnih poslovnih in financnih obveznosti povecale za 37,6 % oz. 6,8 mio €. Varno stopnjo zadolževanja Skupina spremlja s kazalnikom, ki izraža razmerje NETO FINANCNI DOLG/EBITDA. Ta je na dan 31. 12. 2023 znašal 1,8, kar je za 2,2 odstotni tocki manj kot konec leta 2022. Nesprejemljivo stopnjo zadolženosti sicer predstavlja vrednost kazalnika, ki bi presegla 3,5. To zavezo uporabljajo nekatere banke v že obstojecih kreditnih pogodbah. Kratkorocni koeficient prikazuje placilno sposobnost. Konec leta 2023 je znašal 1,3, kar je nekoliko vec kot na zadnji dan leta 2022, ko je vrednost kazalnika znašala 1,1. Priporocljiva vrednost kratkorocnega koeficienta je enaka 1. 60.000.000 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 51.962.876 10.514.287 FIKSNA 0M VARIABILNA OM 4,0 2022 1,8 2023 4.4Naše investicije v trajnostne projekte Investicije Skupine Elektro Gorenjska so v letu 2023 znašale 29,0 mio €, od tega investicije družbe Elektro Gorenjska 23,2 mio €. V letu 2023 je 16,1 mio € investicij družbe Elektro Gorenjska in 5,6 mio € družbe Gorenjske elektrarne, skladno z Uredbo komisije (EU) 2021/2139, predstavljalo tako imenovane zelene investicije. NAŠE POMEMBNEJŠE NALOŽBE V LETU 2023 V okviru investicij v VN-omrežje, ki so znašale nekaj manj kot 4,9 mio €, so najpomembnejše: • RTP 110/20 kV Primskovo: v letu 2023 se je pricelo z gradbenimi deli za širitev 20 kV stikališca z vodenjem in zašcito ter rekonstrukcijo 110 kV stikališca, ki se bodo nadaljevala v letu 2024. V ta namen smo v letu 2023 investirali 2.289.604 €. • RTP 110/20 kV Zlato polje: v letu 2023 se je pricelo z zamenjavo sekundarne opreme 20 kV in 110 kV stikališca. V letu 2023 je bila v celoti zakljucena zamenjava sekundarne opreme 20 kV stikališca in 1/2 110 kV stikališca; medtem ko je bila 2/2 110 kV stikališca zakljucena konec januarja 2024. Predvidoma bo projekt v celoti zakljucen v letu 2024. V ta namen smo v letu 2023 investirali 1.284.674 €. • Dobava in montaža 110 kV kabelskega sistema RTP Primskovo–RTP Labore: izvedena so bila gradbena dela ter dobava in montaža 110 kV kabelskega sistema. Dela v skupni vrednosti 672.295 € so bila v celoti zakljucena oktobra 2023. • Izvedba protikorozijske zašcite jeklenih konstrukcij 110 kV DV stebrov: v letu 2023 je bilo izvedeno 73 SM od 110 SM. Na preostalih 37 SM bodo dela izvedena v letu 2024. V ta namen smo v letu 2023 investirali 312.045 €. Skupna vrednost investicij v SN- in NN-omrežje je v letu 2023 znašala 12,4 mio €. Intenzivna gradnja je potekala skozi vse leto. Kljub težavam z dobavo opreme in daljšim dobavnim rokom smo uspešno realizirali vecino investicij, ki se nanašajo na sanacijo kriticnih predelov omrežja oziroma na zagotavljanje novih prikljucitev in širitev omrežja. Velik delež financnih sredstev smo tudi v letu 2023 namenili izgradnji kabelske kanalizacije, ki smo jo v okviru skupnih gradenj po posameznih obcinah gradili skupaj z ostalimi komunalnimi vodi. V letu 2023 smo bili prica kar trem vecjim vremenskim ujmam, zimskemu žledolomu ter poletnemu vetrolomu in poplavam. Dobršen del, okoli 20 % investicijskih sredstev, je bil tako namenjen odpravi okvar z nadomestno gradnjo kabelskega omrežja. Uredili smo del kablitve in postavitev nadomestne TP v Radovni. Pokablili smo velik del Poljanske doline, kjer je bil daljnovod prakticno odplavljen, in drugod, kjer je bil nadzemni vod v veliki meri poškodovan in so se lastniki zemljišc strinjali z vkopom kablovoda v zemljo. V letu 2023 smo položili 29 km SN-kablovodov, na novo zgradili 22 TP-jev in opravili vecje rekonstrukcije na 33 transformatorskih postajah. Položili smo 66 km NN-kablovodov, nekaj za potrebe širitev NN-omrežja, vecino tovrstnih investicij pa predstavljajo ojacitve omrežja zaradi prikljucevanja dodatnega odjema (toplotne crpalke) in proizvodnih naprav za samooskrbo. Za investicije v hidroelektrarne smo v letu 2023 porabili 3,0 mio €. Pri tem najvecjo naložbo predstavlja celovita obnova HE Sava, ki bo predvidoma zakljucena konec leta 2024. Investicije so se izvajale tudi na HE Standard in HE Mojstrana. Naložbe v soncne elektrarne so znašale 2,6 mio €. Postavljenih in prikljucenih je bilo šest novih lastnih soncnih elektrarn skupne moci 1.352 kWp. Na sedmih projektih soncnih elektrarn so bila v letu 2023 zakljucena elektro in krovska dela, njihova prikljucitev v omrežje je predvidena v letu 2024. Skupna moc teh elektrarn je 2.708 kWp. Ostale pomembnejše naložbe v letu 2023 so bile: • nakup merilne naprave (projekt AMI), • nakup poslovno-tehnicne opreme, • implementacija orodij za poslovno analitiko (BI) in • izdelava orodja za izracun prikljucne zmogljivosti. 4.5Vzdrževanje omrežja/EEI VZDRŽEVANJE EEI Na našem geografskem obmocju v celoti izvajamo vse naloge distribucijskega operaterja, med katerimi so še posebej pomembne naloge vzdrževanja distribucijske elektroenergetske infrastrukture. Z vidika zagotavljanja kakovostne in nemotene oskrbe naših uporabnikov omrežja je bilo leto 2023 zaradi vremenskih ujm, ki so nas doletele v mesecu januarju, juliju in avgustu, na podrocju popravljalnega vzdrževanja nadpovprecno zahtevno. Popravljalno vzdrževanje, kot je odpravljanje posledic okvar, predstavlja vrsto vzdrževanja, ki se od nacrtovanega loci predvsem po tem, da je casovno nepredvidljivo in obicajno nepricakovano. Kot posledica omenjenih vremenskih pojavov so bili v vecjem obsegu vzroki za nastanek okvar snegolom, vetrolom in poplave. Ostali vzroki so bili dotrajanost, elektricne in mehanske preobremenitve vodov in naprav ter poškodbe na EEI, povzrocene s strani tretjih oseb. Kljub vecjemu obsegu aktivnosti na podrocju odprave okvar smo v letu 2023 na distribucijski elektroenergetski infrastrukturi uspeli izvesti tudi nacrtovane aktivnosti v okviru preprecevalnega vzdrževanja s ciljem zmanjšanja verjetnosti nastanka odpovedi kateregakoli elementa v elektroenergetskem sistemu. Cilj smo dosegli z ucinkovitim procesom nacrtovanja in izvajanja aktivnosti vzdrževanja po vnaprej opredeljenih merilih in postopkih. Ucinki aktivnosti, ki jih izvajamo na preprecevalnem vzdrževanju, so dolgorocni. V normalnih pogojih obratovanja elektroenergetskega sistema se praviloma odražajo predvsem v manjšem številu nastalih okvar in posledicno manjših stroških popravljalnega vzdrževanja. Z dobro organiziranostjo in ucinkovitimi poslovnimi procesi na podrocju obratovanja in vzdrževanja smo poskrbeli za uspešno izvedbo teh nalog v okviru nacrtovanih sredstev. Pri tem so bili kljucni predvsem zavzeti in kompetentni zaposleni, ki so tesno povezani z vsakodnevnim dogajanjem na terenu. Poznavanje lokalnega okolja in razmer ter deležnikov v procesu organiziranja in odlocanja o vseh vidikih vzdrževanja je bistvenega pomena za zagotavljanje stalne kakovostne oskrbe uporabnikov z elektricno energijo. S stalnim spremljanjem sodobnih trendov na podrocju tehnoloških naprav in povezanih informacijskih rešitev in z njihovo implementacijo v elektroenergetski sistem znatno vplivamo na izpolnjevanje vedno strožjih kriterijev kakovosti oskrbe z elektricno energijo, na vkljucevanje razpršenih proizvodnih virov, varnosti obratovanja in posredno tudi na znižanje stroškov vzdrževanja. Med te nedvomno sodijo sodobne VN- in SN-naprave in oprema, kompleksni sistemi zajemanja podatkov in daljinskega upravljanja distribucijskega omrežja v daljinskem centru vodenja, avtomatizacija SN-omrežja z daljinsko vodenimi stikali, sistemi registracije kakovosti napetosti v TP-jih, telekomunikacijski sistemi, sodobna programska oprema in podobno. V okviru preprecevalnega vzdrževanja smo v letu 2023 izvajali redne preglede stanja elektroenergetskih vodov in naprav, poseke v koridorjih elektroenergetskih vodov in naprav, revizije RTP, RP, TP, stikal, transformatorjev in zašcitnih naprav ter kontrolne meritve in preizkuse delovanja zašcitnih naprav. Vedno vecji pomen dajemo diagnostiki SN-kablovodov, na podlagi cesar ugotavljamo stanje vodov in naprav, kar je osnova za nacrtovanje aktivnosti t. i. napovednega vzdrževanja in potrebnih investicijskih vlaganj v elektroenergetsko omrežje. V okviru preprecevalnega vzdrževanja z lastnim in strokovno usposobljenim kadrom že trinajsto leto uporabljamo metode dela pod napetostjo (DPN). V sklopu rednih revizij transformatorskih postaj izvajamo cišcenje elektroenergetskih naprav in opreme na NN- ter SN-nivoju. S takšnim pristopom in stalnim izobraževanjem strokovnega kadra za DPN bomo nadaljevali tudi v prihodnje in tako še dodatno zmanjšali vpliv vzdrževalnih del na zanesljivost in nemotenost dobave elektricne energije uporabnikom omrežja. S stalnim spremljanjem sodobnih trendov na podrocju tehnoloških naprav in povezanih informacijskih rešitev in z njihovo implementacijo v elektroenergetski sistem znatno vplivamo na izpolnjevanje vedno strožjih kriterijev kakovosti oskrbe z elektricno energijo. IZVEDBA PO METODI DPN IZVEDBA V BREZNAPETOSTNEM STANJU DELEŽ OPRAVLJENIH REVIZIJ TRANSFORMATORSKIH POSTAJ V LETU 2023 GLEDE NA NACIN IZVEDBE PREPRECEVALNO VZDRŽEVANJE POPRAVLJALNO VZDRŽEVANJE GIBANJE STROŠKOV VZDRŽEVANJA EEI OD LETA 2019 DO LETA 2023 (V 1000 €) PREPRECEVALNO VZDRŽEVANJE POPRAVLJALNO VZDRŽEVANJE DELEŽ SKUPNIH STROŠKOV VZDRŽEVANJA EEI V LETU 2023 GLEDE NA VRSTO VZDRŽEVANJA 4,7 % 1,8 % RTP, RP TP SN/VN VODI NN OMREŽJE MERILNO KRMILNE NAPRAVE IKT DELEŽI SKUPNIH STROŠKOV VZDRŽEVANJA EEI V LETU 2023 GLEDE NA VRSTO SREDSTVA 8,0 % RTP, RP TP SN/VN VODI NN OMREŽJE IKT DELEŽ STROŠKOV PREPRECEVALNEGA VZDRŽEVANJA EEI V LETU 2023 GLEDE NA VRSTO SREDSTVA 4,4 % TP SN/VN VODI NN OMREŽJE MERILNO KRMILNE NAPRAVE DELEŽ STROŠKOV POPRAVLJALNEGA VZDRŽEVANJA EEI V LETU 2023 GLEDE NA VRSTO SREDSTVA 4.5.1Naš razvojni nacrt Pravna podlaga za izdelavo desetletnega Nacrta razvoja je zapisana v ZOEE, ki zahteva, da distribucijski operater najmanj vsaki dve leti ažurira oziroma pripravi in AGEN v potrditev predloži pregledni razvojni nacrt distribucijskega sistema za naslednjih deset let. Pri tem moramo upoštevati metodologijo, ki jo na podlagi ZOEE predpiše AGEN. Aktualni Nacrt razvoja elektroenergetskega omrežja na obmocju Elektra Gorenjska je pripravljen za obdobje 2023–2032. Predstavlja strateški dokument družbe, ki opredeljuje kljucne elemente razvoja in hkrati predvideva vlaganja, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljala ustrezno zmogljivost omrežja in omogocala zanesljivo in trajno dobavo elektricne energije odjemalcem. Izdelan je na podlagi izhodišc distribucijskega operaterja in usklajevanja s predstavniki vseh slovenskih distribucijskih podjetij, sistemskega operaterja prenosnega omrežja ELES, AGEN ter na podlagi lastnih podatkov o razvoju omrežja za navedeno obdobje. Nacrtovanje razvoja omrežja postaja vse kompleksnejše in je mocno podvrženo negotovostim, na katere distribucijsko podjetje kot nacrtovalec nimamo vecjega vpliva. Mednje spadajo nove tehnologije z novimi koncepti obratovanja omrežja (na primer pametne rešitve in vkljucevanje trga prožnosti), hitro povecevanje elektricnega odjema kot posledica elektrifikacije (na primer toplotne crpalke, polnilna mesta za elektricna vozila), skokovito povecevanje investicij v izgradnjo razpršenih proizvodnih virov (MFE), razvoj in vkljucevanje hranilnikov elektricne energije ter nenazadnje tudi razvoj regulatornega okvira, ki v okviru predvidenega trga prožnosti v prihodnosti predvideva tudi aktivno vlogo odjemalcev. RA Kljucne strateške usmeritve, s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje, so: • enostavna in enakopravna dostopnost javne elektrodistribucijske infrastrukture za uporabnike omrežja ter optimalen razvoj omrežja, • izboljšanje poslovanja z optimizacijo poslovnih procesov, ki bodo osredotoceni na boljšo uporabniško izkušnjo, • preizkušanje novih tehnologij in sodobnih rešitev za pametna V okviru razvojnega nacrta imamo za prihajajoce desetletno obdobje pripravljen obsežen nabor vlaganj v naše distribucijsko omrežje, med katerimi izstopajo naslednja vidnejša vlaganja: • v prihodnjem desetletnem obdobju je predvidena izgradnja novih distribucijskih RTP 110/20 kV, kot so RTP 110/20 kV Brnik – 110 kV GIS in transformacija, RTP 110/20 kV Kranjska Gora – 110 kV GIS in transformacija ter RTP 110/20 kV Trata – 110 kV GIS in transformacija; • predvidene so rekonstrukcije RTP 110/20 kV Primskovo, zamenjava stikališca RTP 110/20 kV Jesenice, zamenjava 20 kV in 110 kV stikališca v RTP 110/20 kV Tržic ter postopne zamenjave nekaterih energetskih TR po RTP 110/20 kV (RTP Radovljica, RTP Labore, RTP Medvode, RTP Jesenice, RTP Železniki); • socasno bo potekala izgradnja 110 kV omrežja, kot so 2x110 kV DV Kamnik–Brnik–Visoko, 110 kV KBV RTP Jeklarna–RTP Železarna– RTP Jesenice (skupaj z Elesom), nato pa še rekonstrukcija 110 kV DV Škofja Loka–Železniki ter rekonstrukcija 110 kV DV RTP Moste RTP Jesenice; • za potrebe vecje zanesljivosti omrežja bo treba izvesti tudi nekatere vecje SN-povezave, kot so 2x20 kV KBV vkljucitev elektronapajalne postaje Jesenice, 2x20 kV KBV Moste–Lipce– Jesenice, 20 kV KBV povezava z EP preko Vršica, 20 kV KBV omrežja, povezava z Avstrijo preko Korenskega sedla, 20 kV KBV Ratece– Planica in 20 KBV Poligon–Ratece ter 2x20 kV KBV vkljucitev Otoc in ZVOJ • umešcanje elementov in rešitev Nacionalnega programa še nekaterih drugih; pametnih omrežij v naše distribucijsko omrežje. • del sredstev bo vložen v avtomatizacijo SN-omrežja (daljinsko vodena stikala v RMU po TP); izvajata se projekta obratovalnih meritev MC po TP in daljinskega odcitavanja števcev pri odjemalcih AMI. V prihodnjem desetletnem obdobju bomo veliko pozornost namenili tudi projektom pametnih omrežij. Potrjeni desetletni razvojni nacrt predstavlja izhodišce za pripravo tako naložbenega kot tudi poslovnega nacrta Elektra Gorenjska. 4.6Naš obseg distribucije elektricne energije v letu 2023 V letu 2023 smo po našem omrežju distribuirali 1.151 GWh elektricne energije. POSLOVNI ODJEM GOSPODINJSKI ODJEM DISTRIBUIRANA KOLICINA ELEKTRICNE ENERGIJE (V GWH) ELEKTRA GORENJSKA V OBDOBJU 2019–2023 Obseg distribucije elektricne energije je bil v letu 2020 zaradi epidemije COVID-19 nekoliko nižji. V letih 2021 in 2022 smo Distribuirane zabeležili rahlo povecanje. V letu 2023 pa smo ponovno opazili rahel padec, ki je posledica zmanjšane industrijske proizvodnje in elektricne energije prikljucitve soncnih elektrarn po sistemu net meteringa. v 2023: 1.151GWh 4.7Izgube elektricne energije v omrežju V letu 2023 so naše izgube v omrežju znašale 3,45 %, kar je najnižja vrednost do sedaj. 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0 4,0 3,99 3,71 3,54 3,45 2019 2020 2021 2022 2023 DELEŽ IZGUB V OMREŽJU IZGUBE ELEKTRICNE ENERGIJE V OMREŽJU (V %) V OBDOBJU 2019–2023 Kazalec se izboljšuje zaradi dodatnih ojacitev omrežja, vgradnje novih števcev AMI in s tem povezanih odprav napak na prevzemno­predajnih mestih ter zaradi višanja deleža prejema elektricne energije iz proizvodnih naprav za samooskrbo. 100 90 80 70 60 500 40 30 20 10 0 90,4 87,8 84,8 79,2 67,0 2019 2020 2021 2022 2023 DELEŽ MM V SISTEMU DALJINSKEGA MERENJA (%) DELEŽ MERILNIH MEST V SISTEMU DALJINSKEGA MERJENJA (V %) V OBDOBJU 2019–2023 4.8Naša skrb za kakovost oskrbe z elektricno energijo Zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektricno energijo je naša prva skrb, zato veliko pozornosti namenjamo spremljanju in stalnemu izboljševanju kazalcev kakovosti. Kakovost naše oskrbe uporabnikov sistema z elektricno energijo se odraža na vec kot 92.000 prevzemno-predajnih mestih. Kakovost oskrbe z elektricno energijo ugotavljamo glede na: • neprekinjenost napajanja, ki se nanaša na število in trajanje prekinitev, ki jih zazna uporabnik, • komercialno kakovost, ki se nanaša na storitve med operaterjem sistema in uporabnikom, ter • kakovost napetosti, ki se nanaša na tehnicne karakteristike napetosti, merljive na prevzemno-predajnem mestu uporabnika. 4.8.1Neprekinjenost napajanja pri oskrbi z elektricno energijo Minimalni standardi neprekinjenosti napajanja se izražajo z strani AGEN predpisane tudi mejne vrednosti – to so ciljne ravni zajamcenimi ali s sistemskimi standardi, ki jih doloca regulator. neprekinjenosti napajanja, ki so vnaprej dolocene za posamezno Zajamceni standardi neprekinjenosti napajanja veljajo na regulativno obdobje. posameznem prevzemno-predajnem mestu uporabnika, in sicer za skupno število in trajanje nenapovedanih dolgotrajnih V spodnjih preglednicah in na grafih so prikazane vrednosti in kratkotrajnih prekinitev v enem letu. Sistemski standardi parametrov sistemskih kazalnikov neprekinjenosti, ki jih v družbi neprekinjenosti napajanja se odražajo s parametri SAIDI, SAIFI, Elektro Gorenjska spremljamo ter skladno z zakonodajo vnašamo v CAIDI, CAIFI, MAIFI in MAIFI-e. Za kazalnika SAIDI in SAIFI so s informacijski sistem regulatorja – AGEN. NENACRTOVANE DOLGOTRAJNE PREKINITVE OSKRBE Z ELEKTRICNO ENERGIJO V LETU 2023 Lastni Tuji Višja sila SAIFI SAIDI CAIFI CAIDI SAIFI SAIDI CAIFI CAIDI SAIFI SAIDI CAIFI CAIDI [prek./ upor.] [min/ upor.] [prek./ upor.] [min/ prek.] [prek./ upor.] [min/ upor.] [prek./ upor.] [min/ prek.] [prek./ upor.] [min/ upor.] [prek./ upor.] [min/ prek.] Skupaj ruralno 0,47 22,09 1,44 46,96 0,01 0,61 0,27 52,11 0,30 27,87 1,25 94,20 Skupaj urbano 0,31 10,71 0,94 34,67 0,03 1,05 0,78 30,97 0,11 10,73 0,47 96,70 Skupaj 0,78 32,80 2,38 42,11 0,04 1,66 1,05 36,62 0,41 38,60 1,72 94,85 NACRTOVANE DOLGOTRAJNE PREKINITVE OSKRBE Z ELEKTRICNO ENERGIJO V LETU 2023 Skupaj ruralno Skupaj urbano SAIFI [prek./upor.] 0,14 0,08 SAIDI [min/upor.] 20,65 12,68 CAIFI [prek./upor.] 0,92 0,54 CAIDI [min/prek.] 146,49 154,66 Skupaj 0,22 33,33 1,46 149,46 KRATKOTRAJNE PREKINITVE OSKRBE Z ELEKTRICNO ENERGIJO V LETU 2023 Ruralno Urbano Skupaj 2023 MAIFI 2,04 4,31 6,35 SAIDI – INDEKS POVPRECNEGA TRAJANJA DOLGOTRAJNIH PREKINITEV V SISTEMU MINUT / UPORABNIKA120,00 110,00 100,00 90,00 80,00 70,00 60,00 050,00 40,00 30,00 20,00 10,00 0 Nenacrtovani Lastni Nenacrtovani Višja sila Nenacrtovani Tuji vzrok Nacrtovani 2019 17,88 1,88 1,43 41,24 2020 19,83 1,05 0,37 30,46 2021 22,22 0,00 0,87 39,92 2022 11,57 0,00 0,53 30,06 2023 32,80 38,60 1,66 33,33 SAIFI – INDEKS POVPRECNE FREKVENCE DOLGOTRAJNIH PREKINITEV V SISTEMU 1,60 1,40 1,20 1,000 0,80 0,60 0,40 0,20 0 PREKINITEV / UPORABNIKA MAIFI – INDEKS POVPRECNE FREKVENCE VSEH KRATKOTRAJNIH PREKINITEV IN DOGODKOV NAPAJANJA UPORABNIKOV V SISTEMU 7 Vrednosti kazalnikov za nacrtovane dolgotrajne prekinitve SAIFI in SAIDI so v letu 2023 primerljive z vrednostmi v letu 2022 zaradi enakega obsega del na podrocju vzdrževanja elektroenergetskega omrežja. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je v letu 2023 zaznano mocno odstopanje pri kazalnikih za nenacrtovane prekinitve SAIFI in SAIDI. V preteklih letih skoraj nismo imeli dogodkov, razvršcenih v višjo silo, medtem ko smo bili v letu 2023 prica vec ekstremnim vremenskim pojavom, kar je tudi vzrok za tako visoke vrednosti kazalnikov. Prekinitve dobave elektricne energije so nastale predvsem kot posledica obsežnejšega sneženja sredi meseca januarja, mocnega vetra v zacetku februarja, vetroloma v mesecu juliju in obsežnih poplav v zacetku avgusta. Kazalnik neprekinjenosti zaradi višje sile predstavlja kar 53 % delež v skupnem kazalcu SAIDI ter 33 % delež v skupnem kazalniku SAIFI. Naravni pojavi so povzrocili tako dolgotrajne kot tudi kratkotrajne prekinitve dobave elektricne energije uporabnikom omrežja. Zato je tudi pricakovano, da je vrednost kazalnika MAIFI precej vecja kot v preteklih letih, v katerih je bila vrednost dokaj konstantna. 4.8.2Komercialna kakovost Pri vecini kazalnikov komercialne kakovosti za leto 2023 ugotavljamo, da so dosežene povprecne vrednosti kazalnikov bistveno boljše od mejnih vrednosti minimalnih standardov kakovosti. Pri nekaterih kazalnikih je prišlo do odstopanj za vec kot 10 % nad mejnimi vrednostmi (pri parametrih št. 1.1, 1.2 ter 1.4). PARAMETRI KOMERCIALNE KAKOVOSTI Pri parametru št. 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev je razlog za delež opravljenih storitev nad mejno vrednostjo (51 %) dejstvo, da se podatki – glede na Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06 s spremembami) – za skrajšane in ugotovitvene postopke prikazujejo skupaj. ZUP sicer doloca, da je pri skrajšanih postopkih dopustni cas izdaje odlocbe 30 dni, pri ugotovitvenih postopkih, kjer se izvede tudi ustna obravnava, pa 60 dni. Za proizvodne naprave za samooskrbo veljajo krajši roki (skrajšani postopki – 15 dni, ugotovitveni postopki – 30 dni). Poleg tega je bil razlog tudi v velikem porastu števila izdanih soglasij za prikljucitev za individualne samooskrbe in menjavi informacijskega sistema za izdajanje soglasij za prikljucitev. KOprikljucka na sistem je bil razlog za zamude pri nekaterih priklopih premajhna kadrovska zasedba in pomanjkljiva informacijska podpora. Pri parametru 3.3 Povprecni cas, potreben za rešitev odstopanj napetosti je v enem primeru prišlo do prekoracitve roka, ker stranka ni izpolnila dogovorjenih obveznosti iz dogovora o širitvi omrežja. Pri parametru št. 1.2 Povprecni cas, potreben za izdajo ocene stroškov oziroma predracuna za enostavna dela je bil razlog za zamude pri izdaji nekaterih predracunov premajhna kadrovska zasedba glede na velik obseg povpraševanja. Podatkov za parameter 1.3 Povprecni cas, potreben za izdajo pogodbe o prikljucitvi na NN-sistem ne porocamo, saj smo v letu 2023 skladno z zakonodajo prenehali izdajati pogodbe o prikljucitvi. Pri parametru št. 1.4 Povprecni cas, potreben za aktiviranje KA PRIKAZ PARAMETROV KOMERCIALNE KAKOVOSTI ZA LETO 2023 Parameter komercialne kakovosti Minimalni standardi kakovosti (MSK) Dosežene vrednosti Delež opravljenih storitev Opombe Sistemski ali zajamceni standard Zahtevana raven skladnosti [%] Mejna vrednost Enota Število vseh zahtevanih ali izvedenih storitev Število upravicenih izvzetij (višja sila, tuji vzrok) Vrednost parametra Standardna deviacija Do vkljucno mejne vrednosti [%] Nad mejno vrednostjo [%] 1.1 Povprecni cas, potreben za izdajo soglasja za prikljucitev S 95 20 Delovnih dni 4.170 0 27,5 24,9 49,00 51,00 1.2 Povprecni cas, potreben za izdajo ocene stroškov oziroma predracuna za enostavna dela Z 100 8 Delovnih dni 167 0 6,0 2,8 88,00 12,00 1.3 Povprecni cas, potreben za izdajo pogodbe o prikljucitvi na NN-sistem S 95 20 Delovnih dni 0 0 0,0 0,0 0,00 100,00 1.4 Povprecni cas, potreben za aktiviranje prikljucka na sistem Z 100 8 Delovnih dni 3.191 0 8,3 12,0 74,00 26,00 2.1 Povprecni cas, potreben za odgovore na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov Z 100 8 Delovnih dni 81 0 5,2 7,1 90,00 10,00 2.2 Povprecni cas zadržanja klica v klicnem centru - 0 0 - 58.127 0 15,0 10,7 - - 2.3 Parameter ravni nivoja strežbe klicnega centra - 0 0 - 58.127 0 88,0 0,0 - - 3.1 Povprecni cas do ponovne vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (06:00 - 22:00) Z 100 4 Ure 2.848 30 0,8 0,6 100,00 0,00 Z uporabnikom dogovorjen kasnejši termin izvedbe. 3.1 Povprecni cas do ponovne vzpostavitve napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka (22:00 - 06:00) Z 100 6 Ure 31 3 1,4 2,2 100,00 0,00 Z uporabnikom dogovorjen kasnejši termin izvedbe. 3.2 Povprecni cas, potreben za odgovor na pritožbo v zvezi s kakovostjo napetosti S 95 30 Delovnih dni 11 0 11,9 2,6 100,00 0,00 3.3 Povprecni cas, potreben za rešitev odstopanj kakovosti napetosti S 50 6 Meseci 3 1 18,0 8,7 100,00 0,00 Z uporabnikom dogovorjen kasnejši termin izvedbe. 4.1 Povprecni cas, potreben za odpravo okvare števca Z 100 8 Delovnih dni 16 0 1,1 1,7 100,00 0,00 4.2 Povprecni cas, potreben za vzpostavitev ponovnega napajanja zaradi neplacila uporabnika Z 100 3 Delovnih dni 340 0 0,2 0,5 99,00 1,00 PRITOŽBE Vec kot 80 % pritožb se nanaša na zamude pri odpravi okvare števca in zamude pri odgovorih na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov. PRITOŽBE S PODROCJA KOMERCIALNE KAKOVOSTI V LETU 2023 Podrocje Podpodrocje Vzrok za pritožbo Pritožbe Število vseh pritožb Število upravicenih pritožb Delež upravicenih pritožb [%] Prikljucevanje na sistem Zamude Zamuda pri izdaji ocene stroškov (predracuna) za enostavna dela. 0 0 0 Zamuda pri izdaji SZP. 1 1 100 Zamuda pri izdaji PP na NN-sistem. 1 1 100 Merjenje Odcitavanje števcev Neizvedeno redno letno odcitavanje števcev s strani pooblašcenega podjetja. 0 0 0 Delovanje števcev Zamuda pri odpravi okvare števca. 16 0 0 Kakovost oskrbe Kakovost napetosti Prekoracitev roka za odgovor na pritožbo v zvezi s kakovostjo napetosti. 0 0 0 Prekoracitev maksimalnega casa trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti. 0 0 0 Neprekinjenost napajanja Prekoracitev maksimalnega dovoljenega trajanja in števila nenacrtovanih dolgotrajnih prekinitev (velja samo za koncne uporabnike na SN-sistemu). 0 0 0 Prekoracitev maksimalnega dovoljenega trajanja posamezne nenacrtovane dolgotrajne prekinitve. 0 0 0 Aktivacije prikljuckov Aktivacija novega prikljucka Prekoracitev casa za aktiviranje prikljucka na sistem. 0 0 0 Ponovni priklop po odklopu Prekoracitev casa za ponovno vzpostavitev napajanja v primeru napake na napravi za omejevanje toka. 2 0 0 Napacni odklop zaradi napake vzdrževalnega osebja. 0 0 0 Odklopi zaradi neplacila ali zapoznelega placila Prekoracitev casa, potrebnega za vzpostavitev ponovnega napajanja zaradi neplacila uporabnika. 0 0 0 Storitve uporabnikom Neizvedeni ali zamujeni vnaprej dogovorjeni obiski. 0 0 0 Nepravocasna obvešcenost uporabnikov o nacrtovani prekinitvi. 4 0 0 Obracunavanje in izdajanje racunov ter izterjave Nejasnost racunov Zamuda pri odgovorih na pisna vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnikov. 19 7 37 ŠTEVILO PRITOŽB S PODROCJA KOMERCIALNE KAKOVOSTI MED LETOMA 2021 IN 2023 140 120 100 80 60 40 20 0 123 2021 2022 2023 ŠTEVILO UPRAVICENIH PRITOŽB ŠTEVILO NEUPRAVICENIH PRITOŽB 4.8.3Kakovost napetosti Razmere na podrocju kakovosti napetosti se v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2022. Nekoliko povecan fliker je bil izražen na SN 20 kV podrocju RTP Jesenice, kar je posledica vpliva kovinskopredelovalne industrije. Ostali parametri na VN- in SN-napetostnem nivoju so bili v letu 2023 ves cas merjenja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. V letu 2023 smo prejeli 11 pritožb iz naslova kakovosti napetosti na NN-nivoju. Od teh je bila ena pritožba upravicena. Neskladja se trudimo odpraviti cim hitreje in v skladu z zakonskimi roki. SKLADNOST PARAMETROV KAKOVOSTI NAPETOSTI GLEDE NA STANDARD SIST EN 50160 NA VN-NIVOJU ZA LETO 2023 Objekt RTP 110/X Število tednov pod nadzorom Število neskladnih tednov Število upadov napetosti Število porastov napetosti Skladnost KEE Velikost napajalne napetosti Harmoniki Fliker Neravnotežje Signalne napetosti Frekvenca Število skladnih tednov Število neskladnih tednov RTP Železniki 110 kV 52 0 0 0 0 0 0 141 36 52 0 RTP Tržic 110 kV 52 0 0 0 0 0 0 137 25 52 0 RTP Škofja Loka 110 kV DV Klece 52 0 0 0 0 0 0 147 36 52 0 RTP Radovljica 110 kV 52 0 0 0 0 0 0 136 22 52 0 RTP Primskovo 110 kV 52 0 0 0 0 0 0 136 25 52 0 RTP Jesenice 110 kV 52 0 0 0 0 0 0 143 19 52 0 RTP Bohinj 110 kV 52 0 0 0 0 0 0 103 41 52 0 RTP Zlato polje 110 kV 48 0 0 0 0 0 0 137 25 48 0 RTP Labore 110 kV DV Mavcice 52 0 0 0 0 0 0 135 24 52 0 Opredeljeni kazalci kažejo, da je stanje kakovosti napetosti na obmocju Elektra Gorenjska dobro ter da z novogradnjami, rekonstrukcijami in vzdrževanjem distribucijskega sistema, kar vkljucuje tudi merilno-komunikacijsko infrastrukturo na NN-nivoju, še izboljšujemo proces ugotavljanja in odprave neustreznih napetostnih razmer. 4.9Proizvodnja elektricne energije V letu 2023 je družba Gorenjske elektrarne proizvedla in prodala 49.789 MWh elektricne energije, kar je za 19 % vec kot v letu 2022. Daljša obdobja padavin so povzrocila, da so soncne elektrarne obratovale malenkost pod nacrtovano proizvodnjo. V celotni sestavi proizvodnje so soncne elektrarne prvic v zgodovini Gorenjskih elektrarn prispevale nekaj vec kot 9 % celotne sestave proizvodnje. Kljub doseženim rekordnim vodostajem na nekaterih vodotokih je bilo mogoce s hidroelektrarnami obratovati zgolj z manjšimi prekinitvami. V celotni sestavi proizvodnje so hidroelektrarne prispevale 88 % celotne sestave proizvodnje, prav tako je bila presežena planirana letna proizvodnja. V primerjavi s preteklim 10-letnim obdobjem je bila proizvodnja v letu 2023 za 10 % boljša (v izracunu je bilo upoštevano, da v letu 2023 HE Sava ni Na obratovanje naprav SPTE so v veliki meri vplivale visoke cene primarnih energentov na trgu. Obratovanje naprav SPTE je bilo zato podvrženo ekonomskih vidikom. V celotni sestavi proizvodnje so le-ti prispevali najmanjši delež v velikosti 3 %. Proizvedene in prodane elektricne energije Gorenjskih elektrarn v 2023 obratovala zaradi požara v letu 2022 ). 49.789 MWh PROIZVEDENA KOLICINA ELEKTRICNE ENERGIJE (V MWH) V OBDOBJU 2019–2023 56.063 57.396 56.151 60000 50000 40000 30000 20000 10000 0 49.789 41.820 2019 2020 2021 2022 2023 MHE MFE SPTE PROIZVEDENA KOLICINA ELEKTRICNE ENERGIJE (V MWH) V HE PO MESECIH LETA 2023 6000 5320 5000 4000 1000 0 1402 PROIZVEDENA KOLICINA ELEKTRICNE ENERGIJE (V MWH) V MFE IN SPTE PO MESECIH LETA 2023 800 700 653 647 600 500 400 300 200 100 82 0 MFE SPTE Glavnino oziroma 86,2 % celotnih prihodkov od prodaje elektricne energije je družba Gorenjske elektrarne v letu 2023 ustvarila v HE, sledijo MFE z 10,7 % deležem, najmanj (3,1 %) pa predstavljajo SPTE. [MWh] [MWh] 3000 2000 JAN FEB MAR JAN FEB MAR APR APR MAJ MAJ JUN JUN JUL AVG JUL AVG SEP SEP OKT OKT NOV NOV DEC DEC DELEŽ PRIHODKOV DRUŽBE GORENJSKE ELEKTRARNE OD PRODAJE ELEKTRICNE ENERGIJE (%) PO POSAMEZNIH PROIZVODNIH VIRIH V LETU 2023 HE MFE SPTE 117 Trženjske storitve 4.10 Skupina Elektro Gorenjska ima predvsem na obmocju Gorenjske pomembno vlogo na podrocju razvoja in uvajanja inovativnih elektroenergetskih rešitev ter izvajanju investicij in vzdrževanja za koncne kupce. VZDRŽUJEMO IN GRADIMO ELEKTROENERGETSKE OBJEKTE IN NAPRAVE ZA KONCNE KUPCE S pomocjo uporabe sodobnih tehnologij smo bili v letu 2023 uspešni na podrocju vzdrževanja in gradenj elektroenergetskih objektov in naprav. Izvajali smo gradnje za vse vrste TP 10-20/0,4 kV, NN- in SN-podzemnih ter nadzemnih elektroenergetskih vodov, NN-prikljuckov za vse vrste odjema, prestavitve, predelave in rekonstrukcije elektroenergetskih objektov, naprav in vodov. Vzdrževali smo elektroenergetske objekte in naprave s pogodbenim izvajanjem rednih pregledov, meritev in revizij TP, prikljucno­merilnih mest, naprav ter vodov na NN- in SN-nivoju s spremljanjem obratovalnega stanja in z vodenjem evidenc. Izvajali smo dela pod napetostjo na NN- in SN-nivoju. IZVAJAMO CELOVITE REŠITVE NA PODROCJU PROJEKTIRANJA Z visokim nivojem znanja, s strokovnimi izkušnjami in sodobno programsko opremo uporabnikom omrežja nudimo celovite rešitve na podrocju projektiranja za vse vrste elektroenergetskih objektov, podzemne in nadzemne vode vseh napetostnih nivojev, TP, RP, RTP ter NN prikljucne kablovode s prikljucno-merilnimi mesti. Svetujemo in pomagamo pri pripravi vseh vrst dokumentov, vodilnih map in pri urbanizmu energetskih objektov. NUDIMO DRUGE ENERGETSKE STORITVE Izvajamo tudi storitve na podrocju telekomunikacij ter kontrol in overitve števcev elektricne energije s standardom SIST EN ISO/ IEC 17020:2012. Trgu nudimo meritve kakovosti napetosti po standardu SIST EN50160 obremenilnih diagramov in meritve na elektroenergetskih kablih z metodo zelo nizkih frekvenc. Uporabnikom omogocamo možnost izvedbe diagnostike na NN- in SN-kablovodih. Izvajamo trasiranje in lociranje napak na SN­kablovodih, umerjanje in nastavitve zašcite locilnih mest, ostale zašcite HE in MFE in razpršene proizvodnje ter preglede ustreznosti elektroenergetskih elementov s pomocjo termovizije. Omogocamo celostno upravljanje energetskih objektov in naprav ter nudimo podporo pri nacrtovanju, gradnji in vzdrževanju elektroenergetskih objektov in naprav. SPODBUJAMO UCINKOVITO RABO ENERGIJE V letu 2023 smo nadaljevali z izvajanjem projektov ucinkovite rabe, ki našim poslovnim partnerjem prinašajo prihranke energije. Eden izmed izjemno ucinkovitih ukrepov za zmanjšanje rabe energije je bila zamenjava sistemov razsvetljave s sodobno in energijsko ucinkovito LED-razsvetljavo. Ob zamenjavi se poleg znižanja rabe energije izboljša tudi osvetljenost prostorov, hkrati pa imajo nova svetila bistveno daljšo življenjsko dobo. To obcutno poceni tudi stroške vzdrževanja takšnih sistemov. V letu 2023 smo priceli z izvedbo projekta prenove razsvetljave v naši stari in novi upravni stavbi. Vgradili smo 1.016 svetilk LED­tehnologije nemškega proizvajalca Trilux. Na podrocju energetske sanacije s partnerji izvajamo pogodbene obveznosti na projektih Energetska sanacija Mestne obcine Kranj in Zlato polje. Že od leta 2015 za trg izvajamo produkt Energetski management, v okviru katerega nudimo identifikacijo ukrepov za znižanje porabe in znižanje stroškov za energijo. Omogocamo tudi izvedbo teh ukrepov in financiranje tovrstnih projektov brez stroškov za narocnika ter izdelavo priporocil za optimizacijo porabe in znižanje stroškov za energijo. UPRAVLJAMO POLNILNICE ZA ELEKTRICNA VOZILA Ob zakljucku leta 2023 smo imeli na Gorenjskem v lasti trinajst e-polnilnic za polnjenje elektricnih vozil in skupno v upravljanju devetnajst polnilnic. Vse e-polnilnice smo prikljucili v zaledno pisarno Elektra Ljubljana pod sloganom GREMO NA ELEKTRIKO. Izvajamo inženiring in izvedbo domace polnilne postaje prek internega priklopa iz MFE ali domace polnilne postaje za posameznega uporabnika. Zanimanje za domace polnilnice se pocasi povecuje. V letu 2023 smo izvedli tudi projekt za individualno samooskrbo, ki zajema soncno elektrarno, hranilnik elektricne energije in polnilnico za elektricni avto. 67Prikljucnih soncnih elektrarn za individualno rabo v letu 2023. POSTAVLJAMO SONCNE ELEKTRARNE V Gorenjskih elektrarnah izvajamo aktivnosti na podrocju MFE s ciljem, da lahko trgu ponudimo samooskrbne (net-metering) MFE kot tudi vecje sisteme, prilagojene podjetjem za lastno rabo ali za odprodajo elektricne energije. Naš cilj je, da strankam nudimo vrhunske komponente (moduli z lestvice TIER 1, razsmerniki Solaredge, podkonstrukcije s certifikati, preizkušene v Sloveniji) in vrhunsko storitev »na kljuc«. V letu 2023 je bilo skupaj realiziranih in prikljucenih 67 soncnih elektrarn za individualno samooskrbo, od teh sta bila dva hibridna sistema – SE z dodanim baterijskim hranilnikom elektricne energije. Vecji projekti soncnih elektrarn, ki so bili izvedeni in prikljuceni v letu 2023 (oz. so v fazi prikljucevanja), so bili izvedeni predvsem na industrijskih objektih. Vecje med njimi so SE na Merkurjevih centrih Lesce, Hudinja, SE Radenska, SE Schäfferolls, Elan (izvedba v okviru odvisne družbe GEK Solar). Skupna inštalirana moc vecjih elektrarn za trg je v letu 2023 znašala okoli 6 MWh. NADGRAJUJEMO STORITVE MOBILNOSTI Na podrocju mobilnosti se osredotocamo na razvoj polnilne infrastrukture, ki vkljucuje vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje elektricnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja. Odlikujeta nas ustrezna podpora ter sistem za nadzor in upravljanje infrastrukture za polnjenje vozil na elektricni pogon. Uporabnikom nudimo podporo preko klicno-nadzornega centra, ustrezno delovanje polnilnic pa zagotavljamo s stalnim nadzorom. S postavitvijo lastnih e-polnilnic in s polnilnicami v upravljanju spodbujamo trajnostno mobilnost in tako prispevamo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ogljicnega odtisa v osebnem potniškem prometu. ŠTEVILO ELEKTRICNIH POLNILNIC IN POLNITEV V LETIH 2021, 2022 IN 2023 Elektricne polnilnice 2021 2022 2023 Lastne e-polnilnice 12 12 12 E-polnilnice v upravljanju 19 23 23 Število polnitev na lastnih polnilnicah 6.329 7.215 2.690 Bistveno zmanjšanje števila polnjenj v letu 2023 je predvsem posledica zakljucka promocijske akcije, ki je vkljucevala akcijske cene. Naša zavezanost 4.11 INO trajnemu inoviranju KLJUCNI RAZISKOVALNO-RAZVOJNI PROJEKTI Želimo postati ena najprodornejših in inovativnih energetsko-tehnoloških skupin, zato se aktivno vkljucujemo v razlicne razvojno-raziskovalne projekte, pri katerih sodelujemo tudi z zunanjimi izvajalci. VATI Pri raziskovalnih in razvojnih projektih dodatne financne vire zagotavljamo iz sredstev EU ali pa se vkljucujemo v nacionalne mehanizme sofinanciranja, ki jih omogocajo AGEN, Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) ter Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT). VNO NAŠI KLJUCNI RAZISKOVALNO-RAZVOJNI PROJEKTI, KI SMO JIH IZVAJALI V LETU 2023, SO: VREDNOST NAZIV PROJEKTA KRATEK OPIS IN VRSTA PROJEKTA OBDOBJE TRAJANJA AKTIVNOSTI V LETU 2023 SKUPNA VREDNOST PROJEKTA FINANCIRANJA PROJEKTA S STRANI ELEKTRA GORENJSKA Vzpostavitev vseevropske platforme za trgovanje s prožnostjo. OneNet – One Network for Europe Vrsta projekta: EU projekt, 01. 10. 2020–31. 03. 2024 projekt kvalificiran pri AGEN Nadaljevale so se aktivnosti za razvoj skupne evropske platforme za trgovanje s storitvami prožnosti. Slovenski del konzorcija, v katerega je vkljucen Elektro Gorenjska, je bil usmerjen v demonstracijo izrabe storitev prožnosti in razvoj programskih vmesnikov za standardizirano izmenjavo informacij z deležniki na trgu storitev prožnosti. 27.900.419 € 83.213 € Zpostavitev energetskih skupnosti s pilotno lokacijo Creators – Creating Community Energy na Jesenicah. Sodelovanje celotne Skupine Elektro 01. 09. 2020–30. 04. 2024 Systems Gorenjska. Vrsta projekta: projekt EU Aktivnosti so bile usmerjene predvsem v razvoj strojne in programske opreme, ki bo v prihodnje v pomoc upraviteljem energetskih skupnosti. V Skupini Elektro Gorenjska izvajamo podporo pri vzpostavitvi pilotne lokacije Acroni na Jesenicah, ter razvoju poslovnih modelov razlicnih oblik energetskih skupnosti. 7.247.500 € 111.563 € DN-FLEX – Local-flexibility market platforms for distribution networks Razviti platformo za lokalno trgovanje s fleksibilnostjo, v kateri se povezujejo operater distribucijskega omrežja, agregatorji in aktivni odjemalci. Vrsta projekta: projekt ARIS, projekt kvalificiran pri AGEN 01. 10. 2021–30. 09. 2024 Razvil se je algoritem za aktivacijo storitev fleksibilnosti za regulacijo napetosti na merilnih mestih. Izvaja se demonstracija rešitve na podrocju vasi Srakovlje. Vzpostavila se je povezava z ponudniki storitev prožnosti preko enotne vstopne tocke (EVT), preko implementacije izmenjave sporocil v CIM obliki. 400.000 € 30.000 € DRIFT – Optimizacija obratovanja nizkonapetostnega distribucijskega omrežja z integrirano fleksibilnostjo v realnem casu s pomocjo globokega spodbujevanega ucenja Cilj projekta je reševanje izzivov krmiljenja elementov v NN­omrežju s pomocjo pristopa, ki temelji na algoritmih globokega spodbujevanega ucenja (angl. Deep Reinforcement Learning, DRL). Vrsta projekta: ARIS projekt, projekt kvalificiran pri AGEN 01. 10. 2022–30. 09. 2025 Razvit in optimiziran je bil algoritem za upravljanje nizkonapetostnega distribucijskega omrežja z namenom optimalne izrabe razpoložljivih storitev prožnosti. Vzpostavljen je bil proces shranjevanja podatkov in priprava nabora podatkov za treniranje modelov strojnega ucenja. 400.000 € 30.000 € SmartEAM – Smart Enterprise Asset Management Cilj je razviti inteligentni sistem za nadzor in napovedno vzdrževanje kriticne infrastrukture v elektrodistribucijskem omrežju. Uvaja se inovativna rešitev, ki spreminja trenutno paradigmo spremljanja in vzdrževanja infrastrukture v distribucijskih omrežjih. Vrsta projekta: projekt EU 01. 10. 2022–30. 09. 2025 Izdelan je bil izracun indeksa zdravja sredstev za distribucijske in energetske transformatorje. Za potrebe izracuna se je razširil nabor podatkov, ki se upoštevajo v izracunu, vzpostavila se je namenska podatkovna baza in izdelala aplikacija za prikaz rezultatov izracuna. Pripravil se je nabor dodatnih senzorjev, ki se bodo inštalirali na elektroenergetsko opremo z namenom boljšega vpogleda v realno stanje transformatorjev. 1.091.985 € 296.934 € DigiGRID – Digitalni dvojcek nizkonapetostnega distribucijskega omrežja za pospešitev energetskega in zelenega prehoda Cilj projekta je razvoj digitalnega dvojcka nizkonapetostnega distribucijskega omrežja za pospešitev energetskega in zelenega prehoda s povecano možnostjo vkljucevanja OVE v omrežje. Rezultat projekta bo tudi pohitritev procesa prikljucevanja omenjenih virov in zmanjšal operativne stroške. 02. 11. 2022–31. 10. 2024 Vzpostavljeni so bili analiticni moduli za pregled obratovalnega stanja distribucijskega omrežja in generiranje casovnih vrst za izvedbo simulacij, v obliki API-jev. Vzpostavljena je bila informacijska infrastruktura, v katero je bila namešcena prva verzija koncne programske opreme. Implementirana je bila podatkovna baza za shranjevanje modela omrežja v CIM obliki, ter izveden izvoz 571.614 € 93.675 € Vrsta projekta: SPIRIT projekt modela omrežja v CIM obliki iz izvornega sistema, t.j. geografskega informacijskega sistema. E.Efficient.Industry – izraba prožnosti elektricne energije v energetskih postrojenjih za optimizacijo porabe energije Cilj projekta je razviti sistem, ki bo s pomocjo adaptivne programske logike pomagal identificirati najbolj optimalno porabo elektricne energije pri vecjih industrijskih odjemalcih in s pomocjo krmilnikov aktivno upravljati z odjemom v realnem casu. 03. 01. 2023–31. 12. 2025 Pripravljen je bil algoritem za zniževanje konic v porabi elektricne energije na podlagi upravljanja zagonov industrijskih strojev. V razvoju je algoritem za detekcijo okvar industrijskih naprav na podlagi meritev porabe elektricne energije. Izdelan je bil kalkulator za izracun stroškov omrežnine 2.239.768 € 167.420 € Vrsta projekta: projekt SPIRIT po novem, 5-tarifnem sistemu. Cilj projekta je raziskati in demonstrirati možnost kratkotrajnih preobremenitev distribucijskih Projekt se je v letu 2023 uspešno zakljucil. Izdelan je bil algoritem za izracun termicne zmogljivosti distribucijskih transformatorjev v skoraj realnem casu. Algoritem je bil demonstriran na 20 transformatorskih TrafoFlex – Napreden koncept ucinkovite izrabe transformatorjev z uporabo tehnologije DTR transformatorjev v odvisnosti od meteoroloških razmer z namenom kratkotrajnega povecanja zmogljivosti 01. 08. 2021–31. 03. 2023 postajah v omrežju Elektra Gorenjska. Rezultati kažejo, da je v dolocenih primerih možno transformatorje kratkotrajno varno obremeniti tudi z vec kot 542.450 € 120.056 € transformatorjev. Vrsta projekta: projekt, 200 % njihove nazivne moci. Na podlagi rezultatov projekta so se definirale nove raziskovalne kvalificiran pri AGEN. vsebine za bodoce projekte in implementacijo rešitve v redno poslovanje. VoltAware – Stabilizacija in optimizacija napetosti s pomocjo umetne inteligence Cilj projekta je razvoj sistema za kratkorocno napovedovanje napetosti na merilnih mestih za potrebe korišcenja storitev fleksibilnosti. Vrsta projekta: projekt EU 01. 10. 2023–30. 09. 2025 Izveden je bil pregled strokovne literature na podrocju napovedovanja napetosti in porabe elektricne energije na merilnih mestih. Implementirani so bili preprosti napovedni modeli za napovedovanje napetosti, na podlagi katerih se bodo razvili algoritmi za optimalno korišcenje storitev fleksibilnosti. 747.120 € Elektro Gorenjska pri tem projektu ne prejme nepovratnih sredstev. RAZVOJNO-INVESTICIJSKI PROJEKTI V Elektru Gorenjska izvajamo nekaj lastnih inovativnih investicijskih projektov, ki jih v celoti ali vecini financiramo z lastnimi investicijskimi sredstvi. Usmerjeni so v tehnološki napredek in implementacijo inovativnih rešitev v naše redno poslovanje. NAŠI KLJUCNI RAZVOJNO-INVESTICIJSKI PROJEKTI, KI SMO JIH IZVAJALI V LETU 2023, SO: NAZIV PROJEKTA KRATEK OPIS PROJEKTA OBDOBJE TRAJANJA AKTIVNOSTI V LETU 2023 SKUPNA VREDNOST PROJEKTA VREDNOST FINANCIRANJA PROJEKTA S STRANI ELEKTRO GORENJSKA GreenSwitch Projekt skupnega interesa (PCI) je delno financiran skozi mehanizem Connecting Europe Facility (CEF). Namen projekta je modernizirati našo obstojeco elektroenergetsko infrastrukturo in opremo preko ciljno usmerjenih investicij. Projekt je kvalificiran pri AGEN kot naložba v pametna omrežja. 01. 03. 2023–31. 12. 2028 Realizirana je bila rekonstrukcija sekundarne opreme v RTP Zlato Polje. V izgradnji sta dve novi transformatorski postaji, ki bosta vkljucevali daljinsko vodenje. Objavljen je bil razpis za nov sistem ADMS. Pripravljenih je 10 transformatorskih postaj za nadgradnjo z avtomatizacijo in vgradnjo daljinskega vodenja. 146.204.508 € 4.126.250 € Projekt se je v letu 2023 uspešno zakljucil. Cilj projekta je izdelati V produkcijo je bilo orodje, ki bo omogocalo implementirano orodje, ki poenostavitev procesa omogoca izracun možnosti izdajanja soglasij za priklopa novih proizvodnih Hosting Capacity priklop novih uporabnikov virov v omrežju Elektra – Orodje za izracun in pri tem upoštevati 01. 06. 2021–31. 12. 2023 Gorenjska po metodi SONDSEE in metodi, 333.696 € 333.696 € prikljucne zmogljivosti SONDSEE, spoznanja ostalih projektov in ki temelji na podatkih možnosti integracije iz pametnih števcev. obstojecih aplikacij po Vzpostavljena je bila možnost standardih CIM. izvedbe informativnih izracunov s strani uporabnikov omrežja preko portala Moj Elektro. Cilj projekta je prenova obstojecega praznega objekta, ki se nahaja Pridobljeno je bilo gradbeno poleg RTP Zlato Polje v dovoljenje. V izdelavi ŠPAIZA – rekonstrukcija in sodoben inovacijski center, kjer bodo širši javnosti je projekt za razpisno dokumentacijo in projekt za vzpostavitev inovacijskega predstavljene naše kljucne 01. 04. 2021–31. 12. 2024 izvedbo. Pripravlja se razpis 400.000 € 400.000 € centra na Zlatem Polju tehnološke rešitve. Prostor za izvedbo rekonstrukcije na naj bi zaživel kot tako kljuc, ki bo vseboval tako vsa imenovani »živi laboratorij« gradbena dela kot notranjo preko kontinuiranega sodelovanja s Šolskim opremo. centrom Kranj. Podaljšana je bila veljavnost Cilj projekta je nadgradnja obstojecega sistema in informacijskega sistema MDMS – Implementacija razširjeno število licenc za za upravljanje z meritvami sistema za upravljanje z 18. 12. 2023–31. 12. 2023 socasno uporabo sistema. 369.000 € 369.000 € iz razlicnih podatkovnih meritvami Pripravljen je bil nacrt za virov za potrebe napredne nadgradnjo sistema v sistem podatkovne analitike. za napredno analitiko. Cilj projekta je implementacija orodja, s katerim bo možno analizirati kakovost e.Point-SCAN – merilnih podatkov, Implementacija sistema zaznavati napake v 10. 07. 2023–01. 12. 2023za upravljanje s kakovostjo topologiji GIS in analizirati meritev kakovost dobave elektricne energije z vidika izgub, slabih napetostnih razmer in faznih asimetrij. Projekt je bil v letu 2023 v celoti zakljucen. Sistem je v redni uporabi in je del rednega poslovanja. 292.089 € 292.089 € Cilj projekta je namestitev in konfiguracija informacijskega sistema, EneFix – Implementacija ki je na podlagi podatkov sistema za prediktivno in dogodkov iz pametnih 01. 12. 2023–31. 12. 2023zaznavo defektov v števcev sposoben omrežju zaznavati napake v omrežju, preden le-te privedejo do defektov. Sistem je bil v letu 2023 v celoti implementiran. Sistem je v redni uporabi in je del rednega poslovanja. 49.000 € 49.000 € Cilj projekta je vzpostavitev namenske IT infrastrukture RRI Sandbox – za potrebe raziskovalnih, Vzpostavitev razvojnih in inovacijskih 15. 12. 2023–31. 12. 2023IT-infrastrukture za potrebe projektov, ki bo delovala projektov RRI loceno od obstojecega produkcijskega IKT-okolja. Okolje je bilo do konca leta 2023 v celoti vzpostavljeno in je že v redni uporabi za potrebe projektov RRI in EU. 396.008 € 396.008 € DEK 4.11.1Sistematicno Posebno pozornost namenjamo inovacijski dejavnosti, zato imamo že vrsto let vzpostavljen proces sistematicnega spodbujanja inoviranja med zaposlenimi. V letu 2023 se je komisija za inovacije sestala na 10 sejah. Podanih je bilo 51 inovacijskih predlogov (62 v letu 2022), od tega jih je bilo 27 ocenjenih kot pozitivnih, 8 predlogov pa je ostalo v obravnavi, ki bo zakljucena v letu 2024. spodbujamo trajno inoviranje Komisija za inovacije oziroma njeni clani so se dodatno angažirali pri vzpodbujanju inovativnosti med zaposlenimi. V letu 2023 smo priceli z realizacijo oziroma uvajanjem novih metod inoviranja, ki smo jih poimenovali TransformatorBox in Transformator.si. Predstavljata dve novi orodji za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti med našimi zaposlenimi. PROCES IZVAJANJA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V ELEKTRU GORENJSKA 5.Politike korporativnega poslovanja in skladnost poslovanja 5.1Korporativno upravljanje družbe ETICN Pristopili smo k Smernicam korporativnega upravljanja, katerih cilj je zmanjšati nesprejemljiva tveganja, slabe prakse ali nepravilnosti, ki zadevajo poslovne partnerje, stranke, zaposlene v družbi, družbo samo ali tudi javni interes. Z zakonitim, eticnim in s transparentnim ravnanjem zagotavljamo ohranjanje dobrega imena naše družbe in zavracamo korupcijo, omejevanje konkurence, oškodovanje družbe in neenako obravnavo poslovnih partnerjev in sodelavcev. Pristopili smo k celoviti ureditvi podrocja korporativnega upravljanja v skladu z usmeritvami Slovenskega državnega holdinga, d. d. (v nadaljevanju SDH). 5.2 Izjava o upravljanju Družbe v Skupini Elektro Gorenjska poslujemo v skladu z veljavnimi predpisi in akti. Poslovodstvo posamezne družbe zastopa in predstavlja družbo ter vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Pri tem sprejema odlocitve, skladne s strateškimi cilji družbe in v korist delnicarjev ter lastnikov. Družbe v Skupini delujejo v skladu s sprejetimi dokumenti SDH, in sicer Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga ter postopki in merili za ravnanje clanov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami države. Veljavni predpisi, pomembni za poslovanje predvsem maticne družbe, in statut maticne družbe so objavljeni na naši spletni strani (http://www.elektro-gorenjska.si/). Ostali veljavni akti za družbe v Skupini so dostopni na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/). ETICNO V letu 2023 družbe v Skupini pri poslovanju niso bistveno odstopale Prizadevamo si, da je sistem kontrol uspešen in ucinkovit z vidika od nacel, postopkov in meril, ki jih predpisujejo navedeni dokumenti obvladovanja tveganj ter hkrati stroškovno sprejemljiv. Zato SDH. Maticna družba izjavlja, da ne postopa dosledno po tistih vzdržujemo: dolocbah kodeksov oziroma priporocil, ki so za družbo urejene že z zakonom ali jih družba ureja v skladu z dolocbami statuta na • transparentno organizacijsko shemo, drugacen nacin, kot je to doloceno s kodeksi, oziroma v primerih, • jasne racunovodske usmeritve in njihovo enotno uporabo v celotni ko neobvezujocih ravnanj nima predpisanih v svojih aktih ali ko Skupini Elektro Gorenjska, ravnanja niso dolocena kot zakonska obveznost. • ucinkovito in kadrovsko popolnjeno racunovodsko funkcijo, • ucinkovit in sodoben racunovodski in poslovni informacijski sistem, Clani nadzornega organa so strokovni, odgovorni in neodvisni pri • redne zunanje in notranje revizijske preglede poslovnih procesov in opravljanju svojih nalog in delujejo v skladu z dolocili navedenih poslovanja celotne družbe. aktov SDH. Maticna družba clane nadzornega sveta in komisij tudi obvešca o spremembah in dopolnitvah aktov SDH ter o Racunovodsko kontroliranje temelji na nacelih razmejitve izobraževanjih, ki jih brezplacno organizira SDH ter jim omogoca odgovornosti, resnicnosti, ažurnosti evidenc, usklajenosti stanja udeležbo tudi na ostalih izobraževanjih s podrocja energetike. v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, locenosti evidence od izvajanja poslov ter strokovnosti in neodvisnosti racunovodij. Politike raznolikosti v družbah v Skupini nimamo zapisane in je ne Racunovodske kontrole so tesno povezane s splošnimi in z izvajamo v smislu dolocil Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-aplikativnimi kontrolami na podrocju IT, ki med drugim zagotavljajo 1). Imamo namrec enoclansko upravo, clane nadzornega sveta iz omejitve in nadzor dostopov ter popolnost in tocnost zajema in vrst predstavnikov delnicarjev pa izvoli skupšcina, medtem ko dva obdelave podatkov. predstavnika delavcev izvoli Svet delavcev. V praksi v družbah v Skupini med kandidati za zaposlitev in med zaposlenimi ne delamo razlik glede na spol, starost, raso in veroizpoved. Uprava posamezne družbe je odgovorna za vodenje ustreznih poslovnih knjig ter vzpostavljanje in zagotavljanje delovanja notranjih kontrol, izbor in uporabo racunovodskih usmeritev ter varovanje premoženja družbe. Družbe v Skupini pri vzpostavitvi in delovanju notranjih kontrol zasledujejo naslednje poglavitne cilje: • tocnost, zanesljivost in popolnost racunovodskih evidenc ter resnicnost in poštenost racunovodskega porocanja, • skladnost z zakonodajo, regulativo, internimi predpisi ter • uspešnost in ucinkovitost poslovanja. Kontrolni mehanizmi, ki se nanašajo na posamezno podrocje poslovanja, so podrobneje predstavljeni v poglavju Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti. Menimo, da je dosedanji sistem notranjih kontrol omogocal uspešno poslovanje družbe in Skupine Elektro Gorenjska, delovanje v skladu s predpisi in pošteno ter transparentno racunovodsko porocanje. Družba Elektro Gorenjska izjavlja tudi, da je uprava obvladujoce družbe aktivno spremljala in neposredno nadzirala poslovanje odvisne družbe Gorenjske elektrarne, posredno pa odvisno družbo hcerinske družbe Gorenjske elektrarne, družbo GEK Vzdrževanje, d. o. o., skladno s strateškimi usmeritvami z namenom doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Pri vodenju in upravljanju odvisne družbe in njene odvisne družbe je uveljavljala enotne standarde korporativnega upravljanja, kot veljajo za obvladujoco družbo v Skupini Elektro Gorenjska. Družba Elektro Gorenjska bo priporocila novih aktov SDH spoštovala tudi v prihodnje in skladno s tem izpopolnjevala in izboljševala svoj sistem upravljanja. Ob morebitnem odstopanju od podane izjave o spoštovanju kodeksov bo družba poskrbela za pravocasno objavo. GABRIJEL ŠKOF, PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA 5.3Porocilo nadzornega sveta o preveritvi letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2023 po 282. cl. ZGD-1 DELOVANJE NADZORNEGA SVETA V LETU 2023 V letu 2023 je bilo izvedenih trinajst rednih sej in ena dopisna seja, kar je v primerjavi s predhodnim letom ena redna seja vec. V letu 2023 se je namrec zaradi imenovanja dveh novih clanov nadzornega sveta na redni letni skupšcini ter imenovanja novih predstavnikov s strani delavcev nadzorni svet na novo konstituiral in zacel nov mandat. Nadzorni svet je v letu 2023 sprejel 135 sklepov. Realizacija sprejetih sklepov se redno spremlja na zacetku vsake redne seje. Vsi clani nadzornega sveta so pri svojem odlocanju v nadzornem svetu delovali neodvisno, v skladu s podanimi izjavami, ki so transparentno objavljene na spletni strani družbe. Na seje in obravnavane teme posameznih sej so se clani ustrezno pripravili in dajali konstruktivne predloge, korekcije, pripombe in predvsem po predhodno opravljenih razpravah sprejemali odlocitve v skladu s svojimi pristojnostmi. Svoje delo so clani nadzornega sveta opravljali vestno in odgovorno z dolžnostjo skrbnega in vestnega gospodarja, v skladu s temeljno funkcijo nadzora nad vodenjem poslovanja družb ter na podlagi pristojnosti, kot so opredeljene predvsem v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), statutu družbe in v poslovniku o delu nadzornega sveta. Pri svojem delovanju so clani nadzornega sveta delovali v skladu s Priporocili in pricakovanji Slovenskega državnega holdinga in Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Uprava družbe se je o spoštovanju ter izpolnjevanju naštetih predpisov in priporocil izrekla v izjavi o upravljanju družbe, ki je sestavni del letnega porocila. Nadzorni svet si je prizadeval za nadgraditev izvajanja dobrih praks nadzora nad delovanjem družbe. Clani nadzornega sveta so se s svojim znanjem in izkušnjami medsebojno dopolnjevali. Nadzorni svet je sestavljen tako, da imajo vse potrebne strokovne kompetence za ucinkovit nadzor nad poslovanjem družbe. Poudariti je treba tudi prispevek obeh predstavnikov zaposlenih, ki kažeta veliko angažiranost pri spremljanju sej nadzornega sveta in sej komisij nadzornega sveta in s tem na podlagi dobrega poznavanja družbe prispevata k ucinkovitemu nadzoru poslovanja. Vse delo je potekalo v skladu s sprejetim Financnim planom in Letnim nacrtom poslovanja NS in komisij. Uprava je poleg obicajnih porocil redno porocala o stanju in napredku strateških projektov. Nadzorni svet je redno spremljal porocila uprave zaradi posledic Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (Uradni list RS, št. 29/22 – interventni zakon), ki je družbi odvzel prihodek z naslova treh mesecnih omrežnin. Ob znižanem zagotovljenem donosu je bilo treba izvajati nacrtovane investicije v družbi, ki so bile oklešcene zaradi posledic prej navedenega intervencijskega zakona. Nadzorni svet je od uprave želel predstavitev ukrepov za omilitev financnih in drugih poslovnih posledic zaradi interventnega zakona. Nadzorni svet je redno spremljal izvajanje ukrepov za omilitev posledic interventnega zakona, predvsem pa je spremljal stanje investicijskih projektov, v skladu z ustaljeno prakso z rednimi polletnimi porocanji o stanju vecjih investicij in izvedbi postopkov javnih narocil. Nadzorni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi in dobro prakso korporativnega upravljanja tudi v letu 2023 v okviru porocanj o stanju poslovanja družb v Skupini EG spremljal poslovanje družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o. Nadzorni svet je aktivno sodeloval pri sprejemanju Strategije družb v Skupini Elektro Gorenjska za obdobje 2022–2026, h kateri je februarja podal soglasje. SESTAVA NADZORNEGA SVETA V LETU 2023 Vecino leta 2023 je nadzorni svet deloval v sestavi od imenovanja na skupšcini v letu 2021 (mandat 2021–2023): • Rudolf Ogrinc, predsednik nadzornega sveta, • Gabrijel Škof, namestnik predsednika nadzornega sveta, • Gregor Tomše, clan, • Vid Meglic, clan, • Iztok Štular, clan (predstavnik zaposlenih), • Borut Jereb, clan (predstavnik zaposlenih). V avgustu leta 2023 so bile nato spremembe clanstva tako iz vrst zaposlenih kot iz vrst delnicarjev. V zacetku avgusta je najprej prišlo do sprememb clanstva iz vrst zaposlenih, ko je mandat prenehal Iztoku Štularju, ki ga je zamenjal David Gogala. Borutu Jerebu se je mandat podaljšal za štiriletno obdobje. Na redni letni skupšcini sta bila konec avgusta odpoklicana dva clana, in sicer: • Rudolf Ogrinc, predsednik nadzornega sveta in kadrovske komisije, • Gregor Tomše, clan in predsednik revizijske komisije. Na 30. redni letni skupšcini družbe z dne 24. 8. 2023 sta bila imenovana dva nova clana: • Franjo Curanovic in • Rajko Stankovic. Takoj po izvedeni redni letni skupšcini družbe je bila sklicana konstitutivna seja nadzornega sveta (mandat 2023–2027), z namenom izvolitve novih funkcij nadzornega sveta (predsednika in namestnik predsednika NS, predsednikov stalnih komisij nadzornega sveta ter clanstev v teh komisijah). Sestava mandata nadzornega sveta 2023–2027, ki je aktivno delovala od septembra naprej, je naslednja: • Gabrijel Škof, predsednik nadzornega sveta, • Rajko Stankovic, namestnik predsednika nadzornega sveta, • Franjo Curanovic, clan, • Vid Meglic, clan, • Borut Jereb, clan (predstavnik zaposlenih), • David Gogala, clan (predstavnik zaposlenih). Mandat so clani nadzornega sveta nastopili 31. 8. 2023. Kontinuiteta dela nadzornega sveta je bila zagotovljena z nadaljevanjem mandata enega predstavnika s strani zaposlenih ter dveh predstavnikov kapitala, ki jima mandat potece 29. 8. 2025. PREVERJANJE POSLOVANJA DRUŽBE IN DELA UPRAVE V LETU 2023 Nadzorni svet je poslovanje družbe med letom preverjal na podlagi kvartalnih financnih porocil in porocil o izvajanju strateških projektov uprave družbe ter pridobljenih podatkov o poslovanju (mesecne ocene poslovanja družb v Skupini). Clani nadzornega sveta so najvec pozornosti namenili: • rednemu poslovanju družb, predvsem prilagoditvam glede na razmere, povezane s posledicami interventnega zakona, ki so v letu 2023 rezultirale v obliki negativnega poslovnega izida za leto 2022; • spremljanju vseh postopkov v zvezi z vracilom zagotovljenih sredstev iz naslova omrežnin, ki so bila družbi na podlagi interventnega zakona v casu epidemije koronavirusa odvzeta, • spremljanju zacetih postopkov prodaje nepotrebnega poslovnega premoženja (kompleks v Žirovnici), • nadzorom nad izvajanjem investicij, izvedbi gradbenih del in tekocemu spremljanju poslovanja in financnemu porocanju; • tekocemu spremljanju poslovanja družb v Skupini Elektro Gorenjska – Gorenjske elektrarne, d. o. o., GEK Vzdrževanje, d. o. o. (do pripojitve k prevzemni družbi Gorenjske elektrarne, d. o. o., dne 1. 3. 2023) ter GEK Solar, projektiranje in inženiring, d. o. o., ki je bila ustanovljena 13. 2. 2023; • spremljanju postopkov pri izvedbi poenostavljene pripojitve družbe GEK Vzdrževanje, d. o. o., k družbi Gorenjske elektrarne, d. o. o.; • spremljanju postopkov pred zacetkom prodaje hcerinske družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o., • spremljanju izvedbe skupšcinskih sklepov; • spremljanju vecjih investicijskih projektov; • spremljanju strateških projektov po Strategiji Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2022–2026 in po Strategiji trajnostnega poslovanja Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2023–2026; • nadzoru pogodb, pri katerih je glede na dolocbe statuta potrebno soglasje nadzornega sveta družbe; • spremljanju postopkov javnih narocil; • oblikovanju predlogov sklepov za redno letno skupšcino; • spremljanju tveganj, predvsem v povezavi s povecanjem obsega investicij, v skladu z Razvojnim nacrtom in NEPN-om; • izvedbi vrednotenja dela nadzornega sveta (samoocenjevanje, ki se izvaja na vsaki dve leti). Nadzorni svet je imel samostojno sejo nadzornega sveta, posveceno samo sprejemu Porocila o izvedenem samoocenjevanju nadzornega sveta za leto 2022 z akcijskim nacrtom. Na podlagi sprejetega akcijskega nacrta je v nadaljevanju aktivno izvajal izobraževanja clanov NS. Glede na navedena podrocja dela je še posebej treba izpostaviti naslednje aktivnosti nadzornega sveta: • Nadzorni svet je redno obravnaval kvartalne informacije o poslovanju družb v Skupini in ocene poslovanja družb v Skupini ter se posvecal uresnicevanju poslovnega nacrta za leto 2023. • Nadzorni svet je v skladu z ZDG-1 preveril in potrdil revidirano Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2022 in sestavil pisno porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi navedenih porocil za poslovno leto 2022. • Nadzorni svet je podal soglasje k Strategiji trajnostnega poslovanja Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2023–2026 (novelacija strategije v mesecu maju 2023), s poudarkom trajnostnega poslovanja; • Nadzorni svet je sodeloval pri pripravi predlogov sklepov za 30. redno sejo skupšcine delniške družbe, ki je bila izvedena 24. avgusta 2023. Nadzorni svet je skupšcini predlagal potrditev in odobritev dela predsednika uprave v poslovnem letu 2022 ter ji predlagal podelitev razrešnice. • V okviru Nadzornega sveta sta v letu 2023 aktivno delovali dve komisiji, in sicer revizijska in kadrovska komisija. Njuno delo je potekalo v skladu s poslovniki teh komisij. • Nadzorni svet je nadaljeval z dobro prakso spremljanja porocil o pregledu vecjih projektov v družbi. Na podlagi sprejetih trajnih sklepov je uprava dvakrat letno dolžna porocati o stanju vseh vecjih investicijskih projektov iz poslovnega nacrta, in sicer po stanju na 31. 5. in 31. 10. • Nadzorni svet je v skladu s sprejetimi sklepi trajne narave spremljal javna narocila že takoj ob uvedbi javnega narocila v obliki informacije. Uprava tako napove, na katere posle bo NS v skladu s statutom pozvan za predhodno soglasje. Uvedena praksa prejšnjega mandata nadzornega sveta v zvezi z podrobnejšim spremljanjem porocil o izvedenih postopkih javnih narocil (tudi tistih, za katera soglasje NS ni potrebno) se je nadaljevala tudi v letu 2023. Revizijska komisija porocila kvartalno spremlja in o ugotovitvah poroca nadzornemu svetu. • Nadzorni svet je v letu 2023 v skladu s statutom družbe dal soglasje k 14 pravnim poslom in k trem aneksom (povišanje pogodbene vrednosti), in sicer so bili ti posli v skupni vrednosti vec kot 37,5 mio € (brez DDV). • Nadzorni svet je na podlagi dolocil statuta družbe v okviru obravnave Poslovnega nacrta družbe Elektro Gorenjska, d. d., za leto 2024 s financno projekcijo za leti 2025 in 2026 ob zagotovilu uprave, da bo družba spoštovala dolocila Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah, ter ob zagotovilu, da je družba sposobna sama najeti in odplacati nacrtovano zadolžitev, podal soglasja k zadolževanju družbe v skupni vrednosti 18 mio €. • Nadzorni svet je v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD) odlocil o višini variabilnega dela prejemka predsednika uprave za leto 2022 in sprejel merila uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2024. • Nadzorni svet je skupaj z upravo spremljal vse aktivnosti v zvezi z uresnicevanjem NEPN-a oziroma razogljicenja družbe, priklopa soncnih elektrarn in podobno. SODELOVANJE S PREDSEDNIKOM UPRAVE Nadzorni svet je mnenja, da je predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA, v letu 2023 sprejel vse ukrepe za pokritje bilancne izgube iz leta 2022 in nato uspešno izvajal vse potrebne aktivnosti za omilitev posledic sprejetih ukrepov Vlade RS, ki je znižala zagotovljene prihodke družbi s sprejetim interventnim zakonom. Nadzorni svet je mnenja, da je predsednik uprave zelo uspešno vodil družbo v letu 2023, kar bo rezultiralo tudi v obliki dobicka za poslovno leto 2023. Nadzorni svet ocenjuje sodelovanje s predsednikom uprave za zelo profesionalno in interaktivno. Vsa gradiva za seje nadzornemu svetu so bila posredovana pravocasno in zelo podrobno ter so bila strokovno obrazložena ter na sejah tudi predstavljena. Za nadzorni svet so bila redno pripravljena porocila o izvrševanju sklepov in druga porocila, ki jih je od uprave zahteval nadzorni svet. Clani nadzornega sveta so imeli na voljo vsa zahtevana in ustrezna porocila, informacije in podatke, tako da so na podlagi le-teh lahko odgovorno spremljali in nadzirali poslovanje družbe ter sprejemali svoje odlocitve. Nadzorni svet ocenjuje sodelovanje s predsednikom uprave v preteklem letu kot zelo uspešno. DELOVANJE KOMISIJ NADZORNEGA SVETA V letu 2023 sta v okviru nadzornega sveta delovali dve komisiji. REVIZIJSKA KOMISIJA Revizijska komisija daje strokovno podporo nadzornemu svetu predvsem na podrocjih racunovodskega porocanja, financnega poslovanja, notranjih kontrol in obvladovanja tveganj ter zunanjega in notranjega revidiranja. Pripravlja strokovne podlage in predloge sklepov, potrebnih za delo in odlocanje nadzornega sveta. Revizijska komisija je v letu 2023 delovala v sestavi Gregor Tomše kot predsednik, Gabrijel Škof kot clan in Simon Cadež kot zunanji clan v obdobju od 1. 1. 2023 do 24. 8. 2023. V tej sestavi se je komisija sestala na šestih rednih sejah. V obdobju od 25. 8. 2023 do 31. 12. 2023 je delovala v sestavi Franjo Curanovic kot predsednik, Rajko Stankovic kot clan in Simon Cadež kot zunanji clan. V tej sestavi se je komisija sestala na treh rednih sejah. Clani komisije so se sej redno udeleževali. Na vse seje komisije sta bila vabljena predsednik uprave družbe in notranji revizor, poleg njiju pa še posamezni porocevalci. Clani nadzornega sveta so bili v skladu s poslovnikom o delu revizijske komisije sproti seznanjeni tako z vabili na seje revizijske komisije kot tudi z zapisniki sej komisije, predsednik revizijske komisije pa je nadzornemu svetu obdobno porocal o delu komisije. V nadaljevanju predstavljamo vsebinske poudarke dela revizijske komisije v poslovnem letu 2023: Letno porocilo za leto 2022: Komisija je obravnavala letno porocilo družbe Elektro Gorenjska, d. d., in konsolidirano letno porocilo Skupine Elektro Gorenjska. V zvezi z obravnavo letnega porocila se je komisija sestala s partnerjem revizije revizijske družbe BDO in obravnavala porocilo zunanjega revizorja. Poslovni nacrt in tekoce poslovanje: Komisija je obravnavala poslovni nacrt maticne družbe za leto 2024 s financno projekcijo do 2026 in ga predlagala nadzornemu svetu v potrditev ter se seznanila s poslovnim nacrtom hcerinske družbe za leto 2024 s financno projekcijo do 2026. Komisija je kvartalno obravnavala poslovne rezultate družb v Skupini Elektro Gorenjska in o tem porocala nadzornemu svetu. Notranja revizija: Revizijska komisija je tesno sodelovala z notranjim revizorjem. V letu 2023 se je komisija seznanila z letnim porocilom o delu notranje revizije za leto 2022, s porocili notranje revizije o izvedenih notranjerevizijskih poslih, spremljala izvajanje podanih priporocil, se seznanila z obdobnimi porocili notranje revizije ter podala predlog nadzornemu svetu za podajo soglasja k nacrtu dela notranje revizije. Sodelovanje z zunanjim revizorjem: Revizijska komisija se je sestala z zunanjim revizorjem pred zakljuckom revizije racunovodskih izkazov za leto 2022 in na zacetku revizijskega ciklusa za leto 2023 z namenom skupnega pregleda predlaganega nacrta revizije. Izbor zunanjega revizorja: Revizijska komisija je v skladu s svojimi pristojnostmi izvedla aktivnosti za podaljšanje mandata z zunanjim revizorjem za obdobje od 2023 do 2025. Samoocenjevanje: Revizijska komisija je izvedla samoocenitev svojega dela. KADROVSKA KOMISIJA Kadrovska komisija je do konca avgusta 2023 delovala v sestavi: • Rudolf Ogrinc, predsednik, • Vid Meglic, clan, in • Iztok Štular, clan. Kot je navedeno že na drugi strani tega porocila, je zaradi odpoklica dveh clanov od konca avgusta dalje komisija delovala v novi sestavi: • Gabrijel Škof, predsednik, • Vid Meglic, clan, in • Borut Jereb, clan. Kadrovska komisija se je v letu 2023 sestala na šestih rednih sejah, in sicer na treh v prvi sestavi ter na treh v drugi sestavi, kontinuiteta dela komisije je bila zagotovljena s clanstvom enega clana NS, ki je bil clan komisije vse leto. Vsi clani komisije so se sej redno udeleževali. Komisija je v porocanem obdobju sprejela skupaj 28 sklepov. Vsi sprejeti sklepi, razen predloga nove politike prejemkov nadzornega sveta, so bili realizirani. Komisija je že takoj v mesecu januarju zacela s pripravami na postopke samoocenjevanja dela nadzornega sveta in nato izvedla vse aktivnosti v zvezi s samoocenjevanjem. Nato je v skladu z novimi Priporocili in pricakovanji SDH ter spremembami Kodeksa korporativnega upravljanja pripravila predloge dveh politik prejemkov v zvezi z nagrajevanjem organov družbe, predsednika uprave in clanov nadzornega sveta. Na sejah so se clani komisije seznanjali, obravnavali in sprejemali naslednje vsebine: • predlog Matrike vprašalnika za samoocenjevanje dela NS v letu 2022 ter vsa ostala pooblašcena dela in naloge v okviru samoocenjevanja NS (analiza izpolnjenih matrik, predlog porocila o samoocenjevanju NS z akcijskim nacrtom, predlog sklepov na NS v zvezi s tem), • predlog Politike prejemkov organov vodenja v družbi Elektro Gorenjska, d. d., in organov vodenja v odvisnih družbah v Skupini Elektro Gorenjska namesto obstojecih Pravil o dolocanju place in drugih pravic predsednika uprave Elektro Gorenjska, d. d., z dne 28. 1. 2021 ter Pravil o dolocanju place in drugih pravic direktorja družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o., z dne 15. 2. 2021, • predlog Politike prejemkov clanov nadzornega sveta v družbi EG (na NS ni bil sprejet), • uskladitev Pogodbe o zaposlitvi s predsednikom uprave v skladu z novo politiko prejemkov uprave in predlog za sprejem na nadzornem svetu (Aneks št. 1), • predlog nadzornemu svetu za sprejem višine variabilnega dela placila za uspešnost predsednika uprave za leto 2022, • predlog nadzornemu svetu za sprejem Meril uspešnosti za variabilni del prejemka predsednika uprave za leto 2024. STALIŠCE NADZORNEGA SVETA DO REVIZIJSKEGA POROCILA 2023 Po mnenju revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o., iz Ljubljane, ki je opravila revizijo racunovodskih izkazov družb v Skupini za leto 2023, racunovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo financni položaj družbe oziroma Skupine Elektro Gorenjska na dan 31. december 2023 ter njun poslovni izid, vseobsegajoci donos in denarne tokove za tedaj koncano leto v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Porocilo neodvisnega revizorja je družba prejela 19. aprila 2024. O poteku postopka revizije in ugotovitvah je predstavnica revizijske družbe BDO porocala 19. aprila 2024 na 7. redni seji Revizijske komisije nadzornega sveta. Nadzorni svet se je ob predložitvi revidiranega Letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2023 seznanil s sklepi revizijske komisije v zvezi z revizorjevim porocilom in pri tem ugotovil, da je revizor opravil revizijo v skladu z zakonodajo in po pravilih o revidiranju. Nadzorni svet na porocilo neodvisnega revizorja ni imel pripomb, njegovo stališce do revizijskega porocila je pozitivno. Revizijska komisija in nadzorni svet sta ugotovila, da je bilo izdano pozitivno mnenje revizorjev. POTRDITEV LETNEGA POROCILA DRUŽBE IN SKUPINE ZA LETO 2023 TER PREDLOG ZA UPORABO BILANCNEGA DOBICKA Uprava družbe je v zakonitem roku predložila nadzornemu svetu v potrditev in preveritev letno porocilo družbe in Skupine, skupaj z revizijskim porocilom. Revizijska komisija je podrobno preverila letno porocilo družbe in Skupine ter revizijsko porocilo ter podala svoja mnenja in stališca. Na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe in ostalih družb v Skupini ter podrobne preveritve naštetih porocil nadzorni svet ugotavlja, da je porocilo za leto 2023 sestavljeno v skladu s podrocno zakonodajo in predpisi ter na jasen in pregleden nacin izkazuje resnicen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, financnega položaja, poslovnega izida in vseobsegajocega donosa družbe. Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2023 je sestavljeno v skladu z dolocbami Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi mednarodnimi racunovodskimi standardi. Skupino Elektro Gorenjska poleg maticne družbe sestavlja še družba Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., ki je v 100 % lasti maticne družbe, ter družba GEK Solar, d. o. o., ki je v 100 % lasti družbe Gorenjske elektrarne, d. o. o. Vse družbe v Skupini so poslovno leto zakljucile z dobickom. Bilancni dobicek Elektra Gorenjska, d. d., za leto 2023 skupaj znaša 1.544.612,75 € in je sestavljen iz preostanka cistega poslovnega izida za poslovno leto 2023 v znesku 1.533.584,95 € ter prenesenega cistega poslovnega izida v znesku 1.027,80 €. V primerjavi z bilancnim dobickom za poslovno leto 2022, ko je družba poslovala negativno, je dobicek za leto 2022 višji za 1.544.612,75 €. Uprava družbe bo skupšcini delnicarjev predlagala, da se bilancni dobicek za leto 2023 v celoti razdeli delnicarjem, in sicer v višini 0,09 €/delnico. Predlog za uporabo bilancnega dobicka je nadzorni svet preveril in se strinja s predlogom uprave. Clani nadzornega sveta po opravljeni preveritvi na letno porocilo družbe in Skupine za leto 2023 niso imeli pripomb in nadzorni svet je nato soglasno sprejel to porocilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi na svoji 12. redni seji, ki je bila izvedena 15. maja 2024. 5.4Nadzorni svet Pristojnosti in sestava nadzornega sveta so doloceni s statutom družbe. Nadzorni svet sestavlja šest clanov, od katerih so štirje predstavniki kapitala, dva pa sta predstavnika zaposlenih. Clani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno voljeni. Clane nadzornega sveta, ki so predstavniki kapitala, v nadzorni svet imenuje skupšcina delnicarjev z navadno vecino glasov navzocih delnicarjev. Clana, ki sta predstavnika delavcev, imenuje svet delavcev družbe. Sestava nadzornega sveta je bila v letu 2023 sledeca: NADZORNI SVET EG, D. D. FUNKCIJA MANDAT OD MANDAT DO 29. 8. 2021 Rudolf Ogrinc predsednik 24. 8. 2023 (predsednik od 2. 9. 2021 do 24. 8. 2023) 29. 8.2021 Gabrijel Škof namestnik predsednika / predsednik 29. 8. 2025 (predsednik od 31. 8. 2023) 25. 8. 2023 Rajko Stankovic namestnik predsednika 25. 8. 2027 (namestnik predsednika od. 31. 8. 2023) Gregor Tomše clan 29. 8. 2021 24. 8. 2023 Vid Meglic clan 29. 8. 2021 29. 8. 2025 Franjo Curanovic clan 25. 8. 2023 25. 8. 2027 Borut Jereb clan 8. 8. 2019 9. 8. 2027 Iztok Štular clan 8. 8. 2019 8. 8. 2023 David Gogala clan 9. 8. 2023 9. 8. 2027 Na osnovi sklepa skupšcine prejemajo clani nadzornega sveta poleg sejnin v višini 275 € tudi mesecno placilo za opravljanje funkcije v višini 942 € na clana oz. 1.412,50 €, do katerega je upravicen predsednik nadzornega sveta. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2023 so predstavljeni v poglavju Posli s povezanimi osebami. REVIZIJSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETA ELEKTRA GORENJSKA V letu 2023 je delovala stalna Revizijska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska v naslednji sestavi: REVIZIJSKA KOMISIJA NS EG, d. d. FUNKCIJA MANDAT OD MANDAT DO 29. 8. 2021 Gregor Tomše predsednik 24. 8. 2023 (predsednik RK od 2. 9. 2021 do 24. 8. 2023) 29. 8.2021 Gabrijel Škof clan 29. 8. 2025 (clan RK do 31. 8. 2023) Dr. Simon Cadež zunanji clan 2. 9. 2021 24. 8. 2027 25. 8. 2023 Franjo Curanovic predsednik 25. 8. 2027 (predsednik RK od 31. 8. 2023) 25. 8. 2023 Rajko Stankovic clan 25. 8. 2027 (clan RK od 31. 8. 2023) Mandat komisije je vezan na mandat nadzornega sveta. KADROVSKA KOMISIJA NADZORNEGA SVETA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA V letu 2023 je delovala stalna Kadrovska komisija nadzornega sveta Elektra Gorenjska v naslednji sestavi: KADROVSKA KOMISIJA NS EG, d. d. FUNKCIJA MANDAT OD MANDAT DO 2. 8. 2021 Rudolf Ogrinc predsednik 24. 8. 2023 (predsednik KK od 25. 11. 2021 do 24. 8. 2023) 29. 8.2021 Gabrijel Škof predsednik 29. 8. 2025 (predsednik KK od 31. 8. 2023) Vid Meglic clan 29. 8. 2021 29. 8. 2025 Iztok Štular clan 8. 8. 2019 8. 8. 2023 9. 8. 2023 Borut Jereb clan 9. 8. 2027 (clan KK od 31. 8. 2023) 5.5Skupšcina delnicarjev V letu 2023 je uprava sklicala eno redno sejo skupšcine družbe. 30. redna seja skupšcine družbe je bila izvedena 24. 8. 2023, prisotnih je bilo 85,75 % glasov delnicarjev z glasovalno pravico. Na skupšcini so delnicarji glasovali o sedmih tockah dnevnega reda, ki je bil objavljen v sklicu skupšcine na spletnem portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve. Delnicarji družbe so se najprej seznanili z revidiranim letnim porocilom družbe in Skupine za leto 2022, z mnenjem revizorja in s pisnim porocilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega porocila za poslovno leto 2022. Nato so se delnicarji družbe seznanili s prejemki clanov organov vodenja in nadzora družb v Skupini Elektro Gorenjska za leto 2022, predstavitvijo politike prejemkov clanov organov vodenja in nadzora Elektra Gorenjska, d. d., ter politike prejemkov clanov organov vodenja odvisnih družb v Skupini Elektro Gorenjska 2022. Delnicarji so se seznanili s cistim poslovnim izidom in bilancno izgubo za leto 2022, in sicer, da je na dan 31. 12. 2022 znašala cista izguba poslovnega leta 2022 1.899.658,66 €, bilancna izguba pa 510.732,37 €. Sprejet je bil seznanitveni sklep, saj se o izgubi skupšcina samo seznani. Sledilo je glasovanje o podelitvi razrešnic upravi in nadzornemu svetu za delovanje v poslovnem letu 2022. Pri glasovanju o razrešnicah sta bili zoper sprejeta sklepa napovedani izpodbojni tožbi s strani delnicarja Kalantia Limited, ki pa nato nista bili vloženi na pristojno sodišce. Skupšcina je za delo v letu 2022 podelila razrešnico posebej predsedniku uprave in posebej clanom nadzornega sveta. Skupšcina je nato v nadaljevanju za revidiranje racunovodskih izkazov in letnega porocila družbe Elektro Gorenjska in konsolidiranih racunovodskih izkazov in letnega porocila Skupine Elektro Gorenjska za poslovna leta 2023 do 2025 imenovala BDO Revizija, d. o. o., družbo za revidiranje. Nato se je skupšcina seznanila z novima clanoma nadzornega sveta, ki sta bila izvoljena na Svetu delavcev. Skupšcina je sprejela še sklep, da z dnem 24. 8. 2023 odpoklice dva clana nadzornega sveta družbe, predstavnika delnicarjev (Rudolf Ogrinc, Gregor Tomše), in da z dnem 25. 8. 2023 imenuje dva nova clana iz vrst delnicarjev (Franjo Curanovic, Rajko Stankovic). 5.6 Skladnost poslovanja Zagotavljanje skladnosti poslovanja je neprekinjena aktivnost, ki se prepleta skozi vse procese in vsa podrocja delovanja podjetja. Odgovornost za skladnost poslovanja je predvsem v domeni vodstva družbe, ki ima kljucno vlogo pri: • vzdrževanju zavezanosti podjetja k delovanju v skladu z vrednotami, cilji in strategijo; • gradnji ozavešcenosti in motivaciji zaposlenih glede skladnosti poslovanja; • spodbujanju zaposlenih k razumevanju in uresnicevanju ciljev skladnosti in dajanju predlogov za izboljšanje sistema skladnosti; • razvoju kulture skladnosti poslovanja znotraj organizacije; • ustrezni notranji in zunanji komunikaciji, ki podpira skladnost poslovanja ter omogoca transparentnost in odgovornost. 5.6.1Skladnost z regulatornimi zahtevami UPRAVICENI STROŠKI Poslovanje družbe Elektro Gorenjska je v veliki meri regulirano. Pogoje regulacije skladno z ZOEE in podzakonskim akti doloca AGEN. Od teh pogojev so odvisni tudi prihodki, ki jih družba realizira na osnovi pogodbe z DO in predstavljajo skoraj 73 % vseh prihodkov družbe oz. 54 % prihodkov Skupine. Regulativa predstavlja okvire, ki jih mora družba upoštevati pri svojem poslovanju oziroma se jim mora prilagajati, saj se pogoji regulacije tudi spreminjajo. Posebna skrb družbe je namenjena aktivnemu sodelovanju v postopkih sprejemanja novih regulativnih okvirov. Za lažje razumevanje v nadaljevanju predstavljamo nacin izracuna reguliranih prihodkov družbe, skladno z Aktom o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metodologije za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje in veljavno Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja (družba ELES). Kot je bilo že pojasnjeno, regulirano dejavnost izvajamo v okviru pogodbe z družbo ELES, ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Regulirani prihodki družbe so odvisni od upravicenih stroškov, drugih prihodkov družbe in stroškov prenesenih nalog na družbo ELES. Stroški delovanja in vzdrževanja Stroški amortizacije Reguliran donos na sredstva Stroški storitev pržnosti DO Kakovost oskrbe Uspešnost naložb v pamenta omrežja Stroški raziskav in inovacij Spodbude - - = Upravicene stroške sestavlja vec postavk. Stroški delovanja in vzdrževanja so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehnicnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil. Glede na možnost vpliva na njihovo višino se delijo na nadzorovane in nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja temeljijo na povprecnih letnih realiziranih stroških dolocenega preteklega obdobja. Korigirajo se za spremembo obsega omrežja in števila uporabnikov, zahtevano ucinkovitost ter faktor nacrtovane inflacije. Nenadzorovani stroški so priznani v realiziranih zneskih. Stroške amortizacije predstavljajo stroški amortizacije elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev regulirane dejavnosti. Stroški amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje regulirane dejavnosti, se ne priznavajo. Reguliran donos na sredstva se izracuna na podlagi povprecne vrednosti regulativne baze sredstev in tehtanega povprecnega stroška kapitala pred obdavcitvijo. Reguliran donos na sredstva se ne priznava za del vrednosti sredstev v višini brezplacno prevzetih sredstev, sredstev, pridobljenih s placili nesorazmernih stroškov za prikljucitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplacno prevzeta evropska sredstva in druga nepovratna sredstva, ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja. Uspešnost naložb v pametna omrežja se spremlja in ocenjuje na podlagi dolocenega nabora kazalnikov uspešnosti, pri cemer se uporabljata dve vrsti kljucnih kazalnikov uspešnosti, in sicer kljucni kazalniki pripravljenosti in kljucni kazalniki ucinkovitosti. Stroški raziskav in inovacij so upraviceni stroški, ce se z njimi zagotavlja financiranje raziskovalnih in demonstracijskih projektov, ki izpolnjujejo kriterije akta in omogocajo koristi za elektrooperaterje, odjemalce oziroma širše družbene koristi ter druge pogoje, dolocene v aktu. Spodbude prejme družba v primeru ucinkovitosti poslovanja za brezplacno prevzeta sredstva in za naložbe v pametna omrežja. Drugi prihodki so prihodki, ki izvirajo iz regulirane dejavnosti in so namenjeni pokrivanju upravicenih stroškov te dejavnosti. Vkljucujejo prihodke, povezane z brezplacno prevzetimi sredstvi in drugimi nepovratnimi sredstvi, prevrednotovalne poslovne prihodke in druge prihodke. Stroški prenesenih nalog na družbo ELES so stroški delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije sredstev, ki niso distribucijski sistem, reguliran donos na sredstva, ki niso distribucijski sistem, kakovost oskrbe, raziskave in inovacije ter spodbude za prenesene naloge iz distribucijskega podjetja na distribucijskega operaterja. SKLA Regulirani prihodki so prihodki, ki jih družba Elektro Gorenjska Stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja (DO) skladno s pogodbo zaracunava družbi ELES. Loceno zaracunava se izracunajo kot vsota stroškov posameznih storitev prožnosti. najemnino za najeti distribucijski sistem in izvajanje nalog Obsegajo regulacijo napetosti, upravljanje prezasedenosti, distribucijskega podjetja. Najemnina vkljucuje stroške amortizacije upravljanje z zmogljivostmi omrežja in vodeno otocno obratovanje. in reguliran donos na sredstva elektroenergetske infrastrukture. Stroški amortizacije in reguliran donos na ostala sredstva regulirane Kakovost oskrbe se za posamezno leto izracuna na podlagi dejavnosti v okviru Elektra Gorenjska ter ostale postavke reguliranih sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja, priznanih prihodkov družbe pa predstavljajo vrednost izvajanja nalog oz. nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja ter vrednosti v storitev. tem letu predane opreme in nadomestnih delov elektroenergetske infrastrukture v uporabo. Postavka predstavlja spodbudo za boljšo kakovost oziroma sankcijo za slabšo kakovost. DNO 5.6.2Integriran sistem vodenja kakovosti v družbi Elektro Gorenjska Integriran sistem vodenja kakovosti (iSVK) je del sistema upravljanja družbe Elektro Gorenjska, v okviru katerega se vodstvo zavezuje za izpolnjevanje zaveze do politike kakovosti Elektra Gorenjska. S politiko kakovosti, ki je del poslovne politike, se vodstvo družbe zavezuje, da bo dolgorocno sledilo viziji in dosegalo postavljene cilje v skladu s strateškimi usmeritvami. Pri tem bo uveljavljalo kulturo družbe, ki temelji na kakovosti vodenja, obvladovanju tveganj, varovanju informacij, varovanju zaposlenih in okolja, vlaganju v zaposlene, zagotavljanju njihove zavzetosti in njihovega zadovoljstva preko nacel usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter navsezadnje zavezanosti k nenehnemu izboljševanju. Z vzpostavljenim in obvladovanim iSVK Elektro Gorenjska izpolnjuje: • zahteve vec certifikacijskih sistemov, razvidnih iz znaka SIQ, • zahteve akreditacijskega sistema Merilnega laboratorija in ostale zahteve, kamor umešcamo tudi zahteve po obvladovanju tveganj po standardu ISO 31000, ter zahteve certifikata Družini prijazno podjetje. U iSVK omogoca, da so vse aktivnosti povezane v ucinkovit sistem, ki Pri obvladovanju iSVK so v veliko pomoc za to pripravljene lastne vodijo k uresnicevanju vizije, strategije in poslanstva ter omogocajo aplikacije: obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s koncnimi odjemalci, zaposlenimi, lastniki in okoljem. Za zagotavljanje • za vodenje sistema obvladovanja strateških tveganj (sistem OT); ucinkovitega iSVK so poleg dobrega delovanja sistemov nujno potrebni še dobro komuniciranje, stalno izboljševanje ter redno • za vnos stanj obvladljivosti strateških tveganj (sistem OT); preverjanje in spremljanje delovanja vseh sistemov znotraj iSVK. • za vodenje sistema kakovosti (sistem SVK), s pomocjo katere se Za posamezni del iSVK-ja (sistem – SVK, SRO, SVI, ML, VZD) skrbi obvladujejo spremembe tako na podrocju dokumentov, procesov za to posebej imenovani svet, katerega naloga je zagotavljanje in tveganj ter kazalnikov, s katerim se spremlja tako udejanjanje skladnosti delovanja sistema tako z zakonodajnimi kot z zahtevami strategije kot delovanje posameznega procesa; osnovnega standarda sistema. Skupni cilji iSVK so tako: • za vodenje ugotovitev presoj in akreditacij, tako notranjega kot • spremljanje udejanjanja strategije Skupine Elektro Gorenjska, ki se zunanjega izvora, po pristopu PDCA (sistem iSVK); jo spremlja z 59 vzpostavljenimi strateškimi kazalniki; • za vodenje sistema obvladovanja informacijsko varnostnih • obvladovanje 41 poslovnih procesov družbe Elektro Gorenjska, tveganj (sistem SVI). katerih delovanje se spremlja s 165 kazalniki; Trend rasti kakovosti izvajanja posameznih poslovnih procesov • obvladovanje 31 strateških tveganj družbe Elektro Gorenjska; družbe Elektro Gorenjska se preverja kvartalno in obravnava na sejah Odbora za kakovost in sejah Kolegija predsednika uprave, • obvladovanje 16 okoljskih tveganj družbe Elektro Gorenjska; kjer se poroca tudi o aktivnostih drugih sistemov vodenja znotraj iSVK. Sistematicni pristop delovanja znotraj iSVK dokazuje, da • obvladovanje 65 informacijsko varnostnih tveganj družbe Elektro družba uresnicuje zavezo k stalnemu izboljševanju, stalni rasti in Gorenjska, znotraj katerih se uvršcajo tudi kibernetska tveganja trajnostnemu poslovanju. in tveganja, ki izhajajo iz naslova izvajalcev bistvenih storitev in izvajanja dejavnosti kriticne infrastrukture, ter V letu 2023 je bilo skupno podanih 58 predlogov – ukrepov in CIN izboljšav, ki so pripomogli k izboljšanju delovanja sistema ter • obvladovanje tveganj z vidika varnosti in zdravja pri delu družbe spodbujanju zaposlenih k iskanju izboljšav, in dodatnih ukrepov, Elektro Gorenjska, ki se obvladujejo znotraj ocen tveganj, ki izhajajo ki ugodno vplivajo na dobro poslovanje družbe ter spodbujajo k s posameznega delovnega mesta. dodatni zavzetosti zaposlenih in ravnanju z okoljem. V družbi Elektro Gorenjska se zavedamo, da so za uspešnost družbe zaslužni vsi zaposleni. Za uspešen razvoj in rast sta kljucnega pomena njihova zavzetost in njihova pripadnost, kar je tudi kljucni cilj certifikata Družini prijazno podjetje. V družbi Elektro Gorenjska zato vse od leta 2015 izvajamo kar 16 družinam prijaznih ukrepov, s katerimi skušamo izboljšati vsesplošno dobro pocutje svojih zaposlenih na delovnem mestu. KO VITO 5.7Politika trajnostnega poslovanja Družba Elektro Gorenjska si prizadeva za izboljšanje rezultatov na podrocjih zadovoljstva zaposlenih, varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja ter kakovosti. Naše delovanje temelji na spoštovanju splošno sprejetih nacel etike, zaposlovanja, varnosti in zdravja pri delu, varstva okolja in biotske raznovrstnosti, ter kakovosti in skupaj z njimi povezanimi sistemi vodenja in upravljanja. S tem prevzemamo odgovornost za uresnicevanje nacel trajnostnega razvoja v vsakodnevnem poslovanju. Naša politika trajnostnega razvoja pokriva podrocja upravljanja, družbene odgovornosti in skrbnosti do okolja. Hkrati se trudimo razvijati mrežo dobaviteljev, ki delujejo v skladu z naceli trajnostne politike. STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA POSLOVANJA S strategijo za obdobje 2024–2028 želimo nadaljevati in hkrati nadgraditi zacrtano smer razvoja poslovanja Skupine. Nadaljevali bomo našo zgodbo trajnosti v spremenjenih regulatornih okolišcinah, sooceni z izzivi tehnološkega napredka in zelenega prehoda. Naši kljucni strateški usmeritvi do leta 2028 sta: • trajnostno delovanje in • razvoj in upravljanje trajnostnega distribucijskega sistema. CILJI TRAJNOSTNEGA POSLOVANJA Zavedamo se visokega pomena zagotavljanja zanesljive oskrbe z elektricno energijo ter gradnje in vzdrževanja infrastrukture, zato je trajnostno delovanje za nas strateškega pomena. Trajnostno poslovanje zajema poslovanje družbe ob upoštevanju okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov. 1. Okoljski vidik: • Zmanjševanje ogljicnega odtisa: Poudarek na zmanjševanju emisij ogljika in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. • Varstvo naravnih virov: Politika, usmerjena v zmanjšanje vpliva na okolje. • Energetska ucinkovitost: Spodbujanje naložb v energetsko ucinkovito opremo in infrastrukturo. • Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. • Vlaganje v energetsko ucinkovitost in tehnologije z nizkimi emisijami ogljika. • Izvajanje politik za zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske raznovrstnosti. • Podpora krožnemu gospodarstvu in recikliranju. 2. Družbeni vidik: • Varnost in zdravje zaposlenih: Zagotavljanje varnih delovnih pogojev, ustrezne opreme ter politike, ki podpirajo zdravje in dobro pocutje zaposlenih. • Družbena odgovornost: Sodelovanje s skupnostmi, kjer podjetje deluje, in prispevanje k lokalnemu razvoju. • Raznolikost in vkljucenost: Spodbujanje raznolikosti med zaposlenimi in zagotavljanje enakih možnosti za vse. • Uvajanje politik za boj proti socialni neenakosti. • Spodbujanje enakosti med spoloma. • Varovanje delavskih pravic in spodbujanje dostojnih delovnih pogojev. • Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj. 3. Upravljanje: • Etika in integriteta: Postavljanje visokih standardov eticnega ravnanja in integritete v vseh poslovnih praksah. • Pravilno upravljanje: Vzpostavljanje ucinkovitega sistema upravljanja, ki vkljucuje preglednost, odgovornost in ucinkovito obvladovanje tveganj. • Spremljanje in porocanje: Evidentiranje, merjenje in redno porocanje o izvajanju ciljev in pobud ESG. 4. Inovacije in tehnologija: • Nenehno iskanje in uvajanje inovacij ter tehnoloških rešitev, ki prispevajo k trajnostnemu elektricnemu distribucijskemu sistemu. • Spremljanje napredka v tehnologiji, ki omogoca boljše upravljanje in ucinkovitost elektrodistribucijskega omrežja. 5.8Upravljanje OD odnosov z dobavitelji V casu nastanka nepredvidenih situacij (npr. prekinjene dobavne Pri narocanju blaga in storitev prdaviloma narocilnice pošiljamo verige, zmanjšanje financnih sredstev) skušamo v najvecji možni v formatu .pdf in po elektronski pošti. Med pomembna podrocja meri ohraniti dober poslovni odnos z dobavitelji in izvajalci storitev, brezpapirnega poslovanja uvršcamo tudi pogodbe, ki so podpisane zato jih ob morebitnem pojavu tovrstnih situacij pisno obvešcamo z digitalnim kvalificiranim elektronskim podpisom ter e-racun, ki se in sprejemamo ustrezne ukrepe za ohranitev poslovnih pogodbenih ga že poslužuje vecina dobaviteljev in izvajalcev. odnosov. GO Zavedamo se, da trajnostno ravnanje zajema tudi odgovorno V družbi imamo sprejeta Navodila za ocenjevanje dobaviteljev, postopanje z materialom v celotni njegovi življenjski dobi. Zato s katerimi izvajamo redna letna interna preverjanja pogodbenih poskrbimo, da se z odpadki ravna skrbno in ekološko. Sodelujemo dobaviteljev in izvajalcev. Navodila dolocajo kriterije, na podlagi z lokalnimi izvajalci razgradnje distribucijskih transformatorjev. Pri katerih skrbniki pogodb oz. izvajalci narocil z izpolnjevanjem izvajanju posekov dreves in podrastja pod elektroenergetskimi vodi ocenjevalnega lista dobaviteljev izvedejo njihovo ocenjevanje. in napravami se s pogodbenim izvajalcem dogovorimo, da izvajalec Dobavitelje se preverja po naslednjih kriterijih: Izpolnjevanje rokov vso posekano podrast, ki je po predhodnem dogovoru ne prevzame iz narocila, Število reklamacij, Odnos do reševanja reklamacij, lastnik zemljišca, oddaja predelovalcu lesne biomase (za izdelavo Spoštovanje dolocil in ukrepov s podrocja varnosti in zdravja nasutih sekancev G100). pri delu, Spoštovanje okoljskih zahtev ter Spoštovanje predpisov s podrocja informacijske varnosti in varovanja informacij. Imamo vzpostavljen integriran sistem vodenja (iSVK), ki izpolnjuje Predvidevamo, da bomo vpeljali tudi eksterno (nenapovedano) zahteve naslednjih sistemov: ISO 9001:2015 Sistemi vodenja preverjanje kakovosti izdelkov dobaviteljev preko neodvisnih kakovosti, ISO 14001:2015 Sistemi ravnanja z okoljem, ISO/ akreditiranih institucij. IEC 27001:2013 Informacijska tehnologija – Varnostne tehnike – Sistemi upravljanja informacijske varnosti – Zahteve – ISO V pogodbah za dobavo materiala si pri dolocenih vrstah blaga 45001:2018 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Kadar kot narocnik pridružujemo pravico, da ob prvi dobavi ter tudi imamo objektivno utemeljene razloge, ki opravicujejo zahtevo kasneje, med izvajanjem pogodbe, izvedemo kontrolo oziroma ogled po razpolaganju z zahtevanimi standardi kakovosti, v razpisni proizvodnih procesov pri proizvajalcu in dobavne verige dobavitelja dokumentaciji dolocimo, da morajo ponudniki razpolagati s ter ob dobavi narocenega blaga vhodno kontrolo dobavljenega posameznimi standardi kakovosti. materiala preko neodvisnih akreditiranih institucij. VOR NO 5.9Varstvo podatkov V skladu z dolocili Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki je zacela veljati 25. 5. 2018, smo opredelili strožje predpise glede varstva osebnih podatkov. Od leta 2018 dalje imamo imenovanega pooblašcenca za varstvo podatkov (DPO), ki neposredno poroca predsedniku uprave. Osnovna naloga DPO-ja je zagotoviti skladnost varovanja osebnih podatkov v podjetju z dolocili GDPR. Posebno pozornost posvecamo izobraževanju zaposlenih o varstvu in obdelavi osebnih podatkov. Redno izvajamo notranja izobraževanja na podrocju DPO-ja, na katera so povabljeni kljucni zaposleni, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov. Vse zaposlene opremimo z zloženko o GDPR, ki jo prejmejo ob sprejemu na delovno mesto. V skladu z zakonskimi zahtevami na tem podrocju smo v podjetju vzpostavili elektronski naslov, preko katerega lahko uporabniki sporocajo zahteve iz uredbe ali podajo morebitne pripombe glede varovanja osebnih podatkov. Vsako sporocilo obravnavamo kot potencialni varnostni incident in ga dokumentiramo v zapisniku o varnostnem incidentu. Vsebino sporocila pregledamo v skladu z dolocili GDPR v dogovorjenih casovnih okvirih in pošljemo odgovor pošiljatelju. Ce ugotovimo pomanjkljivosti v sistemu varovanja osebnih podatkov, uvedemo korektivne in preventivne ukrepe, ki jih nadzira DPO. DPO sodeluje pri ocenah ucinkov za vse nove in vecje spremembe obstojecih aplikacij, kjer so prisotni osebni podatki, v skladu z direktivo. S svojim sodelovanjem prispeva k preprecevanju izgube ali zlorabe osebnih podatkov in morebitnih kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov. Poleg tega se imenovani DPO v okviru gospodarskega interesnega združenja redno izmenjuje z drugimi DPO-ji distribucijskih podjetij in deluje v projektni skupini za varstvo osebnih podatkov, kjer se delijo dobre prakse. 5.10Kibernetska varnost V Skupini Elektro Gorenjska se zavedamo pomena zagotavljanja in vzdrževanja visokega nivoja kibernetske varnosti na vsakem koraku poslovanja. Pogosto uporabljen ali zamenjan izraz v povezavi z izrazom kibernetska varnost je pojem informacijska varnost. Informacijska varnost je zašcita, varovanje in obramba informacijskega sistema pred nedovoljenim dostopom in uporabo z namenom zagotavljanja zaupnosti, avtenticnosti, celovitosti in razpoložljivosti. Kibernetska varnost pa zajema skupek aktivnosti, pravil, naprav, orodij in drugih ukrepov za zašcito in varovanje informacijskih sistemov pred kibernetskimi grožnjami, napadi in zlorabami. Ker se dobro zavedamo problematike kibernetske varnosti, zagotavljamo visok nivo varnosti informacij. Pomemben del zagotavljanja visokega nivoja kibernetske varnosti predstavlja vzpostavljen sistem upravljanja informacijske varnosti (v nadaljevanju SUVI), ki je vkljucen v vse poslovne procese in nam je v pomoc pri doseganju poslovnih ciljev. Za spremljanje uspešnosti in ucinkovitosti SUVI se uporablja standard ISO/IEC 27001:2013, po katerem smo tudi certificirani. Delujemo tudi v skladu z vso drugo veljavno podrocno zakonodajo. V preteklih letih smo visok nivo zagotavljanja kibernetske varnosti zagotovili z naslednjimi organizacijskimi in tehnicnimi ukrepi: 1. S pomocjo organizacijskih ukrepov prepoznamo tveganja, dolocimo pomembnost posameznih informacijskih sredstev in opredelimo postopke, ki so pomembni za zaznavo ter odziv na varnostne dogodke oz. incidente. Med tovrstne ukrepe sodijo: • ocenjevanje informacijskih tveganj, • analiziranje vplivov na poslovanje podjetja (BIA), • priprava nacrta odzivanja na informacijske incidente, • zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, • periodicno usposabljanje in ozavešcanje zaposlenih, • integracija z VOC. 2. S tehnicnimi ukrepi smo implementirali vrsto logicnih in tehnicnih varnostnih kontrol, s katerimi varujemo, upravljamo in nadziramo delovanje informacijskih sredstev in omrežja. Splošne kontrole so: • upravljanje varnostnih ranljivosti, • zagotavljanje ustreznih varnostnih kopij, • izvajanje varnostnih preverjanj in vdornih testiranj, • centralno upravljanje in spremljanje koncnih naprav uporabnikov. Omrežne kontrole so: • implementiranje požarne pregrade z omogocenimi varnostnimi mehanizmi med razlicnimi segmenti, • segmentirano omrežje, • vzpostavitev nadzora nad dostopi (npr. NAC, VPN, MFA). Med aktivnosti zaznave in odziva na varnostne dogodke sodijo: • zaznava varnostnih dogodkov (ADS, nadzorni sistemi, koncne tocke ...), • beleženje, analiziranje in hranjenje dnevniških zapisov v centralni lokaciji (SIEM in JIRA), • posredovanje dnevniških zapisov v VOC za namen dodatne korelacije in analize. Zavedamo se, da je varnost informacijskih sistemov kljucnega pomena za naše nemoteno poslovanje. Zato pri nacrtovanju, implementaciji in vzdrževanju informacijsko-komunikacijskih sistemov vedno upoštevamo tudi vidik kibernetske varnosti, da je ta zagotovljena na visoki ravni. Zagotavljanje kibernetske varnosti je proces, ki potrebuje kontinuirano pozornost, in ni stanje, ki ga dosežemo z enkratnim posegom. Zaradi narašcajoce kompleksnosti IKT-sistemov narašca tudi verjetnost varnostnih ranljivosti, na katere moramo biti vedno pozorni, da jih ustrezno obravnavamo. 5.11 Sistem obvladovanja tveganj je del procesa integriranega sistema vodenja kakovosti (iSVK). Obvladovanje tveganj je sistem, ki zagotavlja upravljanje in obvladovanje tveganj strateškega pomena in doloca postopek njihovega obvladovanja, ki je skladen s standardom ISO 31000. Z namenom doseganja dolgorocnih poslovnih ciljev vkljucuje prepoznavanje, ocenjevanje in obravnavanje tveganj, ki bi lahko imela neugoden vpliv na poslovanje. Nastanek izgube ali škode lahko negativno vpliva na premoženje, denarni tok, dobickonosnost, ugled in poslovni izid družbe. Kljucni cilj obvladovanj tveganj v Elektru Gorenjska je proaktivno obvladovanje tistih tveganj, ki vplivajo na doseganje ciljev opredeljenih v naših strateških in poslovnih nacrtih. Vzpostavljen sistem obvladovanja tveganj nam omogoca, da lahko zaznavamo in prepoznavamo negativne trende ter pravocasno sprejemamo ustrezne ukrepe za obvladovanje posameznih prepoznanih tveganj. Poleg obvladovanja že prepoznanih tveganj, sistem ucinkovito in pravocasno identificira tudi novonastala tveganja, nove grožnje oziroma dejavnike, obstojece in dodatne ukrepe, kazalnike kakovosti in podobno. Tveganje opredeljujemo kot dogodek ali stanje, ki se lahko v prihodnosti pojavi nenadzorovano in lahko neugodno vpliva na izpolnjevanje naših ciljev in na vrednost družbe. Tveganje lahko predstavlja tudi dejstvo, da se dolocene priložnosti ne izkoristi. Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti Kljucne lastnosti naših strateških tveganj: • razvršceno je v eno od treh kategorij: poslovno, financno ali tveganje delovanja, • ima svojega skrbnika tveganj in skrbnika poslovnega oziroma delovnega procesa, • ima prepoznane kljucne grožnje oziroma dejavnike tveganj, • ima ocenjen vpliv tveganja po obvladovanju, ki lahko neposredno vpliva na naš poslovni izid, • ima vzpostavljene ukrepe za njihovo obvladovanje in sicer tako obstojece, ki se že izvajajo kot dodatni ukrepi, ki so v fazi vzpostavitve in s katerimi se dodatno znižuje verjetnost nastanka materializacije posameznega tveganja, • ima vzpostavljen sistem porocanja in vzpostavljeno kljucno dokumentacijo. 5.11.1Matrika tveganj družbe Elektro Gorenjska Resnost tveganja je dolocena z matriko, ki vsebuje kombinacijo verjetnosti tveganja in oceno vplivov tveganja (prikaz na spodnji sliki). Najvecji del prepoznanih pomembnejših tveganj družbe Elektro Gorenjska je v letu 2023 izhajal s podrocja poslovnih tveganj (21), sledijo jim financna tveganja (6) in tveganja delovanja (4). Glede na vrsto tveganj predstavljamo posamezna pomembnejša tveganja, s katerimi se aktivno ukvarjamo. MATRIKA TVEGANJ DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA NA DAN 31. 12. 2023: POTENCIALNA ŠKODA > 10,0 mio € > 2,0 mio € in = 10,0 mio € > 0,5 mio € in = 2,0 mio € > 0,1 mio € in = 0,5 mio € = 0,1 mio € VPLIV 5 10 15 20 25 4 8 12 16 20 3 6 9 12 15 2 4 6 8 10 1 2 3 4 5 VERJETNOST Pomembno tveganje (P) Srednje in majhno tveganje (SM) PREPOZNANA TVEGANJA GLEDE NA RESNOST NA DAN 31. 12. 2023 (DELEŽ) VELIKO TVEGANJE (3) POMEMBNO TVEGANJE (15) SREDNJE IN MALO TVEGANJE (13) PREPOZNANA TVEGANJA GLEDE NA VRSTO NA DAN 31. 12. 2023 (DELEŽ) TVEGANJA DELOVANJA (4) FINANCNA TVEGANJA (6) POSLOVNA TVEGANJA (21) DELEŽ OCENJENIH MAX. IZGUB GLEDE NA RESNOST TVEGANJA (V %) VELIKO TVEGANJE (3) POMEMBNO TVEGANJE (15) SREDNJE IN MALO TVEGANJE (13) DELEŽ OCENJENIH MAX. IZGUB GLEDE NA VRSTO TVEGANJA (V %) FINANCNA TVEGANJA (6) POSLOVNA TVEGANJA (21) TVEGANJA DELOVANJA (4) 5.11.2Sistem obvladovanja tveganj v Gorenjskih elektrarnah Družba Gorenjske elektrarne se zaveda nujnosti pravocasnega in vnaprejšnjega prepoznavanja vseh vrst tveganj. Obvladovanje tveganj je proces za prepoznavanje in ocenjevanje, obvladovanje in nadzorovanje možnih dogodkov, ki bi lahko imeli neugoden vpliv na družbo. Obvladovanje tveganj vkljucuje ustrezna zagotovila za doseganje ciljev družbe. Cilj koncnega upravljanja s tveganji je njihova identifikacija in ocena resnosti vpliva na poslovanje družbe v primeru realizacije dolocenega tveganja. MATRIKA TVEGANJ V DRUŽBI GORENJSKE ELEKTRARNE VPLIV VERJETNOST 1-Neznaten 2-Majhen 3-Zmeren 4-Velik 5-Katastrofalen 1-Skoraj nemogoce 2-Malo verjetno 3-Možno 4-Zelo verjetno 5-Skoraj zagotovo LEGENDA: RESNOST TVEGANJA 5.11.3Sistem upravljanja priložnosti SISTEM UPRAVLJANJA PRILOŽNOSTI Že desetletja pospešeno moderniziramo in krepimo naše distribucijsko omrežje. PRIPrednostno delujemo na naslednjih podrocjih: Vzpostavljen imamo sistem zbiranja, vrednotenja in implementacije inovacijskih predlogov. Aktivno ga upravljajo sodelavci iz vseh sektorjev, število in vsebina predlogov se zadnjih pet let neprestano izboljšuje. Raziskave in razvoj so vodene znotraj Službe raziskav in razvoja, ki na evropskih razvojnih in implementacijskih projektih aktivno sodeluje z vsemi sektorji v Skupini. Razvoj poslovanja je prepoznan kot eden kljucnih procesov v družbi in ga upravlja najvišji nivo, koordinira ga inovacijska pisarna. • aktivno iskanje, prepoznavanje ter definiranje novih poslovnih modelov in priložnosti, • aktivno upravljanje in uporaba trga prožnosti, • implementacija konceptov pametnih omrežij, • upravljanje s projekti zelenega prehoda, • upravljanje s projekti e-mobilnosti, LO 5.11.4Predstavitev kljucnih V nadaljevanju predstavljamo posamezna pomembnejša tveganja, s katerimi se Skupina Elektro Gorenjska aktivno ukvarja v svojem poslovnem okolju. METODOLOGIJA AGEN IN OSTALA REGULATIVA S PODROCJA DISTRIBUCIJE ELEKTRICNE ENERGIJE Prihodke iz naslova najema infrastrukture in placila za izvedene storitve doloca AGEN z Aktom o metodologiji za dolocitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravicenih stroškov. Zaradi sprememb zakonodaje s podrocja GJS DO obstaja tveganje nižjih prihodkov zaradi nedoseganja zahtevane stroškovne ucinkovitosti in tveganje ustreznega razvoja skladno z opredeljenimi aktualnimi nacrti investicij v Poslovnem nacrtu družbe, Nacrtu razvoja omrežja in Naložbenem nacrtu. Družba Elektro Gorenjska zato stalno skrbi za stroškovno ucinkovitost poslovanja in se aktivno (preko razlicnih delovnih skupin) vkljucuje v pripravo zakonskih in podzakonskih aktov. Poleg tega skrbi tudi za ustrezno nacrtovanje in optimirano izvajanje poslovnih procesov. V okviru zmožnosti tudi povecuje tržne aktivnosti za doseganje višjega pozitivnega poslovnega rezultata nereguliranih dejavnosti z namenom stroškovne razbremenitev reguliranega dela in ustvarjanja višje dodane vrednosti. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Skupina bi lahko imela likvidnostne težave, ki bi bile posledica predvsem neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Skupina tveganje obvladuje predvsem z doslednim izvajanjem postopkov izterjave, kratkorocnim in dolgorocnim financnim nacrtovanjem, rednimi mesecnimi sestanki s službami, katerih aktivnosti imajo vpliv na tveganje, upravljanjem z denarnimi sredstvi znotraj Skupine, pravocasno izvedbo postopkov za pridobitev dolžniških virov ter financnim nadzorom in prilagajanjem dinamike izvajanja obsega realizacije investicij. OBRESTNO TVEGANJE Skupina Elektro Gorenjska ima dolgorocne kredite s fiksno in z variabilno obrestno mero. Slednja je mocno odvisna od ukrepov centralnih bank v EU. Zvišanje obrestne mere ima neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. tveganj Skupine Elektro Gorenjska in njihovega obvladovanja Skupina tveganje obvladuje s pogajanji z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank ter refinanciranjem obstojecih kreditov oz. poplacilom obstojecih kreditov z neugodnimi financnimi zavezami oz. višjimi pribitki, ki so na bancnem trgu realno dosegljivi, proaktivnim spremljanjem gibanj variabilnih in fiksnih obrestnih mer ter pribitkov bank in aktivnim iskanjem najugodnejših pogojev za dostop do tujih virov. TVEGANJE VREMENSKIH POGOJEV Družba Gorenjske elektrarne je pri svoji osnovni dejavnosti odlocilno vezana na vremenske pogoje. Okoli 90 % kolicinske proizvodnje izhaja iz HE, na proizvodnjo katerih odlocilno vpliva kolicina padavin. Le-ta lahko zaniha tudi +/- 25 % okrog dolgoletnega povprecja. Prav tako je obratovanje MFE odvisno od osoncenja, obratovanje SPTE pa od mile oziroma mrzle zime. Tveganja so povezana tudi s spremembami klimatskih pogojev zaradi segrevanja ozracja. To tveganje obvladujemo predvsem z razvojno politiko, ki je intenzivno usmerjena v diverzifikacijo prihodkovnih virov in uvajanje novih vrst prihodkov iz naslova projektov ucinkovite rabe energije, s cimer se bo delež prodane elektricne energije v prihodkih od prodaje družbe Gorenjske elektrarne dolgorocno znižal. TRŽNO TVEGANJE – ZNIŽANJE PRODAJNE CENE ELEKTRICNE ENERGIJE Družba Gorenjske elektrarne je pri prodaji proizvedene elektricne energije izpostavljena nihanjem tržne cene elektricne energije. Tveganje obvladuje predvsem s tekocim spremljanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na ceno, in posledicnim predvidevanjem gibanja cen. Na podlagi analiz se odloca za prodajo elektricne energije za prihodnja obdobja. Kupca izbira na podlagi najboljše ponudbe. Tveganje nihanja cen elektricne energije v pomembni meri obvladuje tudi s prodajo proizvodnje posameznih elektrarn v sistemu obratovalnih podpor. Pri tem Borzen za vsako proizvedeno kWh doplaca razliko v obliki podpore. RAZPOLOŽLJIVOST PROIZVODNIH KAPACITET Družba Gorenjske elektrarne mora kot koncesionar redno vzdrževati objekte vodne infrastrukture in vodna zemljišca v njegovi lasti ali posesti. Izpad proizvodnje v kombinaciji s strojelomom kot posledice havarij, nenacrtovanih izpadov in slabega vzdrževanja lahko za družbo pomeni obcuten izpad prihodkov. Zato z izvajanjem rednega monitoringa, okrepljenega monitoringa v primeru neugodnih vremenskih razmer in ustreznim vzdrževanjem skrbimo, da do okvar proizvodnih enot ne prihaja. Ce do izpada proizvodnje vendarle pride, z angažiranjem zaposlenih in lastnih sredstev ter s pomocjo zunanjih izvajalcev poskrbimo za cimprejšnjo odpravo okvar. Vsi proizvodni objekti so tudi strojelomno in požarno zavarovani, najvecjih 5 MFE in najvecjih 5 HE pa je zavarovanih tudi za primer izpada prihodka zaradi strojeloma oz. požara. KAKOVOST NAPETOSTI Za družbo Elektro Gorenjska je za zagotavljanje ustrezne kakovosti napetosti kljucna izvedba nujnih investicij oz. dolgorocno sledenje Razvojnemu nacrtu. Do odstopanj na podrocju investicij pa lahko pride zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev, ce letni regulativni okvir ne sledi Razvojnemu nacrtu. Tveganje lahko nastopi zaradi prepozne odobritve dolgorocnih kreditov za financiranje investicij s strani pristojnih ministrstev in regulatornih organov, višanja kriterijev okoljskih omejitev, ki podaljšajo, otežijo ali kakorkoli onemogocijo umešcanje elektro energetskih objektov v prostor; sporov z lastniki parcel, kar zaplete umešcanje elektro energetskih objektov v prostor; prepozne odobritve investicij in zagotovitve pogojev za izvedbo, na kar v najvecji meri vpliva sprejetje letnega Poslovnega nacrta ali morebitno neizpolnjevanje pogodb s strani zunanjih izvajalcev in dobaviteljev. Družba Elektro Gorenjska tveganje obvladuje z angažiranjem vseh razpoložljivih sredstev za realizacijo nujnih investicij v EEI, s kakovostno in pravocasno pripravo Poslovnega nacrta in pravocasnim pricetkom postopka odobritve kredita, z zglednim sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in usklajenimi posegi v prostor z ostalimi skrbniki (za kanalizacijo, vodovod, telekomunikacije, plin ...). Omenjeno tveganje zmanjšuje tudi s stalnim prizadevanjem za spremembo metodologije AGEN in regulativnega okvira z namenom zagotavljanja zadostnih sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij in s predlogi za odpravo administrativnih ovir pri pridobivanju dolgorocnih financnih sredstev. Zavzema se za ustrezno energetsko nacrtovanje in predpisovanje pogojev za prikljucevanje uporabnikov. NEPREKINJENOST NAPAJANJA Do poslabšanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja (sistemski in zajamceni standardi) lahko pride zaradi nezadostnih sredstev za kontinuirano investiranje v omrežje, pomanjkanja sredstev za vzdrževanje, omejenega zaposlovanja strokovnega osebja, nezadostne robustnosti omrežja in nezadostne avtomatiziranosti omrežja. Družba Elektro Gorenjska tveganje obvladuje z zagotavljanjem zadostnih financnih sredstev za izvajanje vseh potrebnih investicijskih in vzdrževalnih del, z nacrtovanim zaposlovanjem in izobraževanjem potrebnih kadrov, z nadomešcanjem SN DV in prostozracnih NNO s kablovodi, stalnim zagotavljanjem zadostne avtomatiziranosti RTP, RP, TP in SN-omrežja ter z nadomešcanjem posameznih klasicnih metod vzdrževanja s sodobnejšimi. KOMERCIALNA KAKOVOST Komercialna kakovost predstavlja tveganje, da storitve distribucijskega operaterja za uporabnike ne bi bile izvedene v doglednem casu. Komercialno kakovost zagotavljamo z nacrtovanjem razvoja potrebnih kadrov za naslednje obdobje (zaposlovanje, štipendiranje, šolanje, izobraževanje), s stalnim nadgrajevanjem informacijske tehnologije ter z rednim preverjanjem ustreznosti vseh kazalnikov in sprejemanja ustreznih preventivnih, kurativnih in korektivnih ukrepov. UCINKOVITOST OMREŽJA Elektroenergetski sistem v zadnjih letih doživlja velike spremembe. Distribucijska omrežja postajajo nosilec prehoda v nizkoogljicno družbo. Že dlje casa smo prica množicni gradnji MFE in toplotnih crpalk, v porastu je uporaba elektricnih avtomobilov in vedno vec je govora o hranilnikih elektricne energije. Vse omenjene tehnologije dvigajo obremenitve v distribucijskih, predvsem NN­omrežjih, in mocno vplivajo na kakovost napetosti. Del omrežij je že preobremenjen, zato jih je nujno treba ojacati, kar pa je povezano tako z visokimi stroški in zahtevnim umešcanjem v prostor kot tudi velikim casovnim in kadrovskim pritiskom. Družba Elektro Gorenjska tveganje obvladuje s prikljucevanjem razpršenih virov v tocke omrežja z ustrezno kratkosticno mocjo, z uporabo novega orodja QGIZ za nacrtovanje NN-omrežja in drugih podpornih orodij, ki povecujejo observabilnost NNO ter z ustrezno analizo pred priklopom novih vecjih odjemalcev ali novih odjemalcev na podrocjih, kjer so pricakovane slabe napetostne razmere. Za zagotavljanje ucinkovitosti omrežja pri njegovem nacrtovanju uporabljamo merilne podatke AMI in MiSmart ter uvajamo napredne analitike. Išcemo tudi možnosti za korišcenje storitev fleksibilnosti (prilagodljivost odjemalcev). KAKOVOST STORITVE IN DOSEGANJE ODLICNE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE Družba Gorenjske elektrarne je v letu 2022 pricela z intenzivno postavitvijo MFE in dobavo energije na lokaciji narocnikov. Družba je posledicno zavezana k zagotovitvi pricakovane proizvodnje, varnega delovanja in nadgradnje storitev na tem podrocju. Družba to tveganje znižuje z uporabo tehnologije Solaredge in vgradnjo ustreznih materialov, vzpostavitvijo in izvajanjem monitoringa elektrarn ter ustreznim zavarovanjem. IZGUBA PRILOŽNOSTI IZGRADNJE EEI Do izgube priložnosti izgradnje EEI v družbi Elektro Gorenjska pride zaradi nezmožnosti pridobitve soglasij, služnosti oz. gradbenih dovoljenj za umestitev EEI v prostor. Priložnost izgradnje EEI je lahko izgubljena zaradi prepozno prejetih informacij, nezmožnosti dogovora oz. neurejenih pogodbenih razmerij s soinvestitorji pri socasnih gradnjah skupaj z ostalo infrastrukturo (gradnja cestnega omrežja, telekomunikacijskih poti, komunalne ureditve ipd.). Tveganja obvladujemo s proaktivnim sodelovanjem z obcinami, lokalnimi skupnostmi in ostalimi infrastrukturnimi podjetji ter državnimi institucijami ter z nacrtovanjem in s spremljanjem realizacije priprave investicij v SN- in NN-infrastrukturo. POMANJKANJE INVESTICIJSKIH SREDSTEV Tveganje lahko nastopi, ce Skupina zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev in zaradi nezmožnosti za zadolževanje v potrebnem obsegu ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij. Obstaja verjetnost, da pride do pomanjkanja lastnih denarnih sredstev zaradi sprememb zakonodaje, ki znižuje rezultat poslovanja in lahko predstavlja tudi težje pogoje za pridobivanje kreditov za financiranje investicij. Na višino lastnih denarnih sredstev vpliva tudi izplacilo dividend lastnikom. Dolgorocno se to tveganje lahko še poveca, saj bi zaradi manjših vlaganj v infrastrukturo lahko prišlo do slabše kakovosti napetosti, do vecjih prekinjenosti napajanja in slabše komercialne kakovosti. Tveganje obvladujemo s prilagajanjem obsega investicij (rebalans) v skladu z razpoložljivimi sredstvi, z aktivno korespondenco s SDH kot krovnim upravljavcem kapitalskih naložb in hkrati vecinskim lastnikom, s pravocasno korespondenco z organi nadzora družbe ter z nenehnim osvešcanjem zaposlenih s strateškimi usmeritvami družbe. IZVEDBA NEUPRAVICENIH INVESTICIJ Obstaja tveganje, da se izvedejo investicije, ki niso ekonomsko ali tehnicno upravicene. Na tehnicno upravicenost lahko vplivamo v celoti, na ekonomsko upravicenost pa zaradi narave dejavnosti le delno. Za obvladovanje omenjenega tveganja ima družba Elektro Gorenjska vzpostavljen sistem dolgorocnega nacrtovanja elektroenergetske distribucijske infrastrukture. Pri izvajanju investicij vedno upoštevamo veljavno tipizacijo in zadnje stanje tehnike, ki je že preizkušeno v praksi, kar pomeni, da so vgrajene najsodobnejše naprave in oprema, ki bodo tudi v prihodnosti zagotavljale zanesljivo dobavo elektricne energije s kar najmanj izpadi odjemalcev, prikljucenih na distribucijsko omrežje. OKVARE IN HAVARIJE Do okvar in havarij neznanih razsežnosti lahko pride zaradi zunanjih vplivov (vremenske razmere ali nenamerne škode, povzrocene s strani tretjih oseb) in napak na elektroenergetskih napravah. Tveganje Skupina obvladuje predvsem z ustrezno gradnjo, vzdrževanjem in obratovanjem omrežja ter s stalnim nadgrajevanjem informacijske tehnologije in ustreznim zavarovanjem EEI. NABAVNA TVEGANJA Obstaja tveganje, da posamezna družba v Skupini ne zagotovi pravocasne, zahtevane oz. narocene in cenovno usklajene dobave materiala in izvedbe storitev/gradenj. Nabavna tveganja in posledicno nezmožnost izvedbe javnih narocil za nakup opreme oziroma za izvedbo storitev/gradnje lahko pripelje do neskladnosti z veljavno zakonodajo. Zamude pri zacetku izvedbe postopka javnih narocil, vloženi zahtevki za revizijo in ostali dejavniki tveganja lahko povzrocijo zamik in ogrožanje izvedbe nacrtovanih investicij, povecanje stroškov družbe in tudi nezmožnost izvajanja osnovnih procesov v družbi. Družbe tveganje obvladujejo z doslednim spoštovanjem zakonodaje, striktno uporabo navodil za ocenjevanje dobaviteljev, strokovno pripravo razpisne dokumentacije, spremljanjem portala Direktorata za javno narocanje in prakse Državne revizijske komisije, strokovnim izobraževanjem in ustreznim terminskim nacrtovanjem postopkov. ZNIŽANJE PODPOR PROIZVEDENI ELEKTRICNI ENERGIJI IZ OVE Družba Gorenjske elektrarne je kot eno pomembnejših prepoznala tveganje znižanja podpor proizvedeni elektricni energiji iz OVE. Pri tem kot tveganje vrednotimo možnost, da bi Vlada Republike Slovenije na kakršenkoli nacin z uredbo ali s podzakonskim aktom znižala že odobrene podpore v okviru posamezne elektrarne ali vira proizvodnje. Posredno se lahko tveganju izogibamo oziroma ga omilimo z ostalimi prihodkovnimi viri, predvsem na podrocju, kjer prihodki niso vezani na podpore proizvedeni elektricni energiji. VPLIV ZAHTEV QES Qes je ekonomski minimalni pretok, ki ga je treba zagotavljati pri zajemanju vode za proizvodnjo elektricne energije iz HE. Možna sprememba, predvsem v smeri dviga Qes-a zaradi uvedbe vodnih dovoljenj (prej koncesija), bi za družbo pomenila zmanjšanje proizvodnih kapacitet na hidrološkem delu in posledicno znižanje prihodkov na tem segmentu. Tveganje družba Gorenjske elektrarne znižuje z ustreznim dialogom z Ministrstvom za infrastrukturo RS in Ministrstvom za okolje in prostor RS ter z diverzifikacijo prihodkov. OKOLJSKA TVEGANJA Dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do škodljivih vplivov na okolje, so predvsem: neupoštevanje dolocb zakonodaje in internih navodil ter predpisov s podrocja ravnanja z okoljem, neupoštevanje odlocb energetskih in okoljskih inšpektorjev, okvar obratov in naprav, delo z nevarnimi snovmi, nevarni odpadki, zunanji vplivi (vremenske razmere, škoda, povzrocena s strani tretjih oseb, naravne in druge nesrece). Tveganja Skupina obvladuje predvsem s spremljanjem in z upoštevanjem okoljske zakonodaje, z izpolnjevanjem zahtev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001:2015, osvešcanjem in seznanjanjem zaposlenih o nacinu obvladovanja okoljskih vidikov, sistematicnim prepoznanjem novih vplivov na okolje in ustreznim zavarovanjem EEI in neenergetskih objektov in naprav. POMANJKANJE USTREZNIH KADROV Tveganje vkljucuje pomanjkanje strokovno kompetentnih kadrov, izgubo kljucnih kadrov in nezmožnost pridobivanja kompetentnih kadrov. Skupina tveganje obvladuje predvsem z ustreznim zaposlovanjem novih kadrov (predvsem visoko izobraženih kadrov), motiviranjem obstojecih kadrov, štipendiranjem, možnostjo šolanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe, dodatnega izobraževanja oziroma opolnomocenja zaposlenih ter z ustreznim razvojem zaposlenih (npr. preko osebnih in timskih coachingov ter drugih oblik za razvoj mehkih vešcin). DELOVANJE LASTNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Pri tveganju IKT lahko predstavlja tveganje vsaka grožnja za poslovne podatke, kriticne sisteme in poslovne procese. To je tveganje, povezano z uporabo, lastništvom, delovanjem, vkljucevanjem, vplivom in sprejemanjem IKT v Skupini. Delovanje lastnega informacijskega sistema Skupina med drugim obvladuje z izvajanjem informacijske varnostne politike, sistematicnim obvladovanjem informacijskih tveganj, rednim izvajanjem revizij informacijskih sistemov s strani zunanjih izvajalcev, izvajanjem aktivnosti nacrta neprekinjenega poslovanja ter z izvajanjem aktivnosti, zacrtanih v informacijski strategiji. Tveganje obvladujemo tudi z novimi tehnološkimi rešitvami. VAROVANJE INFORMACIJ V okviru dejavnosti Skupine Elektro Gorenjska lahko pride do namerne ali nenamerne zlorabe informacij, do izgube ali razkritja le-teh, kar bi pomenilo kršenje zakonodaje, v najslabšem primeru pa lahko ogrozi delovanje njenih družb, tako z vidika financnih izgub, denarnega toka, kot tudi ugleda in pogodbenih obveznosti. Tveganje obvladujemo predvsem z implementacijo zakonskih zahtev, rednim spremljanjem obvladovanja informacijskih tveganj znotraj vzpostavljenega sistema varovanja informacij (SVI), osvešcanjem in seznanjanjem zaposlenih o nacinu obvladovanja informacijskih tveganj, sistematicnim prepoznavanjem novih informacijskih tveganj na poslovanje in njihovo obvladovanje, z izvajanjem programov obvladovanja informacijskih tveganj, vzdrževanjem rezervne lokacije IKT-infrastrukture, izvajanjem informacijske varnostne politike ter akcijskim nacrtom komuniciranja sistema korporativne varnosti. 5.12 Sistem Trajnostno delovanje se nanaša na pristop k poslovanju, ki upošteva ekonomske, družbene in okoljske vidike ter stremi k dolgorocni vzdržnosti. Namen trajnostnega delovanja je ustvariti vrednost tako za lastnike podjetja kot tudi za družbo in okolje. Trajnostno delovanje vkljucuje ravnotežje med doseganjem poslovnih ciljev, zmanjševanjem vplivov na okolje, skrbjo za družbeno odgovornost ter upravljanjem z viri in energijo na trajnosten nacin. upravljanja trajnosti S 5.13 Notranja revizija VNO STROrevidiranju (odslej Standardi) ter drugih pravil, vkljucenih v Mednarodni okvir strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Hierarhijo pravil notranjega revidiranja. Njena vloga je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja družbe in Skupine. Družbi in Skupini pomaga uresnicevati njene cilje s sistematicnim in metodicnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja družbe, pri cemer ravna po KOnacelih izkazovanja neoporecnosti, strokovnosti, potrebne poklicne skrbnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Aktivnosti izvaja na podrocjih, kjer nastajajo ali lahko nastajajo kljucna tveganja za družbo in Skupino in kjer lahko prispeva k izboljšanju poslovanja in povecanju poslovne varnosti ter poslovnih koristi družbe in Skupine, kjer se pri poslovanju kažejo nevarnosti in slabosti, ki ogrožajo njen trajni obstoj in razvoj, ali kjer so priložnosti za prevare, napake, izogibanja in spore s ciljem uspešnejšega, gospodarnejšega in ucinkovitejšega delovanja družbe in Skupine. Svoje aktivnosti je v letu 2023 izvajala v skladu s potrjenim letnim nacrtom dela. Dokoncane so bile vse, razen ene od osmih nacrtovanih notranjih revizij, kot tudi druge notranjerevizijske aktivnosti, kot na primer obdobna spremljava uresnicevanja priporocil, notranjerevizijsko nacrtovanje, notranja presoja, aktivnosti v zvezi z metodologijo dela in drugo. O izsledkih revizij in drugih aktivnostih je notranji revizor redno porocal odgovornim revidirancem in upravi ter obdobno revizijski komisiji in nadzornemu svetu družbe. Vzpostavljeno imamo funkcijo notranje revizije, ki je organizirana v okviru maticne družbe in pokriva podrocje poslovanja celotne Skupine Elektro Gorenjska. Vodi jo notranji revizor, ki funkcijsko odgovarja in poroca revizijski komisiji nadzornega sveta, administrativno pa poroca neposredno predsedniku uprave maticne družbe ter direktorju hcerinske družbe. Notranja revizija deluje kot neodvisna funkcija od leta 2012. Podlaga za njeno delovanje je Listina o notranji reviziji, ki jo potrdijo poslovodstva družb v Skupini in h kateri poda soglasje nadzorni svet družbe. Pri svojem delovanju je zavezana k spoštovanju Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem 5.14 Izjava o Skupina Elektro Gorenjska za svoje porocanje uporablja mednarodni standard za nefinancno porocanje (GRI – Global Reporting Initiative). Letno porocilo za leto 2023 sledi Kodeksu upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in je v skladu z Evropskim standardom racunovodskega porocanja za nefinancne informacije (ESRS). To vkljucuje tudi zahteve Direktive 2014/95/EU ter vsebuje razkritja nefinancnih informacij in informacij o raznolikosti. Zavedamo se, kako kljucne so nefinancne informacije in celovit pristop k porocanju pri ustvarjanju vrednosti za naše deležnike. Zakonske zahteve glede nefinancnega poslovanja po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) izpolnjujemo skozi celotno letno porocilo v obliki sklicev na GRI razkritja, ki so: • Informacije o politikah in njihovih rezultatih v zvezi z okoljem, družbo, kadri, spoštovanjem clovekovih pravic ter bojem proti korupciji in podkupovanju so predstavljene v poglavjih Okoljski vidiki, Družbena odgovornost in Politike korporativnega poslovanja in skladnost poslovanja. • Glavna tveganja, povezana s temi podrocji, so navedena v poglavju Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti. • Opis poslovnega modela in ustvarjanja vrednosti Skupine Elektro Gorenjska je predstavljen v poglavju Naš poslovni model. • Politike raznolikosti, ki se izvajajo v upravnih, poslovodnih in nadzornih organih, so razvidne v poglavju Izjava o upravljanju. Uprava družbe Elektro Gorenjska izjavlja, da v naši družbi izvajamo politike, ki se nanašajo na: • okoljsko podrocje, • vkljucevanje deležnikov, • spoštovanje clovekovih pravic, • kadrovsko in socialno podrocje, • upravljanje za preprecevanje korupcije in podkupovanja. nefinancnem poslovanju L RA Predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA NER ZAGO TAV LJAMO RACU NO VOD SKO PO ROCI LO DR U ŽBE 6.1 Izjava odgovornosti poslovodstva Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega letnega porocila. Letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje družbe. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi racunovodskih izkazov uporabljene ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze družbe, pripravljene za poslovno leto 2023, odobrila 2. 4. 2024. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi racunovodskimi standardi. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 2. 4. 2024 Predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA 6.2 Revizorjevo porocilo IBDO racunovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na nacin, da je dosezena postena predstavitev. S pristojnimi za upravljanje med drugim razpravljamo o nacrtovanem obsegu in casovnem nacrtu revidiranja in bistvenih revizijskih ugotovitvah vkljucno z bistvenimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih ugotovili med revizijo. Revizijski komisiji tudi zagotovimo izjavo, da smo izpolnili ustrezne eticne zahteve glede neodvisnosti in z njimi razpravljamo o vseh razmerjih in drugih zahtevah, za katere se lahko upraviceno domneva, da vplivajo na naso neodvisnost, in kadar je to primerno, o ukrepih, sprejetih za odpravo nevarnosti ali uporabljenih varovalih. lzmed vseh zadev, o katerih smo razpravljali s pristojnimi za upravljanje, dolocimo tiste zadeve, ki so bile pri reviziji racunovodskih izkazov v tekocem obdobju najpomembnejse in so zato kljucne revizijske zadeve. Te zadeve opisemo v revizorjevem porocilu, razen ce zakon ali predpis preprecujeta javno razkritje teh zadev, ali kadar se v izjemno redkih okoliscinah odlocimo, da zadev ne sporocimo v porocilu, ker utemeljeno pricakujemo, da bi bile skodljive posledice takega ravnanja vecje od javne koristi taksnega sporocanja. POROCILO O DRUGIH ZAKONSKIH IN REGULATORNIH ZAHTEVAH Neodvisno porolilo o zagotovilu o ustreznosti sodil za delitev prihodkov in odhodkov po deiavnostih ter pravilnost n ii hove uporabe Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tern, ali so sodila za delitev gospodarskih kategorij po razlicnih dejavnostih (v nadaljevanju: sodila za delitev), ki so razkrita v poglavju 6.9 letnega porocila, ustrezna in se pravilno uporabljajo pri locenem evidentiranju posameznih dejavnosti narocnika Elektra Gorenjska d.d. za poslovno leto, ki se je koncalo 31. decembra 2023 v skladu z zahtevami Zakona o oskrbi z elektricno energijo (ZOEE). Opredelitev primernih sodil Za presojo ustreznosti sodil za delitev smo presojali upostevanje ZOEE. Presojali smo, ali sodila za delitev odrazajo obseg aktivnosti, ki povzrocajo gospodarsko kategorijo, katere delitvi so namenjena. Ce obsega aktivnosti, ki povzrocajo gospodarsko kategorijo ni mogoce izmeriti, smo presojali, ali se je sodilo za delitev dolocilo na podlagi deleza neposrednih stroskov. Za presojo pravilnosti uporabe sodil za delitev smo izvedli postopke revizijske narave, s katerimi smo preverjali ali se posamezno sodilo uporablja za delitev tiste gospodarske kategorije, za katero je bilo sprejeto ter na nacin, kot je bilo doloceno. Odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno uporabo sodil za delitev v skladu z ZOEE, pa tudi za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odlocitvijo poslovodstva potrebno, da omogoci njihovo pripravo in uporabo na nacin, ki ne vsebuje pomembno napacne navedbe zaradi prevare ali napake. Nadzorni svet je pristojen za sprejetje sodil za delitev in nadzor nad njihovo uporabo v skladu z zahtevami ZOEE. Revizorjeva odgovornost Nasa odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep o tern, ali so sodila za delitev pripravljena skladno z zahtevami ZOEE ter se pravilno uporabljajo. Nas posel dajanja sprejemljivega zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 -Posli dajanja zagotovil razen revizij ali preiskav racunovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel nacrtujemo in izvajamo tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa. Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in eticnimi zahtevami Mednarodnega kodeksa etike za racunovodske strokovnjake, ki ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za racunovodske strokovnjake. Kodeks je zasnovan na temeljnih nacelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolfoe skrbnosti ter zaupnosti in strokovnega vedenja. Nase podjetje deluje v skladu z Mednarodnimi standardi upravljanja kakovosti (MSUK 1) in v skladu njimi vzdrzuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vkljucno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z eticnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi zahtevami. IBDO Povzetek opravljenega dela V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer: prepoznali in ocenili smo tveganje pomembno napacne navedbe ustreznosti sodil in primernosti njihove uporabe z zahtevami ZOEE; pridobili smo razumevanje notranjega kontraliranja, ki je pomembno za pose! dajanja sprejemljivega zagotovila, da bi oblikovali postopke, ki so ustrezni v danih okoliscinah, vendar pa ne za izrazanje mnenja o ucinkovitosti notranjega kontraliranja; ocenili smo ali so uporabljena sodila ustrezna; pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, ali so sodila za delitev ustrezna; pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, ali se sodila za delitev pravilno uporabljajo v skladu s sprejetimi sodili. Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za nas sklep. Sklep Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po nasem mnenju sodila za delitev posrednih straskov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih za poslovno leto, ki se je koncalo 31. decembra 2023, v vseh pomembnih pogledih ustrezna v skladu z ZOEE in pravilno uporabljena. Porocilo ozahtevah Uredbe (EU) st. 53712014 Evropskega parlamenta in sveta EU (Uredba 537/2014) Potrdilo revizijski komisiji Potrjujemo, da je revizorjevo mnenje, vkljuceno v to revizorjevo poracilo, skladno z dodatnim poracilom revizijski komisiji. Prepovedane storitve Potrjujemo, da za druzbo Elektra Gorenjska, d.d. nismo izvajali storitev iz prvega odstavka 5. clena Uredbe 537/20 14, revizijska druzba pa je izpolnjevala zahteve po neodvisnosti pri revidiranju. Druge storitve revizijske druibe Revizijska druzba za druzbo Elektra Gorenjska, d.d. poleg revidiranja racunovodskih izkazov ni opravljala nobenih drugih storitev, razen tistih, ki so razkrite v letnem porocilu. lmenovanje revizorja, trajanje posla in odgovorni poob/asceni revizor Revizijska druzba BOO Revizija d.o.o. je bila imenovana na skupscini druzbe Elektra Gorenjska, d.d. dne 24. avgusta 2023, predsednik nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisala dne 14. septembra 2023. Pogodba je sklenjena za obdobje 3 let. Obvezno revizijo racunovodskih izkazov druzbe opravljamo nepretrgoma od 26. septembra2017. V imenu revizijske druzbe BOO Revizija d.o.o. je za opravljeno revizijo odgovorna pooblascena revizorka Marusa Hauptman. BO vizija d.o.o. Wubijana, 19. april2024 Ces..•icv IBDO BDO Revizija d.o.o. Marus Hauptman,Dru!ba za ,e-.,ditanje CD pooblascena revizorka 6.3 Racunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2023 BILANCA STANJA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA NA DAN 31. 12. 2023 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2023 31. 12. 2022 SREDSTVA A. Dolgorocna sredstva 243.742.456 233.338.457 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 1 3.114.109 2.240.615 1. Dolgorocne premoženjske pravice 3.053.708 2.114.848 5. Druge dolgorocne ACR 60.401 125.767 II. Opredmetena osnovna sredstva 2 222.548.993 212.885.049 1. Zemljišca in zgradbe 164.859.697 158.770.359 a) Zemljišca 7.282.780 7.289.770 b) Zgradbe 157.576.917 151.480.589 2. Proizvajalne naprave in stroji 52.097.889 50.543.056 3. Druge naprave in oprema 66.865 67.986 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 5.524.542 3.503.648 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 5.483.278 3.460.306 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 41.264 43.342 III. Naložbene nepremicnine 3 1.782.857 1.786.100 IV. Dolgorocne financne naložbe 4 13.982.256 13.982.256 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 13.839.457 13.839.457 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 13.715.303 13.715.303 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 124.154 124.154 2. Dolgorocna posojila 142.799 142.799 b) Dolgorocna posojila drugim 142.799 142.799 V. Dolgorocne poslovne terjatve 5 722.341 1.311.805 2. Dolgorocne poslovne terjatve do kupcev 613.688 1.178.900 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 108.653 132.905 VI. Odložene terjatve za davek 6 1.591.900 1.132.632 B. Kratkorocna sredstva 14.974.313 14.147.465 II. Zaloge 7 1.295.369 946.922 1. Material 1.295.369 946.922 IV. Kratkorocne poslovne terjatve 8 7.300.535 8.543.205 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 19.910 77.846 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 7.064.339 7.872.794 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 0 402.070 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 216.286 190.495 V. Denarna sredstva 9 6.378.409 4.657.338 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 1.480.087 246.399 S K U P A J S R E D S T V A 260.196.856 247.732.321 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2023 31. 12. 2022 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital 10 170.315.507 166.546.129 I. Vpoklicani kapital 104.136.615 104.136.615 1. Osnovni kapital 104.136.615 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 45.973.479 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 18.847.158 16.907.782 1. Zakonske rezerve 4.109.421 3.865.679 5. Druge rezerve iz dobicka 14.737.737 13.042.103 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -196.358 38.985 VI. Preneseni cisti poslovni izid 1.028 0 VII. Cisti poslovni izid poslovnega leta 1.553.585 -510.732 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega leta 1.553.585 0 3. Cista izguba poslovnega leta 0 510.732 B. Rezervacije in dolgorocne PCR 11 18.147.227 15.284.740 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 3.457.557 2.838.300 2. Druge rezervacije 6.335.008 6.137.039 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 8.354.662 6.309.401 C. Dolgorocne obveznosti 12 50.928.959 47.183.878 I. Dolgorocne financne obveznosti 50.633.042 46.691.448 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 50.633.042 46.691.448 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 67.751 288.706 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 67.751 60.855 5. Druge dolgorocne poslovne obveznosti 0 227.851 III. Odložene obveznosti za davek 228.166 203.724 C. Kratkorocne obveznosti 19.601.979 15.062.184 II. Kratkorocne financne obveznosti 13 10.847.735 9.567.797 1. Kratkorocne financne obveznosti do družb v skupini 171 242 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 9.058.406 9.497.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 1.789.158 69.767 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 14 8.754.244 5.494.387 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 40.380 14.634 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 5.257.485 2.301.019 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 84.197 144.629 5. Kratkorocne obveznosti za davek od dohodka 293.955 0 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 3.078.227 3.034.105 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 15 1.203.184 3.655.390 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 260.196.856 247.732.321 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2023 v € Postavka Pojasnilo 2023 2022 1. Cisti prihodki od prodaje 1 37.160.207 26.167.643 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 37.152.257 26.160.694 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 7.950 6.949 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2 5.921.213 3.354.884 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov.prihodki) 3 1.884.865 704.660 5. Stroški blaga, materiala in storitev 11.071.419 7.657.814 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 4 6.518.245 3.695.767 b. Stroški storitev 5 4.553.174 3.962.047 6. Stroški dela 6 15.353.221 13.385.632 a. Stroški plac 10.937.132 9.545.267 b. Stroški socialnih zavarovanj 2.308.107 2.048.351 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 1.495.575 1.327.587 c. Drugi stroški dela 2.107.982 1.792.014 7. Odpisi vrednosti 7 12.551.555 11.852.826 a. Amortizacija 12.060.784 11.695.802 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osn. sred. 485.477 150.831 c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 5.294 6.193 8. Drugi poslovni odhodki 8 515.719 468.769 9. Financni prihodki iz deležev 9 1.580.000 1.009.797 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 1.580.000 980.992 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 28.805 10. Financni prihodki iz danih posojil 38.990 1.004 b. Financni prihodki iz posojil, danih drugim 38.990 1.004 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 25.711 11.822 b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 25.711 11.822 12. Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 0 146.139 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 1.698.344 513.514 a. financni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 1.116 847 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 1.697.228 512.667 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 106.679 17.599 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menicnih obvez. 166 130 c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 106.513 17.469 15. Drugi prihodki 21 24 16. Drugi odhodki 69.764 25.026 17. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVC. 5.244.306 -2.817.485 18. Davek iz dobicka 11 293.955 0 19. Odloženi davki 12 -435.221 -917.826 20. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 5.385.572 -1.899.659 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2023 v € Postavka 2023 2022 CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 5.385.572 -1.899.659 Druge sestavine vseobsegajocega donosa -234.315 381.729 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS 5.151.257 -1.517.930 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ DENARNIH TOKOV DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2023 v € Postavka 2023 2022 a. Prejemki pri poslovanju 47.204.451 35.085.148 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 42.402.717 34.095.091 2. Prejemki od davka od dohodka 402.070 0 3. Drugi prejemki pri poslovanju 4.399.664 990.057 b. Izdatki pri poslovanju -27.183.974 -25.356.852 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -10.429.627 -8.314.830 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku -10.828.661 -9.820.571 3. Izdatki za davek od dohodka 0 -937.749 4. Izdatki za ostale dajatve -2.697.718 -3.170.423 5. Drugi izdatki pri poslovanju -3.227.968 -3.113.279 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju 20.020.477 9.728.296 a. Prejemki pri investiranju 1.833.734 3.354.177 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku drugih 1.642.910 627.372 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 190.824 10.990 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb 0 2.715.815 b. Izdatki pri investiranju -22.036.541 -16.072.455 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.095.219 -1.077.485 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -20.892.230 -14.991.460 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin -49.092 -3.510 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju -20.202.807 -12.718.278 a. Prejemki pri financiranju 14.150.000 20.654.000 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti 14.150.000 20.654.000 b. Izdatki pri financiranju -12.246.599 -17.909.727 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -1.688.348 -487.848 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti -10.558.251 -16.040.001 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku 0 -1.381.878 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju 1.903.401 2.744.273 x. Denarni izid v obdobju 1.721.071 -245.709 y. Zacetno stanje denarnih sredstev 4.657.338 4.903.047 C. KONCNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 6.378.409 4.657.338 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ GIBANJA KAPITALA DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2023 a.) Od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023: POJAVI PRI POSAMEZNIH POSTAVKAH KAPITALA Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve I. II. Osnovni kapital Vplacani presežek kapitala Kap. rez. iz zmanjš. osn. kap. z umikom delnic Splošni prev. popravek kapitala I./1. II./1. II./2. II./3. A.1. STANJE 31. DECEMBER 2022 104.136.615 1 28.581 45.944.897 A.2. STANJE 1. JANUAR 2023 104.136.615 1 28.581 45.944.897 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 g) Izplacilo dividend 0 0 0 0 a) Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 c) Druge sestavine vseobsegajocega donosa porocevalskega obdobja 0 0 0 0 a) Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega 0000 poroc. obd. na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge 0000 sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora f) Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 v € Rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL III. V. VI. VII. Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Prenesenib cisti dobicek Cisti dobicek poslov. leta Cista izguba poslov. leta III./1. III./5. V. VI./1. VII./1. VII./2. 3.865.679 13.042.103 38.985 0 0 -510.732 166.546.129 3.865.679 13.042.103 38.985 0 0 -510.732 166.546.129 0 -1.381.878 0 0 0 0 -1.381.878 0 -1.381.878 0 0 0 0 -1.381.878 0 0 0 0 5.385.572 0 5.385.572 0 0 -234.315 0 0 0 -234.315 0 0 0 0 0510.7320 243.742 3.077.513 0 0 -3.831.987 0 0 0 0 -1.028 1.028 0 0 0 4.109.421 14.737.737 -196.358 1.028 1.553.585 0 170.315.507 Pojasnilo 10 – Kapital v poglavju Pojasnila postavk v bilanci stanja je del racunovodskega izkaza in ga je treba brati skupaj z njim. b) Od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022: POJAVI PRI POSAMEZNIH POSTAVKAH KAPITALA Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve I. II. Osnovni kapital Vplacani presežek kapitala Kap. rez. iz zmanjš. osn. kap. z umikom delnic Splošni prev. popravek kapitala I./1. II./1. II./2. II./3. A.1. STANJE 31. DECEMBER 2021 104.136.615 1 28.581 45.944.897 A.2. STANJE 1. JANUAR 2022 104.136.615 1 28.581 45.944.897 B.1. SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 g) Izplacilo dividend 0 0 0 0 i) Druge spremembe lastniškega kapitala 0 0 0 0 a) Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 c) Druge sestavine vseobsegajocega donosa porocevalskega obdobja 0 0 0 0 a) Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega 0000 poroc. obd. na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obdobja na druge 0000 sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora f) Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 v € Rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL III. V. VI. VII. Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobicka Rezerve, nast. zaradi vrednot. po pošteni vr. Prenesenib cisti dobicek Cisti dobicek poslov. leta Cista izguba poslov. leta III./1. III./5. V. VI./1. VII./1. VII./2. 3.865.679 13.042.103 -308.962 24.170 2.739.586 0 169.472.670 3.865.679 13.042.103 -308.962 24.170 2.739.586 0 169.472.670 0 0 0 -50.903 -1.357.708 0 -1.408.611 0 0 0 -24.170 -1.357.708 0 -1.381.878 0 0 0 -26.733 0 0 -26.733 0 0 0 0 0 -1.899.659 -1.899.659 0 0 381.729 0 0 0 381.729 0 0 0 1.381.878 -1.381.878 0 0 0 0 0 -1.388.927 0 1.388.927 0 0 0 -33.782 33.782 0 0 0 3.865.679 13.042.103 38.985 0 0 -510.732 166.546.129 Pojasnilo 10 – Kapital v poglavju Pojasnila postavk v bilanci stanja je del racunovodskega izkaza in ga je treba brati skupaj z njim. BILANCNI DOBICEK DRUŽBE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2023 v € Postavka 2023 2022 1. Cisti poslovni izid poslovnega leta 5.385.572 -1.899.659 2. + Preneseni cisti dobicek / prenesena cista izguba (odbitna postavka) -509.704 1.388.927 4. - Povecanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobicka po sklepu organov vodenja in nadzora: 243.742 0 a) Zakonske rezerve 5. - Povecanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobicka po sklepu organov vodenja in nadzora: 3.077.513 0 a) Druge rezerve iz dobicka Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. 6.4 Podlage za pripravo racunovodskih izkazov SPLOŠNI RACUNOVODSKI OKVIR Družba vodi poslovne knjige in pripravlja racunovodske izkaze v skladu s SRS, Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami) in Zakonom o oskrbi z elektricno energijo (ZOEE, Uradni list RS, št. 172/21). Pri pripravi sta upoštevani temeljni racunovodski predpostavki: upoštevanje casovne neomejenosti delovanja in upoštevanje nastanka poslovnega dogodka. Poslovodstvo družbe pri oblikovanju racunovodskih usmeritev za pripravo racunovodskih izkazov upošteva predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. V skladu s 56. clenom ZGD-1 mora družba s sedežem v Sloveniji, ki je nadrejena eni ali vec družbam v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, sestaviti konsolidirano letno porocilo. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo: • obvladujoca družba Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj; • družba Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2023 znašal 25.760.824 €, cisti poslovni izid za leto 2023 pa 7.185.440 €; • družba GEK Solar, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2023 znašal 820.832 €, cisti poslovni izid za leto 2023 pa 620.832 €; • pridružena družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2023 znašal 1.307.895 €, cisti poslovni izid za leto 2023 pa 177.573 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Družba ne razkriva tistih podatkov, za katere utemeljeno ocenjuje, da bi zaradi njihovega razkritja v družbi lahko nastala pomembnejša škoda. Poslovno leto družbe je enako koledarskemu letu. Mera natancnosti pri porocanju je 1 evro. PRIPOZNAVANJE TECAJNIH RAZLIK Za preracun postavk sredstev in obveznosti, ki so originalno izražene v tuji valuti, se uporablja referencni tecaj evropske centralne banke, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije na dan posameznega poslovnega dogodka. Koncna stanja denarnih postavk so preracunana po tecajnici, ki je objavljena na bilancni presecni dan. Preracuni financnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preracuni ostalih financnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. POROCANJE PO PODROCNIH IN OBMOCNIH ODSEKIH Družba poroca po naslednjih obmocnih odsekih: Slovenija, druge države EU, ostale države izven EU. Podrocni odsek je prepoznaven sestavni del podjetja, ki se ukvarja s posamezno storitvijo ali s skupino sorodnih storitev; tveganja in donosi, ki se nanašajo nanj, pa se razlikujejo od tistih v drugih podrocnih odsekih. Družba predstavlja svoje poslovanje v poslovnem letu 2023 oziroma v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 po naslednjih podrocnih odsekih – dejavnostih: • dejavnost pogodba z DO in • ostale dejavnosti. Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida po podrocnih odsekih – dejavnostih sta predstavljena v poglavju Razkritja po Zakonu o oskrbi z elektricno energijo. ZNACILNE RACUNOVODSKE USMERITVE IN OCENE Družba v letu 2023 ni spremenila racunovodskih usmeritev. Pomembnejše racunovodske usmeritve in ocene so naslednje: Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima družba v lasti ali najemu ali ga na drug nacin obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pricakovanjih uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo: • nakupna cena (izdatki za nakup, graditev in dograditev osnovnih sredstev); • uvozne in nevracljive nakupne dajatve ter • stroški, ki jih je mogoce pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo: • izdatki za projektno in gradbeno dokumentacijo, na podlagi katere so bili opravljeni nakup, graditev ali dograditev; • izdatki za pripravo gradbišca (izkop, nasipanje, dreniranje); • izdatki za potrebna dovoljenja za izdelavo prikljuckov na energetsko, toplotno, vodovodno, kanalizacijsko omrežje, telefonsko omrežje ter za strelovodno in drugo zašcito; • stroški dovoza in namestitve; • stroški vpisa v zemljiško knjigo; • stroški preizkušanja delovanja sredstva, zmanjšani za morebitne prihodke od prodaje ucinkov; • stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, vkljucujejo stroški, ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišemo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tako sestavljajo ure neposrednega dela, stroški materiala (vrednoteni po povprecni drseci ceni na nivoju organizacijskih enot) in drugi neposredni proizvajalni stroški (upravne in sodne takse, notarske storitve …). Stroški izposojanja se pripišejo ob zakljucku investicije; v primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, pa na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam), ki so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, ter tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Družba ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo, ponovno vzpostavitev in podobnih obveznosti. Družba med osnovnimi sredstvi nima sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, in obveznosti iz najema. Kratkorocnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, družba ne pripozna kot sredstvo, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in ne med naložbenimi nepremicninami se izkazuje tudi energetska infrastruktura, dana v poslovni najem družbi ELES po pogodbi z DO. Družba meni, da je tako izkazovanje v skladu z njihovo naravo, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev. Družba pa jih izvirno tudi ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva družba uporablja model nabavne vrednosti. Ob zakljucku poslovnega leta se presodi, ali obstajajo znamenja, ki nakazujejo, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Amortizacijska osnova amortizirljivih opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25–50 2–4 Ostale zgradbe 20–50 2–5 Oprema energetske infrastrukture 10–35 2,86–10 Racunalniška strojna oprema 3 33,33 Ostala oprema 2–20 5–50 Vozila 7–12 8,33–14,29 Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizicno ne obstaja. Družba vodi neopredmetena sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti se opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Družba med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje tudi sredstva, k predstavljajo pravico do uporabe. Neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, družba pripozna na dan zacetka najema in se amortizira enakomerno v obdobju trajanja najema. Uporablja se metoda enakomernega casovnega amortiziranja. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Racunalniška programska oprema 3–7 14,29–33,33 Druge pravice 33–100 1–3,33 Naložbene nepremicnine Naložbena nepremicnina je tista nepremicnina, ki jo družba poseduje zato, da bi prinašala najemnino in/ali da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe. To so predvsem: • zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju; • zemljišce, za katerega družba ni dolocila prihodnje uporabe; • zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; • prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; • nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Med naložbene nepremicnine ne sodijo: • nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); • nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi ELES, na podlagi dolgorocne pogodbe z DO; • nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor. Do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne. Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Uporablja se metoda enakomernega casovnega Financne naložbe Financne naložbe so financna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne financne naložbe. Vse dolgorocne financne naložbe v kapital drugih podjetij so razvršcene v cetrto skupino, to je za prodajo razpoložljiva financna sredstva. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v odvisne ali pridružene družbe in skupne podvige se merijo po modelu nabavne vrednosti. Ce obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri financni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujocem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, temvec po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoce zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani financni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujocem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo financnega sredstva in sedanjo vrednostjo pricakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po trenutni tržni donosnosti za podobna financna sredstva, in pripozna kot prevrednotovalni financni odhodek. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Družba pripozna terjatev na podlagi ustreznih listin, ko se zacnejo obvladovati nanjo vezane pogodbene pravice in je verjetno, da bodo pritekle gospodarske koristi, povezane z njo. Terjatve se ob zacetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V bilanci stanja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo racunovodskih izkazov, se preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, se izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. Družba za oboje oblikuje 100 % popravek vrednosti. V ta namen ima družba vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: • v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; • v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in • postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Družba razvrsti terjatve med dvomljive terjatve, ce so terjatve starejše od 90 dni. Družba lahko popravek vrednosti zmanjša na podlagi preveritve vrednosti terjatve po posameznem poslovnem partnerju v primeru placil do datuma priprave podatkov, dogovorov med poslovnimi partnerji o odlogu placil, zavarovanja terjatev in na podlagi drugih utemeljenih razlogov. Na podlagi utemeljenih razlogov, da posamicne terjatve ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, lahko družba razvrsti med dvomljive terjatve tudi terjatve, ki so zapadle v placilo manj kot 90 dni. Zaloge Zaloga materiala zajema kolicine v skladišcu, ki bodo porabljene pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. Kolicinska enota zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) se ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavi ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve ter neposredni stroški nabave. Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo po metodi drsecih povprecnih cen na nivoju organizacijskih enot. Drseca povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Družba sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost. Denarna sredstva Med denarna sredstva se uvršcajo: • denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in • denarni ustrezniki. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znan znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le racun pri Gorenjski banki je odprt tudi kot devizni racun. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Kapital Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni cisti dobicek ali izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljen cisti dobicek ali še neporavnana izguba poslovnega leta. Ce družba v poslovnem letu pridobi lastne delnice, na bilancni presecni dan oblikuje rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili placani za pridobitev lastnih delnic. Družba pri tem uporablja stroškovno metodo. Celotni znesek, ki ga placa za nakup lastnih delnic, pripozna v breme kapitala in zanje oblikuje rezerve. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na povecanje oziroma zmanjšanje aktuarskih dobickov ali izgub iz naslova odpravnin ob upokojitvi in zneske dokazanega dobicka ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti financnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja financnih naložb po pošteni vrednosti, se pojavijo zaradi izmeritve financnih naložb po pošteni vrednosti in se prilagajajo spremembam poštene vrednosti. Odpravljajo se preko izkaza poslovnega izida. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. Dolgovi Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V bilanci stanja se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Dolg se odpravi, kadar potecejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz njega (po poteku zastaralnega roka) ali kadar se dolg prenese in tako prenese tudi skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz njegovega lastništva. Rezervacije Rezervacija je sedanja obveza, ki izhaja iz obvezujocih preteklih dogodkov in se bo predvidoma poravnala v obdobju, ki ni z gotovostjo doloceno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je mogoce zanesljivo izmeriti. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo, ce: • obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna); • je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogocajo pritekanje gospodarskih koristi; • je mogoce znesek obveze zanesljivo izmeriti. Bolj možno kot ne pomeni, da obstaja verjetnost, vecja od 50 %, da obveza organizacije obstaja. Ce je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija razkrije pogojno obveznost. Organizacija samo razkrije pogojno obveznost tudi v skrajno redkih primerih, ko ni možno zanesljivo oceniti zneska obveze. Rezervacije vkljucujejo tudi dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih skladno z MRS 19 delimo na: • jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih; • odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke, ter • odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki se uvršcajo med odpravnine. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov skladno s SRS 10, pri cemer se smiselno upošteva Mednarodni racunovodski standard 19 (MRS 19 – Zaslužki zaposlenih), saj SRS 10 ne doloca podrobneje vsebine in pravil za merjenje obveznosti. SRS 10 se razlikuje od MRS 19 le v pavšalni (proporcionalni) odpravi aktuarskih dobickov in izgub v preneseni cisti poslovni izid za zaposlene, za katere je oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan bilance, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti in aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Družba na bilancni presecni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: • zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; • zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); • obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); • ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz tega naslova, so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Jubilejne nagrade se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Družba na bilancni presecni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Odpravnine ob prenehanju zaposlitve za dolocen cas družba pripozna kot kratkorocne pasivne casovne razmejitve (kratkorocno odloženi stroški) in ne kot rezervacije. Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. Casovne razmejitve Casovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v roku, za katerega so oblikovane in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Casovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene). Prve je mogoce obravnavati kot terjatve v širšem pomenu, saj se razlikujejo tako od denarnih sredstev kakor od stvari, druge pa kot dolgove v širšem pomenu, saj se v vsakem primeru razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov. Casovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v letu dni, se opredelijo kot kratkorocne, tiste, ki se bodo uporabljale v daljšem obdobju, pa se opredelijo kot dolgorocne. Med dolgorocne pasivne casovne razmejitve družba uvršca tudi: • državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje dolocenih stroškov; • brezplacno prevzeta opredmetena osnovna sredstva; • prejeta sredstva – prispevki za povprecne stroške prikljucitve; • namenska sredstva za sofinanciranje gradnje opredmetenih osnovnih sredstev. Terjatve in obveznosti za odložen davek ter davek od dobicka Terjatve in obveznosti za odložen davek se obracunajo z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Terjatev za odloženi davek se pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za družbo nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum bilance stanja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja družba ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve za davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za davek, ce je verjetno, da bo prihodnji dobicek dovolil pokritje odložene terjatve za davek. Odmerjeni davek od dobicka je davek, za katerega se pricakuje, da bo placan od obdavcljivega dobicka za poslovno leto, ob uporabi davcnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum porocanja, in morebitne prilagoditve davcnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Prihodki Družba pripozna prihodke, ce je povecanje gospodarskih koristi povezano s povecanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Družba pripozna prihodek, ko se upraviceno pricakuje, da bo zanje prejela nadomestilo in je obvladovanje blaga ali storitev prenesla na kupca. Zneski, zbrani v korist družbe DO pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe DO, se skladno s pogodbo z DO ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe DO. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Ti se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Druge prihodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih, prav tako pa tudi prevrednotovalni financni prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Družba prihodke ustvarja tudi z gradnjo nepremicnin za trg. Obicajno se pogodba zakljuci v obdobju, ki je krajše od 12 mesecev. Družba zato pripozna prihodke postopoma skozi cas gradnje glede na merjenje napredka v smeri popolne izpolnitve obveze. Za merjenje napredka uporablja metodo vložkov. Ta temelji na razmerju med dejansko nastalimi stroški v primerjavi z ocenjenimi. Družba ocenjuje, da pri pogodbah o gradnji ni pomembne sestavine financiranja. Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne odhodke, financne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in financni odhodki se štejejo kot redni odhodki. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja in prevrednotovalni poslovni odhodki. Slednji se pojavljajo predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. Druge odhodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov ima zaporedno stopenjsko obliko in se sestavlja po neposredni metodi (razlicici I). Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znan znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Družba kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednost odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na investicije v lastni režiji, razvršcamo med denarne tokove pri investiranju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti in dividend je treba razvrstiti kot denarne tokove pri poslovanju, investiranju in financiranju. POMEMBNI VIRI NEGOTOVOSTI IN UPORABLJENE PREDPOSTAVKE TER PODLAGE PRI PRESOJANJU Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v racunovodskih izkazih, so: • dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, • popravki vrednosti dvomljivih terjatev, • ocena višine rezervacij. Posli z distribucijskim operaterjem V mesecu marcu 2024 je družba od distribucijskega operaterja (ELES, d. o. o.) prejela preliminarni obracun regulativnega leta 2023. Preliminarni obracun za leto 2023 je ELES izvedel na osnovi nerevidiranih racunovodskih izkazov. Iz obracuna izhaja, da je bila v letu 2023 že zaracunana pogodbena vrednost storitev in najemnine za 1.121.182 € nižja od vrednosti, ugotovljenih na podlagi preliminarnega obracuna. Na tej osnovi je družba Elektro Gorenjska v letu 2023 zvišala prihodke za 1.121.182 € (kratkorocno vnaprej vracunani prihodki). V letu 2022 so bili prihodki, ugotovljeni na osnovi preliminarnega obracuna regulativnega leta 2022, za 2.815.283 € višji od že zaracunanih med letom. Družba Elektro Gorenjska je zato v letu 2022 znižala prihodke za 2.815.283 € (kratkorocno odloženi prihodki). Koncni obracun za leto 2023 bo distribucijski operater izvedel na osnovi odlocbe AGEN, ki bo upoštevala revidirane podatke obeh pogodbenih strank. V letu 2023 je družba prejela tudi koncni obracun za leto 2022. Na osnovi koncnega obracuna za leto 2022 so se prihodki zvišali za 65.436 €. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. 6.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih 6.5.1 Pojasnila postavk v bilanci stanja Pojasnilo 1 – Neopredmetena sredstva in dolgorocne aktivne casovne razmejitve Vrednost neopredmetenih sredstev je skupaj z dolgorocnimi aktivnimi casovnimi razmejitvami na dan 31. 12. 2023 znašala 3.114.109 €. Njihovo gibanje v letih 2023 in 2022 je bilo naslednje: Premoženjske Premoženjske pravice v Skupaj neopr. sredstva 2023 Druge dolgorocne ACR pravice pridobivanju in dolgorocne ACR 1 2 3 4 5 = 2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 31. 12. 2022 6.549.568 564.060 125.767 7.239.395 Nove pridobitve 0 1.780.161 4.710 1.784.871 Odtujitve, izlocitve, prenosi -15.254 0 -70.076 -85.330 Prenos iz investicij v teku 2.178.920 -2.178.920 0 0 Stanje 31. 12. 2023 8.713.234 165.301 60.401 8.938.936 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2022 4.998.780 0 0 4.998.780 Povecanje (amortizacija) 887.989 0 0 887.989 Odtujitve, izlocitve, prenosi -61.943 0 0 -61.943 Stanje 31. 12. 2023 5.824.827 0 0 5.824.827 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12. 2022 1.550.788 564.059 125.767 2.240.615 Stanje 31. 12. 2023 2.888.408 165.300 60.401 3.114.109 Premoženjske Premoženjske pravice v Skupaj neopr. sredstva 2022 Druge dolgorocne ACR pravice pridobivanju in dolgorocne ACR 1 2 3 4 5 = 2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 31. 12. 2021 6.416.304 218.765 1.772.769 8.407.838 Nove pridobitve 706.695 537.155 117.677 1.361.528 Odtujitve, izlocitve, prenosi -765.291 0 -1.764.679 -2.529.970 Prenos iz investicij v teku 191.860 -191.860 0 0 Stanje 31. 12. 2022 6.549.568 564.060 125.768 7.239.396 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2021 4.880.706 0 0 4.880.706 Povecanje (amortizacija) 883.365 0 0 883.365 Odtujitve, izlocitve, prenosi -765.291 0 0 -765.291 Stanje 31. 12. 2022 4.998.780 0 0 4.998.780 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12. 2021 1.535.598 218.764 1.772.769 3.527.132 Stanje 31. 12. 2022 1.550.788 564.059 125.767 2.240.615 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske Pojasnilo 2 – Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2023 znašala 222.548.993 €, kar predstavlja 86 % bilancne vsote družbe. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 je njihova vrednost višja za 4,5 % oziroma za 9.663.945 €. Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2023: Opredmetena Oprema -Skupaj osnovna 2023 Zemljišca Zgradbe Oprema pravica do Predujmi opredmetena sredstva uporabe osnovna sredstva v gradnji 1 2 3 4 5 6 7 8=2+3+4+5+6+7 Stanje 31. 12. 2022 7.289.770 319.221.053 135.101.820 0 3.460.305 43.342 465.116.291 Nove pridobitve 0 0 0 0 21.369.029 2.026.789 23.395.818 Odtujitve, izlocitve, prenosi -68.492 -1.224.425 -1.211.973 0 0 -2.028.867 -4.533.757 Prenos iz investicij v teku 82.132 12.590.500 6.464.700 208.725 -19.346.057 0 0 Slabitev -20.629 -489.315 0 0 0 0 -509.943 Stanje 31. 12. 2023 7.282.781 330.097.812 140.354.548 208.725 5.483.278 41.264 483.468.408 Stanje 31. 12. 2022 0 167.740.463 84.490.778 0 0 0 252.231.241 Povecanje (amortizacija) 0 6.104.223 5.023.663 0 0 0 11.127.886 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.159.699 -1.115.922 0 0 0 -2.275.621 Slabitev 0 -164.093 0 0 0 0 -164.093 Stanje 31. 12. 2023 0 172.520.895 88.398.519 0 0 0 260.919.414 Stanje 31. 12. 2022 7.289.770 151.480.589 50.611.042 0 3.460.305 43.342 212.885.049 Stanje 31. 12. 2023 7.282.781 157.576.917 51.956.029 208.725 5.483.278 41.264 222.548.993 Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2022: Opredmetena Skupaj 2022 Zemljišca Zgradbe Oprema osnovna sredstva v Predujmi opredmetena gradnji osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6 7=2+3+4+5+6 Stanje 31. 12. 2021 7.246.264 312.364.485 133.882.519 5.830.541 47.062 459.370.870 Nove pridobitve 41.651 8.668 1.481.871 12.009.612 0 13.541.802 Odtujitve, izlocitve, prenosi -4.989 -2.666.967 -5.120.706 0 -3.720 -7.796.382 Prenos iz investicij v teku 6.844 9.514.867 4.858.136 -14.379.848 0 0 Stanje 31. 12. 2022 7.289.770 319.221.053 135.101.820 3.460.306 43.342 465.116.291 Stanje 31. 12. 2021 0 164.349.754 84.761.944 0 0 249.111.698 Povecanje (amortizacija) 0 5.924.550 4.844.186 0 0 10.768.736 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -2.533.841 -5.115.351 0 0 -7.649.192 Stanje 31. 12. 2022 0 167.740.463 84.490.778 0 0 252.231.241 Stanje 31. 12. 2020 7.246.264 148.014.730 49.120.575 5.830.541 47.062 210.259.172 Stanje 31. 12. 2022 7.289.770 151.480.589 50.611.042 3.460.305 43.342 212.885.049 Nove pridobitve so predstavljene v poglavju Naše investicije v trajnostne projekte. Med posamicno pomembnejšimi pridobitvami so: • EO RTP Zlato polje 110 kV – sekundarna oprema (1.169.098 €), • 110 kV kablovod za vkljucitev nadomestne RTP Primskovo (677.755 €) in • prizidek k RTP Primskovo (376.304 €). Odtujitve in izlocitve opredmetenih osnovnih sredstev so posledica novih investicij ter investicij v posodobitev in obnovo (rekonstrukcijo) obstojecih sredstev. Posamicno pomembnejših odtujitev ni bilo. Pomemben del opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016 s spremembami). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2023 znaša 204.724.733 € (31. 12. 2022: 196.111.876 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti distribucijskega operaterja, ki jih ELES izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega omrežja, ima ELES pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno EEI. Osnovna sredstva so v lasti družbe in niso zastavljena kot jamstvo za dolgove. Družba Elektro Gorenjska izkazuje med svojimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi tudi HE Sava, v zvezi s katero je bil že v preteklih letih zacet denacionalizacijski spor, ki do datuma priprave tega porocila še ni koncan. Družba ima nekaj opredmetenih osnovnih sredstev v solasti z družbo ELES. Neodpisana vrednost delov teh sredstev, ki so v lasti Elektra Gorenjska, je konec leta 2023 znašala 745.269 €. Za financiranje novih pridobitev osnovnih sredstev je družba v letu 2023 in v prejšnjih letih najela vec dolgorocnih posojil, katerih stanje na dan 31. 12. 2023 znaša 59.691.448 € (31. 12. 2022: 56.189.236 €). Obresti v znesku 89.536 € so bile kapitalizirane. Pojasnilo 3 – Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2023 znašala 1.782.857 €. Njihovo gibanje je bilo v letih 2023 in 2022 naslednje: Naložbene nepremicnine Skupaj naložbene 2023 Zemljišca Zgradbe v pridobivanju nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 31. 12. 2022 474.515 2.081.402 0 2.555.917 Nove pridobitve 0 0 41.666 41.666 Prenos iz investicij v teku 0 41.666 -41.666 0 Stanje 31. 12. 2023 474.515 2.123.069 0 2.597.584 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2022 0 769.817 0 769.817 Amortizacija 0 44.909 0 44.909 Stanje 31. 12. 2023 0 814.727 0 814.727 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12. 2022 474.515 1.311.585 0 1.786.100 Stanje 31. 12. 2023 474.515 1.308.342 0 1.782.857 Naložbene nepremicnine Skupaj naložbene 2022 Zemljišca Zgradbe v pridobivanju nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 31. 12. 2021 474.515 2.012.228 3.938 2.490.682 Nove pridobitve 0 2.958 -2.958 0 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 66.216 -980 65.236 Stanje 31. 12. 2022 474.515 2.081.402 0 2.555.917 Popravek vrednosti Stanje 31. 12. 2021 0 708.016 0 708.016 Amortizacija 0 43.702 0 43.702 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 18.099 0 18.099 Stanje 31. 12. 2022 0 769.817 0 769.817 Neodpisana vrednost Stanje 31. 12. 2021 474.515 1.304.212 3.938 1.782.665 Stanje 31. 12. 2022 474.515 1.311.585 0 1.786.100 Struktura naložbenih nepremicnin je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Stanovanja 324.980 336.214 Pocitniške kapacitete 837.921 831.568 Ostale zgradbe 145.441 143.802 Zemljišca 474.515 474.515 Na osnovi cenitve, ki jo je v letu 2020 opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih na dan 31. 12. 2023 družba izkazuje med svojimi sredstvi, 3.742.787 €. Ocenjujemo, da se glede na razmere na trgu poštena vrednost na dan 31. 12. 2023 ne razlikuje bistveno od vrednosti na osnovi cenitve. Vse naložbene nepremicnine so v lasti družbe in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah znašajo 217.823 € (v letu 2022: 169.552 €). Neposredne poslovne odhodke, izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od na­jemnin v letu 2023, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2023, sestavljajo stroški amortizacije (44.909 €) ter stroški materiala in storitev (104.232 €). V letu 2022 so stroški amortizacije znašali 43.702 €, stroški materiala in storitev pa 73.383 €. Pojasnilo 4 – Dolgorocne financne naložbe Dolgorocne financne naložbe po stanju na dan 31. 12. 2023 znašajo 13.982.256 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 se njihova vrednost ni spreminjala. v € Naložba Število delnic Delež v lastništvu Stanje 31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2022 31. 12. 2023 Naložba v delež v Gorenjske elektrarne d. o. o. 100,00 % 100,00 % 13.715.303 13.715.303 Informatika, d. o. o., Maribor 1.562 1.562 10,44 % 10,44 % 124.154 124.154 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil 13.839.457 13.839.457 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.799 142.799 Skupaj dolgorocna posojila 142.799 142.799 Skupaj dolgorocne financne naložbe 13.982.256 13.982.256 Dolgorocne financne naložbe niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Ocenjujemo, da je poštena vrednost dolgorocnih financnih naložb, ki niso odvisne družbe, enaka izkazani vrednosti. V zvezi z dolgorocnimi financnimi naložbami je družba izpostavljena predvsem tveganju neugodnih sprememb poštene vrednosti dolgorocnih financnih naložb. Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti. Pojasnilo 5 – Dolgorocne poslovne terjatve Dolgorocne poslovne terjatve so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 znižale za 589 tisoc €. Glavni razlog je nacrtovano delno poplacilo terjatev s strani družbe ELES. Pojasnilo 6 – Odložene terjatve za davek Odložene terjatve za davek so se zaradi spremembe upoštevane davcne stopnje pri neizrabljenih davcnih izgubah in zaradi davcnih dobropisov povecale za 459 tisoc €. Pojasnilo 7 – Zaloge Vrednost zalog materiala in drobnega inventarja na dan 31. 12. 2023 znaša 1.295.369 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 so se nekoliko zvišale. Družba ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Družba nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. Gibanje zalog materiala v letih 2023 in 2022 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2023 2022 Zacetno stanje zalog materiala 01.01. 946.922 1.007.602 Nakupi 5.384.069 2.770.647 Odpisi 0 -2.248 Prodaja -33 -29.664 Poraba -4.814.848 -2.610.687 Prenos drobnega inventarja v uporabo -220.740 -188.729 Pri popisu na dan 31. 10. 2023 ni bilo ugotovljenih viškov ali mankov zalog. Pojasnilo 8 – Kratkorocne poslovne terjatve Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2023 znašale 7.300.535 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 so nižje predvsem zaradi nižjih terjatev do družbe ELES. v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Kratkorocne terjatve do družb v skupini 19.910 77.846 Kratkorocne terjatve do kupcev 7.207.737 8.025.783 Popravek kratkorocnih terjatev do kupcev -143.399 -152.990 Kratkorocne terjatve do kupcev 7.064.339 7.872.794 Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 0 402.070 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 222.180 194.628 Popravek kratkorocnih terjatev do drugih -5.895 -4.134 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 216.286 190.495 Kratkorocne poslovne terjatve so nezavarovane. Razclenitev kratkorocnih terjatev do kupcev (storitve iz naslova omrežnine in druge tržne storitve) ter terjatev iz naslova obresti na dan 31. 12. 2023 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € Opis postavke nezapadle zap. do 30 dni zap. 31-60 dni zap. 61-90 dni zap. nad 90 dni skupaj zapadle terj. skupaj terjatve 1 2 3 4 5 6 7=3+4+5+6 8 =2+7 Terjatve do kupcev 6.193.601 231.402 304.683 327.244 138.632 1.001.960 7.195.561 omrežnine in storitev Terjatve za 3.464 1.974 61 196 6.482 8.713 12.177 obresti Skupaj kratkor. Posl. Terj. Do kupcev 6.197.065 233.376 304.744 327.440 145.114 1.010.673 7.207.737 Gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev je bilo naslednje: v € Opis postavke Stanje 31. 12. 2022 Novo oblikovanje Crpanje (korišcenje) in Stanje 31. 12. 2023 v breme v breme odhodkov terjatev Placani zneski (prenos v Odprava prevec Odpisi terjatev prihodke) in oblikov.popr. odprava preko vred. terj. Popravek vred. terjatev do kupcev 145.604 3.080 0 12.507 0 0 136.177 Popravek vred. terjatev za zamudne obresti 7.386 0 733 611 253 35 7.221 Skupaj popravek vrednosti terjatev 152.990 3.080 733 13.117 253 35 143.399 Pojasnilo 9 – Denarna sredstva Na dan 31. 12. 2023 je imela družba 6.378.409 € denarnih sredstev na racunih in kratkorocnih depozitov na odpoklic pri poslovnih bankah v državi. V primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2022 so v povezavi z višjimi poslovnimi obveznostmi višja za 1,7 mio €. Pojasnilo 10 – Kapital Celotni kapital družbe je sestavljen iz osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, prenesenega cistega poslovnega izida in cistega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2023 znaša 170.315.507 €, knjigovodska vrednost delnice pa 9,86 €. Osnovni kapital družbe Elektro Gorenjska (104.136.615 €) je razdeljen na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Kapitalske rezerve v znesku 45.973.479 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi dolocbami (tocka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, del v znesku 28.581 € pa izhaja iz umika lastnih delnic v letu 2019. Zakonske rezerve na dan 31. 12. 2023 znašajo 4.109.421 € in so oblikovane skladno s 64. clenom ZGD-1. Druge rezerve iz dobicka znašajo 14.737.737 €, oblikovane so iz cistega dobicka poslovnega leta 2023 ter preteklih let in jih družba uporabi skladno z 11. clenom Statuta delniške družbe Elektro Gorenjska. Vrednost rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, znaša –196.358 €. Predstavlja pozaposlitvene zaslužke – aktuarske dobicke/izgube iz odpravnin ob upokojitvi in popravek vrednosti rezerv za odložene davke iz tega naslova. Spremembe rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, za leto 2023 so prikazane v spodnji preglednici. v € Prenos v preneseni Postavka Stanje 1. 1. 2023 Odprava Novo oblikovanje izid (odhodki Stanje 31. 12. 2023 zaposlencev 2023) Aktuarski dobicki/izgube 50.522 -229.046 -4.875 -1.028 -184.426 Popravek vrednosti rezerv za odl. davke -11.537 -395 -11.932 Skupaj 38.985 -229.441 -4.875 -1.028 -196.358 Cisti dobicek poslovnega leta 2023 znaša 5.385.572 €, medtem ko je leto 2022 družba zakljucila s cisto izgubo v znesku 1.899.659 €. Bilancni dobicek družbe za leto 2023 znaša 1.554.613 €. Izracun je prikazan v poglavju Racunovodski izkazi družbe Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano na dan 31. 12. 2023. Cisti dobicek na delnico v letu 2023 znaša 0,31 €, v letu 2022 pa je znašal –0,03 €. Družba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni cisti dobicek na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka 2023 2022 Cisti poslovni izid poslovnega leta 5.385.572 -510.732 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.273.475 17.273.475 Cisti dobicek na delnico, osnovni/prilagojeni 0,31 -0,03 Pojasnilo 11 – Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve Rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve so na dan 31. 12. 2023 znašale 18.147.227 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 so se zvišale za 2,9 mio € oziroma za 118,7 %. Pregled gibanja rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev v letu 2023: v € Opis postavke Stanje 31. 12. 2022 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2023 Rezervacije za jubilejne nagrade in 2.838.300 763.086 139.669 4.159 3.457.557 odpravnine Druge rezervacije 6.137.038 197.969 0 0 6.335.008 Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.309.401 2.513.446 468.186 0 8.354.662 Skupaj 15.284.740 3.474.501 607.855 4.159 18.147.227 Pregled gibanja rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev v letu 2022: v € Opis postavke Stanje 31. 12. 2021 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2022 Rezervacije za jubilejne nagrade in 3.283.251 158.289 178.865 424.375 2.838.300 odpravnine Druge rezervacije 5.939.069 197.969 0 0 6.137.038 Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 6.483.363 237.252 411.214 0 6.309.401 Skupaj 15.705.683 593.511 590.080 424.375 15.284.740 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2023 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: statisticno verjetnost smrtnosti (aktivne populacije, znižana za 10 %), linearno padajoca fluktuacija (0,7 % letno za naslednje leto), upokojevanje, skladno z zakonodajo oz. že znanimi podatki, rast plac v družbi (v višini letne inflacije, povecana za 0,4 %), rast povprecnih plac v elektrogospodarstvu (v višini rasti povprecnih plac RS), rast plac zaradi napredovanja (0,8 % letno za naslednje leto), dodatek za delovno dobo (rast v višini 0,5 % osnovne place letno) ter diskontno stopnjo v višini 3,1 %. Druge rezervacije se nanašajo na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. V okviru dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev so med drugim evidentirani dolgorocno odloženi prihodki v zvezi s projektom GreenSwitch (2.057.016 €), brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva (4.052.134 €), odloženi stroški iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja (1.013.598 €), dolgorocno odloženi prihodki iz naslova najemnin in uporabnin (688.479 €), namenska sredstva za pokrivanje nesorazmernih stroškov prikljucevanja (391.521 €). Med nacrtovanim in uresnicenim oblikovanjem ter crpanjem posameznih vrst rezervacij in dolgorocnih pasivnih casovnih razmejitev ni bilo bistvenih razlik. Pojasnilo 12 – Dolgorocne obveznosti Na dan 31. 12. 2023 je imela družba Elektro Gorenjska 50.928.959 € dolgorocnih obveznosti, kar je 7,9 % vec kot na dan 31. 12. 2022. Vecino dolgorocnih obveznosti predstavljajo dolgorocne financne obveznosti do bank (50.633.042 €). Zapadlost financnih obveznosti do bank je naslednja: v € 1 leto 2 - 5 let nad 5 let skupaj 9.058.406 26.347.765 24.285.277 59.691.448 V letu 2023 smo crpali 13 mio € dolgorocnega kredita za izvajanje investicij v EEI in odplacali za 9.497.788 € glavnic. Stroški obresti so znašali 1.697.228 €. Obresti v znesku 89.536 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2023 znašalo 59.691.448 €, konec leta 2022 pa 56.189.236 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04 s spremembami) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri dveh posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3- oz. 6- mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,33 in 1,70 odstotnimi tockami. Financne obveznosti v znesku 53.977.161 € so zavarovane z menicami. Na dan 31. 12. 2023 ima družba 18 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predstavlja znesek 10,5 mio €. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2023 znaša 59.691.448 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je družba izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima družba dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti. Družba nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. Pojasnilo 13 – Kratkorocne financne obveznosti Kratkorocne financne obveznosti na dan 31. 12. 2023 znašajo 10.847.735 €. Vecinoma gre za kratkorocne financne obveznosti do bank, ki predstavljajo kratkorocni del dolgorocnih posojil in obresti, del v znesku 1.382 tisoc € pa predstavlja polovico bilancnega dobicka leta 2021, v zvezi s katerim je bila vložena izpodbojna tožba. Pojasnilo 14 – Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti v znesku 8.754.244 € so bile konec leta 2023 za 3,3 mio € višje kot na zadnji dan leta 2022. Glavni razlogi so višje obveznosti do dobaviteljev. Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Obveznosti do dobaviteljev za svoj racun: 5.297.865 2.315.652 do družb v Skupini 40.380 do drugih dobaviteljev 5.257.485 2.301.019 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj racun: 1.881.475 1.668.139 obveznosti do družbe ELES 1.878.137 1.664.017 do drugih 3.338 Druge obveznosti, od tega: 1.574.904 1.510.596 za place 1.092.662 1.015.788 do države in drugih institucij 303.430 za prejete predujme in varšcine 84.197 drugo (poravnave dolga-cesije, obresti, odtegljaji delavcem, …) 94.616 Pojasnilo 15 – Kratkorocne pasivne casovne razmejitve Na dan 31. 12. 2023 znašajo kratkorocne pasivne casovne razmejitve 1.203.184 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 so nižje za 2,5 mio €. Razlog so konec leta 2022 evidentirani kratkorocno odloženi prihodki na osnovi preliminarnega obracuna DO za leto 2022, medtem ko smo konec leta 2023 iz naslova preliminarnega obracuna DO evidentirali vnaprej vracunane prihodke. Pojasnilo 16 – Zabilancna evidenca Zabilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2023 skupaj znašajo 5.584.444 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 so višje za 550 tisoc €. v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Prejete garancije in izvršnice 3.944.031 3.332.063 Izdane menice in izvršnice 66.533 Osnovna sredstva v lasti SODO 1.573.880 1.668.044 Družba nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. V zvezi s znižanjem prihodkov v letu 2022 v znesku 9,9 mio €, ki je podrobneje pojasnjeno v poglavju Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida (Pojasnilo 1), je bila vložena tožba zoper Agencijo za energijo. Izida tožbe še ni mogoce predvideti. 6.5.2 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida Pojasnilo 1 – Cisti prihodki od prodaje V letu 2023 so cisti prihodki od prodaje znašali 37.160.207 €. Skoraj vsi cisti prihodki od prodaje so bili doseženi na domacem trgu. Sestavljajo jih: v € Opis postavke 2023 2022 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju z DO 33.960.924 23.353.435 Prihodki od opravljenih storitev za družbe v skupini 164.267 Prihodki od najemnin: 784.951 - prihodki od najemnin od družb v skupini 44.546 - prihodki od najemnin od drugih 740.405 Prihodki od gradbenih in montažnih del 2.088.670 1.794.395 Prihodki od drugih storitev 161.396 Vecino cistih prihodkov od prodaje v letu 2023 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do DO (33.960.924 €). Ti prihodki so bili v letu 2023 za 45,4 % višji kot v letu 2022. V letu 2022 so bile namrec zaradi dolocil Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov (Uradni list RS, št. 29/22) v casu od 1. februarja do 30. aprila 2022 tarifne postavke distribucijskega operaterja za obracunsko moc in prevzeto delovno energijo za vse odjemalce znižane na nic. Manko omrežnine, ki je pri tem nastal, je bil pokrit na racun znižanja donosa na sredstva, kar je za družbo pomenilo kar za 9,9 mio € nižje prihodke od nacrtovanih. Pojasnilo 2 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve Vrednost usredstvenih lastnih ucinkov je v letu 2023 znašala 5.921.213 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. v € Opis postavke 2023 2022 Neposredni stroški materiala 3.905.858 1.697.098 Neposredni stroški dela 1.575.216 1.347.326 Skupaj neposredni stroški materiala in dela 5.481.075 3.044.425 Skupaj posredni stroški materiala, dela in amortizacije 440.139 Skupaj stroški pri izdelavi proizvodov in opravljanju storitev v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki 5.921.213 3.354.884 Pojasnilo 3 – Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 1.884.865 € sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Prevrednotovalni poslovni prihodki 86.729 Prihodki iz naslova prenosa dolgorocno odloženih prihodkov med 511.092 385.189 redne poslovne prihodke: - brezplacni prevzem OS 33.700 - brezplacni prevzem prikljuckov 198.446 - povprecni stroški prikljucevanja 85.319 - drugo 193.627 Povrnjene škode od zavarovalnice 1.063.978 Prejete državne podpore - refundacije 193.637 Ostali prihodki 29.429 Skupaj drugi poslovni prihodki 1.884.865 704.660 Pojasnilo 4 – Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Stroški materiala: 6.518.212 3.666.103 - za vzdrževanje 392.765 - v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki in storitvami za trg 5.014.844 2.655.646 - za elektricno energijo, plin in toplotno energijo 702.387 - odpis drobnega inventarja 220.740 - pisarniški material 52.489 - drugi stroški materiala 134.986 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 33 Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 6.518.245 3.695.767 Pojasnilo 5 – Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2023 znašali 4.553.174 €. Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem EEI in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2023 2022 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 80.036 Stroški telefonskih in poštnih ter drugih transportnih storitev 237.578 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih 1.516.922 1.229.994 opredmetenih osnovnih sredstev Stroški placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalne premije 595.214 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 544.301 Stroški reklame in reprezentance 108.162 Stroški storitev fizicnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine 160.195 clanov nadzornega sveta …) Stroški informacijskih storitev 332.297 Stroški študentskega servisa 222.911 Drugi stroški storitev 755.557 Vzdrževanje EEI je predstavljeno tudi v poglavju Vzdrževanje omrežja/EEI. Bistvena postavka v okviru stroškov placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalnih premij so zavarovalne premije, katerih vrednost je v letu 2023 znašala 554 tisoc €. Stroške intelektualnih in osebnih storitev sestavljajo predvsem stroški storitev raziskovalnega dela, druge storitve svetovanja in stroški dopolnilnega strokovnega izobraževanja. Stroški drugih storitev poleg najemnin vkljucujejo tudi stroške clanarin, komunalnih storitev, stroške cišcenja, stroške v zvezi s službenimi potovanji in drugo. Družba Elektro Gorenjska je po 57. clenu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družbe Elektro Gorenjska za leto 2023 znaša 19.830 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za storitve dajanja zagotovil izplacanih še 2.740 €. Pojasnilo 6 – Stroški dela Stroške dela v višini 15.353.221 € sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Stroški plac in nadomestil plac 10.937.132 9.545.267 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 504.673 Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac 1.803.435 1.589.146 Stroški prevoza na delo 241.746 Stroški malic 676.323 Drugi stroški dela 1.189.914 Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac obsegajo tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: leto 2023 v višini 989.605 €; leto 2022 v višini 868.382 €. Drugi stroški dela vkljucujejo rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev ter placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v poglavju Družbena odgovornost. Prejemki uprave in nadzornega sveta pa so podrobneje predstavljeni v poglavju Posli s povezanimi osebami v racunovodskem porocilu družbe. Pojasnilo 7 – Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2023 znašali 12.551.555 €. Sestavljajo jih: v € Opis postavke 2023 2022 Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 887.989 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 11.127.886 10.768.736 Amortizacija naložbenih nepremicnin 44.909 Skupaj stroški amortizacije 12.060.784 11.695.802 Prevrednot. poslovni odh. pri osn. sredstvih in nal. nepremicninah 485.477 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 5.294 Pojasnilo 8 – Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 515.719 € sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov 73.284 Prispevek za stavbno zemljišce 79.977 Oblikovanje rezervacij 197.969 Drugi odhodki (takse, dajatve, …) 164.489 Zaposlovanje invalidov je podrobneje predstavljeno v poglavju Družbena odgovornost. Pojasnilo 9 – Financni prihodki iz deležev Pojasnilo 10 – Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah Razclenitev stroškov po funkcionalnih skupinah prikazuje naslednja preglednica: v € Opis postavke 2023 2022 Stroški prodanih poslovnih ucinkov 31.259.210 26.082.657 Stroški splošnih dejavnosti 7.236.343 6.566.402 Stroški prodaje 505.557 529.295 Pojasnilo 11 – Davek od dobicka V letu 2023 je obracunan davek od dobicka skupaj z odloženimi davki znašal –141.266 €. Zaradi davcne izgube davek od dobicka za leto 2022 ni bil obracunan, odloženi davki pa so znašali –917.826 €. Pojasnilo 12 – Odloženi davki Odloženi davki v letu 2023 znašajo –435.221 €. Vecinoma izhajajo iz davcnih dobropisov. 6.5.3 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida Druge sestavine vseobsegajocega donosa znašajo –234.315 €, od tega znesek 233.920 € predstavlja spremembo aktuarskih dobickov in izgub, znesek –395 € pa terjatev za odloženi davek iz naslova odpravnin ob upokojitvi. 6.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov Izkaz denarnih tokov prikazuje denarne tokove, nastale pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Družba ga pripravlja po neposredni metodi. Družba je imela na dan 1. 1. 2023 na transakcijskih racunih pri bankah denarna sredstva v višini 4.657.338 €. Na dan 31. 12. 2023 je stanje sredstev na transakcijskih racunih pri bankah in sredstev v obliki kratkorocnih depozitov pri poslovnih bankah znašalo 6.378.409 €. Družba je imela v obdobju januar–december 2023 pozitiven denarni izid v znesku 1.721.071 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2023 za 20.020.477 € presegali izdatke, kar pomeni, da družba z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. S tem je družba v letu 2023 lahko poravnala vse svoje obveznosti (izdatke), ki se nanašajo na odplacilo glavnic iz naslova dolgorocno najetih kreditov in obresti v višini 11.096.599. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po pogodbi z DO, za izvajanje storitev in najemnin za EEI. V primerjavi z letom 2022, v katerem so bili prihodki družbe zaradi interventnega zakona znižani, so bili ti prejemki bistveno višji. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2023 znašal 20.202.807 €. Panoga, v kateri deluje družba, je namrec tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja (pojasnjeno predvsem v poglavju Naše investicije v trajnostne projekte). Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se financirale z dolgorocnim kreditom v višini 13 mio € (pojasnjeno v pojasnilu 12 Dolgorocne obveznosti v poglavju Pojasnila postavk v bilanci stanja) in iz prejemkov od odtujitve financnih naložb. Prejemki pri financiranju so v obravnavanem obdobju znašali 14,2 mio €, izdatki pa 12,2 mio €. 6.6 Posli s povezanimi osebami V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in sicer posle z družbami v Skupini, posle z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim svetom. POSLI Z DRUŽBAMI V SKUPINI Elektro Gorenjska je v letu 2023 poslovala z odvisno družbo Gorenjske elektrarne. v € Postavka 2023 Izplacilo dobicka lastniku 1.580.000 Prihodki od opravljenih storitev in najemnin (stroški odvisne družbe) Ostale transakcije 72.404 Med transakcijami z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2023 za 1,8 mio €, so poleg izplacanega dobicka v znesku 1.580 tisoc € (izplacilo odvisne družbe obvladujoci) pomembni predvsem prihodki od opravljenih storitev in najemnin. Vse transakcije z družbo Gorenjske elektrarne so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. POSLI Z REPUBLIKO SLOVENIJO Najpomembnejši posli med družbo Elektro Gorenjska in Republiko Slovenijo so bili v letu 2023 naslednji: v € Postavka Placila v letu 2023 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) -402.070 Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 4.366.940 POSLI Z DRUŽBAMI V NEPOSREDNI OZ. POSREDNI LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli z organizacijami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. v € Odprte terjatve na dan Odprte obveznosti na dan Poslovni partner Odhodki v letu 2023 Prihodki v letu 2023 31. 12. 2023 31. 12. 2023 ELES d. o. o. 5.078.967 1.877.806 19.989 33.960.924 Modra zavarovalnica d. d. 0 40.104 447.031 0 Zavarovalnica Sava d. d. 0 11 538.036 0 SID d. d. 0 3.974.854 194.764 0 NLB, d. d. 0 32.398.862 838.444 0 Odprte obveznosti do družbe ELES predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi organizacijami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. POSLI Z UPRAVO IN NADZORNIM SVETOM Družba Elektro Gorenjska je v letu 2023 predsedniku uprave za opravljanje njegovih nalog v družbi izplacala naslednje prejemke: v € Fiksni Uspešnost Neizkorišcen letni Regres za Povracila Prejemki prejemki (bruto Bonitete poslovanja dopust letni dopust stroškov placa) Predsednik uprave 105.600 4.102 8.579 2.232 2.485 8.477 Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo regres za prehrano, povracilo stroškov na službenih potovanjih in povracilo stroškov mobilne telefonije. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije in uporabo službenega vozila. Prejemki clanov nadzornega sveta v letu 2023 so prikazani v naslednji tabeli. Ker so nekateri clani tudi clani komisij nadzornega sveta, so vkljuceni tudi prejemki za sodelovanje v komisijah. v € Placilo za opr. Sejnina Sejnina Skupaj bruto Potni stroški Skupaj funkcije (bruto) NS (bruto) komisija (bruto) 1 2 3 4=1+2+3 5 6 Gabrijel Škof 16.754 3.795 1.760 22.309 0 22.309 Rajko Stankovic 4.037 1.320 660 6.017 137 6.154 Franjo Curanovic 4.108 1.320 660 6.088 21 6.109 Vid Meglic 14.125 3.795 1.320 19.240 186 19.426 Rudolf Ogrinc 15.492 2.475 880 18.847 151 18.997 Gregor Tomše 11.361 2.475 1.320 15.156 0 15.156 David Gogala 3.524 1.320 0 4.844 0 4.844 Borut Jereb 12.014 3.795 440 16.249 0 16.249 Iztok Štular 9.720 2.475 880 13.075 0 13.075 Prejemki zunanjega clana revizijske komisije so bili naslednji: v € Placilo za opr. funkcije Sejnina komisija (bruto) Skupaj bruto Potni stroški (bruto) 1 2 3=1+2 4 Zunanji clan komisije dr. Simon Cadež 5.650 1.980 7.630 148 Nadzorni svet je imel v letu 2023 skupaj 14 sej, od tega 13 rednih in eno dopisno. Komisija za Stroški drugih ugodnosti clanov nadzornega sveta v letu 2023 predstavljajo zavarovanje odškodninske odgovornosti skladno s sklepom 16. skupšcine delnicarjev družbe Elektro Gorenjska. Ti stroški predstavljajo boniteto clanov nadzornega sveta. v € Zavarovanje odgovornosti Gabrijel Škof 104 Rajko Stankovic 34 Franjo Curanovic 34 Vid Meglic 104 Rudolf Ogrinc 78 Gregor Tomše 78 David Gogala 34 Iztok Štular 78 Borut Jereb 104 Uprava in nadzorni svet nista prejela nobenih prejemkov v zvezi z opravljanjem nalog v odvisnih družbah. Družba Elektro Gorenjska ni prejela in tudi ne odobrila predujmov, posojil ali poroštev v tem poglavju navedenim skupinam oseb in do njih na dan 31. 12. 2023 ne izkazuje nobenih terjatev iz teh naslovov. 6.7 Obvladovanje financnih tveganj Tovrstna tveganja v družbi so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. TVEGANJE FINANCNIH NALOŽB Nedoseganje nacrtovanih rezultatov s strani naložb (naložba v družbo Gorenjske elektrarne s 100 % deležem) ima za posledico nedoseganje predvidene dividendne donosnosti. Pri morebitni prodaji obstaja tveganje, da bo prodajna cena naložbe bistveno nižja od knjigovodske vrednosti naložbe v izkazih družbe. Družba tveganje obvladuje kot aktivni lastnik. KREDITNO TVEGANJE Družba na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun ELES, d. o. o. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora družba kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti do družbe ELES, v skladu s Pogodbo in pripadajocimi Aneksi. Družba izvaja tudi širok asortima tržnih storitev. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo za družbo najvecje kreditno tveganje. V obeh primerih se tveganje obvladuje predvsem s skrbnim spremljanjem terjatev in izvajanjem postopkov izterjave, sklepanjem ustreznih dogovorov z dolžniki, širjenjem nabora placil po predracunih in z vkljucevanjem ustreznih financnih zavarovanj v pogodbe. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju je bila konec leta 2023 oz. 2022 naslednja: v € 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Nekratkorocne financne terjatve 142.798 Nekratkorocne poslovne terjatve do kupcev 613.688 Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 7.064.339 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 6.378.409 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Družba bi lahko imela likvidnostne težave, ki bi bile posledica predvsem neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Družba tveganje obvladuje predvsem z doslednim izvajanjem postopkov izterjave, kratkorocnim in dolgorocnim financnim nacrtovanjem, rednimi mesecnimi sestanki s službami, katerih aktivnosti imajo vpliv na tveganje, upravljanjem z denarnimi sredstvi znotraj Skupine, pravocasno izvedbo postopkov za pridobitev dolžniških virov ter financnim nadzorom in prilagajanjem dinamike izvajanja obsega realizacije investicij. V težjih situacijah likvidnostnih težav bi družba tveganje obvladovala tudi z odloženimi placili, dogovori z dobavitelji in dobaviteljskim faktoringom. OBRESTNO TVEGANJE Družba Elektro Gorenjska ima dolgorocne kredite s fiksno in z variabilno obrestno mero. Slednja je mocno odvisna od ukrepov centralnih bank v EU. Zvišanje obrestne mere ima neposreden negativen vpliv na rezultat poslovanja zaradi višjih stroškov financiranja. Družba tveganje obvladuje s pogajanji z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank ter refinanciranjem obstojecih kreditov oz. poplacilom obstojecih kreditov z neugodnimi financnimi zavezami oz. višjimi pribitki, ki so na bancnem trgu realno dosegljivi, proaktivnim spremljanjem gibanj variabilnih in fiksnih obrestnih mer ter pribitkov bank in aktivnim iskanjem najugodnejših pogojev za dostop do tujih virov. POMANJKANJE INVESTICIJSKIH SREDSTEV Tveganje predstavlja primer, da družba zaradi pomanjkanja lastnih denarnih sredstev in zaradi nezmožnosti za zadolževanje v potrebnem obsegu ne uspe zagotoviti sredstev za realizacijo nacrtovanih investicij. Obstaja verjetnost, da pride do pomanjkanja lastnih denarnih sredstev zaradi sprememb zakonodaje, ki znižuje rezultat poslovanja in lahko predstavlja tudi težje pogoje za pridobivanje kreditov za financiranje investicij. Na višino lastnih denarnih sredstev vpliva tudi izplacilo dividend lastnikom. Dolgorocno se to tveganje lahko še poveca, saj bi zaradi manjših vlaganj v infrastrukturo lahko prišlo do slabše kakovosti napetosti, do vecjih prekinjenosti napajanja in slabše komercialne kakovosti. Tveganje obvladujemo s prilagajanje obsega investicij (rebalans) v skladu z razpoložljivimi sredstvi, z aktivno korespondenco s SDH kot krovnim upravljavcem kapitalskih naložb in hkrati vecinskim lastnikom, s pravocasno korespondenco z organi nadzora družbe ter z nenehnim osvešcanjem zaposlenih s strateškimi usmeritvami družbe. 6.8 Dogodki po datumu bilance stanja Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnejših poslovnih dogodkov. 6.9 Razkritja po Zakonu o oskrbi z elektricno energijo 6.9.1 Merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po posameznih dejavnostih SPLOŠNO Na izkazano poslovno uspešnost in financni položaj posameznih dejavnosti vplivajo tako neposredni kot posredni prihodki in stroški (odhodki) ter tako sredstva in viri sredstev, ki so dejavnosti pripisani neposredno ali posredno. V nadaljevanju predstavljena merila in sodila za razporejanje posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev po dejavnostih upoštevajo sektorje oz. OE, po katerih smo v letu 2023 evidentirali poslovne dogodke. Vsi prihodki in stroški (odhodki), sredstva in viri sredstev so izvirno pripoznani na OE, kjer nastajajo. Kjer to ni mogoce ali primerno, se že pri izvirnem pripoznanju razporedijo na vec OE, v skladu z vnaprej dogovorjenimi merili. Pri tem merila za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev upoštevajo predvsem naslednje: • število zaposlenih na posamezni dejavnosti in • površino nepremicnine, ki jo uporablja dolocena OE v posameznem objektu. Splošno merilo (sodilo) za razporejanje posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih Posredne prihodke in odhodke v pretežni meri predstavljajo prihodki in odhodki splošnih služb: uprave, sektorja korporativnih storitev (Sektor KS) ter sektorja informacijske in komunikacijske tehnologije (Sektor IKT), brez prihodkov in stroškov (odhodkov) teh služb, doseženih v razmerju s povezanimi družbami, v zvezi z opravljanjem pravnih, kadrovskih, racunovodskih, financnih in drugih podobnih storitev. Prihodki, doseženi v razmerju s povezanimi družbami, se zacetno pripoznajo v okviru ostalih dejavnosti. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitev za povezane družbe, se neposredno evidentirajo na drugih dejavnostih. Tako ugotovljeni posredni prihodki in stroški (odhodki), sredstva in viri sredstev splošnih služb se na dejavnosti razporedijo na podlagi meril oz. sodil. Uporabljata se naslednji dve merili oz. sodili: • število zaposlenih in • število osnovnih sredstev. Na tej podlagi je bilo 91 % posrednih stroškov (odhodkov), prihodkov, sredstev in virov sredstev splošnih služb razporejenih na dejavnost pogodba z DO, 9 % pa na ostale dejavnosti. Druga pomembnejša merila pri razporejanju posrednih prihodkov, stroškov (odhodkov), sredstev in virov sredstev po dejavnostih Medsebojna razmerja med OE oz. dejavnostmi obsegajo predvsem naslednje: • Neopredmetena in opredmetena sredstva, dolgorocne aktivne casovne razmejitve, dolgorocne poslovne terjatve, sredstva za prodajo, kratkorocne poslovne terjatve, rezervacije in dolgorocne pasivne casovne razmejitve, del kratkorocnih poslovnih obveznosti, kratkorocne pasivne casovne razmejitve ter zaloge so izvirno pripoznane po posameznih OE. Izjema so neopredmetena in opredmetena sredstva, ki se nanašajo na vec dejavnosti (t. i. združena sredstva). Ta sredstva se iz prvotne OE po kljucu prerazporedijo na OE, na katere se nanašajo. Sredstva in viri sredstev, ki so pripoznana na splošnih službah (Upravi, Sektorju KS, Sektorju IS), so razporejeni na posamezne dejavnosti po kljucu za razporeditev združenih sredstev oz. splošnem merilu (sodilu). • Vse naložbene nepremicnine in dolgorocne financne naložbe se pripoznajo v okviru ostalih dejavnosti. • Dolgorocne in kratkorocne financne obveznosti do bank so razporejene po dejavnostih glede na namen, za katerega so bila posojila pridobljena. • Stroški obresti za dobljena posojila pri bankah so razporejena po dejavnostih glede na delež financnih obveznosti, ki bremeni posamezno dejavnost oz. tako, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku. • Denarna sredstva se izvorno evidentirajo na OE, na kateri je evidentirana terjatev oz. obveznost, s katero se zapira placilo oziroma na OE, na katero je evidentiran strošek. V kolikor se izdatek nanaša na placilo obveznosti, ki so izvorno pripoznani na Upravi, se takšno placilo za pripravo izkazov po dejavnostih naknadno ustrezno razporedi. • Obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb se v celoti evidentirajo na Upravi. Pri pripravi izkaza poslovnega izida po dejavnostih se davek od dohodka pravnih oseb upošteva na vsaki od dejavnosti. Vrednost, ki se nanaša na posamezno dejavnost, je izracunana na osnovi podatkov za obracun davka od dohodka pravnih oseb po OE (pripravlja se obracun DDPO na nivoju dejavnosti). Medletne akontacije davka od dohodka pravnih oseb in terjatve oz. obveznosti po stanju na dan 31. 12. se evidentirajo na Upravi. Pri pripravi bilance stanja po dejavnostih na dan 31. 12. se obveznosti ali terjatve iz naslova davka od dohodka pravnih oseb na dejavnosti razporedijo na osnovi dejanskega obracuna DDPO po dejavnostih. Obveznosti in terjatve po dejavnosti se pripoznajo glede na dejansko placane akontacije po dejavnostih in koncnega obracuna 6.9.2 Bilanca stanja po dejavnostih družbe Skladno z dolocili Zakona o oskrbi z elektricno energijo (ZOEE) razkrivamo racunovodske izkaze po dejavnostih BILANCA STANJA PO DEJAVNOSTIH DRUŽBE NA DAN 31. 12. 2023 v € SREDSTVA A. Dolgorocna sredstva 225.358.501 18.383.955 243.742.456 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 3.048.545 65.564 3.114.109 1. Dolgorocne premoženjske pravice 2.988.390 65.318 3.053.708 5. Druge dolgorocne ACR 60.155 246 60.401 II. Opredmetena osnovna sredstva 220.033.150 2.515.843 222.548.993 1. Zemljišca in zgradbe 162.608.810 2.250.887 164.859.697 a) Zemljišca 6.359.013 923.767 7.282.780 b) Zgradbe 156.249.797 1.327.120 157.576.917 2. Proizvajalne naprave in stroji 51.840.324 257.565 52.097.889 3. Druge naprave in oprema 60.200 6.665 66.865 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 5.523.816 726 5.524.542 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 5.482.552 726 5.483.278 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 41.264 0 41.264 III. Naložbene nepremicnine 0 1.782.857 1.782.857 IV. Dolgorocne financne naložbe 0 13.982.256 13.982.256 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 0 13.839.457 13.839.457 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 13.715.303 13.715.303 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 124.154 124.154 2. Dolgorocna posojila 0 142.799 142.799 b) Dolgorocna posojila drugim 0 142.799 142.799 V. Dolgorocne poslovne terjatve 722.341 0 722.341 2. Dolgorocne poslovne terjatve do kupcev 613.688 0 613.688 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 108.653 0 108.653 VI. Odložene terjatve za davek 1.554.465 37.435 1.591.900 B. Kratkorocna sredstva -295.441 15.269.754 14.974.313 II. Zaloge 1.291.757 3.612 1.295.369 1. Material 1.291.757 3.612 1.295.369 IV. Kratkorocne poslovne terjatve 6.605.424 695.111 7.300.535 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 0 19.910 19.910 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 6.396.171 668.168 7.064.339 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 209.253 7.033 216.286 V. Denarna sredstva -8.192.622 14.571.031 6.378.409 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 1.454.424 25.663 1.480.087 S K U P A J S R E D S T V A 226.517.484 33.679.372 260.196.856 v € OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital 144.971.651 25.343.856 170.315.507 I. Vpoklicani kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 1. Osnovni kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 41.584.616 4.388.863 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 15.294.478 3.552.680 18.847.158 1. Zakonske rezerve 3.149.563 959.858 4.109.421 5. Druge rezerve iz dobicka 12.144.915 2.592.822 14.737.737 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti -161.731 -34.627 -196.358 VI. Preneseni cisti poslovni izid 4.107.730 -4.106.702 1.028 VII. Cisti poslovni izid poslovnega leta 851.109 702.476 1.553.585 1. Neuporabljeni del cistega dobicka tekocega poslovnega leta 851.109 702.476 1.553.585 VIII. Usklajeni popravek kapitala med dejavnostmi -4.475.086 4.475.086 0 B. Rezervacije in dolgorocne PCR 10.654.255 7.492.972 18.147.227 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.995.348 462.209 3.457.557 2. Druge rezervacije 0 6.335.008 6.335.008 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 7.658.907 695.755 8.354.662 C. Dolgorocne obveznosti 50.916.140 12.819 50.928.959 I. Dolgorocne financne obveznosti 50.633.042 0 50.633.042 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 50.633.042 0 50.633.042 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 65.327 2.424 67.751 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 65.327 2.424 67.751 III. Odložene obveznosti za davek 217.771 10.395 228.166 C. Kratkorocne obveznosti 18.925.730 676.249 19.601.979 II. Kratkorocne financne obveznosti 10.649.817 197.918 10.847.735 1. Kratkorocne financne obveznosti do družb v skupini 0 171 171 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 9.058.406 0 9.058.406 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 1.591.411 197.747 1.789.158 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 8.275.913 478.331 8.754.244 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 33.214 7.166 40.380 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 5.104.617 152.868 5.257.485 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 63.845 20.352 84.197 5. Kratkorocne obveznosti za davek od dohodka 267.669 26.286 293.955 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 2.806.568 271.659 3.078.227 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 1.049.708 153.476 1.203.184 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 226.517.484 33.679.372 260.196.856 BILANCA STANJA PO DEJAVNOSTIH DRUŽBE NA DAN 31. 12. 2022 v € SREDSTVA v € A. Dolgorocna sredstva 214.808.344 18.530.113 233.338.457 I. Neopredmetena sredstva in dolgorocne ACR 2.152.829 87.786 2.240.615 1. Dolgorocne premoženjske pravice 2.033.292 81.556 2.114.848 5. Druge dolgorocne ACR 119.537 6.230 125.767 II. Opredmetena osnovna sredstva 210.256.129 2.628.920 212.885.049 1. Zemljišca in zgradbe 156.394.951 2.375.408 158.770.359 a) Zemljišca 6.362.155 927.615 7.289.770 b) Zgradbe 150.032.796 1.447.793 151.480.589 2. Proizvajalne naprave in stroji 50.296.662 246.394 50.543.056 3. Druge naprave in oprema 61.321 6.665 67.986 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 3.503.195 453 3.503.648 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 3.459.853 453 3.460.306 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 43.342 0 43.342 III. Naložbene nepremicnine 0 1.786.100 1.786.100 IV. Dolgorocne financne naložbe 0 13.982.256 13.982.256 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 0 13.839.457 13.839.457 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 13.715.303 13.715.303 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 124.154 124.154 2. Dolgorocna posojila 0 142.799 142.799 b) Dolgorocna posojila drugim 0 142.799 142.799 V. Dolgorocne poslovne terjatve 1.311.805 0 1.311.805 2. Dolgorocne poslovne terjatve do kupcev 1.178.900 0 1.178.900 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 132.905 0 132.905 VI. Odložene terjatve za davek 1.087.581 45.051 1.132.632 B. Kratkorocna sredstva 1.422.890 12.724.575 14.147.465 II. Zaloge 944.990 1.932 946.922 1. Material 944.990 1.932 946.922 IV. Kratkorocne poslovne terjatve 7.673.574 869.631 8.543.205 1. Kratkorocne poslovne terjatve do družb v skupini 239 77.607 77.846 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 7.128.734 744.060 7.872.794 3. Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 362.671 39.399 402.070 4. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 181.930 8.565 190.495 V. Denarna sredstva -7.195.674 11.853.012 4.657.338 C. Kratkorocne aktivne casovne razmejitve 225.529 20.870 246.399 S K U P A J S R E D S T V A 216.456.763 31.275.558 247.732.321 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. Kapital 142.800.654 23.745.475 166.546.129 I. Vpoklicani kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 1. Osnovni kapital 87.770.535 16.366.080 104.136.615 II. Kapitalske rezerve 41.584.616 4.388.863 45.973.479 III. Rezerve iz dobicka 14.286.913 2.620.869 16.907.782 1. Zakonske rezerve 2.988.717 876.962 3.865.679 5. Druge rezerve iz dobicka 11.298.196 1.743.907 13.042.103 V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti 37.476 1.509 38.985 VI. Preneseni cisti poslovni izid 4.652.654 -4.652.654 0 VII. Cisti poslovni izid poslovnega leta -1.056.454 545.722 -510.732 3. Cista izguba poslovnega leta 1.056.454 -545.722 510.732 VIII. Usklajeni popravek kapitala med dejavnostmi -4.475.086 4.475.086 0 B. Rezervacije in dolgorocne PCR 8.317.584 6.967.156 15.284.740 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.465.557 372.743 2.838.300 2. Druge rezervacije 0 6.137.039 6.137.039 3. Dolgorocne pasivne casovne razmejitve 5.852.027 457.374 6.309.401 C. Dolgorocne obveznosti 47.156.096 27.782 47.183.878 I. Dolgorocne financne obveznosti 46.691.448 0 46.691.448 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 46.691.448 0 46.691.448 II. Dolgorocne poslovne obveznosti 265.775 22.931 288.706 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 58.431 2.424 60.855 5. Druge dolgorocne poslovne obveznosti 207.344 20.507 227.851 III. Odložene obveznosti za davek 198.873 4.851 203.724 C. Kratkorocne obveznosti 14.630.892 431.292 15.062.184 II. Kratkorocne financne obveznosti 9.567.555 242 9.567.797 1. Kratkorocne financne obveznosti do družb v skupini 0 242 242 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 9.497.788 0 9.497.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 69.767 0 69.767 III. Kratkorocne poslovne obveznosti 5.063.337 431.050 5.494.387 1. Kratkorocne poslovne obveznosti do družb v skupini 10.491 4.143 14.634 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.232.133 68.886 2.301.019 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 60.935 83.694 144.629 6. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 2.759.778 274.327 3.034.105 D. Kratkorocne pasivne casovne razmejitve 3.551.537 103.853 3.655.390 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 216.456.763 31.275.558 247.732.321 6.9.3 Izkaz poslovnega izida po dejavnostih družbe IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO DEJAVNOSTIH DRUŽBE ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2023 v € Postavka Dejavnost DO Ostale dejavnosti Skupaj Elektro Gorenjska 1. Cisti prihodki od prodaje 33.987.738 3.172.469 37.160.207 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 33.987.738 3.164.519 37.152.257 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 7.950 7.950 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 5.921.213 5.921.213 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov.prihodki) 1.015.344 871.550 1.886.894 5. Stroški blaga, materiala in storitev 5.448.117 5.623.302 11.071.419 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 1.395.640 5.122.605 6.518.245 b. Stroški storitev 4.052.477 500.697 4.553.174 6. Stroški dela 11.770.710 3.582.511 15.353.221 a. Stroški plac 8.232.385 2.704.747 10.937.132 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.821.910 486.197 2.308.107 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 1.209.338 286.237 1.495.575 c. Drugi stroški dela 1.716.415 391.567 2.107.982 7. Odpisi vrednosti 12.295.561 258.023 12.553.584 a. Amortizacija 11.841.080 219.704 12.060.784 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred.sr. In opred.osn.sred. 453.206 32.271 485.477 c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.275 6.048 7.323 8. Drugi poslovni odhodki 281.528 234.191 515.719 9. Financni prihodki iz deležev 0 1.580.000 1.580.000 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 1.580.000 1.580.000 10. Financni prihodki iz danih posojil 0 38.990 38.990 b. Financni prihodki iz posojil, danih drugim 0 38.990 38.990 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 20.365 5.346 25.711 b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 20.365 5.346 25.711 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 1.697.228 1.116 1.698.344 a. financni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 1.116 1.116 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 1.697.228 0 1.697.228 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 92.449 14.230 106.679 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menicnih obvez. 56 110 166 c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 92.393 14.120 106.513 15. Drugi prihodki 17 4 21 16. Drugi odhodki 63.485 6.279 69.764 17. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVC. 3.374.386 1.869.920 5.244.306 18. Davek iz dobicka 267.669 26.286 293.955 19. Odloženi davki -448.348 13.127 -435.221 20. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 3.555.065 1.830.507 5.385.572 V izkazu poslovnega izida na nivoju družbe je pri popravku vrednosti terjatev uporabljen neto pristop (izlocene vrednosti, ki so posledica knjiženja po organizacijskih enotah). Prihodki in odhodki so zmanjšani za 7.089 €. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO DEJAVNOSTIH DRUŽBE ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2022 v € Postavka Pogodba s SODO Ostale dejavnosti Skupaj Elektro Gorenjska 1. Cisti prihodki od prodaje 23.407.592 2.760.051 26.167.643 a. Cisti prihodki od prodaje na domacem trgu 23.407.592 2.753.102 26.160.694 b. Cisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 6.949 6.949 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 3.354.884 3.354.884 4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslov.prihodki) 649.995 54.665 704.660 5. Stroški blaga, materiala in storitev 4.511.794 3.146.020 7.657.814 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 994.447 2.701.320 3.695.767 b. Stroški storitev 3.517.347 444.700 3.962.047 6. Stroški dela 10.478.915 2.906.717 13.385.632 a. Stroški plac 7.350.687 2.194.580 9.545.267 b. Stroški socialnih zavarovanj 1.649.687 398.664 2.048.351 - od tega stroški pokojninskih zavarovanj 1.093.551 234.036 1.327.587 c. Drugi stroški dela 1.478.541 313.473 1.792.014 7. Odpisi vrednosti 11.597.528 255.298 11.852.826 a. Amortizacija 11.457.346 238.456 11.695.802 b. Prevred. poslovni odhodki pri neopred.sr. In opred.osn.sred. 135.721 15.110 150.831 c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 4.461 1.732 6.193 8. Drugi poslovni odhodki 237.517 231.252 468.769 9. Financni prihodki iz deležev 0 1.009.797 1.009.797 a. Financni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 980.992 980.992 b. Financni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 28.805 28.805 10. Financni prihodki iz danih posojil 0 1.004 1.004 b. Financni prihodki iz posojil, danih drugim 0 1.004 1.004 11. Financni prihodki iz poslovnih terjatev 10.349 1.473 11.822 b. Financni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 10.349 1.473 11.822 12. Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 0 146.139 146.139 13. Financni odhodki iz financnih obveznosti 512.667 847 513.514 a. financni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 847 847 b. Financni odhodki iz posojil, prejetih od bank 512.667 0 512.667 14. Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 15.153 2.446 17.599 b. Financni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menicnih obvez. 80 50 130 c. Financni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 15.073 2.396 17.469 15. Drugi prihodki 20 4 24 16. Drugi odhodki 22.774 2.252 25.026 17. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVC. -3.308.392 490.907 -2.817.485 19. Odloženi davki -862.049 -55.777 -917.826 20. CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA -2.446.343 546.684 -1.899.659 V izkazu poslovnega izida na nivoju družbe je pri popravku vrednosti terjatev uporabljen neto pristop (izlocene vrednosti, ki so posledica knjiženja po organizacijskih enotah). Prihodki in odhodki so zmanjšani za 6.782 €. RACU NO VOD SKO PO ROCI LO SKU PI NE 7.1 Izjava odgovornosti poslovodstva Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje v tem letnem porocilu objavljene in predstavljene racunovodske izkaze in vse druge sestavne dele tega konsolidiranega letnega porocila. Konsolidirano letno porocilo predstavlja resnicno in pošteno premoženjsko stanje Skupine. Uprava družbe Elektro Gorenjska potrjuje, da so bili pri izdelavi konsolidiranih racunovodskih izkazov uporabljeni Mednarodni standardi racunovodskega porocanja, ustrezne racunovodske usmeritve ter da so bile racunovodske ocene izdelane po nacelu previdnosti in dobrega gospodarja. Uprava družbe Elektro Gorenjska je racunovodske izkaze Skupine, pripravljene za poslovno leto 2023, odobrila 2. 4. 2024. Uprava družbe Elektro Gorenjska je odgovorna za ustrezno vodenje racunovodstva družbe, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev in potrjuje, da so racunovodski izkazi izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Davcne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je bilo treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledicno povzroci nastanek dodatne obveznosti placila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjeno z okolišcinami, ki bi lahko povzrocile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Kranj, 2. 4. 2024 Predsednik uprave dr. Ivan Šmon, MBA 7.2 Revizorjevo porocilo 7.3 Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska za poslovno leto, koncano 31. 12. 2023 IZKAZ FINANCNEGA POLOŽAJA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA NA DAN 31. 12. 2023 v € Postavka Pojasnilo 31. 12. 2023 31. 12. 2022 SREDSTVA Dolgorocna sredstva 248.367.339 235.093.864 Neopredmetena sredstva 1 3.075.371 2.160.582 1. Dolgorocne premoženjske pravice 3.075.371 2.160.582 Opredmetena osnovna sredstva 2 240.256.471 227.029.819 1. Zemljišca in zgradbe 171.118.648 164.092.423 a) Zemljišca 8.469.768 8.476.757 b) Zgradbe 162.648.880 155.615.666 2. Proizvajalne naprave in stroji 58.562.562 55.884.799 3. Druge naprave in oprema 689.710 765.317 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 9.885.551 6.287.280 Naložbene nepremicnine 3 1.754.302 1.756.738 Dolgorocne financne naložbe 4 866.607 1.555.937 1. Dolgorocne financne naložbe, razen posojil 687.839 1.370.207 b) Financne naložbe obracunane z uporabo kapitalske metode 451.128 1.338.124 c) Druge delnice in deleži 236.711 32.083 2. Dolgorocna posojila 178.768 185.730 b) Dolgorocna posojila drugim 178.768 185.730 Dolgorocne poslovne terjatve 5 729.336 1.328.847 2. Dolgorocne poslovne terjatve do kupcev 613.688 1.178.900 3. Dolgorocne poslovne terjatve do drugih 115.648 149.947 Dolgorocno razmejeni stroški 75.245 129.309 Odložene terjatve za davek 1.610.007 1.132.632 Kratkorocna sredstva 31.937.354 20.054.421 Zaloge 6 3.257.070 2.627.208 1. Material 3.257.070 2.627.208 Kratkorocne financne naložbe 8.702 1.006.962 2. Kratkorocna posojila 8.702 1.006.962 b) Kratkorocna posojila drugim 8.702 1.006.962 Kratkorocne poslovne terjatve 7 13.993.697 8.199.499 2. Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 11.180.315 6.257.433 3. Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 2.813.382 1.942.066 Terjatve za davek od dohodka 0 131.985 Kratkorocna sredstva iz pogodb s kupci 8 41.529 1.477.262 Krat. nezaracunani prihodki in druga krat. sredstva 403.887 1.001.074 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.232.469 5.610.431 S K U P A J S R E D S T V A 280.304.693 255.148.285 Postavka Pojasnilo 31. 12. 2023 31. 12. 2022 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital 9 182.985.018 173.886.767 Vpoklicani kapital 104.136.615 104.136.615 1. Osnovni kapital 104.136.615 104.136.615 Kapitalske rezerve 45.973.479 45.973.479 Rezerve iz dobicka 19.274.198 17.337.941 1. Zakonske rezerve 4.766.467 4.222.453 5. Druge rezerve iz dobicka 14.507.731 13.115.488 Druge rezerve -210.051 38.667 Zadržani poslovni izid 13.810.777 6.400.065 Dolgorocne obveznosti 72.322.507 63.095.458 Rezervacije 10 10.025.806 9.206.772 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 3.690.798 3.069.733 2. Druge rezervacije 6.335.008 6.137.039 Dolgorocne financne obveznosti 11 52.990.185 46.691.448 2. Dolgorocne financne obveznosti do bank 52.990.185 46.691.448 Dolgorocne poslovne obveznosti 79.494 304.443 2. Dolgorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 11.743 11.743 4. Dolgorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 67.751 60.856 5. Druge dolgorocne poslovne obveznosti 0 231.844 Dolg. odloženi prihodki in druge dolg. obveznosti 12 8.998.856 6.689.071 Odložene obveznosti za davek 228.166 203.724 Kratkorocne obveznosti 24.997.168 18.166.060 Kratkorocne financne obveznosti 13 11.276.136 9.567.555 2. Kratkorocne financne obveznosti do bank 9.486.978 9.497.788 4. Druge kratkorocne financne obveznosti 1.789.158 69.767 Kratkorocne poslovne obveznosti 14 10.350.603 6.253.981 2. Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.088.301 3.031.625 4. Kratkorocne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 84.057 77.092 5. Druge kratkorocne poslovne obveznosti 4.178.245 3.145.264 Obveznosti za davek od dohodka 1.205.922 0 Kratkorocne obveznosti iz pogodb s kupci 15 439.123 1.219.104 Krat. vnaprej vracunani stroški in druge krat. obveznosti 16 1.725.384 1.125.420 SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 280.304.693 255.148.285 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2023 v € Postavka Pojasnilo 2023 2022 Cisti prihodki od prodaje 1 55.075.559 34.619.389 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2 6.132.751 3.567.667 Drugi poslovni prihodki 3 2.035.494 1.642.907 Stroški blaga, materiala in storitev 17.950.830 11.880.945 a. Nabavna vred. prodanih blaga in mat. ter stroški porablj. materiala 4 10.702.178 6.101.980 b. Stroški storitev 5 7.248.652 5.778.965 Stroški dela 6 16.992.984 14.871.628 Odpisi vrednosti 7 14.087.900 13.113.483 Drugi poslovni odhodki 8 628.046 547.118 Financni prihodki iz danih posojil 55.959 1.473 Financni prihodki iz poslovnih terjatev 29.568 17.826 Financni odhodki iz oslabitve in odpisov financnih naložb 0 146.139 Financni odhodki iz financnih obveznosti 1.726.897 512.667 Financni odhodki iz poslovnih obveznosti 113.453 23.377 Pripoznani poslovni izid naložb, vrednotenih po kapitalski metodi 44.393 960.194 CELOTNI POSLOVNI IZID 11.873.614 -285.900 Davek iz dobicka 9 1.601.277 384.087 Odloženi davki 10 -453.328 -917.826 CISTI POSLOVNI IZID OBRACUNSKEGA OBDOBJA 10.725.665 247.839 Cisti dobicek na delnico v letu 2023 znaša 0,62 €, v letu 2022 pa je znašal 0,01 €. Obvladujoca druž­ba nima prednostnih delnic, zato je osnovni in prilagojeni cisti dobicek na delnico enak. Osnova za izracun kazalnika donosa na delnico sta cisti poslovni izid poslovnega leta in tehtano povprecje navadnih delnic v obdobju. Izracun je prikazan v naslednji preglednici. v € Postavka 2023 2022 Cisti poslovni izid poslovnega leta 10.725.665 247.839 Tehtano povprecno število navadnih delnic 17.273.475 17.273.475 Donos na delnico, osnovni/prilagojeni 0,62 0,01 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOCEGA DONOSA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO 31. 12. 2023 v € Naziv 2023 2022 1. Cisti poslovni izid obracunskega obdobja 10.725.665 247.839 2. Postavke drugega vseobsegajocega donosa (razen zneskov po kapitalski metodi), ki ne bodo pozneje -245.536 422.773 prerazvršcene v poslovni izid: - Aktuarski dobicki in izgube -245.536 422.773 CELOTNI VSEOBSEGAJOCI DONOS OBRACUNSKEGA OBDOBJA 10.480.129 670.612 Pojasnila k racunovodskim izkazom so del racunovodskih izkazov in jih je treba brati skupaj z njimi. IZKAZ DENARNIH TOKOV SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2023 v € Postavka 2023 2022 a. Prejemki pri poslovanju 68.547.536 43.554.047 1. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 62.028.170 42.478.552 2. Prejemki od davka od dohodka 609.125 77.511 3. Drugi prejemki pri poslovanju 5.910.241 997.984 b. Izdatki pri poslovanju -38.791.823 -33.004.141 1. Izdatki za nakupe materiala in storitev -17.984.470 -13.803.250 2. Izdatki za place in deleže zaposlencev v dobicku -11.975.573 -10.904.472 3. Izdatki za davek od dohodka -285.402 -1.074.092 4. Izdatki za ostale dajatve -4.747.008 -3.697.119 5. Drugi izdatki pri poslovanju -3.799.370 -3.525.208 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a+b) 29.755.713 10.549.906 a. Prejemki pri investiranju 2.214.193 6.398.199 1. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobicku drugih 1.014.139 158.593 3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 194.833 22.829 5. Prejemki od odtujitve financnih naložb 1.005.221 6.216.777 b. Izdatki pri investiranju -27.969.203 -19.686.991 1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.108.188 -1.098.263 2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -26.607.295 -18.553.135 3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremicnin -49.092 -3.510 4. Izdatki za pridobitev financnih naložb -204.628 -32.083 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a+b) -25.755.010 -13.288.792 a. Prejemki pri financiranju 16.000.000 20.262.000 2. Prejemki od povecanja financnih obveznosti 16.000.000 20.262.000 b. Izdatki pri financiranju -11.378.665 -17.909.151 1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -1.756.128 -487.271 3. Izdatki za odplacila financnih obveznosti -9.622.537 -16.040.001 4. Izdatki za izplacila dividend in drugih deležev v dobicku 0 -1.381.878 c. Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju 4.621.335 2.352.849 x. Denarni izid v obdobju 8.622.038 -386.037 y. Zacetno stanje denarnih sredstev 5.610.431 5.996.468 C. KONCNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 14.232.469 5.610.431 Pojasnila v poglavju Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov (Racunovodsko porocilo Skupine Elektro Gorenjska) so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim IZKAZ GIBANJA KAPITALA SKUPINE ELEKTRO GORENJSKA ZA POSLOVNO LETO, KONCANO NA DAN 31. 12. 2023 a.) Od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023: POJAVI PRI POSAMEZNIH POSTAVKAH KAPITALA Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve I. II. Osnovni kapital Vplacani presežek kapitala Kap. rez. iz zmanjš. osn. kap. z umikom delnic Splošni prev. popravek kapitala I./1. II./1. II./2. II./3. STANJE 31. DECEMBER 2022 104.136.615 1 28.581 45.944.897 STANJE 1. JANUAR 2023 104.136.615 1 28.581 45.944.897 SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 Izplacilo dividend 0 0 0 0 Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalski metodi), ki ne bodo 0 0 0 0 pozneje prerazvršc. v poslovni izid - Aktuarski dobicki in izgube Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega 0000 poroc. obd. na druge sestavine kapitala Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obobja na 0000 druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora Prenos aktuarskih dob./izgub, zaradi odhodov zaposl., 0000 v prenes. posl. izid v € Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid SKUPAJ KAPITAL III. IV. V. Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobicka Rezerve za pošteno vrednost Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta III./1. III./5. IV./3. V./1. V./2. 4.222.453 13.115.488 38.667 6.268.943 131.122 173.886.767 4.222.453 13.115.488 38.667 6.268.943 131.122 173.886.767 0 -1.381.878 0 0 0 -1.381.878 0 -1.381.878 0 0 0 -1.381.878 0 0 0 0 10.725.665 10.725.665 0 0 -245.536 0 0 -245.536 -245.536 -245.536 0 599.478 0 -468.356 -131.122 0 544.014 2.174.643 0 0 -2.718.657 0 0 0 -3.182 3.182 0 0 4.766.467 14.507.731 -210.051 5.803.769 8.007.008 182.985.018 Pojasnilo 9 – Kapital v poglavju Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja so del racunovodskega izkaza in jih je treba brati skupaj z njim. b) Od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022: POJAVI PRI POSAMEZNIH POSTAVKAH KAPITALA Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve I. II. Osnovni kapital Vplacani presežek kapitala Kap. rez. iz zmanjš. osn. kap. z umikom delnic Splošni prev. popravek kapitala I./1. II./1. II./2 II./3. STANJE 31. DECEMBER 2021 104.136.615 1 28.581 45.944.897 STANJE 1. JANUAR 2022 104.136.615 1 28.581 45.944.897 SPREMEMBE LASTNIŠKEGA KAPITALA - TRANSAKCIJE Z LASTNIKI 0 0 0 0 Izplacilo dividend 0 0 0 0 i) Druge spremembe lastniškega kapitala - 0000 odprava pripoznanja kapit. instrumenta Vnos cistega poslovnega izida porocevalskega obdobja 0 0 0 0 Postavke drugega vseobseg. donosa (razen zn. po kapitalski metodi), ki ne bodo 0 0 0 0 pozneje prerazvršc. v poslovni izid - Aktuarski dobicki in izgube Razporeditev preostalega dela cistega dobicka primerjalnega 0000 poroc. obd. na druge sestavine kapitala Razporeditev dela cistega dobicka poroc. obobja na 0000 druge sestavine kapitala po sklepu org. vodenja in nadzora Prenos aktuarskih dob./izgub, zaradi odhodov zaposl., 0000 v prenes. posl. izid v € Rezerve iz dobicka Druge rezerve Zadržani poslovni izid SKUPAJ KAPITAL III. IV. V. Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobicka Rezerve za pošteno vrednost Preneseni cisti poslovni izid Cisti poslovni izid poslovnega leta III./1. III./5. IV./3. V./1. V./2. 4.106.749 13.119.803 -348.171 4.428.585 3.207.707 174.624.767 4.106.749 13.119.803 -348.171 4.428.585 3.207.707 174.624.767 0 0 0 -50.904 -1.357.708 -1.408.612 0 0 0 -24.170 -1.357.708 -1.381.878 0 0 0 -26.734 0 -26.734 0 0 0 0 247.839 247.839 0 0 422.773 0 0 422.773 0 0 422.773 0 0 422.773 0 -4.315 0 1.854.314 -1.849.999 0 115.704 0 0 1.013 -116.717 0 0 0 -35.935 35.935 0 0 4.222.453 13.115.488 38.667 6.268.943 131.122 173.886.767 7.4 Pojasnila h konsolidiranim racunovodskim izkazom POROCAJOCA DRUŽBA IN SESTAVA SKUPINE V skladu s 56. clenom ZGD-1 mora družba s sedežem v Sloveniji, ki je nadrejena eni ali vec družbam v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, sestaviti konsolidirano letno porocilo. Družba Elektro Gorenjska je obvladujoca družba Skupine Elektro Gorenjska. Naslov sedeža obvladujoce družbe je Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj. Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo: • obvladujoca družba Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj; • družba Gorenjske elektrarne, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 100 % lasti obvladujoce družbe; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2023 znašal 25.760.824 €, cisti poslovni izid za leto 2023 pa 7.185.440 €; • družba GEK Solar, Stara cesta 3, 4000 Kranj, ki je v 100 % lasti odvisne družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2023 znašal 820.832 €, cisti poslovni izid za leto 2023 pa 620.832 €; • pridružena družba Soenergetika, Stara cesta 3, Kranj, ki je v 25 % lasti družbe Gorenjske elektrarne; kapital te družbe je na dan 31. 12. 2023 znašal 1.307.895 €, cisti poslovni izid za leto 2023 pa 177.573 €. Poleg navedenih družb Skupino Elektro Gorenjska sestavlja tudi družba Informatika, v kateri ima družba Elektro Gorenjska 10,44 % delež. V skupinskih racunovodskih izkazih navedene družbe zaradi nepomembnosti ne vkljucujemo. Skupina Elektro Gorenjska se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in z distribucijo elektricne energije. PODLAGA ZA SESTAVLJANJE KONSOLIDIRANIH RACUNOVODSKIH IZKAZOV Izjava o skladnosti Priloženi konsolidirani racunovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov racunovodskega porocanja (OMSRP), ter v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami) in v skladu z Zakonom o oskrbi z elektricno energijo (ZOEE, Uradni list RS, št. 172/21). Uprava družbe Elektro Gorenjska je konsolidirane racunovodske izkaze odobrila 2. aprila 2024. Podlage za merjenje Konsolidirani racunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v primeru terjatev, ki se evidentirajo po odplacni vrednosti. Metode, uporabljene pri merjenju poštene Funkcijska in predstavitvena valuta Racunovodski izkazi Skupine Elektro Gorenjska so predstavljeni v EUR. Mera natancnosti porocanja je 1 evro. Tecajne razlike, ki se pojavijo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tecajih, drugacnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob zacetnem pripoznanju v obdobju, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem se pojavijo. Za preracun vrednosti, ki so izražene v tujih valutah, Skupina uporablja referencni tecaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. Uporaba pomembnih ocen in presoj Pri uporabi predstavljenih racunovodskih politik in usmeritev mora Skupina opraviti številne presoje in ocene glede knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki niso vselej na razpolago iz drugih virov. Ocene in z njimi povezane predpostavke temeljijo na preteklih izkušnjah in dejavnikih, za katere Skupina meni, da so primerni. Ocene in uporabljene predpostavke se stalno preverjajo. Dejanski izidi se lahko razlikujejo od teh ocen. Preverjanja racunovodskih ocen so pripoznana v obdobju, v katerem je ocena preverjena, lahko pa tudi v prihodnjih obdobjih, ce spremenjena ocena vpliva tako na tekoce obdobje kot tudi na prihodnja obdobja. V nadaljevanju so predstavljene pomembne presoje, ki imajo pomemben vpliv na zneske, pripoznane v racunovodskih izkazih. Predpostavke in ocene Predpostavke in ocene, ki najbolj vplivajo na zneske v racunovodskih izkazih, so: • dolocitev življenjskih dob neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, • popravki vrednosti terjatev, • ocena višine rezervacij. Podrobneje so predstavljene v Povzetku pomembnih racunovodskih usmeritev. Posli z distribucijskim operaterjem Posli z distribucijskim operaterjem (družba ELES) oz. preliminarni in koncni obracuni, prejeti v letu 2023, so podrobneje predstavljeni v poglavju Podlage za pripravo racunovodskih izkazov v Racunovodskem porocilu družbe Elektro Gorenjska. Spori v teku in z njimi povezane rezervacije V teku je nekaj sporov, med katerimi je pomembnejši denacionalizacijski postopek, kjer družba Elektro Gorenjska nastopa kot zavezanec za vrnitev. Družba podrobnosti v zvezi s temi spori ne razkriva, ker ocenjuje, da bi tako ravnanje utegnilo ogroziti koristi družbe. Sprejeti standardi in pojasnila, ki so zaceli veljati 1. 1. 2023 V tem porocevalskem obdobju veljajo naslednje spremembe obstojecih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU: • Razkritje racunovodskih usmeritev (spremembe MRS 1 in MSRP Izjave o praksi 2): Februarja 2021 je IASB izdal spremembe MRS 1, ki spreminjajo zahteve po razkritju v zvezi z racunovodskimi usmeritvami iz »pomembnih racunovodskih usmeritev« v »pomembne informacije o racunovodskih usmeritvah«. Spremembe dajejo smernice o tem, kdaj se informacija o racunovodskih usmeritvah obravnava kot pomembna. Spremembe k MRS 1 veljajo za letna porocevalska obdobja, ki se zacnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri cemer je dovoljena predcasna uporaba. Ker dokumenti MSRP Izjave o praksi niso obvezni, ni dolocen zacetek veljavnosti MSRP Izjave o praksi 2. • Opredelitev racunovodskih ocen (spremembe MRS 8). S spremembo se uvaja definicija racunovodske ocene in druga pojasnila, s pomocjo katerih je možno razlikovati med racunovodsko usmeritvijo in racunovodsko oceno. S spremembo je pojasnjeno, da sta ucinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba racunovodske ocene, razen ce je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja. • MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe (nov standard) ter spremembe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe: MSRP 17 nadomešca MSRP 4 Zavarovalne pogodbe. MSRP 17 velja za vse vrste zavarovalnih pogodb (tj. življenjska, neživljenjska, neposredno zavarovanje in pozavarovanje), ne glede na vrsto subjektov, ki jih izdajajo, ter za dolocena jamstva in financne instrumente s funkcijami diskrecijske udeležbe; veljalo bo nekaj izjem. Splošni cilj MSRP 17 je zagotoviti celovit racunovodski model za zavarovalne pogodbe, ki je bolj uporaben in dosleden za zavarovalnice in ki zajema vse pomembne racunovodske vidike. MSRP 17 temelji na splošnem modelu, dopolnjenem s: • posebno prilagoditvijo za pogodbe z lastnostmi neposredne udeležbe (pristop variabilne provizije) in • poenostavljenim pristopom (pristop dodeljevanja premij) predvsem za kratkorocne pogodbe. • Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek pri posamezni transakciji (spremembe MRS 12 – Davek iz dobicka). Maja 2021 je OMRS izdal spremembe MRS 12. Spremenjeni standard pojasnjuje, ali se izjema pri prvem pripoznanju uporablja pri dolocenih transakcijah, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in kot obveznost (npr. kot je najem v okviru MSRP 16 – Najemi). Sprememba uvaja dodaten kriterij za zacetno uporabo izjeme po MRS 12.15, pri cemer se izjema ne uporabi pri prvem pripoznanju sredstva ali obveznosti, ki v casu pripoznanja povzroci enake obdavcljive in odbitne zacasne razlike. • Mednarodna davcna reforma – vzorcna pravila drugega stebra (spremembe MRS 12): Spremembe MRS 12 so bile uvedene kot odziv na pravila OECD o BEPS drugega stebra in vkljucujejo: • obvezno zacasno izjemo v zvezi s pripoznanjem in razkritjem odloženih davkov, povezanih z modelskimi pravili drugega stebra ter • zahteve po razkritju v zvezi z izpostavljenostjo davku iz dobicka iz drugega stebra. Sprejetje navedenih standardov, sprememb k obstojecim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb racunovodskih izkazov Skupine Elektro Gorenjska. Novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Na datum odobritve teh racunovodskih izkazov je OMRS izdal spremembe obstojecih standardov, ki jih je sprejela EU in ki še niso stopili v veljavo. Naslednji standardi in spremembe stopijo v veljavo za porocevalsko obdobje, ki se zacne 1. 1. 2024: • Spremembe MRS 1 – Predstavitev racunovodskih izkazov. a) Razvrstitev obveznosti kot kratkorocne ali nekratkorocne. Sprememba zahteva, da mora imeti podjetje pravico do odloga izpolnitve poravnave obveznosti za najmanj 12 mesecev po datumu porocanja vsebine in mora obstajati na dan zakljucka porocevalskega obdobja. Razvrstitev obveznosti se ne spremeni zaradi verjetnosti, da bo podjetje izkoristilo svojo pravico do odloga obveznosti za najmanj 12 mesecev po datumu porocanja. Standard je bil naknadno ponovno spremenjen. b) Nekratkorocne obveznosti z zavezami. Ce je pravica podjetja do odloga odvisna od tega, ali • Spremembe MSRP 16 – Najemi (Obveznost iz najema v transakciji prodaje in povratnega najema). Sprememba vsebuje zahtevo, da prodajalec – najemnik doloci »placilo najemnin« ali »spremenjeno placilo najemnin« tako, da prodajalec – najemnik ne bi pripoznal dobicka ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo zadrži prodajalec – najemnik. Navedeni novi racunovodski standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo, predvidoma ne bodo imeli pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska. Racunovodski standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel OMRS z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstojecih standardov, ki stopijo v veljavo za porocevalsko obdobje, ki se zacne 1. 1. 2024 oz. 1. 1. 2025 in jih EU še ni sprejela: • OMRS je 25. 5. 2023 izdal dokument Dogovori o financiranju dobaviteljev, ki spreminja MRS 7 – Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 – Financni instrumenti: Razkritja (spremembe). Te spremembe so nastale kot posledica vloge, ki jo je prejel Odbor za pojasnjevanje MSRP glede zahtev za predstavitev obveznosti in z njimi povezanih denarnih tokov, ki izhajajo iz dogovorov o financiranju dobavne verige ter s tem povezanih razkritij. Odbor je decembra 2020 objavil Sklep o programu dela Dogovori o financiranju dobavne verige – povratni faktoring, ki je obravnaval to predložitev na podlagi takrat veljavnih zahtev racunovodskih standardov MSRP. Med tem postopkom so povratne informacije zainteresiranih strani pokazale na omejitve takratnih zahtev za obravnavanje pomembnih informacijskih potreb uporabnikov, da bi razumeli ucinke financnih dogovorov z dobavitelji na racunovodske izkaze podjetja in primerjali eno podjetje z drugim. Kot odziv na te povratne informacije se je OMRS lotil izvedbe ozkega podrocja standardov, kar je privedlo do sprememb. Spremembe zahtevajo, da podjetja zagotovijo nekatera posebna razkritja (kvalitativna in kvantitativna) v zvezi z dogovori o financiranju dobaviteljev. Spremembe dajejo tudi napotke o znacilnostih dogovorov o financiranju dobaviteljev. • Sprememba MRS 21 – Ucinki sprememb deviznih tecajev: Pomanjkanje zamenljivosti. Predvidevamo, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstojecih standardov v obdobju zacetne uporabe predvidoma ne bo imela pomembnega vpliva na racunovodske izkaze Skupine Elektro Gorenjska. POMEMBNE RACUNOVODSKE INFORMACIJE O RACUNOVODSKIH USMERITVAH Skupinski racunovodski izkazi so izdelani na osnovi racunovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. Osnova za konsolidiranje Skupinski racunovodski izkazi so sestavljeni na osnovi racunovodskih izkazov družbe Elektro Gorenjska, njenih odvisnih družb in pridruženih družb. a. Odvisne družbe Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoca družba možnost odlocati o financnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Racunovodski izkazi odvisnih družb so vkljuceni v konsolidirane racunovodske b. Pridružene družbe Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove financne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, ce je Skupina lastnica 20 do 50 % glasovalnih pravic v drugi družbi. Naložbe v pridružena podjetja se ob prvem pripoznanju izkažejo po nabavni vrednosti, nato pa se obracunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani racunovodski izkazi Skupine vkljucujejo delež Skupine v dobickih in izgubah pridruženih družb od datuma, ko se pomemben vpliv zacne, do datuma, ko se konca. c. Posli, izvzeti iz konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri sestavi konsolidiranih racunovodskih izkazov so izlocena stanja, nerealizirani dobicki in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobicki poslov s pridruženimi družbami (obracunanimi po kapitalski metodi) se izlocijo le do obsega deleža Skupine v tej družbi. Nerealizirane izgube se izlocijo na enak nacin kot dobicki, in sicer pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. d. Predpostavke, uporabljene pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov Pri pripravi konsolidiranih racunovodskih izkazov so uporabljene naslednje predpostavke: • predpostavka enotne družbe (konsolidirani racunovodski izkazi Skupine prikazujejo premoženjsko, financno stanje in poslovni izid ter spremembe financnega položaja in gibanje lastniškega kapitala Skupine družb, kot da gre za eno družbo); • predpostavka izkazovanja resnicnega premoženjskega in financnega stanja ter poslovnega izida; • predpostavka popolnosti Skupine; • predpostavka popolnosti vsebine racunovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje; • predpostavka enakega datuma; • predpostavka dosledne stanovitnosti metod konsolidiranja; • predpostavka jasnosti in preglednosti; • predpostavka gospodarnosti; • predpostavka pomembnosti. POMEMBNE RACUNOVODSKE USMERITVE Neopredmetena sredstva Neopredmeteno sredstvo je nedenarno sredstvo, brez fizicnega obstoja. Razpoznavno je takrat, ko je opredeljivo, locljivo, mogoce ga je zamenjati, prenesti ali prodati. Od neopredmetenih sredstev, ki jih Skupina obvladuje, ima moc prejemati prihodnje gospodarske koristi in omejevati dostop drugih do teh koristi. Skupina neopredmeteno sredstvo pripozna, kadar in zgolj kadar je verjetno, da bodo pricakovane prihodnje gospodarske koristi pritekale v Skupino ter je mogoce zanesljivo izmeriti njegovo vrednost. Po zacetnem pripoznanju Skupina vodi neopredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva po zacetnem pripoznanju izkazuje po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za akumulirano amortizacijo in akumulirane izgube zaradi oslabitve. Oslabitev neopredmetenih sredstev z dolocljivo dobo koristnosti opravi na enak nacin, kot to velja za opredmetena osnovna sredstva. Doba koristnosti je obdobje, v katerem Skupina pricakuje, da bo neopredmeteno sredstvo na voljo za uporabo. Doba koristnosti vseh neopredmetenih sredstev v Skupini je koncna, neopredmetena sredstva se amortizirajo. Amortizirljivi znesek neopredmetenega sredstva s koncno dobo koristnosti Skupina strogo dosledno razporedi na celotno obdobje njegove koristnosti. Amortizacija neopredmetenih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja. Znesek amortizacije se v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu. Dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Racunalniška programska oprema 3–7 14,29–33,33 Druge pravice 3–100 1–20 Pri pomembnejših postavkah neopredmetenih sredstev Skupina enkrat letno preverja dobo in metodo amortiziranja ter preostalo vrednost sredstev. Ucinek spremembe ocene Skupina opiše v pojasnilih v obracunskem obdobju, v katerem je prišlo do nje. Pripoznanje neopredmetenega sredstva Skupina odpravi ob odtujitvi ali kadar ne pricakuje nikakršne gospodarske koristi iz njegove uporabe. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v lasti Skupine, ki jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov, pri opravljanju storitev, jih daje v najem drugim ali jih uporablja za pisarniške namene. Po pricakovanjih jih bo uporabljala v te namene v vec kot enem obracunskem obdobju. Skupina pripozna sredstvo kot osnovno sredstvo izkljucno pod pogojema, da bodo pritekale bodoce gospodarske koristi in je nabavno vrednost sredstva mogoce zanesljivo izmeriti. Knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in s tem osnove za amortiziranje teh sredstev, pridobljenih ob ustanovitvi družb v Skupini s stvarnimi vložki, so bile zacetno pripoznane po ocenjeni pošteni vrednosti, ugotovljeni ob sodelovanju pooblašcenega ocenjevalca vrednosti. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo, Skupina izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva ustreza ceni denarja na dan pripoznanja. Nabavna vrednost zajema njegovo nakupno ceno, nevracljive nakupne dajatve, popuste, stroške, ki nastanejo, da sredstvo lahko deluje v skladu s pricakovanji poslovodstva, ter neposredne stroške, ki se lahko pripišejo nabavni vrednosti. Ce Skupina placilo nabavne vrednosti odloži na daljši cas, razliko med ustreznikom cene v denarju in celotnim placilom pripozna kot obresti in jih usredstvi. Torej med stroške, ki povecujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, Skupina vkljucuje tudi stroške izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, ce nastaja dlje kot eno leto. Stroške izposojanja pripiše nabavni vrednosti osnovnega sredstva ob zakljucku investicije. V primeru, ko investicija v tekocem letu ni dokoncana, se stroški izposojanja pripišejo na zadnji dan obracunskega obdobja postavkam projekta (investicijskim postavkam). Postavke so poimensko navedene v pogodbi o kreditiranju, stroške izposojanja pa pripiše tudi tistim postavkam projekta, ki poimensko niso navedene, njihova nacrtovana vrednost pa presega 400.000 €. Ce se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstojece zgradbe strošek priprave gradbišca, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v lastnem okviru, Skupina doloci z uporabo enakih nacel kot pri kupljenem sredstvu. Družbe v Skupini, ki same izdelujejo sredstva, v nabavno vrednost vkljucijo stroške, ki se nanašajo neposredno nanj, in tiste splošne stroške gradnje ali izdelave, ki jih temu sredstvu lahko pripišejo. Ne tvorijo pa je stroški, ki niso povezani z njegovo zgraditvijo ali izdelavo, in stroški, ki jih trg ne prizna. Nabavna vrednost takšnega opredmetenega osnovnega sredstva ne more biti vecja od nabavne vrednosti enakih ali podobnih opredmetenih osnovnih sredstev na trgu. Nabavno vrednost opredmetenega Skupina ocenjuje, da nima bistvenih obvez za razgradnjo in odstranitev opredmetenih osnovnih sredstev, obnovitev mest in podobnih obveznosti. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno pomocjo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti. Donacije ali državne podpore se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temvec se vštevajo med odložene prihodke in se porabljajo skladno z obracunano amortizacijo. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ne med naložbenimi nepremicninami, Skupina izkazuje tudi elektrodistribucijsko infrastrukturo, ki je dana v poslovni najem družbi ELES, po pogodbi z DO. Družba meni, da je tako izkazovanje v skladu z njihovo naravo, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev, Skupina pa jih izvirno ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose, ampak z namenom opravljanja svoje dejavnosti. Ce pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povecujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveca njegova nabavna vrednost. Ce pa stroški povecujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveca nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Stroški v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so nastali kasneje in so potrebni, da normalno deluje, se izkazujejo kot stroški vzdrževanja. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obracunava posamicno na podlagi metode enakomernega casovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Povprecne dobe koristnosti in amortizacijske stopnje vecjih skupin amortizirljivih sredstev so: Pomembnejše skupine amortizirljivih sredstev Ocenjena doba koristnosti (v letih) Amortizacijska stopnja (v %) Zgradbe energetske infrastrukture 25–50 2–4 Zgradbe hidroelektrarn 5–40 2,5–20 Soncne elektrarne 7–30 3,33–13,13 Ostale zgradbe 20–50 2–5 Oprema energetske infrastrukture 10–35 2,86–10 Racunalniška strojna oprema 3–4 25–33,33 Oprema hidroelektrarn 3–30 3,33–33,33 Oprema SPTE 6–10 10–16,21 Ostala oprema 2–20 5–50 Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva 1,5–30 3,33–70 Vozila 6–12 8,33–16,67 Amortizirljivi znesek opredmetenih osnovnih sredstev je enak njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve, ki se premišljeno razporeja skozi celotno dobo koristnosti. Skupina letno preverja dobo koristnosti in preostalo vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preracuna za sedanja in prihodnja obdobja, ce so pricakovanja bistveno drugacna od ocen. Skupina ob zakljucku poslovnega leta presodi, ali obstajajo znamenja, ki nakazujejo, da utegnejo biti sredstva oslabljena. Pri tem se presojajo znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva ali denar ustvarjajoce enote presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost in se praviloma pripozna v poslovnem izidu kot poslovni odhodek. Naložbene nepremicnine Pri pripoznavanju naložbenih nepremicnin Skupina upošteva enake pogoje kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih, in sicer zanesljivost izmere nabavne vrednosti in pritekanje gospodarskih koristi. Naložbena nepremicnina je nepremicnina, ki jo Skupina poseduje z namenom, da bi prinašala najemnino, da bi povecevala vrednost dolgorocne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremicnine v Skupini ustvarjajo denarne tokove neodvisno od drugih sredstev, ki jih Skupina poseduje. Naložbene nepremicnine v Skupini so predvsem: • zemljišce, posedovano za povecevanje vrednosti dolgorocne naložbe, ne pa za kratkorocno prodajo v rednem poslovanju; • zemljišce, za katerega Skupina še ni dolocila prihodnje uporabe; • zgradba, oddana v enkratni ali veckratni poslovni najem; • prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali veckratni poslovni najem; • nepremicnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremicnine. Med naložbene nepremicnine ne sodijo: • nepremicnine, ki jih uporabljajo zaposleni (na primer stanovanja, dana zaposlenim v poslovni najem); • nepremicnine, dane v dolgorocni poslovni najem družbi ELES, na podlagi dolgorocne pogodbe z DO; • nepremicnine, ki sestavljajo HE Sava, v zvezi s katero poteka denacionalizacijski spor (do razrešitve spora je HE Sava dana v dolgorocni poslovni najem odvisni družbi Gorenjske elektrarne). Vse prej naštete nepremicnine se obravnavajo kot sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev. Naložbene nepremicnine se po zacetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijske popravke in morebitne oslabitve. Skupina prenese sredstva s konta ali na konto naložbenih nepremicnin samo takrat, kadar se spremeni uporaba in obstajajo dokazi o spremembi uporabe. Tak primer je prodaja, ki je verjetna v roku enega leta, prenos v skupino za odtujitev oziroma med sredstva, namenjena prodaji. Pri amortiziranju Skupina uporablja metodo enakomernega casovnega amortiziranja. Doba koristnosti naložbenih nepremicnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva. Sredstva, prejeta in dana v najem Skupina ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba, ce prenaša obvladovanje pravice do rabe (right-of-use) dolocenega sredstva za dolocen cas v zameno za placilo. Najemnik mora imeti pravico, da pridobi vse pomembne ekonomske koristi iz rabe sredstva, in pravico, da usmerja uporabo sredstva. Za vse take pogodbe Skupina ob sklenitvi najema pripozna pravico do uporabe sredstva in pripadajoco obveznost iz najema. S tem sta izenaceni racunovodski obravnavi najemov tako za poslovni kot financni najem. Izjema so kratkorocni najemi in najemi, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti. Za te najeme Skupina pripozna placila najemnin med stroški storitev (stroški najemnin) enakomerno v obdobju trajanja najema ali na kateri drugi sistematicni podlagi, ki najbolje odraža vzorec koristi, ki jih prejema. Skupina sredstva, ki jih daje v najem, opredeli kot poslovni ali financni glede na naravo najema. Najem se razvrsti kot financni najem, ce se z njim prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva. Vsi najemi, ki niso financni, so poslovni. Pri financnem najemu najemodajalec financne prihodke pripozna v obdobju najema na podlagi vzorca, ki odraža stalno obdobno stopnjo donosnosti ciste naložbe. Placila iz poslovnega najema najemodajalec pripozna kot prihodke na podlagi enakomerne casovne metode oziroma, ce vzorec odraža prej zmanjšanje koristi iz rabe tega sredstva, uporabi drugo sistematicno metodo. Skupina sredstva, ki jih daje v poslovni najem, izkazuje med lastnimi sredstvi in od njihove nabavne vrednosti v skladu z usmeritvami obracunava amortizacijo, zaracunane zneske za rabo sredstva pa med prihodki od najemnin. Vsa pogodbena razmerja, kjer Skupina nastopa kot najemodajalec, so sklenjena kot poslovni najem. Skupina sredstva izkazuje med svojimi sredstvi. Prihodke od najemnin v dobi najema enakomerno casovno pripoznava med cistimi poslovnimi prihodki. Vsi stroški, povezani s sredstvi, danimi v najem (vkljucno z amortizacijo), so pripoznani med odhodki obdobja. Financni instrumenti Financni instrumenti vkljucujejo naslednje postavke: • neizpeljana financna sredstva, • neizpeljane financne obveznosti in • izpeljani financni instrumenti. Neizpeljana financna sredstva Neizpeljana financna sredstva so: • financne naložbe, ki se v izkazu financnega položaja izkazujejo kot dolgorocne in kratkorocne financne naložbe, • terjatve in posojila, • denarna sredstva in njihovi ustrezniki. Financne naložbe Neizpeljane financne instrumente Skupina ob zacetnem pripoznanju razvrsti v eno od naslednjih kategorij: financna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajocega donosa, financna sredstva po odplacni vrednosti in financna sredstva po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen. Vsa dolgorocna posojila in kratkorocne financne naložbe so razvršceni v skupino financnih sredstev po odplacni vrednosti. Pri obracunavanju obicajnega nakupa ali prodaje financnega sredstva Skupina v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja táko financno sredstvo pripozna z upoštevanjem datuma trgovanja (menjave), to je datumom, na katerega se Skupina zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Ob zacetnem pripoznanju se financna naložba izmeri po pošteni vrednosti. Zacetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo iz nakupa ali izdaje financnega sredstva, razen pri financnih naložbah, razvršcenih v Skupino financne naložbe po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Financne naložbe v pridružene družbe in skupne podvige se merijo po kapitalski metodi. V primeru, da obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se navedene naložbe testirajo zaradi oslabitve skladno z MRS 36 – Oslabitev sredstev. Terjatve Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od dolocene osebe placilo dolga ali v primeru danih predplacil dobavo kakih stvari ali opravitev storitve. Skupina terjatve ob zacetnem pripoznanju izkazuje v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo placane. Kasneje se lahko povecajo ali zmanjšajo zaradi naknadnih popustov, zaradi vracil blaga zaradi neustrezne kakovosti, za prejeta placila in drugacne oblike poravnave. Sredstva iz pogodb s kupci je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca. Med sredstvi iz pogodb s kupci Skupina izkazuje tudi nezaracunane prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem. Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga je Skupina prejela od kupca. V okviru obveznosti iz pogodb s kupci Skupina izkazuje tudi obveznosti za prejete predujme. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko Skupina izpolni svojo izvršitveno obvezo po pogodbi. Po zacetnem pripoznanju se terjatve merijo po odplacni vrednosti. V izkazu financnega položaja se dolgorocne terjatve, ki so že zapadle (a še niso poravnane), in dolgorocne terjatve, ki bodo zapadle v placilo v letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocne terjatve. Najmanj cetrtletno, in sicer pred sestavitvijo cetrtletnega obracuna poslovanja, Skupina preverja ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Terjatve, za katere domneva, da ne bodo poravnane delno ali v celoti, izkaže kot dvomljive; ce se zaradi njih zacne sodni postopek ali obstaja spor o njihovem placilu, pa kot sporne. V ta namen ima Skupina vzpostavljene ustrezne evidence. V evidenco spornih terjatev uvršca vse terjatve: • v izvršilnih postopkih na podlagi izvršilnega naslova; • v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne knjigovodske listine (npr. tožba) in • v postopkih zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne poravnave in stecajni postopek). Popravek vrednosti kratkorocnih poslovnih terjatev do kupcev družbe v Skupini oblikujejo na podlagi kriterija zapadlosti in zavarovanja terjatev. Tako pridobljena ocena se v nadaljevanju popravi z individualno oceno glede na kreditno sposobnost kupca ter zunanje in notranje znake slabitev. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Skupina med denarna sredstva uvršca: • denarna sredstva na transakcijskih in deviznih racunih pri banki ali drugi financni instituciji, ki se lahko uporabi za placevanje, in • denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so tiste naložbe, ki jih je mogoce hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Vsi transakcijski racuni se vodijo v evrih, le transakcijski racun št. SI 56 0700 0000 0641 939 pri Gorenjski banki Kranj je odprt tudi kot devizni racun. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se lahko opravi na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ce se po prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj. Tecajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveca ali zmanjša prvotno izkazano vrednost; v prvem primeru se izkaže financni prihodek v zvezi z denarnimi sredstvi, v drugem primeru pa financni odhodek v zvezi z denarnimi sredstvi. Neizpeljane financne obveznosti Neizpeljane financne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. V izkazu financnega položaja Skupine se dolgorocni dolgovi, ki so že zapadli v placilo (a še niso poravnani), in dolgorocni dolgovi, ki bodo zapadli v placilo v najvec letu dni po dnevu izkaza financnega položaja, izkazujejo kot kratkorocni dolgovi. Dolgovi so lahko financni (dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dolgovi do najemodajalcev v primeru financnega najema) ali poslovni (kupljen material ali storitev od dobaviteljev, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do države, obveznosti do kupcev za prejete predujme in varšcine). Po zacetnem pripoznanju se dolgovi merijo po odplacni vrednosti. Povecujejo se za pripisane obresti, zmanjšujejo pa za odplacane zneske in morebitne drugacne poravnave, ce o tem obstaja sporazum z upnikom. Pripoznanja dolgov v knjigovodskih razvidih in izkazu financnega položaja se odpravijo, ce je obveznost, dolocena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana (in je organizacija ne namerava poravnati). Zaloge Zaloge so sredstva, ki so namenjena prodaji v rednem poslovanju, ki se porabljajo v postopku proizvajanja za tako prodajo ali so v obliki materialov, ki bodo porabljeni pri proizvajanju ali opravljanju storitev. Kolicinsko enoto zaloge materiala (tudi drobnega inventarja in embalaže) Skupina ob zacetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni. Nabavno ceno sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevracljive dajatve (tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne) ter neposredni stroški nabave. Stroške materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, izkazuje po metodi drsecih tehtanih povprecnih cen na nivoju organizacijskih enot. Drseca tehtana povprecna cena se izracunava na dnevnem nivoju. Skupina vrednoti zaloge po izvirni vrednosti. Sproti oziroma najmanj enkrat letno, ob inventuri, preveri realno vrednost zalog in jo slabi, ce njihova izvirna, knjigovodska vrednost presega cisto iztržljivo vrednost, ki pomeni ocenjeno prodajno ceno. Druga sredstva Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje kratkorocno nezaracunane prihodke in odložene stroške oziroma odhodke. Nezaracunani prihodki so prihodki, ki se upoštevajo v poslovnem izidu, ceprav še niso bili zaracunani. Skladno z MSRP 15 se izkazujejo kot sredstva iz pogodb s kupci. Odloženi stroški oziroma odhodki so zneski, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo poslovnega izida. Kapital Celotni kapital Skupine sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobicka, druge rezerve in zadržani poslovni izid. Vse druge sestavine celotnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži v osnovnem kapitalu. Rezervacije Skupina rezervacije pripozna, ce ima zaradi preteklih dogodkov pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoce zanesljivo oceniti in se kažejo prihodnji dogodki, ki lahko vplivajo na potrebni znesek za poravnavo obveze. Skupina pred oblikovanjem rezervacije najprej presoja verjetnost nastanka prihodnjega dogodka. Upošteva se, da bo prihodnji dogodek res nastal, ce zanj v casu presoje obstajajo materiali dokazi (npr. vložena tožba, vložen denacionalizacijski zahtevek …). Knjigovodska vrednost rezervacij je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za porabljene zneske, dokler se ne pojavi potreba po njihovem povecanju ali zmanjšanju. Pogojne obveznosti se ne štejejo kot rezervacije. Med pomembnimi rezervacijami Skupina vkljucuje dolgorocne zaslužke zaposlenih, ki jih deli na: • jubilejne nagrade, ki se uvršcajo med druge dolgorocne zaslužke zaposlenih, in • odpravnine ob upokojitvi, ki se uvršcajo med pozaposlitvene zaslužke. Izracun rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade pripravi pooblašcena aktuarka, rezervacije pa so oblikovane v višini bodocih izplacil, diskontiranih na dan izkaza financnega položaja, pri tem pa se upoštevajo še stroški službovanja tekocega obdobja, stroški obresti ter aktuarski presežki oz. primanjkljaji, ki nastanejo kot posledica spremembe aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev. Skupina na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: • zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoce leto; • zneska povecanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij v primeru uvedbe ali spremembe programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); • obracunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); • ucinkov vseh omejitev ali skrcenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi. Aktuarski dobicki in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru drugih rezerv, ki so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni cisti poslovni izid v dejanskih zneskih, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Skupina jubilejne nagrade uvršca med druge dolgorocne zaslužke zaposlencev. Na presecni dan izkaza financnega položaja ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodke oziroma odhodke v zvezi s preracunom rezervacij za jubilejne nagrade (vkljucno z aktuarskimi dobicki in izgubami). Pripoznanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in v izkazu financnega položaja se odpravi, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni vec potrebe po njih. Rezervacije na racun vnaprej vracunanih stroškov oziroma odhodkov se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane. Zato se pri porabljanju rezervacij stroški ali odhodki ne pojavljajo vec v izkazu poslovnega izida. Državne podpore Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Državne podpore se pripoznajo kot prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Brezplacno pridobljena sredstva Brezplacno pridobljena sredstva sestavljajo: • prikljucki odjemalcev, ki jih je Skupina prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo, v skladu s takrat veljavnimi predpisi, in sicer s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem elektricne energije iz distribucijskega omrežja elektricne energije; • brezplacni prevzemi drugih osnovnih sredstev; • sredstva, pridobljena z državno podporo ali donacijo, in • namenska sredstva za sofinanciranje gradnje opredmetenih osnovnih sredstev. Brezplacno pridobljena sredstva se v racunovodskih izkazih na zacetku pripoznajo kot odloženi prihodki v okviru drugih dolgorocnih obveznosti. V dobi koristnosti posameznega sredstva jih Skupina pripoznava med drugimi prihodki iz poslovanja. Druge obveznosti Med drugimi obveznostmi Skupina izkazuje odložene prihodke in vnaprej vracunane stroške oziroma odhodke. Odloženi prihodki so prihodki, prejeti za kritje stroškov in pripoznani dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih stroški nastanejo. Ostali prihodki se pripoznajo, ko Skupina pricakuje, da bodo nastali prejemki. Vnaprej vracunani stroški so zneski, ki se še niso pojavili, vendar že vplivajo na poslovni izid. Odložene obveznosti in terjatve za davek ter davek od dobicka Odložene terjatve in obveznosti za davek Skupina obracuna z uporabo metode obveznosti po izkazu financnega položaja, ki se osredotoca na zacasne razlike. Nanašajo se na tiste postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavcljive ali odbitne v prihodnjih letih. Odloženo terjatev za davek Skupina pripozna za odbitne zacasne razlike, prenesene neizrabljene davcne izgube in prenesene neizrabljene davcne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce uporabiti neizrabljene davcne izgube in neizrabljene davcne dobropise. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se v knjigovodskih razvidih Skupine ne pripoznavajo, ce so zneski odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek posamic ali skupno za Skupino nepomembni. Odloženi davek se doloci ob uporabi davcnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum izkaza financnega položaja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoce odložene terjatve za davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavcljivi dobicek, v breme katerega bo mogoce odpraviti zacasne razlike. Ob koncu vsakega porocevalskega obdobja Skupina ponovno oceni nepripoznane odložene terjatve Prihodki Skupina pripozna prihodke, ce je povecanje gospodarskih koristi povezano s povecanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povecanje mogoce zanesljivo izmeriti. Skupina prihodke pripozna ob prenosu obvladovanja blaga ali storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina meni, da bo do njega upravicena v zameno za to blago ali storitve. Le zanemarljiv del prihodkov se pripoznava skozi casovno obdobje. Prihodke pripozna iz prodaje proizvodov, opravljanja storitev ter uporabe sredstev Skupine, ki prinašajo obresti, licencnine in dividende pri drugih. Prihodke v poslovnih knjigah razclenjuje na poslovne in financne prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje, usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi ucinki. Med slednjimi so tudi poslovni prihodki, ki se pojavljajo predvsem ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost, ali kot posledica popravka vrednosti terjatev. Prihodki iz pogodb s kupci predstavljajo pogodbo za pridobitev blaga ali storitev, ki so rezultat rednega poslovanja podjetja, v zameno za nadomestilo. Nasprotna stranka v pogodbi ne bi bila kupec, ce je na primer nasprotna stranka s Skupino sklenila pogodbo za sodelovanje pri dejavnosti ali postopku, v katerem si pogodbene stranke delijo tveganja in koristi, ki izhajajo iz te dejavnosti ali postopka in ne za pridobitev rezultata rednega poslovanja Skupine. Prihodki od najemnin so prihodki, kjer gre za pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za placilo ali niz placil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen cas. Financni prihodki se pojavljajo v zvezi s financnimi naložbami, prav tako pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obracunane obresti in deleži v dobicku drugih ter prevrednotovalni financni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobicajne postavke in ostali prihodki, ki povecujejo poslovni izid. Družba državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, izkazuje med drugimi prihodki. Obresti od neplacanih terjatev se ne pripoznajo kot prihodek, ampak povecujejo popravek vrednosti terjatev, ker obstaja utemeljen dvom o placilu terjatev, dokler ni placana glavnica. Pretežni del prihodkov Skupina ustvari na podlagi pogodbe z DO, iz naslova najemnin elektroenergetske infrastrukture in izvajanja storitev za ELES. Zneski, zbrani v korist družbe ELES pri poslovanju v svojem imenu in za racun družbe ELES, se skladno s pogodbo z ELES ne izkazujejo med prihodki, temvec med obveznostmi iz poslovanja do družbe ELES. Skupina prihodke ustvarja tudi z gradnjo nepremicnin za trg. Obicajno se pogodba zakljuci v obdobju, ki je krajše od 12 mesecev. Skupina zato pripozna prihodke postopoma skozi cas gradnje glede na merjenje napredka v smeri popolne izpolnitve obveze. Za merjenje napredka uporablja metodo vložkov. Ta temelji na razmerju med dejansko nastalimi stroški v primerjavi z ocenjenimi. Družba ocenjuje, da pri pogodbah o gradnji ni pomembne sestavine financiranja. Odhodki Odhodki se razclenjujejo na poslovne in financne odhodke. Poslovne odhodke sestavljajo vsi nastali stroški obdobja, in sicer stroški blaga materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti ter drugi poslovni odhodki. Med odpisi vrednosti se poleg amortizacije pojavljajo tudi odhodki, nastali predvsem zaradi oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremicnin, terjatev in zalog, pa tudi ob prodaji ali drugacni odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremicnin po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz investiranja. Prve sestavljajo predvsem obresti, drugi pa imajo predvsem naravo financnih odhodkov. Slednji nastajajo zaradi oslabitve financnih naložb in zaradi prodaje ali drugacne odtujitve po ceni, ki je nižja od njihove knjigovodske vrednosti. Financni odhodki za obresti so pripoznani v skladu s pretecenim casom in veljavno obrestno mero. Konsolidiran izkaz denarnih tokov Skupina predstavlja svoje denarne tokove iz poslovanja, naložbenja in financiranja na nacin, ki najbolj ustreza njenemu poslovanju. Izkaz denarnih tokov sestavlja po neposredni metodi. Za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov se med denarna sredstva uvršcajo tudi denarni ustrezniki. To so kratkorocne, hitro unovcljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Skupina kratkorocne depozite in vloge pri bankah ter posojila med podjetji v Skupini z zapadlostjo do treh mesecev po pridobitvi ter prejemke iz naslova njihove odtujitve obravnava kot denarne ustreznike. Pri posamezni skupini sredstev (npr. neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev) se kot povecanje (izdatki) štejejo placane nabavne vrednosti na novo pridobljenih sredstev, kot zmanjšanje (prejemki) pa prejeta placila za vrednosti odtujenih sredstev. Denarne tokove, ki se nanašajo na usredstvenje razvojnih stroškov in v lastnem okviru napravljenih opredmetenih osnovnih sredstev, razvršca med denarne tokove pri naložbenju. Denarne tokove iz prejetih in danih obresti ter dividend Skupina razvršca glede na vsebino poslovnega dogodka med denarne tokove iz poslovnih, naložbenih in financnih aktivnosti. Cisti dobicek na delnico Skupina osnovni cisti dobicek na delnico izracuna tako, da dobicek, ki pripada navadnim delnicarjem, deli s tehtanim povprecnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni cisti dobicek na delnico je enak osnovnemu, saj vse delnice pripadajo istemu razredu navadnih kosovnih delnic. DOLOCANJE POŠTENE VREDNOSTI Financni instrumenti so izkazani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoce prodati sredstvo ali zamenjati obveznosti med dobro obvešcenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Pri dolocanju poštene vrednosti financnih instrumentov Skupina upošteva naslednjo hierarhijo ravni dolocanja poštene vrednosti: • prva raven zajema kotirane (neprilagojene) cene na delujocih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; • druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je kljub temu mogoce pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa); • tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri dolocanju cene sredstva ali obveznosti, vkljucno s predpostavkami o tveganjih. 7.5 Pojasnila postavk v racunovodskih izkazih Skupine Elektro Gorenjska 7.5.1 Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja Pojasnilo 1 – Neopredmetena sredstva V naslednjih tabelah je prikazano gibanje neopredmetenih sredstev v letih 2023 in 2022. v € 2023 Premoženjske pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj neopredmetena sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2023 6.803.363 564.060 7.367.423 Nove pridobitve 0 1.780.161 1.780.161 Odtujitve, izlocitve, prenosi -19.455 0 -19.455 Dokoncanje investicij v teku 2.178.920 -2.178.920 0 Stanje 31. 12. 2023 8.962.828 165.301 9.128.129 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2023 5.206.840 0 5.206.840 Povecanje (amortizacija) 912.061 0 912.061 Odtujitve, izlocitve, prenosi -66.142 0 -66.142 Stanje 31. 12. 2023 6.052.758 0 6.052.758 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2023 1.596.523 564.060 2.160.582 Stanje 31. 12. 2023 2.910.070 165.301 3.075.371 v € 2022 Premoženjske pravice Premoženjske pravice v pridobivanju Skupaj neopredmetena sredstva 1 2 3 4 = 2+3 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2022 6.666.100 218.765 6.884.865 Nove pridobitve 743.280 537.155 1.280.435 Odtujitve, izlocitve, prenosi -794.494 0 -794.494 Dokoncanje investicij v teku 191.860 -191.860 0 Stanje 31. 12. 2022 6.806.746 564.060 7.370.806 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2022 5.097.978 0 5.097.978 Povecanje (amortizacija) 906.739 0 906.739 Odtujitve, izlocitve, prenosi -794.494 0 -794.494 Stanje 31. 12. 2022 5.210.223 0 5.210.223 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2022 1.568.122 218.765 1.786.886 Stanje 31. 12. 2022 1.596.523 564.060 2.160.582 Neopredmetena sredstva se v pretežni meri nanašajo na dolgorocne premoženjske pravice, ki predstavljajo pravice do uporabe racunalniških programskih rešitev oz. licence. Premoženjske pravice v pridobivanju sestavljajo vlaganja v prenovo in posodobitev racunalniške programske opreme. Od vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2023, jih je bilo 42,9 % v celoti amortiziranih. Na zadnji dan leta 2022 je bilo v celoti amortiziranih 30,6 % neopredmetenih sredstev. Delež je izracunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev. Skupina na dan 31. 12. 2023 nima financnih zavez v zvezi s pridobitvijo neopredmetenih osnovnih sredstev. Pojasnilo 2 – Opredmetena osnovna sredstva Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je na dan 31. 12. 2023 znašala 240.256.471 €, kar predstavlja 86 % bilancne vsote Skupine. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 je njihova vrednost vecja za 13,2 mio € oziroma 5,8 %. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2023: v € Oprema - Opredmetena Skupaj 2023 Zemljišca Zgradbe Oprema pravica do osnovna sredstva opredmetena uporabe v gradnji osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6 7=2+3+4+5+6 Stanje 1. 1. 2023 8.476.757 331.013.951 151.489.469 0 6.287.281 497.267.457 Nove pridobitve 0 0 0 0 26.380.944 26.380.944 Slabitev -20.629 -489.315 0 0 0 -509.943 Odtujitve, izlocitve, prenosi, -68.492 -1.254.807 -1.892.217 0 0 -3.215.515 slabitve Prenos iz investicij v teku 82.132 13.893.237 8.598.579 208.725 -22.782.674 Stanje 31. 12. 2023 8.469.768 343.163.067 158.195.831 208.725 9.885.551 519.922.942 Stanje 1. 1. 2023 0 175.398.284 94.839.352 0 0 270.237.637 Povecanje (amortizacija) 0 6.443.778 5.859.099 0 0 12.302.877 Slabitev 0 -164.093 0 0 0 -164.093 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -1.163.783 -1.546.171 0 0 -2.709.954 Stanje 31. 12. 2023 0 180.514.187 99.152.281 0 0 279.666.468 Stanje 1. 1. 2023 8.476.757 155.615.666 56.650.116 0 6.287.280 227.029.819 Stanje 31. 12. 2023 8.469.768 162.648.880 59.043.547 208.725 9.885.551 240.256.471 Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2022: v € Opredmetena Skupaj 2022 Zemljišca Zgradbe Oprema osnovna sredstva v opredmetena gradnji osnovna sredstva 1 2 3 4 5 6=2+3+4+5 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2022 8.433.251 324.025.906 150.410.616 6.988.358 489.858.130 Nove pridobitve 41.651 123.753 1.564.453 14.230.704 15.960.561 Odtujitve, izlocitve, prenosi, -4.989 -2.666.967 -5.764.193 -9.566 -8.445.715 slabitve Prenos iz investicij v teku 6.844 9.531.260 5.278.592 -14.922.215 -105.519 Stanje 31. 12. 2022 8.476.757 331.013.951 151.489.469 6.287.281 497.267.457 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2022 0 171.698.914 94.813.303 0 266.512.217 Povecanje (amortizacija) 0 6.233.211 5.688.177 0 11.921.388 Odtujitve, izlocitve, prenosi 0 -2.533.841 -5.662.127 0 -8.195.968 Stanje 31. 12. 2022 0 175.398.284 94.839.352 0 270.237.637 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2022 8.433.251 152.326.991 55.597.312 6.988.358 223.345.912 Stanje 31. 12. 2022 8.476.757 155.615.666 56.650.116 6.287.280 227.029.819 Pomemben del opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 22/2016 s spremembami). Poleg zgradb in opreme obsega tudi del zemljišc. Knjigovodska vrednost elektroenergetske distribucijske infrastrukture na dan 31. 12. 2023 znaša 204.724.733 € (31. 12. 2022: 196.111.876 €). Za potrebe izvajanja dejavnosti distribucijskega operaterja, ki jih ELES izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ima ELES pri družbi Elektro Gorenjska v najemu celotno elektroenergetsko infrastrukturo. Skupina med svojimi osnovnimi sredstvi nima sredstev, ki bi predstavljala pravico do uporabe sredstev po MSRP 16. Od vseh opredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi na dan 31. 12. 2023, jih je bilo 23,0 % v celoti amortiziranih (na dan 31. 12. 2022 je bilo teh sredstev 23,7 %). Delež je izracunan glede na nabavno vrednost opredmetenih sredstev. Za financiranje novih pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev je Skupina v letu 2023 in v prejšnjih letih najela tudi dolgorocna posojila, katerih stanje na dan 31. 12. 2023 znaša 62.477.262 € (31. 12. 2022: 56.189.236 €). Obresti v znesku 123.955 € so bile kapitalizirane (leto 2022: 19.786 €). Glejte tudi pojasnilo Dolgorocne financne obveznosti v nadaljevanju tega poglavja. Pojasnilo 3 – Naložbene nepremicnine Vrednost naložbenih nepremicnin je konec leta 2023 znašala 1.754.302 €. Vse naložbene nepremicnine so v lasti Skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Gibanje njihove vrednosti v letih 2023 in 2022 je prikazano v naslednjih tabelah. v € Naložbene nepremicnine Skupaj naložbene 2023 Zemljišca Zgradbe v pridobivanju nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2023 474.515 2.041.071 0 2.515.586 Nove pridobitve 0 0 41.666 41.666 Odtujitve, izloicitve, prenosi 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2023 474.515 2.041.071 41.666 2.557.252 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2023 0 758.847 0 758.847 Amortizacija 0 44.103 0 44.103 Odtujitve, prenosi 0 0 0 0 Stanje 31. 12. 2023 0 802.950 0 802.950 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2023 474.515 1.282.223 0 1.756.738 Stanje 31. 12. 2023 474.515 1.238.121 41.666 1.754.302 Naložbene nepremicnine Skupaj naložbene 2022 Zemljišca Zgradbe v pridobivanju nepremicnine 1 2 3 4 5=2+3+4 Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2022 474.515 1.971.897 3.938 2.450.350 Nove pridobitve 0 2.958 -2.958 0 Odtujitve, izloicitve, prenosi 0 66.216 -980 65.236 Stanje 31. 12. 2022 474.515 2.041.071 0 2.515.586 Popravek vrednosti Stanje 1. 1. 2022 0 697.853 0 697.853 Amortizacija 0 42.895 0 42.895 Odtujitve, prenosi 0 18.099 0 18.099 Stanje 31. 12. 2022 0 758.847 0 758.847 Neodpisana vrednost Stanje 1. 1. 2022 474.515 1.274.043 3.938 1.752.497 Stanje 31. 12. 2022 474.515 1.282.223 0 1.756.738 Struktura naložbenih nepremicnin je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Stanovanja 296.425 306.853 Pocitniške kapacitete 837.921 831.568 Ostale zgradbe 145.441 143.802 Zemljišca 474.515 474.515 Na osnovi cenitve, ki jo je v letu 2020 opravil pooblašcen ocenjevalec vrednosti nepremicnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, je znašala poštena vrednost naložbenih nepremicnin, ki jih na dan 31. 12. 2023 Skupina izkazuje med svojimi sredstvi, 3.742.787 €. Ocenjujemo, da se glede na razmere na trgu poštena vrednost na dan 31. 12. 2023 ne razlikuje bistveno od vrednosti na osnovi cenitve. Vse naložbene nepremicnine so v lasti Skupine in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove. Prihodki od najemnin pri naložbenih nepremicninah, ki jih spremljamo zbirno, znašajo 217.823 € (v letu 2022: 169.552 €). Neposredne poslovne odhodke (tudi za popravila in vzdrževanje), izvirajoce iz naložbenih nepremicnin, ki so ustvarile prihodke od najemnin v letu 2023, ter neposredni poslovni odhodki, ki niso povzrocili prihodkov od najemnin v letu 2023, sestavljajo stroški amortizacije (44.909 €) ter stroški materiala in storitev (104.232 €). V letu 2022 so stroški amortizacije znašali 43.702 €, stroški materiala in storitev pa 73.383 €. Pojasnilo 4 – Dolgorocne financne naložbe Dolgorocne financne naložbe Skupine na dan 31. 12. 2023 znašajo 866.607 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 se je njihova vrednost znižala zaradi znižanja vrednosti naložbe v družbi Soenergetika. v € Naložba Število delnic Stanje 31. 12. 2022 31. 12. 2023 31. 12. 2022 31. 12. 2023 Soenergetika, d. o. o. 25,00 % 25,00 % 1.213.969 326.974 Informatika, d. o. o., Maribor 10,44 % 10,44 % 124.155 124.155 Alfi SOL 2, d. o. o. 20,00 % 20,00 % 32.083 236.711 Skupaj dolgorocne financne naložbe, razen posojil 1.370.207 687.839 Dolgorocno vložena sredstva (Eldom Maribor) 142.798 142.798 Dolgorocne terjatve iz financnega najema 42.931 35.970 Skupaj dolgorocna posojila 185.729 178.768 SKUPAJ DOLGOROCNE FINANCNE NALOŽBE 1.555.937 866.607 Družba Soenergetika, ki se v izkazih Skupine Elektro Gorenjska konsolidira po kapitalski metodi, je leto 2023 zakljucila s cistim dobickom v znesku 177.573 €, prav toliko je znašal tudi celotni vseobsegajoci donos. Pojasnilo 5 – Dolgorocne poslovne terjatve Dolgorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2023 znašale 729.336 €. Vecinoma gre za terjatve do družbe ELES. V primerjavi s stanjem konec leta 2022 so se predvsem zaradi prerazporeditve dela terjatev med kratkorocne terjatve znižale za 0,6 mio €. Pojasnilo 6 – Zaloge Vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in trgovskega blaga na dan 31. 12. 2023 znaša 3.257.070 €. Skupina ocenjuje, da je cista iztržljiva vrednost zalog najmanj enaka knjigovodski vrednosti zalog. Gibanje zalog materiala v letih 2023 in 2022 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2023 2022 Zacetno stanje zalog materiala 1. 1. 2.627.207 1.083.794 Nakupi 9.298.711 5.560.099 Poraba -7.718.545 -3.624.418 Prodaja -669.935 -194.466 Odpisi 0 -2.248 Popisni primanjkljaji 0 -2.756 Oslabitve in odprava oslabitev -59.491 0 Prenos drobnega inventarja v uporabo -220.877 -192.798 Skupina nima zastavljenih zalog kot jamstvo za njene obveznosti. Pojasnilo 7 – Kratkorocne poslovne terjatve Kratkorocne poslovne terjatve so na dan 31. 12. 2023 znašale 13.993.697 €. Njihova struktura je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Kratkorocne terjatve do kupcev 11.323.713 6.410.423 Kratkorocni predujmi 0 0 Popravek kratkorocnih terjatev do kupcev -143.399 -152.990 Kratkorocne terjatve do kupcev 11.180.315 6.257.433 Kratkorocne terjatve za davek od dohodka 0 0 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 315.441 406.249 Popravek kratkorocnih terjatev do drugih -5.895 -4.134 Kratkorocni predujmi 2.503.835 1.539.951 Kratkorocne poslovne terjatve do drugih 2.813.382 1.942.066 Kratkorocne poslovne terjatve so v celoti nezavarovane. Razclenitev kratkorocnih terjatev za elektricno energijo, omrežnino in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2023 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € Opis postavke Nezapadle Do 30 dni 31-60 dni 61-90 dni Nad 90 dni Skupaj zapadle terj. Skupaj terjatve Terjatve do kupcev el. en., 10.298.963 241.217 304.683 327.244 138.632 1.011.775 11.310.738 omrežnine in storitev Terjatve za 3.964 2.274 61 196 6.482 9.013 12.977 zamudne obresti SKUPAJ 10.302.926 243.491 304.744 327.440 145.114 1.020.788 11.323.713 Gibanje popravka vrednosti terjatev v letu 2023 je prikazano v naslednji tabeli. v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2023 Novo oblikovanje Crpanje (korišcenje) in odprava Stanje 31. 12. 2023 v breme odhodkov v breme terjatev Odpisi terjatev Placani zneski (prenos v prihodke) Odprava prevec oblikov.popr.. Popravek vred. terjatev do kupcev 145.604 3.080 0 12.507 0 0 136.177 Popravek vred. terjatev za zam. obresti 7.386 0 733 611 253 35 7.221 Skupaj popravek vrednosti terjatev 152.990 3.080 733 13.117 253 35 143.399 Pojasnilo 8 – Kratkorocna sredstva iz pogodb s kupci Kratkorocna sredstva iz pogodb s kupci so konec leta 2022 znašala 1.477.262 €, konec leta 2023 pa 41.529. Nanašajo se na tržne projekte. Pojasnilo 9 – Kapital Celotni kapital Skupine je sestavljen iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobicka, drugih rezerv in zadržanega poslovnega izida. Stanje celotnega kapitala na dan 31. 12. 2023 znaša 182.985.018 €. Vpoklicani kapital družbe Elektro Gorenjska je enak osnovnemu kapitalu (104.136.615 €). Razdeljen je na 17.273.475 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplacane. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in se vodijo pri KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d. d., v skladu s predpisi. Kapitalske rezerve v znesku 45.973.479 € so se 1. 1. 2006 oblikovale v skladu s prehodnimi dolocbami (tocka št. 15 uvoda v SRS 2006) iz dotedanjega splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, del v znesku 28.581 € pa izhaja iz umika lastnih delnic v letu 2019. Uporabijo se skladno s 64. clenom ZGD-1. Rezerve iz dobicka znašajo 19.274.198 €, od tega zakonske rezerve predstavljajo 4.766.467 €, druge rezerve iz dobicka pa 14.507.731 €. Druge rezerve (–210.051 €) predstavljajo rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. v € Sprememba Postavka Stanje 1. 1. 2023 poštene vrednosti financnih Odprava Novo oblikovanje Prenos v preneseni izid Stanje 31. 12. 2023 naložb Aktuarski dobicki/izgube 50.205 0 -229.046 -18.251 -1.028 -198.119 Popravek vred. rezerv za -11.537 0 -395 0 0 -11.932 odložene davke Skupaj 38.667 0 -229.441 -18.251 -1.028 -210.051 Zadržani poslovni izid znaša 13.810.777 €. Pojasnilo 10 – Rezervacije Rezervacije so na dan 31. 12. 2023 znašale 10.025.806 €. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2022 so se povecale za 8,9 %. Pregled gibanja rezervacij v letu 2023: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2023 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2023 Skupaj rezervacije za jubil.nagrade in 3.069.733 822.151 182.529 18.556 3.690.798 odpravnine Skupaj druge rezervacije 6.137.038 197.969 0 0 6.335.007 Skupaj rezervacije 9.206.772 1.020.120 182.529 18.556 10.025.806 Pregled gibanja rezervacij v letu 2022: v € Opis postavke Stanje 1. 1. 2022 Oblikovanje Crpanje Odprava Stanje 31. 12. 2022 Skupaj rezervacije za jubil.nagrade in 3.635.439 182.880 234.756 513.831 3.069.733 odpravnine Skupaj druge rezervacije 5.939.069 197.969 0 0 6.137.038 Skupaj rezervacije 9.574.509 380.849 234.756 513.831 9.206.772 Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi so oblikovane v višini ocenjenih bodocih izplacil na osnovi aktuarskega porocila o merjenju dolgorocnih zaslužkov po MRS 19. Aktuarski izracun na dan 31. 12. 2023 upošteva naslednje aktuarske predpostavke: statisticno verjetnost smrtnosti (aktivne populacije, znižana za 10 %), linearno padajoca fluktuacija (0,7 % letno za naslednje leto), upokojevanje, skladno z zakonodajo oz. že znanimi podatki, rast plac v družbi (v višini letne inflacije, povecana za 0,4 %), rast povprecnih plac v elektrogospodarstvu (v višini rasti povprecnih plac RS), rast plac zaradi napredovanja (0,8 % letno za naslednje leto), dodatek za delovno dobo (rast v višini 0,5 % osnovne place letno) ter diskontno stopnjo v višini 3,1 %. Druge rezervacije se nanašajo na odškodnine v zvezi z denacionalizacijskimi postopki. Pojasnilo 11 – Dolgorocne financne obveznosti Na dan 31. 12. 2023 je imela Skupina Elektro Gorenjska 52.990.185 € dolgorocnih financnih obveznosti, kar je 6,3 mio € vec kot na dan 31. 12. 2022. Vecino dolgorocnih obveznosti predstavljajo dolgorocne financne obveznosti do bank, v okviru katerih 24.499.563 € obveznosti zapade v roku, daljšem od pet let. Roki zapadlosti financnih obveznosti do bank so bili na dan 31. 12. 2023 naslednji: v € 1 leto 2 - 5 let nad 5 let skupaj 9.486.977 28.490.623 24.499.563 62.477.162 V letu 2023 smo crpali 16 mio € dolgorocnega kredita za izvajanje investicij v EEI in odplacali za 9.712.073 € glavnic. Stroški obresti so znašali 1.725.811 €. Obresti v znesku 123.955 € so bile kapitalizirane. Stanje najetih kreditov je na dan 31. 12. 2023 znašalo 62.477.162 €, konec leta 2022 pa 56.189.236 €. Pri vseh posojilih je pogodbena obrestna mera rezultat zbiranja ponudb zainteresiranih poslovnih bank pri pridobivanju posojil, ki potekajo v skladu z Uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 23/04 s spremembami) in naknadnih pogajanj z bankami. Obrestna mera je pri štirih posojilih fiksna, pri vseh ostalih pa spremenljiva, vezana na 3- oz. 6-mesecni EURIBOR. Pribitek k EURIBOR-ju se giblje med 0,33 in 1,70 odstotnimi tockami. Financne obveznosti v znesku 56.762.876 € so zavarovane z menicami. Na dan 31. 12. 2023 ima skupina 17 % vseh dolgorocnih posojil s fiksno obrestno mero, kar predstavlja znesek 10,5 mio €. Stanje dobljenih posojil za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2023 znaša 62.477.162 €. V zvezi z dolgorocnimi financnimi obveznostmi je skupina izpostavljena predvsem obrestnemu tveganju, saj ima dolgorocna posojila najeta tudi po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR + pribitek). Izpostavljenost tveganjem in sistemi varovanja pred tveganji so pojasnjeni v poglavju Razvoj celovitega sistema upravljanja tveganj in priložnosti. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. Pojasnilo 12 – Dolgorocno odloženi prihodki in druge dolgorocne obveznosti Na zadnji dan leta 2023 je imela Skupina Elektro Gorenjska 8.998.856 € drugih dolgorocnih obveznosti. Struktura in gibanje dolgorocnih obveznosti v letih 2023 in 2022 sta prikazana v spodnjih dveh tabelah. Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2023: v € Stanje Opis postavke Stanje 1. 1. 2023 Oblikovanje Crpanje Odprava 31. 12. 2023 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna 4.283.851 0 232.146 0 4.051.705 sredstva Odloženi prihodki iz naslova povprecnih 1.098.917 0 85.319 0 1.013.598 stroškov prikljucitve Drugo 1.306.304 2.826.884 199.192 442 3.933.554 Skupaj druge dolgorocne obveznosti 6.689.071 2.826.884 516.656 442 8.998.856 Struktura in gibanje drugih dolgorocnih obveznosti v letu 2022: v € Stanje Opis postavke Stanje 1. 1. 2022 Oblikovanje Crpanje Odprava 31. 12. 2022 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna 4.510.495 6.520 233.163 0 4.283.851 sredstva Odloženi prihodki iz naslova povprecnih 1.184.236 0 85.319 0 1.098.917 stroškov prikljucitve Drugo 1.204.030 248.718 136.210 10.234 1.306.304 Brezplacno dobljena opredmetena osnovna sredstva sestavljajo prikljucki odjemalcev, ki jih je družba Elektro Gorenjska prevzela med svoja opredmetena osnovna sredstva skupaj s svojo obvezo, da bo skrbela za njihovo vzdrževanje in obnovo v skladu s predpisi, predvsem Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem elektricne energije (Uradni list RS, št. 7/21 s spremembami), ter brezplacni prevzem drugih osnovnih sredstev. Dolgorocno odloženi prihodki iz naslova povprecnih stroškov prikljucevanja so bili oblikovani do 30. 6. 2007 v zvezi z izvajanjem GJS DO. Povprecni strošek prikljucevanja je enkraten znesek, placan za prikljucitev na omrežje ali za povecanje prikljucne moci. Je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja. Skupina nima dolgorocnih dolgov do clanov uprave (ravnateljstva), clanov nadzornega sveta ali notranjih lastnikov. Pojasnilo 13 – Kratkorocne financne obveznosti Kratkorocne financne obveznosti na dan 31. 12. 2023 znašajo 11.276.136 €. Vecinoma gre za kratkorocne financne obveznosti do bank, ki predstavljajo kratkorocni del dolgorocnih posojil in obresti, del v znesku 1.382 tisoc € pa predstavlja polovico bilancnega dobicka družbe Elektro Gorenjska iz leta 2021, v zvezi s katerim je bila vložena izpodbojna tožba. Pojasnilo 14 – Kratkorocne poslovne obveznosti Kratkorocne poslovne obveznosti so konec leta 2023 znašale 10.350.603 € in so bile za 4,1 mio € višje kot konec leta 2022. Podrobnejša razclenitev kratkorocnih poslovnih obveznosti je prikazana v naslednji preglednici. v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Obveznosti do dobaviteljev za svoj racun 6.088.301 3.031.625 Obveznosti do dobaviteljev v svojem imenu in za tuj racun 1.881.475 1.667.194 - obveznosti do družbe ELES, d. o. o. 1.878.137 1.663.776 - do drugih 3.338 3.417 Druge obveznosti 2.380.827 1.555.162 - za place 1.213.560 1.116.328 - do države in drugih institucij 979.639 272.998 - za prejete predujme in varšcine 84.057 77.092 - drugo (obresti, odtegljaji delavcem, kapitalska družba …) 103.571 88.744 Kratkorocne obveznosti iz pogodb s kupci so konec leta 2023 znašale 439.123 €, konec leta 2022 pa 1.219.104 €. Nanašajo se na dane avanse v zvezi z izvajanjem tržnih projektov. Pojasnilo 16 – Kratkorocno vnaprej vracunani stroški in druge kratkorocne obveznosti Druge kratkorocne obveznosti na dan 31. 12. 2023 znašajo 1.725.384 € in predstavljajo predvsem vnaprej vracunane stroške oz. odhodke. Pojasnilo 17 – Zunajbilancna evidenca Zunajbilancna sredstva oziroma obveznosti na dan 31. 12. 2023 znašajo 11.341.426 €. Njihova struktura je bila naslednja: v € Opis postavke 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Prejete garancije 5.532.015 4.006.879 Izdane garancije in menice 4.235.530 492.977 Osnovna sredstva v lasti DO 1.573.880 1.668.044 Skupina nima potencialnih zabilancnih obveznosti, kot jih definira ZGD-1. 7.5.2 Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida Pojasnilo 1 – Cisti prihodki od prodaje Cisti prihodki od prodaje so v letu 2023 znašali 55.075.559 €. Struktura cistih prihodkov od prodaje je razvidna iz naslednje tabele. v € Opis postavke 2023 2022 Prihodki od prodaje elektricne energije 9.967.430 4.944.415 Prihodki od najemnine in storitev v razmerju z DO 33.960.924 23.353.435 Prihodki od najemnin 761.604 583.930 Prihodki od gradbenih in montažnih del 9.822.298 4.862.386 Prihodki od prodaje materiala in opravljenih storitev 253.217 719.309 Prihodki od prodaje drugih poslovnih ucinkov 310.088 155.914 Vecino cistih prihodkov od prodaje Skupine (68 %) predstavljajo prihodki obvladujoce družbe. Najvecjo postavko v okviru cistih prihodkov od prodaje Skupine v letu 2023 predstavljajo prihodki od najemnine in storitev v razmerju do DO (33.960.924 €). Prihodki iz pogodb s kupci so v letu 2023 znašali 35.507 tisoc €, drugi prihodki pa 19.586 tisoc €. V letu 2022 so prihodki iz pogodb s kupci znašali 24.030 tisoc €, drugi prihodki pa 10.590 tisoc €. Pojasnilo 2 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve V letu 2023 so usredstveni lastni ucinki znašali 6.132.751 €. Predstavljajo predvsem investicije v opredmetena osnovna sredstva – energetsko infrastrukturo. v € Opis postavke 2023 2022 Neposredni stroški materiala 3.932.372 1.732.120 Neposredni stroški dela 1.723.218 1.490.807 Skupaj neposredni stroški materiala, storitev in dela 5.655.580 3.222.917 Skupaj posredni stroški materiala, storitev, dela in amortizacije 477.171 344.750 Pojasnilo 3 – Drugi poslovni prihodki Druge poslovne prihodke v znesku 2.035.494 € sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Prihodki od odprave rezervacij 11.409 Prevrednotovalni poslovni prihodki 102.004 Prihodki iz naslova prenosa dolgorocno odloženih prihodkov med 553.174 428.204 redne poslovne prihodke: - brezplacni prevzem OS 33.700 - brezplacni prevzem prikljuckov 198.446 - povprecni stroški prikljucevanja 85.319 - drugo 235.709 Povrnjene škode od zavarovalnice 1.080.878 - povrnjene škode za unicena sredstva (požar) 0 - druge povrnjene škode 1.080.878 Prejete državne podpore - refundacije 229.250 Ostali poslovni prihodki 58.778 Pojasnilo 4 – Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala Nabavno vrednost prodanega blaga in stroškov porabljenega materiala sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Stroški materiala: 10.702.178 6.101.980 - material za vzdrževanje 461.889 - stroški mat. v zvezi z usredstvenimi lastnimi ucinki, storitve za trg 7.695.977 4.412.671 - stroški energije 1.051.905 - odpis drobnega inventarja 245.920 - popisne razlike pri materialu 0 - stroški pisarniškega materiala 58.116 - drugi stroški materiala 1.188.370 Pojasnilo 5 – Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2023 znašali 7.248.652 €, v letu 2022 pa 5.778.965 €. Podrobnejša struktura stroškov storitev je v naslednji tabeli. v € Opis postavke 2023 2022 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 1.814.612 1.331.453 Stroški transportnih storitev 289.674 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenerg. infrastrukture in ostalih 1.971.742 1.475.289 opredmetenih osnovnih sredstev Stroški placilnega prometa, bancnih storitev in zavarovalnih premij 710.285 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 663.848 Stroški reklame in reprezentance 113.110 Stroški storitev fizicnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah, sejnine 197.645 clanov nadzornega sveta …) Stroški informacijskih storitev 332.297 Stroški študentskega servisa 239.055 Drugi stroški storitev 916.382 Najvecji strošek v okviru stroškov storitev predstavljajo stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture in ostalih opredmetenih osnovnih sredstev. Vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture je predstavljeno tudi poglavju Vzdrževanje omrežja/EEI. Družba Elektro Gorenjska je po 57. clenu ZGD-1 zavezana k revidiranju letnega porocila. Pogodbeni znesek za revidiranje letnega porocila družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2023 znaša 27.700 €. Poleg tega je bilo revizorju, ki je revidiral letno porocilo, za storitve dajanja zagotovil izplacanih še 4.420 €. Pojasnilo 6 – Stroški dela Stroške dela v višini 16.992.984 € sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Stroški plac 12.106.628 10.570.988 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 555.618 506.458 Stroški delodajalcevih prispevkov in drugih dajatev od plac 1.997.273 1.761.082 Drugi stroški dela 2.333.464 2.033.099 Drugi stroški dela vkljucujejo povracilo stroškov prevoza in prehrane med delom, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine, regres, nagrade, stroške zavarovanja delavcev ter placila dijakom in študentom na delovni praksi. Število zaposlenih in njihova izobrazbena struktura ter druge informacije v zvezi z zaposlenimi so podrobneje predstavljene v poglavju Odgovornost do zaposlenih. Prejemki uprave in nadzornega sveta so predstavljeni v poglavju Posli s povezanimi osebami v racunovodskem porocilu družbe Elektro Gorenjska. Pojasnilo 7 – Odpisi vrednosti Odpisi vrednosti so v letu 2023 znašali 14.087.900 €. Njihova sestava je naslednja: v € Opis postavke 2023 2022 Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 912.060 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 12.302.071 11.920.581 Amortizacija naložbenih nepremicnin 44.909 Skupaj stroški amortizacije 13.259.041 12.871.022 Poslovni odhodki pri prodaji OOS in NN 764.075 Poslovni odhodki v zvezi z oslabitvijo obratnih sredstev 64.785 Pojasnilo 8 – Drugi poslovni odhodki Druge poslovne odhodke v višini 628.046 € sestavljajo: v € Opis postavke 2023 2022 Prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov 78.339 Prispevek za stavbno zemljišce 90.200 Prispevek za onesnaženo vodo 15.138 Oblikovanje rezervacij 197.969 Drugi odhodki (str. za varstvo okolja, odškodnine, …) 246.400 Pojasnilo 9 – Davek iz dobicka Obracunani davek iz dobicka za poslovno leto 2023 znaša 1.601.277 €, odloženi davki pa –453.328 €. v € Opis postavke 2023 2022 Obracunani davek 1.601.277 384.087 Odloženi davki -453.328 -917.826 V letu 2023 so vse družbe v Skupini izkazovale obveznost za davek od dobicka, v letu 2022 pa le družbi Gorenjske elektrarne in GEK Vzdrževanje. Pregled izracuna davka iz dobicka in za posamezno leto je v naslednji preglednici: v € Opis postavke 2023 2022 Odmerjeni davek 1.601.277 384.087 Odloženi davek -453.328 -917.826 Davek od dobicka skupaj 1.147.949 -533.739 Dobicek pred davkom 14.339.793 2.699.174 Davek obracunana po 19-odstotni stopnji 2.724.561 512.843 Davek od zmanjšanja prihodkov -484.168 -24.141 Davek od davcnih olajšav -755.616 -105.550 Davek od povecanja /zmanjšanja odhodkov za davcne namene 133.679 5.849 Davek od drugih postavk -17.179 -44.955 Odloženi davek obracunan po 19-odstotni stopnji -392.170 -877.786 Vpliv spremembe davcne stopnje z 19 % na 22 % na odložene davke -61.158 0 Davek od dobicka skupaj 1.147.949 -533.739 Skupina pricakuje, da bo imela v prihodnjih letih obdavcljive dobicke, ki bodo presegali dobicke iz odprave obstojecih obdavcljivih razlik. Gibanje odloženih terjatev in obveznosti za davek je bilo v letu 2023 naslednje: v € Gibanje odloženih terjatev in obveznosti za davek Terjatve za odložene davke Obveznosti za odložene davke Skupaj Rezervacije pozaposlitvenih in drugih zaslužkov zaposlenih Davcna izguba Davcni dobropisi (olajšave) Financne naložbe Drobni inventar Stanje 1.1.2022 311.909 0 0 46.813 213.943 51.153 Pripoznano v izkazu poslovnega izida -16.992 571.951 305.836 0 0 860.794 Odprava v izkazu poslovnega izida 0 0 0 -46.813 -10.219 57.032 Pripoznano v drugem vseobsegajocem donosu -40.071 0 0 0 0 -40.071 Stanje 31.12.2022 254.846 571.951 305.836 0 203.724 928.908 Stanje 1.1.2023 254.846 571.951 305.836 0 203.724 928.908 Pripoznano v izkazu poslovnega izida 4.839 90.308 382.623 0 24.442 453.328 Odprava v izkazu poslovnega izida 0 0 0 0 0 0 Pripoznano v drugem vseobsegajocem donosu -395 0 0 0 0 -395 Stanje 31.12.2023 259.289 662.259 688.459 0 228.166 1.381.841 Pojasnilo 10 – Odloženi davki Odloženi davki v letu 2023 znašajo –453.328 €. Vecinoma (–472.931 €) izhajajo iz neizrabljenih davcnih izgub in davcnih dobropisov na dan 31. 12. 2023. Razlika v znesku 24.442 € se nanaša na odbitne zacasne razlike. 7.5.3 Pojasnila postavk izkaza drugega vseobsegajocega donosa Celotni vseobsegajoci donos poleg cistega poslovnega izida obracunskega obdobja (10.725.665 €) vkljucuje še aktuarske izgube in dobicke obvladujoce in odvisnih družb v skupnem znesku –245.536 €. Posamezne postavke drugega vseobsegajocega donosa so prikazane tudi v poglavju Pojasnila postavk v izkazu financnega položaja, pojasnilo 9 – Kapital (tabela gibanje poštene vrednosti). 7.5.4 Pojasnila postavk v izkazu denarnih tokov V letu 2023 je imela Skupina Elektro Gorenjska 86.761.729 € prejemkov in 78.139.691 € izdatkov. Prejemki in izdatki vkljucujejo ustrezne zneske dajatev, predvsem DDV in trošarine, skladno z izstavljenimi oziroma prejetimi racuni. Denarni izid je bil pozitiven in je znašal 8.622.038 €. Skupina je imela na dan 31. 12. 2023 na transakcijskih racunih pri bankah in v obliki kratkorocnih depozitov oz. depozitov na odpoklic denarna sredstva v višini 14.232.469 €, na dan 31. 12. 2022 pa je stanje teh sredstev znašalo 5.610.431 €. Prejemki pri poslovanju so v letu 2023 za 29.755.713 € presegali izdatke, kar pomeni, da Skupina z osnovno dejavnostjo posluje pozitivno in ustvarja pozitiven denarni tok. Najvecje prejemke predstavljajo prejemki, prejeti po pogodbi z DO, za izvajanje storitev in najemnin za elektroenergetsko infrastrukturo. Negativni denarni izid pri investiranju je v letu 2023 znašal –25.755.010 €. Panoga, v kateri deluje Skupina Elektro Gorenjska, je tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe svojih odjemalcev na podrocju distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska zahteva velika in konstantna vlaganja. Nove pridobitve neopredmetenih in opredmetenih sredstev so se vecinoma financirale s crpanjem dolgorocnih kreditov v višini 16 mio €. Denarni izid pri financiranju je v obravnavanem obdobju znašal 4.621.335 €. 7.6 Poštene vrednosti Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti: v € 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Neizpeljana financna sredstva po odplacni vrednosti Dolgorocne in kratkorocne financne terjatve 187.470 187.470 1.192.692 1.192.692 Dolgorocne in kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 11.794.003 11.794.003 7.436.333 7.436.333 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.232.469 14.232.469 5.610.431 5.610.431 Skupaj neizpeljana financna sredstva 26.213.942 26.213.942 14.239.456 14.239.456 Neizpeljane financne obveznosti po odplacni vrednosti Bancna posojila in druge financne obveznosti -64.266.321 -64.266.321 -56.259.003 -56.259.003 Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev za svoj in tuj racun -7.969.776 -7.969.776 -4.698.818 -4.698.818 Skupaj neizpeljane financne obveznosti -72.236.097 -72.236.097 -60.957.821 -60.957.821 Izpeljani financni instrumenti po pošteni vrednosti Izpeljani financni instrumenti (sredstva) 0 0 0 0 Skupaj izpeljani financni instrumenti 0 0 0 0 Skupaj -46.022.155 -46.022.155 -46.718.366 -46.718.366 Ocenjena poštena vrednost kratkorocnih sredstev in obveznosti je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. LESTVICA POŠTENIH VREDNOSTI Poštena vrednost sredstev: v € 31. 12. 2023 31. 12. 2022 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj Sredstva, merjena po pošteni vrednosti Izpeljani financni instrumenti 0 0 0 0 0 0 0 0 Sredstva, merjena po pošteni vrednosti skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 Sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita Dolgorocne in kratkorocne financne terjatve 0 0 187.470 187.470 0 0 1.192.692 1.192.692 Dolgorocne in kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 0 0 11.794.003 11.794.003 0 0 7.436.333 7.436.333 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 0 0 14.232.469 14.232.469 0 0 5.610.431 5.610.431 Skupaj sredstva, za katera je poštena vrednost razkrita 0 0 26.213.942 26.213.942 0 0 14.239.456 14.239.456 Skupaj 0 0 26.213.942 26.213.942 0 0 14.239.456 14.239.456 Poštena vrednost obveznosti: v € 31. 12. 2023 31. 12. 2022 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj 1. raven 2. raven 3. raven Skupaj Sredstva, merjena po pošteni vrednosti Izpeljani financni instrumenti 0 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita Bancna posojila in druge financne obveznosti 0 0 -64.266.321 -64.266.321 0 0 -56.259.003 -56.259.003 Kratkorocne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0 -7.969.776 -7.969.776 0 0 -4.698.818 -4.698.818 Skupaj obveznosti za katere je poštena vrednost razkrita 0 0 -72.236.097 -72.236.097 0 0 -60.957.821 -60.957.821 Skupaj 0 0 -72.236.097 -72.236.097 0 0 -60.957.821 -60.957.821 7.7 Upravljanje s kapitalom Kljucni dejavnik uspeha Skupine Elektro Gorenjska je dolgorocna usmerjenost k odjemalcem in stalna prilagodljivost pogojem poslovanja (nacionalni interes, regulatorne in zakonodajne spremembe, vecje tehnološke spremembe …). Glavni namen upravljanja Skupine Elektro Gorenjska s kapitalom je zato zagotoviti kapitalsko ustreznost, visoko financno stabilnost, dolgorocno placilno sposobnost in ustrezno vrednost za delnicarje. Dolgorocno financno stabilnost Skupina spremlja z razmerjem med neto financnim dolgom in EBITDA. Politika Skupine je, da le-ta ne presega vrednosti 3,5, kar Skupini omogoca dolgorocno stabilno poslovanje. Za nadzor nad kapitalom Skupina uporablja kazalnik financnega vzvoda, ki prikazuje delež neto dolga v kapitalu. Kazalnik je konec leta 2023 na podobnem nivoju kot konec leta 2022, kar potrjuje dejstvo, da Skupina s kapitalom upravlja stabilno. v € Opis postavke Pojasnilo postavk v izkazu financnega položaja 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Dolgorocne financne obveznosti 11 52.990.185 46.691.448 Kratkorocne financne obveznosti 11.276.136 9.567.555 Skupaj financne obveznosti 64.266.321 56.259.003 Kapital 9 182.985.018 173.886.767 Dolg/Kapital 0,35 0,32 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.232.469 5.610.431 Neto financna obveznost 50.033.852 50.648.572 Neto dolg/kapital 0,27 0,29 7.8 Posli s povezanimi osebami V nadaljevanju predstavljamo posle s povezanimi osebami, in sicer posle z družbami v Skupini, posle z Republiko Slovenijo, posle z družbami, ki so v lasti Republike Slovenije, ter posle z upravo in nadzornim svetom. S povezanimi osebami preko odgovornih oseb za upravljanje Skupina ni poslovala. POSLI Z DRUŽBAMI V SKUPINI Med transakcijami obvladujoce družbe z odvisno družbo Gorenjske elektrarne, ki jih je bilo v letu 2023 za 1,8 mio € (leto 2022 1,3 mio €), so pomembnejše predvsem naslednje: v € Postavka 2023 2022 Prihodki od opravljenih storitev splošnih služb (stroški odvisne družbe) 114.985 Prihodki od najemnin (stroški za najemnine odvisne družbe) 44.546 Izplacilo dobicka (izplacilo odvisne družbe) 1.580.000 V okviru transakcij med družbami Gorenjske elektrarne, GEK Solar in Soenergetika so pomembnejše transakcije naslednje: v € Postavka 2023 2022 Prodaja in nakup materiala (Gorenjske elektrarne in GEK Solar) 574.928 Storitve vzdrževanja (Gorenjske elektrarne in GEK vzdrževanje) 0 Nakazilo dobicka (Gorenjske elektrarne in Soenergerika) 931.389 Druge transakcije niso dosegle pomembnejših vrednosti. Vse transakcije z družbami v Skupini so bile opravljene pod obicajnimi tržnimi pogoji. Družba Elektro Gorenjska kot obvladujoca družba ni ovirala oz. oškodovala poslovanja družbe Gorenjske elektrarne kot odvisne družbe. POSLI Z REPUBLIKO SLOVENIJO Najpomembnejši posli obvladujoce in odvisne družbe z Republiko Slovenijo so bili v letu 2023 naslednji: v € Postavka Placila v letu 2023 Placila v letu 2022 Dividende 0 1.381.878 Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) 263.386 Ostale dajatve (DDV, prispevki delodajalca) 5.943.652 5.373.793 POSLI Z DRUŽBAMI V NEPOSREDNI OZ. POSREDNI LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE V tabeli v nadaljevanju so prikazani pomembni posli v letu 2023 z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv. v € Odprte terjatve na dan Odprte obveznosti na dan Poslovni partner Odhodki v letu 2023 Prihodki v letu 2023 31. 12. 2023 31. 12. 2023 ELES, d.o.o. 5.078.967 1.877.806 19.989 33.960.924 Modra zavarovalnica, d. d. 0 42.825 478.405 0 Zavarovalnica Sava, d. d. 0 11 538.036 0 SID, d. d. 0 3.974.854 194.764 0 NLB, d.d. 0 32.398.862 838.444 0 Odprte obveznosti do družbe ELES predstavljajo obveznosti iz poslovanja za tuj racun. Posli z drugimi družbami, pri katerih ima država prevladujoc vpliv, ne predstavljajo pomembnih vrednosti. Pomembni posli v letu 2022 z družbami, kjer ima država neposredno ali posredno prevladujoc vpliv, so bili naslednji: v € Odprte terjatve na dan Odprte obveznosti na dan Poslovni partner Odhodki v letu 2022 Prihodki v letu 2022 31. 12. 2022 31. 12. 2022 SODO, d. o. o. 6.504.329 1.672.718 46.457 23.353.435 Modra zavarovalnica, d. d. 0 39.834 455.968 0 Zavarovalnica Sava, d. d. 0 -32 528.455 0 SID, d. d. 0 4.572.381 77.858 0 NLB, d.d. 0 20.027.054 81.072 0 POSLI Z UPRAVO IN NADZORNIM SVETOM Družba Elektro Gorenjska je v letu 2023 predsedniku uprave za opravljanje njegovih nalog v družbi izplacala naslednje prejemke: v € Fiksni prejemki Uspešnost Neizkorišcen Regres za Jubilejna Povracila Prejemki Bonitete (bruto placa) poslovanja letni dopust letni dopust nagrada stroškov Predsednik uprave Elektra 105.600 4.102 8.579 2.232 0 2.485 8.477 Gorenjska Direktor Gorenjskih 63.954 3.239 0 2.232 2.451 2.168 3.823 elektrarn Povracila stroškov (t. i. materialni stroški) vkljucujejo regres za prehrano, povracilo stroškov na službenih potovanjih in stroške mobilne telefonije. Obracunavajo se v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma podjetniško kolektivno pogodbo. Bonitete vkljucujejo zavarovalne premije in uporabo službenega vozila. Posli z nadzornim svetom so predstavljeni v poglavju Posli s povezanimi osebami v racunovodskem porocilu družbe Elektro Gorenjska. 7.9 Financna tveganja V Skupini Elektro Gorenjska se zavedamo tveganj, ki so sestavni del našega poslovanja. Zavedamo pa se tudi, da je lahko le celovito in sistematicno obvladovanje tveganj ucinkovito. Obvladovanje tveganj je pomemben pogoj za uspešno in ucinkovito doseganje zastavljenih dolgorocnih poslovnih ciljev. Financna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja financnih prihodkov, obvladovanja financnih odhodkov, ohranjanja vrednosti financnega premoženja, obvladovanja financnih obveznosti ter zagotavljanja konkurencne in dolgorocne placilne sposobnosti. V Skupini Elektro Gorenjska smo izpostavljeni številnim financnim tveganjem, ki vkljucujejo predvsem: kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje, pomanjkanje investicijskih sredstev, tveganje naložb v odvisne družbe in tveganje neustreznega placila storitev s strani ELES. KREDITNO TVEGANJE Skupina na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za elektrooperaterja zbira placila odjemalcev v svojem imenu in za racun DO. Pri tem obstaja vecje tveganje, ker mora Skupina kljub neplacanim zapadlim terjatvam odjemalcev poravnati vse obveznosti distribucijskemu operaterju. Skupina izvaja tudi tržne storitve. Morebitne neplacane terjatve teh storitev predstavljajo najvecje kreditno tveganje. Razclenitev kratkorocnih terjatev za omrežnino, elektricno energijo in storitve ter terjatve iz naslova obresti na dan 31. 12. 2023 in na dan 31. 12. 2022 je po rokih zapadlosti razvidna v naslednjem prikazu: v € 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Nezapadle terjatve 10.302.926 4.398.407 Zapadle do 30 dni 243.491 Zapadle od 31 - 60 dni 304.744 Zapadle od 61 - 90 dni 327.440 Zapadle nad 90 dni 145.114 1.721.752 Zapadle terjatve 1.020.788 2.012.015 Delež zapadlih terjatev v odprtih 9 % 31 % Gibanje popravkov vrednosti terjatev do kupcev in terjatev za zamudne obresti v letih 2023 in 2022 je prikazano v naslednji tabeli. v € 2023 2022 Zacetno stanje 1. 1. 152.990 Novo oblikovanje 3.813 Crpanje in odprava 13.405 Terjatve se v Skupini redno mesecno pregledujejo. Izterjava se vodi redno po enakih kriterijih do vseh kupcev. Dosledno se izterjajo tudi zamudne obresti. Natancnost pri evidencah in izterjavi nas je pripeljala do dobrega rezultata. Najvecje dolžnike oz. neplacnike omrežnine obravnavamo na rednih mesecnih sestankih, kjer se za posameznega dolžnika pripravi plan aktivnosti, ki naj bi privedel do najvecje možne izterjave. Gre za individualno obravnavo. Pregledujemo bonitetno oceno dolžnikov. Poslužujemo se tudi telefonske izterjave, možnosti odobritve placila na obroke, iskanja možnosti za kompenzacijo, odstop terjatve itd. V primeru sklenitve obrocnega odplacila dolga, cesijske ali asignacijske pogodbe vedno v pogodbo vkljucujemo tudi obracunane zamudne obresti. Za dolocene storitve se izdajajo avansni racuni. Pri zapiranju odprtih terjatev spoštujemo dolocila splošnega dela pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Ko so izcrpani vsi možni instrumenti »mehke« izterjave, v primeru neplacila zaracunane omrežnine pošljemo obvestilo o odklopu uporabnika sistema. V primeru, da stranka kljub obvestilu dolga še vedno ne poravna v roku, ki je dolocen v obvestilu, sledi odklop merilnega mesta. Tako družba preprecuje nadaljnjo poslovno škodo oziroma financno nedisciplino, ki bi sicer vodila v vecje zapadle neplacane terjatve. Kratkorocna terjatev do najvecjega kupca je na dan 31. 12. 2023 znašala 4.468.279 €, kar pomeni 40 % vseh kratkorocnih poslovnih terjatev do kupcev. Najvecja izpostavljenost kreditnemu tveganju je bila konec leta 2023 oz. 2022 naslednja: v € 31. 12. 2023 31. 12. 2022 Nekratkorocne financne terjatve 178.768 Nekratkorocne poslovne terjatve do kupcev 613.688 1.178.900 Kratkorocne financne terjatve 8.702 1.006.962 Kratkorocne poslovne terjatve do kupcev 11.180.315 6.257.433 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 14.232.469 5.610.431 Kratkorocna sredstva iz pogodb s kupci 41.529 1.477.262 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Tveganje kratkorocne placilne nesposobnosti oziroma likvidnostno tveganje izhaja iz možnosti, da Skupina v dolocenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekocih obveznosti oziroma za vzdrževanje obicajnega poslovanja. Likvidnostne težave bi lahko bile posledica neenakomernih prilivov in odlivov ter dolgotrajnih postopkov pridobivanja dolgorocnih kreditov ali vecjega preseganja nacrtovanih investicij. Likvidnostno tveganje je tesno povezano tudi z investici­jskim tveganjem. Obvladovanje likvidnostnega tveganja pomeni tudi izvedbo financiranja investicij v skladu s poslovnim nacrtom, in sicer tako da so zagotovljena zadostna sredstva in da ne prihaja do zamud pri izvedbi investicij, saj so postopki zadolževanja lahko dolgotrajni. Skupina Elektro Gorenjska je znana po vzorni placilni disciplini. V letu 2023 ni imela likvidnostnih težav. Likvidnostno tveganje iz naslova poslovanja obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: • Nadzor in medsebojno usklajevanje vseh sektorjev na podrocju narocanja blaga in storitev oziro­ma sklepanja nabavnih pogodb glede na pricakovana razpoložljiva denarna sredstva. V to podrocje se uvršca tudi razvršcanje pomembnosti posameznih nabav glede na razpoložljiva denarna sredstva. Omenjeno velja za vsa podrocja delovanja Skupine. • Nadzor nad uresnicevanjem odprtih narocil oziroma sklenjenih nabavnih pogodb, predvsem glede datuma dokoncanja in datuma ter zneska predvidenega placila obveznosti. • Nadzor nad pravocasnostjo placevanja terjatev, predvsem pomembnejših odjemalcev, saj se nepravocasno placevanje kupcev kot posledica poslabšane financne discipline, zahtev po podaljšanju placilnih rokov in popustov ter vecjih stroškov za izterjavo zapadlih neplacanih terjatev izraža na slabši likvidnosti Skupine. Sem sodi tudi vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema o zapadlih neplacanih terjatvah ter pravocasno in ustrezno medsebojno obvešcanje o neplacanih terjatvah med posameznimi sektorji, tako da se ustrezno in pravocasno ukrepa (pravocasna izdaja opomina, sodna terjatev …). Pri sklepanju tržnih pogodb s kupci naših storitev posebno pozornost namenjamo dodatnemu vkljucevanju ustreznih zavarovanj placil. Kupce z zapadlimi terjatvami redno mesecno opominjamo. • Stalno spremljanje zalog. Na nivoju vodstva so bili sprejeti sklepi, ki opredeljujejo spremljanje zalog. Skupina še dodatno optimizira delovne procese (na podrocju planiranja, nakupa materiala in izvedbe). • Vzpostavljen sistem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, na podlagi katerega si družbe med seboj izposojamo denarna sredstva. Glavni cilj upravljanja z denarnimi sredstvi v Skupini Elektro Gorenjska je optimizacija likvidnosti družb v Skupini. Gre za kratkorocno upravljanje z de­narnimi sredstvi, torej za pokrivanje kratkorocnih primanjkljajev in kratkorocno plasiranje presežkov denarnih sredstev med družbami v Skupini. • Veliko pozornosti namenjamo tudi pripravi in spremljanju nacrta denarnih tokov. Uspešno nacrto­vanje likvidnosti nam namrec omogoca optimalno upravljanje morebitnih kratkorocnih presežkov ali primanjkljajev likvidnih sredstev. Naslednji tabeli prikazujeta financne obveznosti po rokih zapadlosti. v € 2023 ZAPADLOST V PLACILO SKUPAJ V 1 letu Od 2 do 5 let Nad 5 let Financne obveznosti do bank 11.777.586 34.966.815 28.481.295 75.225.696 Neizplejane financne obveznosti 8.157.404 0 0 8.157.404 v € 2022 ZAPADLOST V PLACILO SKUPAJ V 1 letu Od 2 do 5 let Nad 5 let Financne obveznosti do bank 11.223.599 30.649.834 21.947.275 63.820.707 Neizplejane financne obveznosti 4.864.655 0 0 4.864.655 Resnost likvidnostnega tveganja ocenjujemo kot pomembno. Zaradi vzpostavljenih kontrolnih mehanizmov in izvajanja ukrepov, predvsem upravljanja z denarnimi sredstvi na ravni Skupine, verjamemo, da je verjetnost materializacije nelikvidnosti malo verjetna, vendar se zavedamo, da bi nelikvidnost lahko povzrocila poslovno škodo. OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje predstavlja nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer. Ker ima Skupina vecji del posojil najetih po spremenljivi obrestni meri (EURIBOR), so obcutljiva na gibanje obrestne mere. Konec leta 2023 je imela Skupina 83 % nepredvidljivega denarnega toka (konec leta 2022 ga je imela 76 %). Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere je bila naslednja: v € 2023 2022 Financne obveznosti z variabilno obrestno mero 51.962.876 42.503.521 Financne obveznosti s stalno obrestno mero 10.514.287 13.685.715 Sprememba obrestne mere pri financnih instrumentih z variabilno obrestno mero za 50 bazicnih tock na dan porocanja bi povecala oziroma zmanjšala poslovni izid Skupine za spodaj navedene vrednosti. v € Vpliv na poslovni izid 2023 Vpliv na poslovni izid 2022 Povecanje za 50 bt Zmanjšanje za 50 bt Povecanje za 50 bt Zmanjšanje za 50 bt Financne obveznosti z variabilno obrestno mero -195.924 221.905 -209.160 47.689 Obrestno tveganje obvladujemo s sledecimi aktivnostmi: najem kreditov po fiksni obrestni meri, aktivno spremljanje gibanj obrestnih mer ter pribitkov bank, pogajanja z bankami za znižanje obstojecih pribitkov oz. marž bank, refinanciranje obstojecih kreditov, aktivno iskanje najugodnejših pogojev za dostop do tujih virov. TVEGANJE SPREMEMBE DEVIZNIH TECAJEV Poslovanje se odvija v evrih, zato Skupina ni izpostavljena tveganju spremembe deviznih tecajev. bilance stanja Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnejših poslovnih dogodkov. ZAGO TA VLJA MO TRAJ GIJO Letno porocilo družbe in Skupine Elektro Gorenjska za leto 2023 Izdajatelj: Elektro Gorenjska, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj Besedilo: Elektro Gorenjska, d. d. Oblikovanje in prelom: Deidra Jovanovic s.p. Spletna izdaja ISSN 3023-9184 Število natisnjenih izvodov: 60 Kranj, junij 2024 20 23